lavnici v KPD Dob. Št. 19 (946) L-XIX NOVO MESTO, četrtek, 9. maja 1968 DOLENJSKI UST TEDEN RK OD 5. DO 11. MAJA Rdeči križ je naša skupna skrb To geslo je za letošnji mednarodni dan Rdečega križa kot osnovno vsebinsko orientacijo za dejavnost predlagala Liga organizacij Rdečega križa. Mednarodni dan Rdečega križa praznujemo vsako leto 8. maja ob obletnici rojstva Henrija Dunanta, idejnega očeta organizacije Rdečega križa in prvega Nobelovega nagrajenca za mir. Od bitke pri Solferinu v Severm Italiji 1859. leta, ko je Henri Dunant, pretresen od trpljenja in obupa, ki ga je prinesla vojna, poslal v svet prvi apel o ustanavljanju humanitarnih društev, je organizacijo Rdečega križa sprejelo že 109 držav s skupno 210 milijoni članov. To dokazuje, da je svet kljub razlikam v političnih, socialnih in ekonomskih koncepcijah lahko združen z idealom humanizma, spoštovanjem življenja in človeške osebnosti ter z voljo, da se bori protd ljudskemu trpljenju. Danes, v času neslutene-ga razvoja tehnike in znanosti, ki prinašata človeštvu vsestranski napredek, hkra+ii pa tudi strah pred novo svetovno katastrofo, postaja stvar Rdečega križa bolj kot kdaj prej resnično stvar človeka. Zavest, da sodelujemo in podpiramo Rdeči križ zato, ker bo tudi nam kdaj potrebna njegova pomoč, mora postati vse bolj vsakdanja. Rdeči križ se v svetu in pri nas v vse večji meri opira na sodelovanje celotnega prebivalstva za uspešno pomoč vsem, ki so je potrebni v miru in vojni, za uspešno zdravstveno in socialno vzgojo in za krepitev prijateljstva med narodi. Ker je torej Rdeči križ naša skupna skrb, smo vsi ljudje dolžni nekaj dati drugim, posebno tistim, ki trpijo. To je lahko trenutek časa, dokaz dobre volje, trohica razumevanja, prisrčen stisk roke, prijazen nasmeh, lepa beseda ali del materialnih dobrin. Beseda DATI je tesno povezana z delom Rdečega križa. Pomeni, da mora vsak, kd živi v ugodnejših življenjskih razmerah, čutiti dolžnost do tistih, ki jim je življenje manj naklonjeno ! in za katerih korist je nujno potrebno začeti s humanitarno akcijo. Tisti, ki imajo, niso dolžni dati le nekaj od svojega imetja, ampak tudi del samega sebe, ko postanejo aktivni člani tega velikega svetovnega bratstva, ki se imenuje RDEČI KRI2. Rdečemu križu dela ni treba iskati, ker delo trka iz dneva v dan v tej obliki na vrata domovanja slehernega človeka. Zato pa tudi je RDEČI KRIŽ NASA SKUPNA SKRB. BORIS SAVNIK, predsednik OBRK Novo mesto "ASTRUPLJANJE SE PONAVLJA 2E NEKAJ LET Spet zastrupljene ribe . V delu Mirne je uničen ves ribji zarod Struga Mirne po letošnjih prvomajskih dneh: povsod se belijo nekdaj srebrni trebuhi rib. Zdaj so motni, že zaudarjajo. Ob bregovih je steptano od ljudi. Voda je kilometre daleč prazna, brez življenja. Ob reki opazujemo skupino vran, ki je izvlekla iz struge podust in ji brska po drobovju. Kdo kriv moritve je velike? »OD LETA 1931, KO SEM PRIŠEL OD VOJAKOV, ne pomnim take pomladanske suše,« je rekel Jože Žnidaršič iz Kapljišča pri Podzemlju, ko je na Kolpi natakal vodo, ki jo mora vsak dan pripeljati več kot 500 litrov na domačijo, če jo hoče imeti za kuho in živino. Tako kot v Beli krajini, kjer so razpoke v zemlji na travnikih široke že več kot dva prsta, morajo tudi po drugih krajih Dolenjske in Posavja paziti na vsako kapljico vode, ki je te dni tako dragocena. (Foto: Janez Dular, Metlika — prva nagrada za fotografijo tedna) TRENUTNO OBETAJO NAJVEČ INTENZIVNI NASADI Da bi se le nekaj premaknilo Težave v družbeni in zasebni kmetijski proizvodnji — Kmetije so majhne in razdrobljene — Mladi gospodarji nimajo potrebnega znanja V Sloveniji ima družbena kmetijska proizvod nja v lasti okoli 20 odstotkov obdelovalnih zemljišč, v rokah zasebnikov pa je približno 80 odstotkov kmetijskih površin. Torej živi veliko ljudi na malo zemlje. Pridelovalni stroški so znatno večji, kot jih prizna tržišče, ki je iz dneva v dan zahtevnejše. — Kmetijska podjetja so močno obremenjena z odplačevanjem kreditov in družbenimi dajatvami, v velikih težavah pa so tudi zasebniki. »Zadnjega aprila popoldne so se prve začele obračati na hrbet. Potem se je začelo, poginile so vse do zadnje,« je žalostno ugotavljal Franc Hočevar, ki ima hišo ob vodi v Prelesju.. »Prav letos v aprilu smo na tem delu Mirne vložili 450 dretnih podusti — samo prevoz in delo je stalo 40 starih tisočakov — zdaj pa je vse uničeno. Ne vem, koliko časa se bodo te zastrupitve še ponavljale,« nam je poročal komandir milice in ribič tov. Brunček iz Mokro-noga. O veliki škodi se ^ahko vsak sam prepriča. Ves ribji zarod od Doba do mostu v Puščavi na blizu 3 km dolgem odseku struge, je uničen, večinoma pa tudi tja do Pijavic. Sprva so nekateri ljudje pobirali ribe iz vode, kasneje pa so se zbali posledic. V petek, 3. maja, je prišla komisija. Sodelavka zavoda za ribištvo iz Ljubljane je vzela vzorce za kemično preiskavo vode. Sumijo strupene spojine, ki jih uporabljajo za galvanizacijo v delavnici v KPD Dob. Ce pogledamo tri leta nazaj, v čas pred gospodarsko reformo, vidimo, da se je v brežiški občini zmanjšalo število kmečkega prebivalstva skoraj za tri odstotke. Sedaj je v občirii 40 odstotkov kmečkega prebivalstva, ki ima v lasti 90 odstotkov obdelovalnih zemljišč. Odhajanje ljudi s podeželja za kruhom v industrijo in drugo proizvodnjo se je zaustavilo. Zemlja postaja vedno pomembnejši vir dohodka za preživljanje vedno večjega števila prebivalstva. Njena cena zato tudi raste. Zdaj se mora sleherni kmetovalec prilagoditi cenam na tržišču in upoštevati zahteve po kakovosti. Za dobro izkoriščanje zemlje pa je potrebno v prvi vrsti znanje. Tega ima kmečka mladina premalo. Zemljišča so v Sloveniji ze- lo razdrobljena. Povprečno pride na gospodarstvo 3,4 ha zemlje, v brežiški občini nekaj manj kot 3 ha, v sevni-ški občini pa komaj 2,4 ha. Vsa ta posestva so razen tega še razdeljena na številne parcele. Razkosanost zemljišč povečuje stroške in onemogoča rentabilno strojno obdelavo. Veliko vrednost pridelka lahko dosegajo predvsem tam, kjer so pogoji za narstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Trenutno je kritično tudi to, da na teh zemljiščih gospodarijo večinoma starejši ljudje, mlajši pa nimajo potrebne izobrazbe. Večina jih ni dokončala osnovne šole, razen tega nimajo skoraj nič poklicnega znanja. O vsem tem so razpravljali kmetijski tehniki in inženirji iz Spodnjega Posavja marca letos na sestanku v (Nadaljevanje na 5. strani) Pred kratkim vložene podusti so končale takole. (Foto: Legan) Nepozabna praznovanja prvomajskih dni V prvomajskih dneh so zaživeli tudi najbolj skriti kraji in najlepše izletniške točke —Dolenjsko, Belo krajino in Spodnje Posavje so obiskali izletniki, ki so prihajali od vsepovsod Vremenoslovci so za prvomajske praznike napovedali dež, pa so se zmotili. 1. in 2. maja je bilo povsem tako vreme, kakršnega so si izletniki lahko samo želeli, kmetje pa so se v tistih dneh zaman ozirali za dežnimi oblaki, ki bi jim pregnali veliko skrb. V nekaterih krajih na Dolenjskem in Spodnjem Posavju že skoraj mesec dni nimajo vode in jo morajo dovažati iz bolj oddaljenih krajev. še pred prvomajskimi prazniki so skoraj v vseh večjih krajih priredili proslave in svečane akademije v počastitev praznika dela. Prvomajskih praznikov so se spomnili s kratkimi, toda prisrčnimi proslavami tudi na vseh šo- lah. Večji kraji in vasi so bili v tistih dneh posebno lepo okrašeni z zastavami in zelenjem. Lepa dneva so izkoristili skoraj vsi ljubitelji narave za krajše in daljše izlete. Tisti, ki so si posebno zaželeli sonca, so krenili proti morju, nekateri so obiskali planine, mnogim pa je zadostovalo le- Zastrupitve se ponavljajo iz leta v leto. Reke umirajo počasi, toda zanesljivo. Mnoge že ne poznajo več življenja, ne pričakovanja ribičev, ne radosti kopalcev. Požrla jih je nenasitna industrija kljub vsem predpisom in glasovom ljubiteljev narave. Sluz, odpadki iz tovarne Dane, strupene snovi iz KPD Dob grozijo, da se bo to zgodilo tudi z Mirno. Ponavljar nje zastrupitev v zadnjih letih kaže, da pristojni niso ukrenili ničesar učinkovitega. M. LEGAN Avstrijska priznanja našim reševalcem 30. aprila je bila v gasilskem domu na Jesenicah slovesna podelitev priznanj reševalcem iz Slovenije, ki so v letu 1966 priskočili v času velikih poplav na pomoč prebivalcem sosednje Koroške. Med odlikovanci je bilo tudi 8 delavcev Cestnega podjetja iz Novega mesta. Odlikovanja za pomoč ob katastrofah so prejeli Franc Češarek, Franc Novak, Martin Zupan, Janko Celinšek, Franc Stojnič, Ignac Zupančič, Franc Glavič, Martin Kuhar, Ivan Planko, Slavko Kenda, Alojz Teran in Avguštin Lavrenčič. Prisrčne slovesnosti so se udeležili predstavniki jeseniških družbeno-političnih in gospodarskih organizacij, zastopnik koroške deželne vlade, župan iz Beljaka, avstrijski generalni konzul dr. Hein-rich Riesenfeld in jugoslovanski konzul v Celovcu željo Jeglič. »LABOD« v Logarski dolini Za prvomajske praznike je 140 članov LABODOVEGA kolektiva iz novomeškega, krškega in kostanjevišlkega obrata obiskalo v treh avtobusih Velenje, Celje in Logarsko dolino. Praznike so v lepem vremenu preživeli zeHo prijetno, razen tega pa so si ogledali še lep kos Slovenije, v katerega marsikdo izmed njih zlepa ne bi zašel. OD 9. DO 19. MAJA Ves čas nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, deloma z nevihtami. Dr. V. M. po preživeto popoldne v planinski koči ali domu, ob Krki ali pa v znanih turističnih krajih. Tisti, ki so v prvomajskih dneh obiskali Dolenjsko in Spodnje Posavje, so se priključili onim, ki so v večji druščini praznovali 1. maj, ali pa so si poiskali miren kotiček ob' reki ali med drevjem, ker so se hoteli spočiti. Novomeščani so obiskali skoraj vse najlepše izletniške (Nadaljevanje na S. strani) j°qi HEBL0 NOVA GORICA Prvega maja je bilo marsikje po svetu »vroče«, posebno v Madridu in španskih mestih. Tam je policija neusmiljeno mlatila po glavah, ki začenjajo misliti po svoje. Najhuje je. udrihala takrat, ko je slišala vzklike »Svoboda! Svoboda!«... Po naključju sta se hkrati v Londonu znašla jordanski kralj Husein in izraelski minister za zunanje zadeve Aba Eban. Po naključju sta se tudi znašla v istem hotelu. Toda izraelski minister je — ne bodi len — nemudoma odpovedal rezervacijo in se preselil drugam . . V ZAR se je nad 99 odstotkov volivcev izreklo za referendum za program političnih reform. Baje je samo 798 oseb glasovalo proti. Posnemanja vredna enotnost... Podpredsednik ZDA Hum-phrey, ki se zdaj z Johnsonovim blagoslovom poteguje za predsedniškega kandidata demokratske stranke, zelo rad govori. Nedavno je revija »Time« objavila njegovo sliko na prvi strani. Neka bralka se je reviji zahvalila z besedami: »Zdaj ste mi prvič dali priložnost, da gledam Hum-phreya z zaprtimi usti« ... Pravkar se je umaknil v pokoj šef zahodnonerriške obveščevalne službe Reinhard Ce-hien, ki je začel svojo. plqd-in zanimivo kariero kot šef nacistične obveščevalne službe m vzhodni fronti med vjojno,. Da ne bi bila prekinjena tradicija, je postal njegov naslednik general Gerhard Wessel, ki je .bil »po naključju« njegov neposredno podrejeni šef protiobveščevalne tudi na vzhodni fronti. čeprav so ameriški vojaški . predstavniki v Vietnamu govorili, da so dobro pripravljeni na morebitno novo ofenzivo osvobodilnih .sil, se je po vietnamskih mestih spet razbesnela repriza januarske ofenzive, Morda je to..najzgovornejše opozorilo Američanom, naj pri pogovorih s predstavniki Severnega Vietnama v Parizu ne pozabijo, da je v Južnem Vietnamu še nekdo, s katerim . bodo morali naposled sesti za zeleno mizo.... V Južni Afriki bodo v kratkem prepovedali sleherno stranko, ki ima za člane črnce in belce, in sleherni politični shod, na katerem bi bili črnci in belci. Kdo ve, nekega dne bodo morda prepovedali celo črno raso in Afričane na sploh. Obrt ni peto kolo Stališča glede zasebnega dela so razčiščena, zdaj je treba tudi kaj storiti za razvoj obrti — kaj, to je zdaj vprašanje Potem ko je republiška konferenca Socialistične zveze razčistila teoretična stališča glede zasebnega dela z zasebnimi sredstvi za proizvodnjo, čemur po domače pravimo glede zasebnega obrtništva, kmetijstva gostinstva in drugega, kar je zasebnega v proizvodnji