ANTON RAMOVŠ O STAROSTI ŠKOFJELOŠKIH PLOŠČASTIH APNENCEV Z ROŽENCI Leta 1910 je Franz Kossmat uvedel v geološko literaturo z loškega ozemlja tudi stratigrafski pojem škofjeloški plošcasti apnenci z roženci (Hornsteinfuhrende Plattenkalke von Bischoflack, 1910, str. 32). Sestavljajo pas Šmarjetne gore in robne vzpetine južno od Škofje Loke. Glede njihove starosti je Kossmat menil, da so najverjetneje enakovredni (ekvivalentni) s skrilavci in ploščastimi apnenci zgornjega školjkastega apnenca z amonitom rodu Balatonites, ki so značilno razviti pri Tržiču in leže pod ladinijskimi porfirji (porfirskim nivojem). Kratka notica o teh skladih, povzeta po Kossmatovih navedbah, je bila zapisana pred sistematičnimi geološkimi raziskavami za osnovno geološko karto Jugoslavije (Ramovš, 1956, str. 14 in Ramovš, 1958, str. 253). V tolmaču za list Kranj Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 :100.000 (Grad & Ferjančič, 1976, str. 35) so naslednje ugotovitve. V kamnolomu pri Škof ji Loki so v ploščastem mikritnem apnencu redki ostanki ramenonožcev, školjk in amonitov. D Veselinovič je določil školjke Daonella sp., Cardita crenata in Posidonomya ivengensis, ki so značilni za ladinijsko starost plasti. V istem apnencu je bil najden nepopolno ohranjen amonit, po mnenju M. Kamnolom v Podpulfrci leta 1935 11 Mihajlovičeve najbolj podoben amonitom iz skupine Arietitacae; po tem amonitu naj bi bile plasti liasne ali morda spodnjedoggerske starosti. Zanimiva je nadalje ugotovitev avtorjev tolmača, da je popolnoma enak apnenec na območju Šmarjetne gore, v katerem pa je D. Uroševič ugotovila konodonte Enantiognathus ziegleri, Gondolella navicula in Polygnathus abneptis, ki dokazujejo zgornjetriasno starost tamkajšnjih apnencev. Avtorja na koncu sklepata, da je apnenec pri Škofji Loki in Kranju glede na najdene fosilne ostanke ladinijsko-karnijske starosti in morda obsega še norijsko stopnjo. Stratigrafsko zelo različne starostne ugotovitve na podlagi najdenih fosilnih ostankov pa so v škofjeloškem apnencu, posebno v kamnolomu Podpulfrca terjali nove raziskave, ki naj bi privedle do ugotovitve bolj gotove starosti. Na geološki ekskurziji študentov geologije grške univerze pod vodstvom prof. dr. H. Fliigla je bilo vzetih več primerkov iz raznih dostopnih plasti v kamnolomu Podpulfrca za konodontne raziskave. Pismeno sporočilo prof. Fliigla je navedlo redke konodontne ostanke, vendar brez vrst in brez podatka, ali so bili najdeni celi konodonti ali pa le drobci. Iz poročila ni mogoč natančen sklep, ali gre za konodontne ostanke, ki so enako stari, kot je ploščasti apnenec z roženci in bi dokazovali njihovo triasno starost, ali pa so bili konodontni ostanki presedimentirani iz starejših plasti v mlajše sklade. Ker so konodontni ostanki zelo odporni in imamo v spodnjekarbon- skih skladih Jezerskega presedimentirane tudi različno stare devonijske konodonte, ne smemo izključevati tudi te možnosti. Kasneje sem tudi sam nabral v kamnolomu Podpulfrca iz različnih plasti več konodontnih vzorcev, vendar so bili vsi negativni, dobil pa tudi nisem nobenih drugih fosilnih ostankov, ki bi dokazovali starost plasti. Kamnolom v Podpulfrci pred leti 12 Sledila so podrobna raziskovanja Geološkega zavoda Ljubljana, vendar tudi njihovi konodontni yzorci niso dali rezultatov o starosti škofjeloškega ploščastega apnenca pri Škofji Loki. Dosedanje ugotovitve kažejo bistvene razlike o starosti škofjeloškega