ali storitvah, so se v republiški skupščini lotili proučevanja, kako je z obrtjo pri nas in kaj bi bilo treba storiti, da bi jo še bolj razvili. Predvsem je jasno nekaj, da je namreč obrt še kako pomembna gospodarska veja, ki pokrije celo vrsto potreb občanov in ki ustvarja velike možnosti za novo zaposlitev ter prispeva tudi pomemben delež k ustvarjanju narodnega dohodka. To je sicer znano že dolgo, vendar je bilo v dosedanji politiki vendarle marsikaj, kar ni ravno pospeševalo obrti in kar občutimo še zdaj. Pomembno je predvsem, da ne vidimo v obrti nekaj socializmu tujega, kar bi bilo treba zatirati ali vsaj omejevati, ampak da je tudi zasebna obrt sestavni del naše druž- TELEGRAMI PARIZ — V francoski prestolnici so na dnevnem redu množične študentovske demonstracije, zaradi katerih' so oblastva zaprla univerzo na Sorbonni. Samo v enem dnevu ^so v pariške bolnišnice. prepeljali’ 450 ranjencev. Huje ali laže je bilo ranjenh ‘ kakih sto policajev. SAIGON — V južnem Vietnamu se je spet razbesnela ofenziva osvobodilnih sil. Poročajo, da je bilo ubitih več pomembnih juž-novietnamskih funkcionarjev, med njimi šef saigonske policije, šef neke letalske baze in drugi. BUKAREŠTA - Prvi sekretar romunske partije je v nedavnem govoru obtožil pokojnega vodite lja partije Deja samovolje in nezakonitosti. Hkrati so odstavili dosedanjega ministra za notranje zadeve Draghicija. Pripravljajo re-habiltacijo številnih osebnosti, ki so bile žrtve »kulta osebnosti«. DACCA — Računajo, da je utonilo 67 oseb, ko se je v delti reke Ganges potopila rečna ladjica po trčenju z drugo ladjo. Na ladjici se je peljalo 175 oseb. BONN — Med zahodnonemškima strankama »velike koalicije« prihaja do čedalje hujših trenj, medtem ko neonacisti dobivajo nove glasove na volitvah. Kiesin-gerjev tekmec za položaj zveznega kanclerja Schroder je predlagal, da bi razpustili »veliko koalicijo« in da bi se krščanski demokrati spet združili z liberalci v »mali koaliciji«. bene proizvodnje in gospodarstva. Kakšen je zdaj položaj? Obrt je splošno zelo malo akumulativna, zato tudi ni interesentov, da bi jo kreditirali. Obrtnik težko dobi kredit pa naj bo zasebnik ali družbeno podjetje. Dalje je obrt slabo mehanizirana, režijski stroški so zadnje čase močno narasli in poslovanje je močno zamotano. Tudi ni kakšnega posebnega organa ali institucije, ki bi skrbela za razvoj obrti, da bi namreč proučevala, kako izboljšati proizvodnjo in delo sploh, kako ga bolje organizirati in kako se tudi povezovati z drugimi proizvajalci. Razmišljajo o tem, da bi kreditiranje uredili v kreditnih in hranilniških zadrugah, ki bi zajele denar predvsem iz same obrti in ga vanjo tudi usmerjale. Glede mehanizacije tečejo razmišljanja v tej smeri, da bi bilo treba obrt izenačiti z drugimi gospodarskimi vejami glede prometnega davka pri uvozu strojev, za kar se potegujejo tudi kmetje za kmetijsko mehanizacijo. Dalje bi kazalo za obrt pripraviti tudi prostor, se pravi, da so taki prostori predvideni že v urbanističnih načrtih. Pa tudi stanovanjska podjetja bi morala skrbeti’ za lokale, kajti zdaj zelo težko pride obrtnik do lokala, če si ga že sam ne zgradi. Glede davčne politike so tudi zdaj stvari jasnejše: biti mora taka, da bo spodbujala razvoj obrti. Hkrati pa mora biti tudi stroga, da bo vsak, ki bo skušal dohodke utajiti, vedel, kaj ga čaka. To pa pomeni, da je reba postaviti na noge davčno in inšpekcijsko službo, sicer bo ostalo le pri besedah. Precej je tudi govora o tem, ali naj bi tudi vnaprej dopustili, da ima obrt tudi zaposlen človek. Mnenja se nagibajo k temu, da tega ne bi kazalo preprosto prepovedati, ker bi s tem napravili več škode kot koristi, da pa bi morah hkrati uresničevati tisto, kar je zapisano v zakonu, se pravi, da lahko dela le tisto, ta kar ima dovoljenje. Najbrž pa bi bilo treba znova pregledati obrtna dovoljenja. So še drugi problemi, na irfl 'NfeiV. ' ELLINGTON pri- HOUSTONU: Astronavt Neil Armstrong, ki je že leta 1966 zasilno pristal z Gemini 8, je v ponedeljek nekaj sekund pred katastrofo srečno odskočil tudi s poskusne ladje za pristanek na luni. Pilot ni bil poškodovan, ladja, vredna 312 milijard novih din, pa se je razbila in zgorela pri letalski bazi v Ellingtonu. Telefoto: UPI primer učenci v gospodarstvu, ki jih je v obrti čedalje manj in bi kazalo pripraviti zakon o tem. Nekateri se zavzemajo tudi za ponovno uvedbo mojstrskih izpitov in za to, da bi moral imeti vsak obrtnih predpisano strokovno izobrazbo. O vsem tem bo republiška skupščina še razpravljala in sprejela tudi ustrezen dokument. V. J. Uravnovešen je cen in življenjskih stroškov Statistiki so v zadnjem času zabeležila pomirjajoče uravnovešenje cen na našem tržišču, zlasti za industrijske proizvode. Na osnovi podatkov za februar lahko sklepamo, da se proizvajalci več ne upajo kar tako zviševati cene, katere kupci ne bi mogli sprejeti. Izjema so kmetijski pridelki, ker je na njihove cene vplivala predvsem sezonska podražitev, saj smo še v zimskem razdobju, ko stara proizvodnja pojema, na novo veliko ponudbo pa bo treba še precej dolgo čakati. V nasprotju s cenami proizvajalcev pa se dvigajo maloprodajne cene, čeprav ne tako izrazito, kot je to primer z uslugami. Vendar to povečanje maloprodajnih cen ni tako nedolžno in če pogledamo nanj v razdobju enega leta, znaša 3 odstotke. tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ POLOŽAJ KMETIJSTVA — Predsedstvo .centralnega komiteja ZK Slovenije bo na seji 10. t. m. razpravljalo tudi o družbenoekonomskih odnosih na vasi. Gradivo o tem ugotavlja, da je gospodarska reforma omogočila, da je kmetijstvo prišlo v enakopravnejši položaj. To je prispevalo k večji kmetijski proizvodnji, hkrati pa se v še ostrejši luči kažejo nekateri problemi. Zasebna kmetijska posestva so v povprečju majhna, razdrobljena, kar otežkoča smotrno uporabo strojev in uvajanje sodobnejše obdelave zemlje sploh. Na takšnih posestvih pogosto ostajajo samo ostareli ljudje, ker mladi tu ne vidijo prihodnosti zase. Zato na takih posestvih ni moč povečevati proizvodnje in dohodka. Veliki družbeni kmetijski obrati zavzemajo 12 odst. kmetijskih površin v Sloveniji. Te površine so prejšnja leta naglo povečevali, vendar pa se obrati niso hkrati notranje dovolj urejali in krepili: Razen tega mnoge teh obratov močno obremenjuje odplačevanje kreditov. Vse to pa za zdaj še zmanjšuje njihove gospodarske uspehe, ki bi bili sicer znatno večji. O kmetijstvu bodo te dni začeli na široko razpravljati tudi v republiški skupščini. ■ ČLOVEK ČLOVEKU — Rdeči križ Slovenije bo ta mesec organiziral množično zbiranje (tudi rabljene) obleke, obutve, posteljnine in denarja za pomoč tistim, ki živijo v slabih gmotnih razme- Na dnevnem redu vprašanja kmetijstva rah in si pogosto ne morejo kupiti najnujnejših reči. Dne 8. maja je mednarodni dan Rdečega križa. ■ PŠENICA RESNO OGROŽENA — Ugledni docent kmetijske fakultete v Novem Sadu dr. Novica Vučič pravi, da letos v Vojvodini zanesljivo ne bo takšnega pridelka pšenice kot prejšnja leta. Če se bo suša potegnila še v prihodnje dni, bo pridelka več kot tretjino manj. Vremenarji pa napovedujejo Vojvodini nekaj več dežja šele med 10. in 20. majem. ■ UREJANJE FINANČNEGA POLOŽAJA KLINIČNIH BOLNIŠNIC — Republiški izvršni svet je sprejel sanaćijsko pogodbo, po kateri naj bi uredili finančni položaj ljubljanskih kliničnih bolnišnic. Lete so namreč zašle v izgubo, ki znaša okrog milijardo Sdin. Zaradi tega so imeli letos vsak mesec težave z izplačevanjem osebnih dohodkov. Kolektiv naj bi se s pomočjo mestnih in republiških organov ter komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ter z lastnim boljšim gospodarjenjem postopoma znebil te zgube. ■ ŠTAFETA MLADOSTI — Dne 30. aprila je z enega največjih jugoslovanskih gradilišč — energet-skoplovnega objekta Djerdap — krenila letošnja štafeta mladosti, ki bo prinesla pozdrav jugoslovanskih narodov tovarišu Titu ob njegovem 76. . rojstnem dnevu, dne 25. maja. ■ KONGRES SLOVENSKIH GASILCEV — V Kranju bo 10. in 11. maja kongres slovenskih gasilcev. Ta zveza šteje kakih 100.000 članov. Na kongresu bodo govorili zlasti o neurejenem financiranju in pomanjkljivi tehnični opremljenosti, o premajhni skrbi delovnih organizacij za požarno varnost in o strokovnem izpopolnjevanju gasilcev. Novica, da je predsednik ZDA Johnson privolil v začetek pogovorov s severno-vietnamskimi predstavniki v Parizu, pomeni žarek upanja v sicer še vedno mračnem mednarodnem položaju. Pogovori se bodo začeli trinajstega maja v francoskem glavnem mestu, tri dni pozneje, kakor je bilo prvotno določeno. To novico je pozdravil ves svet z olajšanjem. S posebnim zadovoljstvom so jo sprejeli na sedežu svetovne organizacije. Znano je, da se je generalni sekretar OZN D Tant potegoval, da bi bil Pariz kraj, kjer bi se začeli pogovori. Slišati pa je , čedalje več glasov, ki opozarjajo, da začetek pogovordv še ne prinaša prave pomladi. To bo samo uvod v dolgotrajna in naporna pogajanja, ki utegnejo trajati mesece in mesece. Položaj na Koreji ni bil tako zapleten, kakor je v Vietnamu, in vendar so pogajanja v Panmunjoinu trajala skoraj natanko dve leti. Medtem je padlo v bojih na Koreji več vojakov kakor med vsem prejšnjim vojskovanjem. . Zato je Pariz res samo prva lastovka, ki ni nujno še znanilka pomladi. Preveč je sil in interesov, ki jim je do tega, da bi se vojna v Vietnamu nadaljevala — »do končne zmage«. Na prvem mestu je sajgonska vlada, ki vidi v vsakršnih pogajanjih nevarnost ne samo za svoj položaj, ampak za svoj obstoj. Tudi v ZDA so močne sile, ki bodo skušale čimbolj ovirati pogajanja z izgovo. rom, da Amerika ne sme poklekniti in kapitulirati. Za vsemi temi interesi pa se skrivajo vsi tisti, ki služijo mastne denarje v Tajski, Sin-gapuru in na Filipinih — tudi Japonska služi milijone dolarjev — z izvozom vojaškega materiala in hrane v Vietnam. Zato bodo pogajanja dolga in negotova. Toda to ni razlog, da ne bi pozdravili prvi resni korak k miru v Vietnamu. Konec prejšnjega tedna je naše dnevno časopisje objavilo zelo pomemben dokument, v katerem CK Zveze komunistov Jugoslavije navaja razloge, zakaj ZKJ ni poslala svojih predstavnikov na pri- pravljalni sestanek komunističnih in delavskih partij v Budimpešti. Naša partija je z zanimanjem sledila posvetovanju in tudi izmenjala mnenja z drugimi partijami o številnih problemih, ki izvirajo iz boja za mir proti imperializmu. ZKJ poudarja, da so vse oblike sodelovanja med parti- Prva lastovka •• « • (' •" ( . I NHCOZIJA — Grški politik v izgnanstvu Andreas Papandreu je na zborovanju v Nikoziji na Cipru dejal, da se obračun med odporniškim gibanjem v Grčiji in vladajočo jimto generalov naglo približuje. MADRID — Španska oblastva so spet zaprla mejni prehod med Španijo in Gibraltarjem La Linea. Dovoljujejo samo prehod nekaterim španskim delavcem, ki so stalno zaposleni v Gibraltarju. jami lahko koristne, če temeljijo na -neodvisnosti, samostojnosti in enakopravno-sti partij. Toda za nas niso sprejemljiva • nekatera subjektivna merila o tem, katera partija lahko sodeluje na takem sestanku in katera ne more. Najbolj moti našo partijo dejstvo, da ni na posvetovalnem sestanku nihče naravnost in nedvoumno obsodil tistih delov dokumentov s posvetovanja partij leta 1951 in 19G0, ki delajo krivico ZKJ in ji prti jo revizionizem in podobne grehe. Že takrat je ZKJ ugotovila, da so bili ti dokumenti plod kompro-misarstva — na naš račun. Drug pomemben pomislek ZKJ izvira iz ugotovitve, da je bilo posvetovanje partij postavljeno na preozko osno-vo. Nobenega dvoma ni, da se tudi naša partija pridružuje boju proti imperializmu in vojni, da se zavzema za sodelovanje vseh naprednih sil sveta v tem boju. Toda posvetovanje ne upošteva vseh naprednih sil. Želja po sodelovanju obstaja v mnogih deželah, predvsem pri komunističnih, delavskih, osvobodilnih, socialdemokratskih in drugih gibanjih. Takemu sodelovanju posveto* valni sestanek ni posvetil dovolj pozornosti. Škodljivo je namreč ustvarjati vtis, da imajo komunisti nekakšne posebne interese v protiim-perialističuem boju in da hočejo drugim naprednim silam in gibanjem vsiliti nekakšne svoje posebne cilje. Ta dokument ZKJ je zelo pomemben zato, ker nedvoumno osvetljuje naše načelno stališče do posvetovanja partij in odpravlja vse mogoče naj dolga in negotova. Toda dvome ali ugibanja glede naše udeležbe na nameravanem posvetovanju v Moskvi — kakor si ga zamišljajo njegovi sklicatelji. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov ! Med novim še staro Zveza komunistov postaja učinkovitejša, toda njeno obnavljanje še daleč ni pri kraju V prenavljanju Zveze Komunistov se že pojavlja čedalje več novega, ki pa je prepleteno in ovito še z marsičem preživelim. O vsem tem bo razpravljal centralni komite Zveze komunistov Slovenije na seji v drugi polovici maja. Namesto razdrobljenih organizacij ZK smo v zadnjih mesecih ustanovili večje, v katerih pa ni malo komunistov, ki se še ne znajdejo in se počutijo nekako tuje, odveč. Zato naj bi te organizacije čimprej razvile razne oblike, kot so komisije, aktivi, občasne skupine za proučitev tega ali onega problema, ter vanje vključevale vse komuniste, pač glede na to, na kaj se najbolj spoznajo. Zlasti komisije (tudi pri občinskih organ'zacijah) so za zdaj še vse preozko sestavljene. Prav v teh komisijah pa bi lahko zelo sproščeno načel razna odprta, nejasna idejno politična vprašanja, strpno soočali različna mnenja, preprečevali monopol raznih »avtoritativnih« stališč, pr:spevali k dejanski tn ne le formalni enotnosti stališč ipd. Seveda pa s prenavljanjem ZK ne bi prišli n kamor naprej, če bi ostajali le pri delovanju znotraj organizacij ZK. Prvenstvena naloga teh organ zacij je namreč ta da usposabljajo svoje člane za delo v samoupravnih organih, v Socialistični zvezi, v raznih društvih, povsod tam, kjer se »kaj dogaja«. Tu, med delovnimi ljudmi naj se komunisti javno borijo za uveljavljanje polit:ke ZK Gospodarska in družbena reforma je vnesla v naše živ ljenje zahtevnejši ritem, no ve naloge pa seveda ?udi, preglavice Hrati se Zveza komun stov razvija v sodob no idejno politično silo in pri tem marsikaj spreminja v svojem delovanju Ob vsem tem se seveda tudi mnogi komunisti ne znajdejo kar takoj Zmedem so, zbegani nekatere njihove dovčerajšnje predstave o so oializmu :n vlogi ZK se celo podirajo Nekateri se vprašujejo: »Ali ni to, kar zdaj doživljamo, razsulo naše družbe?« Smatrajo, da le bil prejšnji, »organiziran« način dela ZK uspešnejši in dr bi morala ZK vendarle še naprej »komandirati«, kajti: »kaj pa sicer ZK potem ta* kem sploh še pomeni?« Vsem tistim članom ZK, ki so sicer dobronamerni, a ne morejo tako naglo doumeti sedanjega časa ir po sodobljanja ZK, smo dolžni pomagati s strpnimi razlagami in tovariško besedo. Računati- pa moramo tudi s tem, da nekateri izstopajo iz ZK. Ta pojav je že tu in Je normalen. Zveza komunistov pa le, hvala bogu, čedalje, manj privlačna predvsem tudi za razne komolčarje in za vse tiste, ki hočejo svojo rdečo dansko Izkaznico izkoriščati za sebične gmotne in druge koristi. Se najdemo take v Zvezi komunistov, toda dolžni smo brez prizanašanja ko murkoli in na katerikoli funkciji trebiti ljuljko iz vrst komunistov, sicer obnavljanje Z F ne more biti uspešno Takšni ljudje ki nevarno spodkopavajo ugled ZK, hkrati tudi odvračajo mnoge delovne ljudi, zlasti mlajše, ki prav zdaj, spričo intenzivnejšega prenavljanja ZK kažejo čedalje večje za. nimanje in pripravljenost, da vstopijo v vrste komunistov. MIRO ZAKRAJŠEK Zadruga naj bo organizacija kmetov Na pogovoru kmetov iz vse Slovenije pri predsedniku ljudske skupščine SR Slovenije Sergeju Kraigherju so dobila mnenja o zadružništvu določ* nejšo podobo - Ni treba čakati na nove predpise ZVESTOBA ADOLFU — DO GROBA Po navodilih zahodnonemške vlade je policija v vseh večjih nemških mestih krepko udarila po naprednih študentih, delavcih in uslužbencih, ki so ob letošnjih velikonočnih praznikih protestirali in demonstrirah proti časopisnemu mogotcu Axelu Springerju. Vlada je po zatrtih demonstracijah »pohvalila« policijo, ki se je »odlično izkazala« — tako kot za časa Adolfa Hitlerja. Več kot 200 civilistov in 54 policajev je bilo med 5-dnevnimi nemiri ranjenih, več sto mladih ljudi pa je policija do nezavesti pretepla in zaprla. Neredi in protesti proti režimu v Zah. Nemčiji pa kljub policijskemu terorju seveda niso prenehali... (Fotografija iz revije »Der Spiegel«) Pobudo za pogovor o kmečkih vprašanjih, zlasti o zadružništvu je dala Socialistična zveza. Zbrali so se kmetje, ki delajo v raznih organizacijah in odborih ter dobro poznajo težave kmetov. Po večurnem pogovoru s predsednikom skupščine SRS Sergejem Kraigherjem so se različna mnenja vse bolj zbližala, smer nadaljnjega razvoja zadružništva je po stala jasnejša. Preveč bi bilo naštevati vse, o čemer so se pogovarjali. Omejiti se moramo na končne ugotovitve in le na najpomembnejša vprašanja. Dodati pa je treba, da so bili kmetje zadovoljni s pogovorom. Po kazalo se je namreč, da so se stvari, s katerimi kmetje niso bili zadovoljni, začele resno urejati. Skoraj vsi so se strinjali, da je pri kmetijskih zadrugah pomembnejša vsebina, njihova dejavnost kot oblika organizacije. Dejavnost zadruge pa je moči spremeniti Nekaj slabe volje - pa manj prepirov Končni predlog ne dopušča izjem pod 40.000 prebivalcev — Kaj bo z območjem Ribnica-Kočevje, Ravne-Slovenj Gradec, Črnomelj—Metlika in drugimi? Več časa posvetiti delu in strokovnosti Kako premagati slabo vo ljo in pomiriti hudo kri tako se bodo najbrž spraševali tam, kjer bo treba spremeniti načrte o okoliših zdravstvenih domov Treba je namreč povedati da se je izvršni svet skupščine SR Slovenije odločil upoštevati mnenje skupšč n skih odborov, da v spreme njenem zakonu o organiza cijo zdravstvene službe ne bi dopusti’ izjem o velikosti ob moč-j, ki jih zajema en zdravstveni dom Po prvotnem predlogu je bilo nrršlje no, da naj bi izjemno dopu stili da bi zdravstven' dom deloval, če so za to upravi čem razlogi, tudi na območju. ki ne bi zajemalo 40.000 prebivalcev Kot rečeno, pa so se v končanem predlogu zakona odločili, da izjem ne bi dopuščali. 2e vse lansko leto Je pri reorganizaciji osnovne zdravstvene službe delalo težave na nekaterih območjih to ključno vprašanje. kateri zdravstveni zavodi naj se združijo, kje naj bo sedež novega zdravstvenega doma. kako veliko naj bo delovno območje, ki ga tak zdravstveni dom zajema. Na ljubljanskem zdravstvenem ob močju Je bilo celo že sklenjeno, da bosta imela Ribnica in Kočevje samostojen zarav- stveni dom za območje, kjer živi manj kot 40.000 ljudi ves čas pa je bila v zraku tudi združ tev zdravstvenih domov Črnomelj — Metlika in prav tako Ravne — Slo venj Gradec, težnje po manj ših zdravstvenih domovih pa so se javljale tudi drugod Sedaj se lahko vprašamo ali je prav, da bo zakonski predpis črtal vsakršne izjeme. V prvih razpravah v skupščinskih odborih so bili poslanci mnenja, da bo edino odločna usmeritev na združevanje zdravstvenih zavodov in snovanje večjih 836 delavcev v tujino Po uradnih podatkih je od šlo letos januarja in februarja s posredovanjem komu nalnih zavodov za delo na začasno delo v tujino 836 naših delavcev, lani v teh dveh mesecih pa 764. V Avstrijo jih je letos odšlo nekaj manj kot lani, več pa v Francijo, Švico, Italijo in nekatere druge evropske dežele Med delavci, ki so odšli v tujino, je 24 odst. delavcev s poklicno šolo, 6,C odst delavcev s srednjo, višjo in visoko izo brazbo, 51,1 odst nepriuče nih in priučenih delavoev ter 18,3 odst. zasebnih kmetov. zdravstvenih domov zagotovila splošno racionalizacijo osnovne zdravstvene službe m omogočila boljše strokovno delo Menili so, da bi vsak odstop od tega osnovnega koncepta povlekel za seboj ponovno tehtanje in uveljavljanje lokalističnih teženj in želja po tem. da bi v posameznih krajih zadržali manjše zdravstvene domove, to pa bi oviralo vso reorganizacijo in vsa prizadevanja bi se izgubljala v dokazovanju. kdo Je in kdo ni upravičen do izjemnega določila v zakonu. Ce bo skupščina sprejela zakon tako, kot je sedaj predlagano torej brez izjeme 40.000 prebivalcev na en zdravstveni dom. potem bo to sprva najbrž res zbudilo nekaj slabe volje in neraz-položenJa, verjetno bolj med občinami kot pa med prebivalstvom samim, zagotovila pa bo taka odločitev vsaj ta obet, da se bodo prepiri in dokazovanja o uveljavljanju izjem enkrat za vselej le končali in da bo potem možno več storiti za to, da bi organizacijo osnovne zdravstvene službe v zakonskih okvirih le vzpostavili tako, da bi delo dobro teklo in da bo dosežena zahtevana stopnja strokovnosti. MARIJA NAMORS in izboljšati tudi pri sedanjih predpisih. Seveda bo to v ve liki meri odvisno od kmetov samih. Zahtevati moraj*) samoupravne pravice v svoji zadrugi, pravice odločanja pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Zadruga naj bo njihova organizacija, zadružno po sestvo pa naj bo delovna enota z lastnim obračunom. Tako bodo odpravljene obtožbe in sumničenja, da kolektiv zadruge živi na račun kmetov ali obratno. Sedanji predpisi omogočajo tudi ustanavljanje novih kmetijskih zadrug. Nove organizacije pa bi sprožile nova vprašanja. Kje dobiti sredstva za njih poslovanje? Čigavi naj bodo kmetijski stroji, ki so jih imele nekdanje zadruge? Čigavi zadružni domovi in drugi objekti? Pravno bi zelo težko urejali te stvari, čas pa bi tekel in nove organizacije kmetov ne bi mogle prav zaživeti. V sedanjih tržnih razmerah bi jih ovirala pri uspešnem delu tudi razdrobljenost organizacij. A tudi delovnim kolektivom sedanjih zadrug je treba povedati, da za njih ne bi bilo dobro, če bi kmetje ustanavljali nove zadruge. Torej bo bolje, če ugodijo upravičenim željam kmetov. Vsakdo naj gospodari s sadovi svojega dela. Kmetje so opozarjali na pomanjkljivo poklicno izobraževanje kmečke mladine in na nujnost pokojninskega zavarovanja kmetov. O obeh vprašanjih se je že veliko razpravljalo. Ugotovili pa so, da za uresničitev takih želja ni nobenih drugih ovir kot pomanjkanje sredstev. Iskati je torej treba vire sredstev za kmetijske šole in kmečke pokojnine. Mnenja, kje dobiti sredstva, so še precej različna. Podoba pa je, da bo tudi take želje moči kmalu začeti uresničevati. Predsednik skupščine Sergej Kraigher je podprl mne nje kmetov, da tudi lastniki gozdov morajo imeti ustrezne samoupravne pravice pri upravljanju z gozdovi, podobno kot kmetje v zadrugah. Zakon to omogoča in celo določa Pri trditvah, da so pri- spevki kmetov previsoki, pa je opozoril, da o tem odločajo v občinah, kjer ostane tudi večina sredstev. Proračunska sredstva pa služijo enako kmetom kot drugim občanom. Stvari so jasne. Kmetom je torej treba le pomagati, da si izbojujejo pravice v zadrugah in drugod, kjer so zdaj prikrajšani za njih. Pri tem jim lahko največ pomaga Socialistična zveza. Sami pa se bodo morali otrest; malodušnosti in krepkeje poprijeti v boju za pravice, ki jim jih omogočajo predpisi. J. PETEK Več zaposlenih v Sloveniji 1792 oseb se je v Sloveniji februarja na novo zaposlilo. V gavnem gre to na račun večjega števila zaposlenih na vseh negospodarskih področjih, medtem ko dela nekaj več ljudi na področju gospodarstva le v grad. beništvu, gostinstvu, trgovini in zasebni obrti. Hkrati pa se Je povečalo tudi število brezposelnih, kar kor že navadno v februarju. Februarja so zapisali 740 novih brezposelnih delavoev, katerih je bilo konec februarja v SRS 21.548 oseb. Od skupnega števila breeposelr nih je kar 60 odst. žensk. Med brezposelnimi jih im« približno 20 odst. poklicno šolo, nekaj manj kot 73 od. stotkov jih je brez strokovne šole, nekaj nad 7 odst. pa je delavcev z višjo ali srednjo izobrazbo. Lani: 3337 ton ulova na slovenski obali 269 poklicnih in 31 občasnih ribičev vzdolž slovenska obale je lani nalovilo 3.309 ton rib in 28 ton mehkužcev (rakov, raznih sip in podobno). V zveznem merilu pomeni to 10 odst. vsega jugoslovanskega ulova morskih rib, hkrati pa predstavlja gornja številka podatek, da je bilo 97 odst. nalovljenih rib ujetih v mreže podjetij, torej družbenega sektorja. Kmetijski nasveti Zaloge stekla še vedno nenormalne Poleg steklarne v Pančevu proizvajata ravno steklo v državi še dve novi tovarni: v Novem mestu in Lipiku; njuna zmogljivost vsake je 4 milijone kvadratnih metrov okenskega stekla letno. V kratkem pa bo, kot napovedujejo, začela obratovati še nova tovarna ravnega stekla v Zaječaru, prav