ploščastega apnenca z roženci. Navedene školjke naj bi dokazovale različno triasno starost, Posidonia ivengensis ladinijsko, Cardita crenata pa že nekoliko mlajše plasti. Če so škofjeloški apnenci res enaki apnencem na Šmarjetni gori, v katerih sem leta 1977 ugotovil z vrsto Epigondolella abneptis zgornjetriasno norijsko stopnjo, so oboji zgornjetriasne starosti. Slabo ohranjeni amonit pa naj bi bil še mlajši, iz spodnjega dela jurske formacije. Ugotovitve graških paleontologov namigujejo, da so bili slabo ohranjeni konodonti iz apnencev Za brajdo ostanek pri razpadanju nekih starejših plasti, takšni pa so bili lahko le triasni apnenci. Sklep Kljub obsežnim in zelo podrobnim raziskavam škofjeloških ploščastih apnencev Za brajdo ali Podpulfrci v Škofji Loki z okamninami še ni bilo mogoče ugotoviti njihove natančne starosti. Po kamninskih značilnostih se mi zdi njim še najbolj podoben ploščasti in skladnati temno sivi apnenec s črnimi roženčevimi polarni in gomolji na Miklavški gori nad Selci. Tudi v tamkajšnjih apnencih nisem našel nobenih fosilnih ostankov, ki bi posredo vali njihovo točnejšo starost. Oboje, vendar brez trdnih dokazov, predhodno uvrščam v liasno epoho, to je v spodnji del jurskega sistema. Škofjeloški apnenci z roženci se tudi bistveno ločijo od večine apnencev na Šmarjetni gori. Značilne kamnine Za brajdo ali v Podpulfrci in v strugi Selščice pod Selškim mostom ter tam okoli in v nekdanjem kamnolomu na desnem bregu Sore nasproti Suhe po vseh kar številnih raziskavah še skrivajo starost nastanka. Literatura Grad, K. & Ferjančič, L., 1976: Tolmač za list Kranj. Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100.000. Zvezni geološki zavod Beograd, str. 70, Beograd. Kossmat, F., 1910: Erlauterungen zur Geologischen Karte Bischoflack und Idria. - Geol. Reichsanst. Wien, str. 101, Wien. Ramovš, A., 1956: Hornsteinfuhrende Plattenkalke von Bischoflack... Trias. - Lexique stratigraphique international, Europe, Fasc. 12a, Yougoslavie, str. 14, Pariš. Ramovš, A., 1958: Škofjeloški ploščasti apnenci z roženci. - Stratigrafski slovar Slovenije. Geologija 4, 253, Ljubljana. 13 Zusammenfassung UBER DAS ALTER DER HORNSTEINFUHRENDEN KALKE VON ŠKOFJA LOKA Die von F. Kossmat (1910, S. 32) in die geologische Literatur eingefuhrten hornsteinfuhren- den Plattenkalke von Bischoflack sind nach seiner Meinung h6chstwahrscheinlich ein Aquiva- lent des oberen Muschelkalkes mit Balatonites bei Tržič. Spater sind aus diesen Kalken im Steibruch Za brajdo (Podpulferca) bei Škofja Loka Daonella sp., Cardita crenata und Posidonomya ivengensis (ladinisches Alter) nachgewiesen worden. Ein schlechter erhaltenes Cephalopode ist dem Ammoniten aus der Gruppe Arietitacae ahnlich (Lias oder unteres Dogger). Aus demselben Steinbruch ervvahnt D. Uroševič eine kleine Conodontenfauna, die mit der Art Polygnathus abneptis die Obertrias bevveist. Eine Grazer Geologen-Gruppe konnte in mehreren Conodontenproben aus demselben Steinbruch nur schlecht erhaltene Conodontenreste finden; die Umlagerung der Conodontenreste ist mbglich. Spater wurden noch zahlreiche Conodontenproben genommen, leider war keine fundig. Auch Suchen nach brauchbaren Makrofossilien blieb erfolglos. Nach umfangreichen Untersuchungen ist das Alter der hornsteinfuhrenden Plattenkalke von Škofja Loka noch immer nicht geklart. Ohne jedene sicheren Beweis reiht der Autor diese Kalke in den unteren Jura-Abschnitt ein. 14