tako s kapaciteto 4 milijone kvadratnih metrov stekla letno. Vse nove tovarne so bile projektirane v času gradbene oziroma investicijske konju-kture, ko je okenskega stekla na splošno primanjkovalo, razen tega tedaj tudi še ni bil tako obsežen uvoz ravnega stekla, kot je zlasti v zadnjih dveh letih. Po uveljavitvi gospodarske reforme Je nastopilo mrtvilo v investicijskih in zlasti v stanovanjski graditvi, ki Je zmanjšala potrebe po okenskem steklu. Zaloge so občutno porasle tudi zato, ker je izvoz na zahodno-ev* ropska tržišča zaradi ostre konkurence zelo težaven zaradi dokaj visokih carin pa tudi ni preveč rentabilen. Poleg tega v blagovnih listah v okviru zunanje-trgo vinske izmenjave z vzhodnoevropskimi državami ravno steklo ni obseženo, tako da kljub trenutnemu povpraševanju okenskega stekla naše tovarne v države SEV ne morejo izvažati. Po oceni je lani poraba ravnega stekla znašala okrog 13 milijonov m’, letos pa se bo zmanjšala še za okrog 2 milijona m*. Ce upoštevamo trenutne zaloge in letošnjo proizvodnjo, bo telos na razpolago okrog 18,5 milijona m* revnega stekla. Ker bo po predvidevanjih izvoz znašal okrog 3,8 do 4 milijone m*, bo ostalo v zalogah še vedno okrog 2 milijona kvadratnih metrov okenskega stekla. Naročite si svoj lokalni List DOMAČI NASLOV f Voluhar in bramor Voluhar je smrtni sovražnik sadjarjev, vrtičkarjev in poljedelcev, živalico je težko zatirati, ker je prebrisana, ima dober vonj in deluje dobesedno .podtalno’. Spoznamo jo po njenih rovih. Znano je, da imajo miši rove odprte, voluhar pa ima svoje domovanje zaprto, vendar ne z visoko krtino kot krt. • Star in preizkušen način zatiranja so vabe. V razpolovljen koren, krompir, kolerabo ali celo peso damo arzenik ali cinkov fosfid aJi talij in obe razini spnemo z zobotrebcem. Vse to pa moramo delati v rokavicah, ker voluhar že po vohu lahko spozna naš namen. Novejši strupi so antikolin, tomorin in racumin; navodilo o uporabi je zapisano na izdelku. Učinkovit način zatiranja je polaganje strupenega prahu ali tablet v voluharjeve rove. Tak prah je cymag, iz katerega se v dotiku z vodo razvije strupena cianovodiko-va kislina, od tablet pa so znani izdelki phostoksin. Ker so ti strupi zelo nevarni, jih lahko kupite le pod posebnimi pogoji. V velikih nasadih se je najbolje obneslo škropljenje z endrinom (1,5 do 4 kg na ha) in toksafenom (2 do 2,5 kg na ha), ki pa sta zelo strupena za ljudi in živali. Z njima škropimo v jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. • V vrtovih je zelo škodljiv tudi bramor, ki razriva zemljo s plitvimi vodoravnimi rovi in obgrize gomolje in korenine. Na večjih površinah ga najbolje uničujemo s strupenimi vabami, predvsem z bramorinom, na manjših površnah pa ga zatiramo tako, da poleti uničuje mo njegova gnezda z jajčeci in mladiči. Iz rovov izženemo bramorje tako, da jih zalijemo z vodo. nato pa s petrolejem ali karbolinejem. Pozimi se radi zatekajo v kupe gnoja, zato jih lahko ujamemo in uničimo. Eni priporočajo tudi lovljenje v stare posode, ki so do roba zakopane v zemljo; ponoči bramorji popadajo van->0- T * T Inž. M. L. NOVI ODNOSI DROBIJO STARO MISELNOST Trmrmw.wrwirw m i n m... i&er m umi muh m n m b Pogosto beremo take vesti, ki na tihem še vedno opozarjajo, da se odnos občanov do miličnikov še ni zboljšal tako, kot bi se moral. Podatki, ki so jih zbrali na republiškem sekretariatu za notranje zadeve kažejo, da so lani občani dvakrat napadli miličnike z orožjem, 20-krat z orodjem, žalili pa so jih kar 1544-krat. Odnos med občani in miličniki je bilo tudi eno izmed najvažnejših vprašanj na zadnji tiskovni konferenci na strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Stati-zadnja leta sicer zboljšal, da pa ljudje v nekaterih krajih na miličnike zadnja leta sicer zboljšal, da pa ljudje v nekaterih krajih miličnike še vedno gledajo kot na predvojne orožnike. Šolsko znanje je tudi v dobro pomoč Slovenske postaje milice že nekaj let nimajo potrebnega števila miličnikov. Redke so tiste postaje milice, ki bi imele zasedena vsa delovna mesta. Na več postajah in oddelkih milice manjka četrtina miličnikov, ponekod celo polovica. V zadnjih 6 letih je bilo v Sloveniji znatno več odhodov iz milice kot prihodov. število miličnikov se je zmanjšalo za 474 ali kar za poprečno 80 miličnikov na Marjan Novak, miličnik iz Novega mesta leto. V naslednjih letih se bo število miličnikov najbrž še zmanjšalo, kajti starostni sestav v milici je tak, da bo v naslednjih letih večje število miličnikov izpolnilo pogoje za upokojitev. Občutne potrebe po novem kadru zahtevajo tudi nov način šolanja. Prav zato so se na strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani odločili, da bodo za nove, mlade moči skrbeOi z dvema načinoma šolanja. Slovenska strokovna šola je bila prva v Jugoslaviji, ki je uvedla kadetski način šolanja. V kadetsko šolo bodo odslej vsako leto sprejemali po 150 kadetov, mladih fantov s končano osemletko, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v to šolo. šolanje kadetov traja tri leta. V tem času si gojenci pridobe splošno in strokovno izobrazbo srednje šole. Učni programje namreč sestavljen iz splošno izobraževalnih, strokovnih in vojaških predmetov. Miličniki, ki so v milični-ško službo sprejeti po odsluženju kadrovskega roka, se šolajo na nekoliko drugačen način. V pripravniški dobi, ki traja od 18 mesecev do dveh let, morajo miličniki opraviti najprej enomesečni pripravniški tečaj, kjer se naučijo osnovnih predpisov o organizaciji organov za notranje zadeve in o vseh dolžnostih in pravicah. Na tečaju poslušajo tudi predavanja iz prometnih predpisov in pravilnega vedenja. Pripravniški tečaj pomaga miličnikom pripravnikom, da se laže vživijo v novo delovno okolje. Po 6-mesečni praksi na postaji milice sprejmejo pripravnike v enoletno miličniško šolo, kjer si pridobijo potrebne kvalifikacije. Miličniki laliko kasneje nadaljujejo šolanje v dvoletni strokovni šoli za notranje zadeve, ki ima rang srednje šole. »NALOGE IZPOLNIJO LAHKO LE SPOSOBNI IN PREDANI LJUDJE« ■ Tako nam je zatrdil Marjan Novak, 29-letni miličnik iz Novega mesta. Ko je končal miličniško šolo, je svoje prvo delovno mesto nastopil na postaji milice v Novem mestu. Od takrat mineva že šesto leto in čeprav Marjan ni domačin, se mu je Novo mesto prav priljubilo. Tudi na novomeški postaji milice nimajo dovolj milični- kov. Zato je njihovo delo še težje. Včasih je treba skrbeti za prometno varnost v mestu, drugič je treba v poznih urah ugnati mlade razgrajače, tretjič spet raziskati je ali manjše tatvine v okolici. Delo zahteva celega človeka. 42-urni delavnik se v.ča-sih kar razvleče. Pri odkrivanju kršitve javnega reda in miru je potrebna velika vztrajnost * in potrpežljivost. Miličnik mora imeti veselje do svojega dela. Marjan je prepričan, da se človek le tako lahko znebi neprijetnega občutka, da te ljudje včasih zapostavljajo, žalijo ali sprejemajo s srdom ali strahom Novo mesto je razmeroma miren kraj. Največje težave povzročajo miličnikom še vedno mladi razgrajači, ki dajejo duška svoji mladosti z razgrajanjem, vpitjem, s popivanjem, in Cigani, ki so jim neredi skorajda v krvi. Vse preveč se ljudje pritožujejo zaradi ciganskih tatvin in vse prepogosto miličniki ugotavljajo, da niso samo Cigani — domačini tisti, ki kradejo! Iz dneva v dan morajo biti pozorni na tiste ciganske družine, ki se selijo iz kraja v kraj, ki tu in tam kaj izmaknejo, če le lahko. Ko krivce najdejo, morajo nemalokrat ostati hladnokrvni in se obvladati, kajti v Ciganih prerada vzburka vroča kri. že v šoli, pa tudi pozneje pri delu, so se miličniki morali navaditi na to, da so prisilni ukrepi zadnje, česar se lahko poslužijo. Marjan Novak ima rad svoje delo. Naučil se je izogibati vsem napetim trenutkom in nevarnostim, ki mu pretijo. Naučil se je, da je skromna zahvala ljudi tisto, za kar si miličniki prizadevajo in s čimer iz dneva v dan izboljšujejo svoje odnose z občani. MARIJA PADOVAN Poklic, ki je videti na prvi pogled kratkočasen in razburljiv, zahteva več kot celega moža, za izpolnjevanje vseh nalog, ki jih zahteva služba, pa tudi dobršno mero spretnosti in vztrajnosti. Na sliki oddelek prometnih miličnikov. Kaj pravi prometnik s področja Celja? ■ Med prometnimi miličniki, ki vozijo po cestah na celjskem območju, je tudi 33-letni JOŽE OPRČKAL. Mnogi vozniki ga poznajo kot prijaznega in strogega prometnega miličnika. Njemu smo zastavili nekaj vprašanj. »Kaj bo najprej potrebno urediti glede na pereče cestno prometne probleme?« »Na cesti I. reda, odsek Tepanje—Zajesovnik je izredno gost promet, cesta pa je ozka in brez kolesarske steze. Izločitev kolesarjev, vpreg in traktorjev je samo začasen ukrep, perspektivna rešitev pa je v novi modemi avtomobilski cesti. Tudi vozniki bi morali mnogo bolj upoštevati osnovni prometni bonton, ne mislim samo predpise, temveč tiste drobne pomanjkljivosti v odnosih med vozniki, ki jih lahko opažamo vsak dan.« »Kakšen je odnos voznikov do vas kot prometnega miličnika?« »Večinoma v redu. Lepo sprejmejo opozorilo, so pa S skupnimi močmi bi dosegli še več Kaj sodijo občani o delu milice, o delu varnostnih organov? Različna so mnenja, kakor smo ljudje različni in kolikor pač delo te posebne službe poznamo. Jože Serec, 64-letni brodar na Muri pri Krogu pravi, da so miličniki dobri fantje, čeprav so mu odnesli mrežo za ribolov. V Muri in menda sploh v rekah ni dovoljeno loviti rib z mrežami, s tem se je Serec sprijaznil, na mrežo nekje v skladišču milice pa ni pozabil. Pravd, da za noben denar ne bi bil miličnik: služba da je preveč naporna in človek nikoli ne ve, kdaj bo imel prosto in še takrat, ko je prost, ni tako kot v drugem poklicu; vsak čas ga lahko pokličejo na delo, ponoči ali podnevi. Jože Serec je v določenem smislu na strateški točki, na kraju, kjer sreča veliko ljudi. Podobno kot gostilničarji, trgovci, sprevodniki in drugi najraje pomaga delavcem milice. Spominja se predlanske pomladi, ko je bila voda v Muri zelo nizka. Obiskali so ga miličniki in mu povedali, da iščejo pobeglega tatu. O-pisali so ga in se odpravili iskat v obraslo pokrajino ob Muri. In Serec je kmalu imel priložnost srečati premetenega zmikavta. Zgodaj zjutraj je pred brodarjevo kolibo stal prav takšen kot so ga opisali miličniki. Serec pravi, da bi ga spoznal tudi brez opisa, saj je nosil še zaporniški suknjič. Brodar je zavlačeval vožnjo na dirugi breg z izgovorom, da se mu samo enega ne splača voziti. In res so kmalu prišli tudi drugi: nekaj ribičev in kmetje, ki so šli obdelovat polje na drugo stran Mure. Med vožnjo je Serec nekaterim povedal, koga vozijo s sabo in naj mu pomagajo na drugem bregu tatu ujeti in zve- zati. Nekemu mopedistu pa je naročil, naj' o tem obvesti bližnjo postajo milice. To*-da tatovi običajno nimajo kosmatih ušes in tudi ta jih ni imel. Ujel je del pogovora in skočil v Muro. Hladna voda ga je silila, naj se čim-prej skobaca na breg, pa tudi obleka ga je pri plavanju močno ovirala. Toda kaj, ko pa so bili na bregu ljudje, ki ga hočejo ujeti. Nekaj časa je plaval s tokom, po kopnem pa mu je sledil brodar Serec. Končno se je zmikavt ves izmučen le skobacal na suho in po krajšem diru med grmičevjem pristal v železnem prijemu brodarja. Jože Serec meni, da bi morali občani še bolj sodelovati z delavci milice, pa bi storilce kaznivih dejanj dostikrat hitreje ulovili. JOŽE ŠABJAN no medčloveško vljudno ravnanje in pozornost. In seveda, čim manj prometnih nesreč!« MILAN SENICAR »In česa si najbolj želimo? Več človeške topline, vljudnosti in medsebojnega razumevanja med vsemi uporabniki cest!« je med drugim dejal tovariš Jože Oprčkal, eden izmed prometnih miličnikov v Celju. tudi takšni, ki jih moraš večkrat opozoriti, pa pravijo, da jih ,imaš na piki’.« »Kateri vozniki pa so najbolj problematični?« »Predvsem tisti fantje, ki pridejo iz tujine na dopust z avtomobili in hočejo pri nas pokazati tako avtomobil, sebe in hitrost, ki pa za naše ceste ni primerna. Ti in tudi drugi ne razumejo ali nočejo razumeti naše vloge, saj v bistvu le skrbimo za njihovo varnost in varnost drugih udeležencev prometa.« »Imate kakšne posebne želje?« »Najprej to, da smo miličniki prometniki v stalni živ-ljenski nevarnosti, saj iz dneva v dan delamo na cesti, pa tudi vozimo večkrat hitro, če je potrebno. Zavarovani pa smo slabše kot nekdo, ki sedi v pisarni. Mislim, da to ni prav! Naši osebni dohodki so odločno prenizki za tako težko službo. Delati več kot bi moral, ponoči, ob nedeljah in praznikih ni najbolj prijetno. Vsakdo pa ima svoj dom in družino., še to: vozniki bi nas lahko bolj spoštovali; ne mislim na ničesar drugega kot na osnov- ■ UGRIZNIL JE MILIČNIKA: Včeraj popoldne sta hotela miličnika Jože Potočnik in Ivan Slo-dej zaustaviti voznika o-sebnega avtomobila Albi-na Akazo iz črete, ker sta sumila da je vrnjen. Aka-za ni hotel ustaviti avtomobila in ni hotel na razgovor. Uprl se je in oba miličnika ugriznil in brcnil. Oba je lažje poškodoval. (DELO, torek, 2. aprilh 1968) ■ Z DOLGIM NOŽEM NAD MILIČNIKA. Miličniki iz Ptuja in Gorišnice so 28. marca sledili divjim ribičem ob Pesnici, ki so izrabljali drstenje za bogat lov. Divji lovec Jože Vidovič je z nožem, ki je imel 26 cm dolgo rezi- lo, napadel miličnika Stefana čanačiča in ga zabodel v prsi, mu močno poškodoval pljuča in ga ranil v roko, s katero se je branil. Miličnik se je skušal rešiti z begom, Vidovič pa ga je spet zabodel v hrbet pod lopatico. Štefan čanačič je streljal na Vidoviča, ki je podlegel ranam, sam pa je bil zaradi težko poškodovanih pljuč več dni v kritičnem stanju. (Po VESTNIKU, 4. aprila 1968) 4 DOLEI\IJSIvno ožigosati, ne pa v abstraktnem članku kritizirati vse podolgem in počez. Priznati moramo, da je bi- lo v zadnjih 23 letih res storjenih veliko napak, vendar čeprav to priznamo, nam se zaradi tega ne ježijo lasje, res pa je, da nam v svetu ljudje tudi ploskajo zaradi doseženih uspehov. Ali niste rasli skupaj a nami, da bi opazili napredek, o kakršnem naši očetje niso niti sanjali. To so ustvarili naši delovni ljudje, katere so vodili druž beno-politični delavci v dru-žbeno-političnth organizacijah, podjetjih in organih družbenega samoupravljanja. Kal lahko naredi družbeno-politi-čni delavec sam brez podpore in sodelovanja delovnih ljudi in kaj lahko napravijo ljudje sami brez dobrega in sposobnega vodstva? čemu torej pri tako resni temi banalna primerjava o nagrajevanju političnih delavcev in omenjanje nekega televizij- skega junaka iz komercialnih filmov brez vsake ideologije. Sam se že precej let po svojih močeh udejstvujem v družb eno-političnem življenju, zato me je vaše pisanje prizadelo, kakor je prizadelo veliko požrtvovalnih družbe-no-političnih delavcev, ki so 23 let gradili našo družbo in pri tem dosegli velike uspehe, pa tudi grešili; vi pa ste se sedaj pojavili in diletantsko presojate njihovo delo. Uh, kako prostaško, kajne? Predlagam vam, da malo pobrskate po arhivu komisije . za odlikovanja in našli boste podatke o ljudeh in njihovem delu, za katero niso prejeli plačila, ampak visoka priznanja naše socialistične skupnosti. Pišite o njih, hvaležni vam bomo. JOŽE CVITKOVIČ Operacija »ozkega grla« ali konzolni most? Tovariš urednik! Med zgodovinske znamenitosti Novega mesta prav gotovo sodi tudi most čez Krko, ki povezuje Glavni trg s Kan-dijo. Most je bil zgrajen leta 1902 in je prav toliko širok, kot je bil širok stari leseni most, ki je stal na spodnjem koncu Pugljeve ulice. Most že davno več ne ustreza naraščajočemu številu motornih vozil in težkim tovornjakom. Potreba po novem mostu je vsak dan večja. čeprav bo Novo mesto morda dobilo obvozne ceste in mostove, bo ta most še vedno preozek in bo še vedno v razvoju mesta »ozko grlo« za promet. Prav gotovo bi bila najbolj-, ša rešitev gradnja novega mostu, ki bi bil kos naraščajočemu prometu. Za tak most primanjkuje denarja. Zasilna rešitev »ozkega grla« bi bila prav gotovo tudi možnost razširitve cestišča še na Hesni hodnik za pešce, nov prehod za pešce pa bi montirah na priključeni konzolni most v isti višini. Najbrž bi bilo treba zgraditi podpornik sredi mostu, ki pa bi moral biti na zidanem ali žele-zobetonskem postavku. Taka rešitev »ozkega grla« na mostu bi bila nedvomno mnogo cenejša in bi vsaj za silo ustrezala. Prav bi bilo, če bi pristojni organi mislili tudi na tako rešitev in jo tudi upoštevali. Alojz. Štine Volčičeva 39, Novo mesto ja dalje nisem niti enkrat vanj tudi armaturo in nato tro opravili Izkope, in obrt- jati! prenese do opaža beton ter ga vlije vanj. Opeke nismo uporabljali. Pohvala betonercem, strojni službi in ekonomatu Odkar smo začeli, dela povprečno po 200 delavcev vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ko smo betonirali, smo delali noč in dan. Vsi so zelo prizadevni. Po-hvaditi moram betone rje, strojno službo in ekonomat. Zlasti ekonomat je zelo uspešno opravil svojo nalogo glede prehrane in namestitve 200 delavcev, za kar vse priznanje donu JFiliu (tako pravimo Marjomu Filipčiču) in njegovim štirim kuharicam! Zelo so se obnesli tudi naši stari kooperanti delavci gradbenega podjetja PRI- MORJE iz Ajdovščine, ki so na najtežjem terenu želo hitro opravili izkope, in obrt- Pred desetimi leti bi bila to pravljica PIONIR« SPET NA JADRANU Solaris II je približno polovica novega ho- ' •'?'te Iškega naselja Solaris pri Šibeniku. ^ lla polovica pomeni v jeziku gradbin- ' 3: cev: v 5 mesecih opraviti v golem kamnu : 4500 m3 izkopov za stavbe, 1500 m3 izkopov za "i | komunalne naprave, splanirati 4500 m3 kamenja, ki \je ležalo tu v kupih, vgraditi v stavbe 1700 ton cementa, if T8000-m3 gramoza, 300 m3 peska, 180 ton specialne jugomont betonske armature in 120 ton klasične armature. Solaris II pomeni v 5 mesecih dograditi hotele s tlorisno površino 7000 m2 in predati ključe, dati investitorju 5-letno garancijo za vsa dela in graditi 500 km daleč od Novega mesta Solaris II pa pomeni tudi to: graditi na sodoben način in graditi v mrtvi sezoni ter ustvariti na jugoslovanskem tržišču, daleč od Novega fmesta, 10 milijonov dinarjev (novih!) vrednosti! Petičen tujec bo letos poleti ob prihodu v Solaris pri Šibeniku objel s pogledom sončno nebo, kopico novih hotelskih stavb, lepo plažo, redke oljkove in borove gaje in kamnito pokrajino v ozadju. Če bo v recepcija morda vprašal, kdaj je bilo to zgrajeno, bo receptor na kratko odvrnil: »Letos!« in že hitel naštevati udobje, ki ga nudi gostu hotel. Začetek je bil tak, da bi pobegnili! »Letos« je zelo kratka beseda. Katf vse lahko skriva v sebi, bo precej obširneje kot malo prej receptor povedal pomončik šefa PIONIRJEVEGA gradbišča v Šibeniku, Metod Šene. šef gradbišča Slavko Guštin je bil v času mojega obiska na zasedanju DS v Novem mestu. — Pred 10 leti bi se to zdelo kot pravljica. 28. decembra lani je SGP PIONIR podpisalo pogod-ob z INŽENIRINGOM iz iz Zagreba za gradnjo Solaris II. 4. januarja letos smo prišli sem s prvo skupino delavcev. Tod je bila gola, kamnita planjava, čeznjo pa se je v sunkih zaganjala burja. Bilo je, da bi človek pobegnil. 31. maja bomo predali ključe hotelov, sposobnih za vselitev gostov. Brez zastojev, hitro in sodobno: liti beton in mrežne armature V petih mesecih bom-j zgradili 3 hotele s 500 ležišči, kuhinjo, restavracijo in kotlovnico, ceste, vse komunalne naprave in uredili okolje novega hotelskega naselja Solaris. To je tako, kot 6e bi gradili v puščavi, če pa greš v puščavo, ne smeš ničesar pozabiti! Pripravljalna dela so bilo zato zelo temeljita. Predvideti je bilo treba že v No vem mestu vse: od žlice in krožnika za delavca do zadnjega žeblja in spojke. Tega, kar smo pripeljali s seboj, je bilo za 40 velikih 15-ton skih kamionov šleperjev. Peljali bi v 2 km dolgi koloni. če bi iz Novega mesta odšli na pot vsi hkrati. časa za raziskavo tukajšnjega tržišča ni bilo, zato smo vzeli vse s seboj iz Novega mesta. Vse smo predvideli taiko dobro, da ni bilo zaradi pomanjkanja materiala niti en dan zastoja. Tu smo nabavili le 1700 ton cemetna, 8000 kub. m gramoza 300 kub. m peska in 180 kub. m lesa. Gradbeno podjetje PRIMORJE iz Ajdovščine Je po pogodbi z nami prevzelo izkope in jih opravilo v res rekordnem času. 4. januarja smo prišli sem, 15. januarja pa smo že betonirali temelje prve stavbe. 'Stavbe so iz litegia betona. Opaž sestavljamo iz elementov (B!ed plošče), vanj nato vstavimo že v tovarni zvarjene in pripravljene mrežne armature in jih zalijemo z betonom. Velike kose opaža prestavlja žerjav; ta vlaga vanj tudi armaturo in nato niki podjetja IMP iz Ljubljane. Vsakdo je tu na gradbišču dal od sebe največ, kar je mogel, saj simo sa Šibenik izbrali najboljše! Sam kamen in burja sta nas pozdravila Jože Strgair je VK tesar, je delavec iz PIONIRJEVE »stare garde«, ki hodi po svetu. Mimogrede je povedal o svojih vtisih in doživetjih: — Ko smo prišli sem, je bil tu sam karpen in burja ;e pihala prav do kosti. Veliko ----------- hudega smo prestali. Dvanajst ur de!a na dan je kar precej. Zdaj, ko so stavbe že pokonci, pa je človeku prijetno pri duši Težko je hoditi po svetu, če imaš doma družino, ampak za dinar se je treba pomu-jati! Novo hotelsko naselje Solaris, tik ob obali, osem kilometrov iz Šibenika, vidite na gornji 1 maketi. V njem bo šest hotelskih stavb, kuhinja, restavracija, upravni prostori, pristanišče za jahte, urejena plaža in športna igrišča. Letos bo zgrajeno vse, razen pristanišča za jahte. Naučil sem se spati z enim očesom Andrej Bur-ger, električar: — Električni kabe! smo vlekli po tem kamenju. s Za stroje je bila napetost vedno premajhna.Ko smo betonirali, smo delali neprekinjeno, ponoči pa je bila potrebna luč. Povsod so me klicali, povsod so hoteli kaj na hitro in takoj .. Elektrika je nevarna stvar, zahteva varnostne ukrepe, na tem gradbišču pa se je vedno mudilo... Od 15. januarja dalje nisem niti enkrat Pogled na hotelske stavbe Solaris, ki jih gradi SGP »Pionir«. Ta prostor smo odstopili SGP PIONIR Novo mesto »5-krat M« pravijo Pionirjevci v Šibeniku ekipi ekonomata, ki skrbi za prehrano in nastanitev 200 delavcev. Sestavljena je iz štirih kuharic Marij in Marjana Filipčiča, ki ga kličejo don Filio. Da ne bi bilo zmešnjave, kadar kličejo druga drugo, ima vsaka kuharica še »uradni« vzdevek: Marija Marolt je »komandant«, Marija žižič je »Seka«, Marija Femc je »Džani« in Marija Cunjak je »Debela« (od leve proti desni). Čeprav je dela čez glavo, je v ekonomatu na pretek dobre volje, vsi pa priznajo ekipi »5-krat M«, da opravlja svojo nalogo zelo uspešno, marljivo in vestno. zaspal brez strahu, da me bo kdo potreboval in zbudil. Naučil sem se sip:iti z enim očesom... Človek je ponosen na takšno podjetje Anton Dular,- KV zidar, Tretji mesec teče, odkar sem tu in delo se dr>’3r0 c d vij a. Priprava za to gradnjo bila res dobra, zato pa ni zastojev. Vedno se sproti že prej pogovorimo, kaj bomo delali jutri, da se vse pripravi. V Šibeniku se pogovarjajo: »Glej jih, Kranjce, ti pa znajo, mi bi to gradili 5 let!« Res je: na golem kamnu smo postavili hotele v treh mesecih, po petem mesecu pa bodo že vseljivi! Človek je ponosen na takšno podjetje, kot je naš PIONIR, ki naredi tako velike stvari! Burja je nosila 18-tonski žerjav! Ivan Lah, gradbeni delovodja: — Delo je zelo naporno zaradi oddaljenosti od sedeža podjetja, zaradi kamnitega terena in pa zaradi burje, ki nam je dolgo nagajala. Najhuje je bilo 6. marca ponoči. Luči so iznenada ugasnile, v istem hipu pa je zapihala burja tako silovito, da je odnašala s stavb veljke, več sto kilogramske opaže, deske in drugo. Takoj smo dvignili preplah. Najprej smo morali umakniti od stavb stroje in vozila, da jih ne bi poškodovali predmeti, ki jih je odnašala burja, nato pa smo morali reševati še 18-tonski žerjav. Veter je bil tako silovit, da je žerjav kot peresce vozil po tračnicah in ga grozil prevrniti. Delavci so se nato umaknili v notranje dele staivb. Zdaj je vse dobro in želimo si samo to, da bi tako lepo vreme, kot je zdaj, trajalo do konca gradnje. Tekst in fotografije: M JAKOPEC ■Is «šii ■ v’ :‘*w>>x.,>.Avv«v .-. ..:. Ta prostor smo odstopili Tovarni perila LABOD iz Novega mesta Z dna lestvice so se povzpeli na vrh LABODOV nagli v^pon dokazuje še bolj prepričljivo V stavbi na levi strani gornje slike je stekla zibel LABODOVEGA obrata v Krškem, na desni strani pa je stavba, ki jo bodo letos preuredili in s tem pridobili nove proizvodne prostore. primerjava z drugimi proizvajalci srajc v Jugoslaviji. V zadnjih petih letih se je LABOD tu povzpel z dna lestvice v njen vrh. Glede hitrosti razvoja (rast celotnega dohodka, realizirane proizvodnje, celotne proizvodnje in dovršene proizvodnje) je na prvem mestu, v rentabilnosti prav tako, v akumulativnosti celotnega dohodka je na tretjem, v akumulativnosti sredstev pa si deli 4. in 5. mesto med jugoslovanskimi proizvajalci srajc. - Nič slabša ni takšna primerjava glede poslovnega uspeha. Po tem, kako hitro se je povečeval netoprodukt, je LABOD na prvem mestu, glede na to, kakšno je razmerje med celotno presežno vrednostjo in poslovnima sredstvi, ki so v rabi, je na drugem mestu in v čistem pro- V tovarni perila LABOD v Novem mestu so konec marca letos volili nove samoupravne organe. Prva seja novega DS v začetku aprila je bila najlepša priložnost za oceno dosedanje razvojne poti podjetja, za oceno, do kod je prišel LABOD med jugoslovanskimi proizvajalci srajc, pa tudi za pomenek o tem, kaj storiti, da bi 600-članski kolektiv tudi v bodoče tako na domačem kot tudi na tujem trgu dosegel takšne uspehe kot doslej. V začetku 1966, torej v prvem letu gospodarske reforme, so v LABODU sprejeli 5-letni plan razvoja podjetja. Lani, v drugem letu uresničevanja tega plana, so doseg- li toliko: zaposlenost se je povečala za 1 odst. nad planirano, celotni dohodek je bil za 9 odst. nižji, proizvodnja v kvadratnim metrih predelanih tkanin za 12 odst. nižja, dohodek za 9 odst. nižji, osebni dohodki prav tako za 9 odst. nižji, skladi za 6. odst. nižji in povprečni osebni dohodki za 2,5 odst. nižji kot planirani. Plan sicer res ni bil dosežen — to povedo pravkar našteti odstotki — toda razmerja med posameznimi pokazovalci kažejo na ohranjeno gospodarsko ravnotežje v podjetju. Navidezno naj večji je bil izpad le v kv. m predelanih tkanin, toda na to je vplivala usmeritev v visoko kvalitetne modne izdelke, ki terjajo več vloženega dela. : i Šele primerjava z letom 1962 da realno sliko Od prej naštetih podatkih bi se dalo reči: v reformi so se še kar ujeli, vendar takšna ocena ne bi bila pravšna za LABOD. Podjetje se je namreč začelo razvijati šele po letu 1962 in pravo sliko o prehojeni poti lahko dobimo šele s primerjavo današnjega stanja s takratnim. V zadnjih petih letih se je vrednost osnovnih sredstev povečala v LABODU za 13-krat, poslovni sklad za 22-krat, celotni dohodek za skoraj 7-krat, dohodek za 10-krat, osebni dohodki za skoraj 8-krat, čisti osebni dohodki na delavca za 4-krat, povprečno število zaposlenih pa za manj kot 2 in polkrat. V LABODU so izdelali lani na delavca za 3,71jkrat več izdelkov kot 1962. Ugodno je tudi razmerje v sestavu osnovnih sredstev, nekoliko slabše pa je zlasti z obratnimi sredstvi. Proizvodnja se je povečevala v zadnjih letih vrednostno in količinsko tako hitro da kolektiv še posebej zaradi vplivov reforme ni mogel enako hitro povečevati poslovnega sklada. Dobršen del skladov so v tem času namreč sproti porabili za gradnjo nove tovarne in nakup strojev. Na težave z obratnimi sredstvi so vplivali tudi kupci, saj so se povečali v tem času za 29-krat, dobavitelji pa le za 7-krat. Pravkar opisani rezultati so posledica zavestnega vlaganja skladov v povečevanje proizvodnje, prav to pa daje LABODU gospodarsko trdnost in mu zagotavlja bodočnost.' Letos 3000 m2 novih proizvodnih prostorov Letos bodo v LABODU do* končali gradnjo četrte faze novomeškega obrata in porabili za to 1,100.000 din (novih), za prvo stopnjo rekonstrukcije obrata v Krškem pa bodo porabili 900.000 din. S tem bo pridobil LABOD letos novih 3000 m2 proizvodnih prostorov. Novi DS je na prvem zasedanju soglašal z oceno direktorja, da ima LABOD vse pogoje, kar se tiče prostorov in strojne opreme. Sorazmerno mladi kolektiv, ki še ni v celoti dozorel svoji proizvodni nalogi, pa bo moral v prihodnosti doseči z večjim učinkom znatno hitrejšo rast osebnih dohodkov. S tem v zvezi pa bo treba uvesti tudi spodbudnejše nagrajevanje strokovnjakov. DS je nato ugotovil, da so dosedanji uspehi vredni zavidanja, da pa tudi nalog ne manjka. Zlasti so poudarili, da je treba na vseh delovnih mestih, še posebej na vodilnih in vodstvenih, zaostriti neposredno odgovornost, da je treba skrbeti za kvaliteto izdelkov in izločiti iz proizvodnje tiste delavce, ki ro strokovni ali delovni usposobljenosti ne ustrezajo zalivam delovnega mesta. Ptl bodočem delu pa bodo kolektivu LABODA še naprejj glavna vodila: ekonomika, rentabilnost, produktivnost in zniževanje stroškov. S sodobnimi stroji je laže delati, pa tudi storilnost je večja. Na sliki: detajl iz LABODOVEGA proizvodnega postopka v novomeškem obratu. (Foto: M. Vesel) izvodu na delavca, v celotnem dohodku na delavca ter v celotnem dohodku proti porabljenim sredstvom na tretjem mestu med jugoslovanskimi proizvajalci srajc. Tudi pred leti nedosegljivi vzor so prehiteli Zelo hiter razvoj je v zadnjih letih še posebno značilen za LABOD in prav zato mu posvečamo toliko besed. Najbolj prepričljivo ga je možno dokazati s primerjavo dveh podjetij. Za primerjavo bomo vzeli podjetje, ki je imelo pred petimi leti dobro strojno opremo, urejeno tovarno in izoblikovan tehnološki postopek. Takrat je bilo to podjetje nekoliko večje kot LABOD, veljalo pa je za vzornega proizvajalca srajc. LABOD je imel zastarele stroje, o LABODU kot tovarni pa je bilo takrat težko govoriti. Danes je v LABODU realizacija na zaposlenega za 32 odst. večja, čisti proizvod za 27 odst. večji, celotni dohodek za 36 odst. večji, izplačani čisti osebni dohodki na zaposlenega pa so za 17 odst. večji kot v tem podjetju. Najvišji skladi na zaposlenega Zlasti delitvena razmerja so v LABODU, če jih primerjamo s sorodnimi podjetji, zelo ugodna. Tako ima v primerjavi z najboljšimi proizvajalci srajc v Jugoslaviji najvišje sklade na zaposlenega. Pravkar opisani hitri in uspešni razvoj je v največji meri posledica odrekanja kolektiva, ki je dobršen del presežne vrednosti zavestno vlagal v povečevanje in modernizacijo proizvodnje. To je tisto, kar zagotavlja LABODU poslovno trdnost, ki je toliko bolj potrebna ob dejstvu, da so zmogljivosti jugoslovanske proizvodnje srajc že prevelike za domači trg. Popolnoma jasno je, da bodo v pogojih tržnih zakonov v gospodarstvu lahko ostala samo tista podjetja, ki bodo konkurenčno sposobna in se bodo sposobna vključiti v mednarodno delitev dela. Trije obrati: novomeški, kostanjeviški in krški Zavidljivi uspehi bi bili lahko še večji, če ne bi bilo ne- katerih težav, ki so posledica hitrega razvoja kolektiva v zadnjih letih. LABODOVA proizvodnja teče v treh krajevno ločenih obratih: v novomeškem, kostanj eviškem in krškem. To deloma onemogoča enoten režim proizvodnje, obremenjuje strokovne službe in povečuje stroške poslovanja. Razen tega tovarna, ki je razbita na tri krajevno ločene obrate, teže rešuje vprašanja < standarda (prehrana ljudi na delu, izobraževanje, prevozi itd.). Ekonomske analize kažejo, da bi bilo najbolje kostanjeviški obrat združiti s krškim. To bi bilo boljše tudi za kolektiv tega obrata, ker bi se mu s tem zmanjšali stroški poslovanja, Krško pa je oddaljeno od Kostanjevice le 14 km in cesta bo kmalu asfaltirana. Kljub temu si v LABODU prizadevajo najti ustreznejšo rešitev. Za kostanjeviški obrat iščejo ustrezen konfekcijski proizvod za domači trg, ki bi bil primernejši (tak z večjo stopnjo obdelave in z majhno porabo surovin), ali izdelek, ki bi ga obrat za naročnika iz tujine delal v celoti sam. Večina proizvajalcev je mladih in večina takšnih, ki delajo v stroki manj kot 3 leta Druga posledica zelo hitrega razvoja je zelo mlad sestav kolektiva. Delavcev, ki so stari do 20 let, je v novomeškem obratu 39 odst., v kostanjeviškem 33 odst. in r krškem 57 odst.; od 20 do 30 let starih je v novomeškem obratu 34 odst., v kostanjevi-škem 40 odst. in v krškem 24 odst.; nad 30 let starih pa je v novomeškem obratu 27 odst., v kostanjeviškem 27 odst. in v krškem obratu 19 odst. Na zelo mlad sestav kolektiva kažejo tudi podatki, ki govore o tem, koliko časa delajo delavci v LABODU in v stroki lahke konfekcije. Takšnih, ki so tam do 3 leta, je v novomeškem obratu 55,5 odst., v kostanjeviškem 39 odst. in v krškem 99 odst.; tistih, ki delajo od 3 do 5 let, je v novomeškem obratu 15 odst., v kostanjeviškem 26 odst. in v krškem 1 odst.; delavcev, ki delajo nad 5 let; pa je v novomeškem obratu 29,5 odst., v kostanjeviškem 35 odst., medtem ko v krškem obratu delavcev s tako dolgim stažem sploh ni. če upoštevamo, da pridobi delavec v industrijski proizvodnji v treh letih vse veščine, ki so potrebne za popolno usposobitev, so uspehi, ki jih je dosegel LABODOV po starostnem sestavu tako mlad kolektiv, še toliko večji. •/X’lv!ww . □ SERVISNI PREGLEDI IN GARANCIJSKA POPRAVILA □ SPLOŠNA IN GENERALNA POPRAVILA VOZIL VSEH VRST □ ZAMENJAVA MOTORJEV ZASTAVA IN TAM □ KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA avtoservis PIONIR sgp pionir novo mesto Naše podjetje je pripravilo in komunalno opremilo stavbna zemljišča za gradnjo zadnjih štirih stanovanjskih blokov na Mestnih njivah. Iz komunalnega prispevka, ki ga je prejelo za te štiri bloke, je izvedlo asfaltiranje Koštialove ulice, vodovod in kanalizacijo in to od nove »Delikatese« v Koštia-lovi ulic do Mestnih njiv, ter pojačenje trafopostaje za celotno naselje. Obenem je zasilno uredilo zelenice pri zadnjih štirih blokih in tako izvedlo komunalno opremljanje, ki je potrebno za gradnjo blokov. Za ta dela je bilo porabljenih več sredstev, kot pa je podjetje prejelo prispevka. Ker je bil komunalni prispevek ob gradnji prvih osmih in zadnjih štirih blokov premajhen za izvedbo ostalih del komunalnega opremljanja, ni bilo mogoče urediti glavne zelenice, na kateri so sedaj garaže in ki pripada vsem blokom. Prosilci so na glavni zelenici najprej postavili lesene »črne« garaže, katerih »lepi videz« je bil že predmet polemike na televiziji in v Dolenjskem listu. Glede na to je občinska skupščina Nevo mesto zadolžila v letu 1966 naše podjetje', da pripravi zemljišče za gradnjo garaž, kajti prosilci so bili že zelo nestrpni. Tipski projekt garaže je izdelal Projektivni bii'o SGp »Pionir« Novo mesto, in občinske strokovne službe so ga odobrile in na ta projekt izdale gradbeno dovoljenje. Naše podjetje ni imelo pristojnosti za strokovno oceno projekta. Podjetje tudi ni nastopalo kot investitor za postavitev garaž, čeprav je bilo to prosilcem predlagano. Interesenti za gradnjo garaž so prosili podjetje, da bi jim omogočilo, da sami, in to v najkrajšem času, gradijo garaže v lastni režiji, ker bodo tako bolj poceni, kot če bi kot investitor nastopalo naše podjetje. Glede na to je bilo gradbeno dovoljenje izdano vsakemu prosilcu kot investitorju posebej. Iz pogodb o uporabi zemljišča in plačila skupnih stroškov za postavitev garaž na Mestnih njivah, ki so bile sklenjene med našim podjetjem in med investitorji, je razvidno, da podjetje pripra- vi in uredi zemljišče za začetek gradnje. Po pogodbi je vsak prosilec vplačal 300 N din. V tej ceni so zajeti naslednji stroški: odkup zemljišča od zasebne lastnice, geodetski posnetek in zazidalni načrt, cena tipskega projekta in režijski stroški podjetja. Podjetje je pri tem utrpelo celo izgubo, ker so celotni našteti stroški znašali 30.000 N din za planiranih 100 garaž, doslej pa je oddanih le 65. Iz določil pogodbe izhaja, da podjetje ne izvede za ta prispevek drugih komunalnih del, 'iri to je bilo investitorjem ob pričetku gradnje jasno. Podjetje omogoča lastnikom garaž, da priključijo 'kanalizacijski odtok od garaž na skupno kanalizacijsko omrežje naselja, ki ga je financiralo naše podjetje. Priključke od garaž na skupne komunalne naprave naselja pa so dolžni investitorji izvesti sami na lastne stroške že na podlagi občinskega odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto. Naše podjetje izgradnje teh priključkov ne bo financiralo, ker za to ni prejelo namenskih sredstev. Kolikor pa bi razpolagalo s skupnimi sredstvi za komunalno opremljanje, bi jih prej namenilo za izgradnjo kanalizacije do stanovanjskih objektov, saj nam je poznan«?, da velik del mesta še plava na greznicah, ne pa za kompletno komunalno opremljenost zasebnih garaž! če bi ravnali drugače, potem bi nas res lahko doletela upravičena družbena kritika. Ne želimo, da je občan žoga med občinsko skupščino in stanovanjskim podjetjem, kot to navaja Dolenjski list, razumljivo pa je, da pač nekdo ne more prejemati družbene dotacije za gradnjo zasebne garaže. Iz tega izhaja, da bodo morali investitorji na lastne stroške odpraviti pomanjkljivosti, ki jih odločba inšpekcije navaja, kolikor želijo pridobiti uporabno dovoljenje. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij NOVO MESTO — GOSTILNIČAR! Tako si gosta že ne boš pridobi!! Uredi si nov gostinski prostor! — In denar? — Varčuj namensko in dobil boš kredit pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta " zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4—6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! In vendar ni odgovora na odprta vprašanja I 4. aprila letos (torej pred več kot enim mesecem) smo ■objavili sestavek »Občan — žoga med ObS in Stanovanjskim podjetjem?« (pri objavi sestavka je v tiskarni pomotoma izpadel vprašaj?). V njem smo načeli problem, ki se neposredno tiče stanovanjskega podjetja. Odgovora kljub temu ni bilo in dobili smo ga šele nato, ko smo 24. aprila zaprosili zanj Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo s posebnim dopisom. Zakaj tako? Mar podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto ni javna ustanova, namenjena občanoan? Mar res ni samo od sebe začutilo potrebe javno odgovorita na pereča vprašanja, ki so zelo boleča za prizadete občane? Preden začnemo komentirati odgovor Stanovanjskega podjetja, ki je pravzaprav bolj izgovarjanje kot odgovor, se ozrimo za tri leta nazaj. Julija 1965 smo v našem listu objavili toie: »Mestne njive bodo prvo novomeško naselje, ki ga bo Z&vod za urejanje naselij v celoti uredil: izkopana je nova kanalizacija vzdolž Koštialove, pojačan bo električni vod, urejen vodovod, napeljane poštne komunikacije, asfaltirana bo cesta in urejene zelenice z javno razsvetljavo. Sredstva za ta dela je zavod zbiral s komunalnim prispevkom. Zidane garaže po enotnem načrtu bodo lahko lastniki avtomobilov postavili po lokacijah, ki jih bo določila občinska skupščina.« To je del lajave, ki jo je dal našemu novinarju julija 1965 direktor takratnega Zavoda za urejanje naselij Novo mesto tov. Miha Hrovatič. Koliko od teh otrijub je uresničeno, vedo najbolje prebivalci naselja Mestne njive, ki je vse prej kot v celoti urejeno naselje. V svojem »odgovoru« povzema Stanovanjsko podjetje najprej zgodovino komunalnega urejanja naselja Mestne njive. K temu nimamo posebnih pripomb razen te, da so cUuiašnje trditve v očitnem nasprotju s pravkar citirano izjavo iz leta 1965. Nato prehaja podjetje v svojem odgovoru na gradnjo garaž. Tu je vse v redu do 5. odstavka, v katerem razčlenjuje stroške za ureditev zemljišča, namenjenega za garaže. Trdijo, da so utrpeli pri urejanju tega zemljišča izgubo. Toda podjetje je samo določilo znesek za ureditev zemljišča in graditelji so ga brez besed plačali. Zakaj torej zdaj izgovarjanje na izgubo? Stanovanjsko podjetje trdi, da izhaja iz določil pogodbe in da je bilo investitorjem garaž jasno, da Stanovanjsko podjetje ne izvede drugih komunalnih del. Toda podjetje se je kot prizadeta stranka pritožilo zoper odločbo ObS Novo mesto, s katero je ta odrekla izdajo uporabnega dovoljenja. Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS pa je pritožbo Stanovanjskega podjetja zavrnil in potrdil odločbo ObS kot utemeljeno. Zakaj v svojem odgovoru molčijo o tem? še boij zanimiv je zadnji del odgovora. V njem trdijo, da so graditelji garaž dolžni na svoje stroške napraviti priključek na obstoječo kanalizacijo. Stanovanjsko podjetje pravi, da tega ne bi naredilo, četudi bi imelo denar, ker velik del mesta plava na greznicah, in da zato ne morejo uporabljati skupnega denarja za kompletno komunalno o-premljenost zasebnih garaž. Tu pa se maramo vprašati: kateri deli mesta plavajo na greznicah? Naselje zasebnih hišic — je odgovor! Zdaj smo pa najbrž že pri jedru zadeve. Kanalizacija je pri gradnjah v Novem mestu že dolgo Časa kamen spotike. Kanalizacija je draga stvar in zanjo vedno zmanjkuje denarja. Urejena je samo v blokovskih naseljih, pri zase- bnih gradnjah pa jo vedno uporabljamo kot izgovor. Stanovanjska gradnja se usmerja v zadnjih letih predvsem v zasebno gradnjo. Eni trdijo, da je to. prav, drugi, da ne, toda zgolj z' razpravljanjem se zadeve ne rešujejo. V Novem mestu je veliko občanov, ki bi radi gradili zasebne hišice, pa niso zado voljni z lokacijami, ki so na razpolago. V zazidavi bliže mestu pa še vedno vztrajamo pretežno pri vrstnih hišah, ki jih občani odklanjajo. Mnogi občani, ki že dive ali tri leta brezuspešno brusijo pete po mestu in iščejo parcelo po svoji želji, vedo veliko povedati o nekaterih članih kolektiva Stanovanjskega podjetja, ki si gradijo zasebne hiše, o tem, kako moraš zastaviti besedo, da boš čim-prej prišel do gradnje, komu moraš dati izdelati načrt, da bo gradnja odobrena, naštevajo »družbeno nepogrešljive« ljudi, ki so imeli hitreje kot kdo drugi vse urejeno na lokaciji, ki so si jo sami izbrali, in so lahko začeli hitro graditi itd.,itd. Kje smo pa zdaj? Noj zarije, kot pravijo, glavo v pesek in misli, da se je skril. Ali ni torej »nojevsko« izgovarjanje: za zasebne graditelje ne bomo uporabljali skupnega denarja« prav v času, ko je zasebnih gradenj največ? In na koncu še to: občan je tisti, ki prispeva denar za komunalno urejanje naselij, za blokovsko gradnjo, za zasebno gradnjo, za vse gradnje. Ta denar ne raste na drevju, pač pa ga ustvarja občan. Prav zato pa smo dolžni temu občanu kdaj pa kdaj povedati, kako smo denar, ki ga je prispeval, porabili, ne pa se skrivati za paragrafe in delati iz občana žogo, katero se obmetavajo »organi«. Po vsem tem torej še nismo prejeli odgovora na vprašanje, ki smo ga pismeno zastavili Stanovanjskemu podjetju: KAJ JE PO VASEM MIŠLENJU »UREJENO ZEMLJIŠČE«? MILOŠ JAKOPEC Stanovanjsko podjetje odgovarja s . M rdečila za ' ustnice in laki za nohte BB f BRIGITTE BARDOT osmošolci Če vas veseli trgovski poklic, vas vabimo, da se izučite pri našem podjetju. Za triletno šolanje nudimo ugodne strokovne pogoje — postanete trgovski pomočniki POGOJI: — spričevalo o končani osemletki (vsaj z dobrim uspehom) — potrdilo o zdravstvenem stanju — starost do 16 let Vloge pošljite na kadrovski oddelek najkasneje do 20. junija. meta Ilca E X P O R T — IMPORT LJUBLJANA. DALMATINOVA 2 Med slovenskimi bralci je še mnogo takih, ki jim ni uspelo dobiti roman T. SVETINE UKANA I. in II. del. Zato razpisujemo prednaročilo: za I. del — knjiga, vezana v platno, 569 strani, cena 55 din; za II. del — knjiga, vezana v platno, 904 strani, cena 86 din. Roman UKANA je prvo delo, ki opisuje špijonsko dejavnost gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Knjigi sta v ponatisu in izideta v septembru 1968. Avtor že pripravlja tudi zaključni, to je III. del. NAROČILNICA Podpisani ______ kraj, ulica ____ pošta ‘ __________________________________________ naročam roman UKANA a) 1. del, cena 55 din plačljiva v dveh obrokih; b) II. del, cena 85 din, plačljiva v treh obrokih Informativno naročam tudi UKANO III. del (izide v letu 1969) (neustrezno prečrtaj) (Podpis naročnika) ZAVOD BOREC, knjigotrški oddelek, Ljubljana, Beethovnova 10-11 24. aprila se je na NOVOLESOVEM skladiščnem prostoru v Straži zrušil premični portalni žerjav. Letos februarja ga je postavila avstrijska firma SCMIDT iz Gradca. Razpetina žerjava je bila 96 metrov, višina 12,5 metra, nosilnost pa 5 ton. To je bil največji tovrstni žerjav v Sloveniji. Novoles je odštel zanj 550.000 Ndin. Uradne komisije že nekaj dni ugotavljajo vzrok zrušitve. Prvi dokazi dajo slutiti, da je prišlo do deformacij nosilnih nog, zaradi česar se je žerjav sesul, žerjavo-vodja, ki je bil v trenutku podiranja v kabini, je še pravi čas izskočil in tako odnesel celo kožo. — (Foto: M. Vesel) S SKUPNEGA POSVETOVANJA OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Rešitev težav v enotnih predlogih V domu na Travni gori je bilo 26. aprila skupno posvetovanje vodstev občinskih sindikalnih svetov Kočevje in Ribnica, predstavnikov iz Obč SS iz Grosupljega žal ni bilo, čeprav je bil ta posvet zamišljen v troje. Namen posveta je bil predvsem ta, da se izmenjajo gledišča iz razprav v predkongresni dejavnosti. V obeh občinah je bila v aprilu izredno razgibana dejavnost sindikatov. Gradivo, ki so ga dobili sindikati za razpravo, so obravnavali po skupinah. Ker so se dela v obeh občinah oprijeli z zavzetostjo, je prišlo na dan več koristnih predlogov, pobud, ki bi jih bilo vredno upoštevati. V razpravi so se najprej 'dotaknili integracije gospodarskih organizacij. Sindikati so za integracijo, vendar pa le-ta ne sme biti v škodo šibkejšemu partnerju. Obrati, katerih sedež podjetja je izven občine, bi morali imeti večje pravice do odločanja o razporeditvi sredstev, ki jih ustvarjajo v njihovem obratu. Potrebno je posvetiti večjo skrb delavcu. Sedanji minimalni osebni dohodek ne zagotavlja delovnemu človeku življenjskega minimuma. Ta naj bi znašal najmanj 500 ND. Zaščita delavca je vse preveč formalna, zato je marsikateri zaposleni v svojih pravicah prizadet. Opaziti je tudi, da v nekaterih gospodarskih organizacijah dopuščajo šikaniranje delavcev. Sindikat je proti takim pojavom do sedaj malo storil, čeprav je njegova naloga, da svoje člane ščiti. Zanimiv je bil predlog, da bi z uvedbo združevanja knjigovodskih služb za večje število gospodarskih organizacij v enotno knjigovodsko službo pocenili to službo, obenem pa bi jo izboljšali. Zakon o delovnih razmerjih je bil dele- žen kritike, saj ne ustreza niti zaposlenim niti podjetju. Beseda je tekla tudi o brezposelnosti, ki je postala sitar len gost tudi v obeh občinah. Rešitev je le v odpiranju novih delovnih mest. Toda tu se poraja nova težava: kj® dobiti sredstva za novo delovno mesto. Razpravljali so tudi o drugih stvareh: o socialnem zavarovanju in sindikatu, ki naj bi imel vlogo zaščitnika zavarovanca; o gospodarjenju in problemih stanovanjske politike; o vlogi sindikata v sodobnih družbenih procesih in preoblikovanju delovnega človeka v razgledanega upravljavca ter pomenu sindikata nasploh kot politične organizacije in pomembne politične sile delavskega Razreda. Posvetovanje na Travni gori je v celoti doseglo namen in bi bilo prav, da bi do takih skupnih posvetovanj še prišlo. -r V TEDNU VARNOSTI OD 8. DO 14. MAJA Parada dobrih odnosov z občani Osrednja prireditev bo v Ljubljani — V Novem mestu več tekmovanj »Osrednji namen letošnjega praznovanja tedna varnosti je razvijanje in utrjevanje dobrih odnosov med občani in organi za notranje zadeve,« je med drugim povedano v okvirnem programu za praznovanje tedna varnosti, ki ga je pripravil republiški sekretariat za notranje zadeve. Osrednje prireditve bodo v Ljubljani. 8. maja zvečer bo imela godba milice v Slovenski filharmoniji slavnostni koncert, 9. maja popoldne pa bo na ljubljanskih ulicah velika parada, v kateri bodo sodelovali poleg miličnikov, motoriziranih oddelkov milice in kadetov tudi pripadniki gorske reševalne in ljubljanske reševalne službe, poklicne gasilske brigade, službe »Pomoči — informacij« in pionirske straže. Po paradi bodo v tivolski dvorani prikazali razne spretnosti in načine, ki jih uporabljajo organi javne varnosti pri opravljanju dolžnosti. Na območju novomeške uprave javne varnosti bo v tednu varnosti več športnih in drugih manifestacij. 9. in 12. maja bodo balinarska srečanja, 11. maja pa strelsko tekmovanje. Predvideno je tudi, da bodo delav- ci UJV te dni obiskali bolne sodelavce in upokojence. Učenci 6. do 8. razreda osnovnih šol v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini bodo v tednu varnosti pisali naloge z delovnim naslovom »Otroci — miličnik«. Pisce najboljših nar log iz vsake občine bodo nagradili in jih 12. maja povabili s prometnimi patrolami na avtomobilsko cesto. Prireditve in druge javne manifestacije v tednu varnosti bodo take narave, da bodo v resnici parada dobrih odnosov z občani; to pa je, kot smo omenili uvodoma, tudi osrednji namen tedna varnosti. »Takšnega dolgočasja o prvomajskih praznikih še ni bilo«, je povedal vratar pri odprtem bazenu v šmarjeških Toplicah 2. maja popoldne. Kopalcev je bilo malo, le najbolj pogumni so se kopali, saj je bilo oblačno in je pihal veter. (Foto: Polde Miklič) PRED PETDESETIMI LETI NA SEVERNI MEJI Antanta je ukazala premirje ________________________________ ' niVwvm i Acrorlnio nrACICJVfl Pomembno obletnico proslavljajo po vsej Sloveniji — 3. junija se bodo preživeli borci za severno mejo srečali tudi v Šentjerneju Letos, zlasti oktobra, bomo proslavljali 50-letnico osvoboditve Slovencev izpod dolgoletnega tujčevega jarma. Oktobra 1918 je bila z razpadom avstro-ogr-ske monarhije končana štiriletna prva svetovna vojna. Na razvalinah te 1000-letne državne tvorbe so nastajale nove države. Tako se je povečala tudi mala teptana Srbija in se razširila od Beograda do Triglava. V tej zmedi je bila v Ljubljani ustanovljena prva slovenska vlada. V njej so bili predstavniki raznih političnih strank, glavne vajeti pa je prijel Josip Pogačnik. Karikaturist Hinko Smrekar je dogodke gledal s priostrenim pogledom in Pogačnika takole predstavil: LANI JUNGŠIČEV POVELJNIK, LETOS NARODNE VLADE NAČELNIK! (Jimgschiitz — mladi avstrijski strelci.) riboru osrednja proslava. Ponekod v Sloveniji so imeli tudi že občinske proslave, drugod pa se bodo nekdanji prostovoljci za osvoboditev Koroške srečali na krajevnih proslavah. Tako srečanje pripravljajo tudi v ponedeljek, 3. junija, v Šentjerneju. Dandanes je le še malo borcev — prostovoljcev za severno mejo. Zvečine so starejši od 70 let. Režim stare Jugoslavije jim ni dal priznanja, tudi po osvoboditvi so bili dolgo ob strani, pozabljeni. Časa za priznanje ni več veliko; morda je prav letos zadnji čas, da še živeči prostovoljci dobijo zasluženo priznanje. Vrste nekdanjih prostovoljcev za severno mejo se hitro redčijo. Iz Šentjerneja je bilo v I. naskočni četi osem borcev, zidaj pa živita le še dva. FRANC JERELE, Šentjernej FRANCE RAČIČ, Novo mesto bombašev, ki so jo imenovali I. naskočna četa za zahodno Koroško. Organizirana in oborožena je bila približno tako kot avstrijski »šturmba-taljoni« v prvi ali partizanski jurišni bataljoni v drugi svetovni vojni. Naskočni četi je poveljeval nadporočnik Jaka Potočnik, doma iz Krope. To je bil hraber, preudaren in Niti za ped popuščanja! »Če nas ne bi bilo, bi bila severna Slovenija še zdaj nemška. Dolgo smo čakali, da bi nam družba to priznala. Zahtevamo sa- '■ mo to, da nas priznajo za j borce. Pri pravicah, ki j nam gredo, ne bomo niti ] za ped popustiti!« so skle- j nili udeleženci bojev za j severno slovensko mejo pred 50 leti iz novomeške, } črnomaljske, krške, sev- i niške in trebanjske obči-ne na letni skupščini svo- ~ je organizacije 5. maja v ;; Novem mestu. Za predsednika občinskega odbora Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918 — 1919 v Novem mestu je bil znova izvoljen Lojze Mirtič. -■ _ . v tudi sicer izvrsten poveljnik. Vojaki prostovoljci so ga imeli zelo radi. Zaupali so vanj in bili pripravljeni iti, kamor bi hotel. Bil je preprost in tovariški, jedel je iz istega kotla kot njegovo moštvo. Hrabri šentjernejski prostovoljci Po krajši vaji in pouku, kako je treba ravnati z orožjem, je četa zasedla odsek na Podrožici, na levi in desni strani železniškega predora. Po večkratnih vsakdan j ih manjših in večjih spopadih je bilo naskočni četi ukazano, naj obide fronto tako, da se bo pojavil v sovražnikovem zaledju, odkoder bo lahko že v jutranjem mraku z ročnimi bombami napadla avstrijsko-nemčurske prostovoljce v veliki šoli. Ceta je nalogo odlično opravila: sovražniki so imeli veliko mrtvih in ranjenih, več njihovih mož pa je bilo ujetih. Nekega dne je skupina šestih prostovoljcev naskočne čete prebila fronto in s pomočjo topniške baterije, ki ji je poveljeval kapetan Oto Gregorčič, zaplenila Nemcem top kalibra 70 mm in ga umaknila v predor. V tej skupini so bili štirje Šentjernej -čani in dva Primorca. Ukaz Antante ustavil napredovanje Ob močni avstrijski ofenzivi med komandami slovenskih prostovoljcev ni bilo najboljše povezave in usklađenosti, zato se je Nemcem in nemčurjem posrečilo slovenske oddelke potisniti v karavanški predor, nekaj skupin pa tudi na Karavanke. Ko se je četa zbrala na Jesenicah, so nemčurji že razvili nemško »frankfurterico«, ker so mislili, da bodo Nemci zdaj zdaj vkorakali na Je- Nemoč Pogačnikove vlade Pogačnikova vlada je pričakovala, da ji bodo zavezniki oziroma sile Antante slovenske pokrajine (Koroško, Štajersko, Primorsko in druge) kar sami položili v naročje. To pa se ni zgodilo. Italijani so silili naprej in so prišli- že na Vrhniko; Maribor so zasedle nemške čete, prebivalstvo Maribora — predvsem Nemci in nemčurji — pa je vdignilo glave, češ: »Maribor je in mora ostati nemški!« Jeseniški nemčurji so zahtevali Jesenice, Kranjsko goro, Bled in Radovljico za Avstrijo. Slovenska vlada ni bila sposobna, da bi ob vsem tem kaj nujnega napravila. Vstaja zavednih Slovencev Tedaj so vstali pravi, zavedni, odločni in pogumni Slovenci in na svojo odgovornost organizirali odpor proti nemški pohlepnosti. General Maister je vodil odpor v Mariboru in na štajerskem, Malgaj v Mežiški dolini, kapetan Martinčič in majorja štefin ter Lavrič na Gorenjskem, drugod drugi. Tako so zapisali kronisti. Na avstrijski meji so se vneli boji. Iz Ljubljane je odhitela na fronto I. legija prostovoljcev, kmalu za njo še druga četa. Prostovoljci so bili napoteni na fronto v Podrožco onstran predora na Koroškem. Skupino prostovoljcev so najprej dodelili kapetanu Martinčiču, nato pa poveljstvu majorja štefi-na. Iz te skupine in II. legije je nastala udarna enota Na Dolenjskem skupen sindikat za promet Delegati iz Kočevja, Ribnice, Grosupljega, Sevnice, Brežic, Krškega, Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta so 24. aprila ustanovili v Novem mestu sindikat prometa in zvez za Dolenjsko. Predsednik tega medobčinskega sindikata je Vinko Bambič iz Novega mesta, tajnik pa Franc Krajnc iz Kočevja. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli dedni program, na podlagi katerega bodo razr pra/vljali o nagrajevanju v delovnih organizacijah prometa in zvez, o osnutku zakona o cestah in poslovniku odbora. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijsKi postaji: Ivan Gorenc in Slavko Cirkelbah, člana kolektiva INIS, Novo mesto; Ivan Zupančič, Cvetka Uiti, Dominik Kren in Marinka Šmalc, člani Kolektiva Krka, Novo mesto; Alojz Ravbar, član kolektiva Dolenjka, Novo mesto; Franc Brulc, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Pavle Jordan, Va-(entin Dobnikar, Jože Primožič, Vilibald Kranjc, Jože Piskernik, Anton Žigante in Mirko Pršina, člani kolektiva UJV Novo mesto; Ivan Pograjc in dr. Ljubo Kretič, člana kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Fani Cečelič in Danilo Ko. vačič, člana kolektiva Novoteks, Novo mesto; Alojzija Marolt, Vera Piletič, Jože Pečjak, Jože Kastelic, Matevž Aš, Peter Martinčič, Alojz Kocjančič Karel Kren, Franc Senica, Jelisava Štok, Slavko Barborič, Terezija Vitasovič, Polde Do-inar, Anica Kastelic, Filip Avbar, Jože Perc, Vera Fifolt, Ja-lob, Krštinc, Anica Krštinc, Janez Turk, Marija Šušteršič, Banica Peciga, Anton Miklič, Minka Kovačevič, Jože Drob-lič, Zalka Kren, Jože Bobnar, Franc Saje, Stane Kavšček. Franc Modic, Jože Makovec in Anton Kumelj, člani kolek-;iva Novoles, Straža; Marija Dule in Majda Jaanežič, dijakinji novomeške gimnazije; Jože Srebrnjak, Ana Osterman, Martina Ajdišek, Martina Mesarič, Franc Zrimšek in Ciril larnovič, člani kolektiva Standard, Novo mesto; Marija Bar-:elj, gospodinja iz Dolnje Straže; Marija Pavlišič, gospodi-ija iz Cerovca; Pepca Šporar, članica kolektiva KZ Krka, STovo mesto; Tončka Križmanič, dijakinja gostinske šole Novo mesto; Alojz Muhič, Brane Hočevar, Ciril Skedelj, Franc Vodopivec, Tone Majcen, Bojan Bele, Zdravko Moder, Vlarjan Brine, Ciril Repnik, Brane Maver, Drago Pavlin, Stane Primc, Miha Konda, Stane Levičar in Slavko Adamič, ičenci poklicne kovinarske šole, Novo mesto; Marija Mate-iovič, dijakinja novomeškega učiteljišča; Niko Sučevič, član solektiva VP 1394, Novo mesto; Ivan Rolih, član kolektiva tMV, Novo mesto; Jud Bela, član kolektiva Novoles, Straža. !lll!!ll!l!!llllllll!!l!l Dolenjska bo dobila prvo skupino inženirjev organizacije dela senice. Naskočna četa pa je še isto popoldne zasedla vse grebene in vrhove na Karavankah — Kočno, Stol, Petelina in druge strateške kote. Vojaški štabi so pripravili načrte, po katerih bi dokončno očistili Koroško nemško-nemčurskih oddelkov, jo zasedli in obdržali. Prva naskočna četa je dobila nalogo, naj prebije fronto na Ljubelju, zavzame Borovlje in čez Dravo napreduje proti Celovcu. četa se je z vlakom odpeljala iz Radovljice prek Kranja v Tržič, odkoder je prodirala proti Ljubelju in Borovljam. Pri Vajdišu v soteski se je vnel spopad, v katerem je Nemcem dobro pomagalo topništvo. Zvečer je četa že zasedla Borovlje, naprej pa ni mogla, ker so Nemci na umiku pognali v zrak oba mostova na Dravi, čez nekaj dni je bilo četi ukazano, naj ne prodira proti Celovcu, marveč očisti ozemlje med Dravo in Karavankami, Rožno dolino od Borovelj, Podrožce, št. Jakoba in Rozeka do Gosposvetskega polja. Nad Rožekom je četo ustavila vojaška komisija Antante, ki so jo sestavljali Angleži, Francozi, Američani in Italijani, in ukazala, naj se sovražnosti končajo. Nato je komisija določila demarkacijsko črto oziroma cono A in cono B, med katerima je bil nevtralni pas. Naskočna četa je obdržala položaje med Rožekom in Kopanjem in tam čakala na najavljeni plebiscit. Srečanja po 50 letih Ob 50-letnici začetka bojev za savemo mejo (od Radgone, Maribora, Dravograda, Mežiške doline do Kranjske gore) bo letošnjo jesen v Ma- poleg skupnih predmetov tudi predmeti, ki so različni za posamezne specializacije na šoli. Organizacijsko-proizvdna u-smeritev je najprimernejša za bodoče strokovnjake na področju organizacije proizvoa-nje v industrijskih in organizacijsko podobnih podjetjih. Ta usmeritev je prilar gojena zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, ki se ukvarjajo v podjetjih s pri* pravo, planiranjem in kontrolo proizvodnje, z organizacijo delovnega procesa in vzdrževanja, s študijem ' dela, s kontrolo kvalitete, z analizami in obračunom proizvodnje ter operativnim vodenjem proizvodnje. Organizacijsko-splošna u-smeritev je najprimernejša za izobraževanje strokovnjakov na področju organizacije poslovanja v različnih delovnih organizacijah. Ta usmeritev je prilagojena zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, ki se ukvarjajo s planiranjem, organizacijsko kontrolo, vodenjem različnih funkcij delovne organizacije, z organizacijo administrativnega poslovanja, dalje je prilagojena potrebam vodij kadrovskih služb in specializiranim strokovnjakom, ki se ba-vijo s planiranjem kadrov in analizo delovnih mest. i Predavanja v posameznem letu trajajo približno eno tretjino delovnih dni. Poslušanje teh predavanj pa je obvezno, razen predavanj iz tujega jezika. Seminarski način študija omogoča, da poslušanje predavanj bistveno ne moti opravljanje dela na delovnem mestu v rednem delovnem času. študij pa je olajšan s tem, da imajo slušatelji na voljo precej študijskih pripomočkov (skript). Ugodno za slušatelje m podjetja je, da šola na željo podjetij oziroma slušateljev organizira predavanja tudi v krajih, ki jih ti izberejo. V šolskem letu 1968-69 je predvideno, da bodo predavanja tudi v Novem mestu, kar bo vsekakor ugodno za slušatelje iz Dolenjske in Bele Krajine ter Zasavja. To bo ugodna prilika, da si podjetja oblikujejo lastne kadre za svoj nadaljnji razvoj, saj se vsakodnevno srečujejo z različnimi vprašanji, ki se nanašajo na organizacijo in delo gospodarskih ter drugih delovnih organizacij. -Pb- dveh desetletjih po svetu močno uveljavlja kot poseben izobrazbeni profil. Le-ta se nahaja nekje v sredim med tehničnimi strokovnjaki in ekonomisti. študij na Višji šoli za or ganizacijo dela traja dve leti in ima poleg proizvodno-or-ganizacijskih in splošnih organizacijskih elementov tudi ekonomske, pravno-sociolo-ške in psihološko-pedagoške elemente, šola omogoča specializacijo v dveh smereh, in sicer: v organizacijsko:proiz-vodni in organizacijsko-sploš-ni. Učni načrt je v prvem letu pouka za vse slušatelje enak. v drugem letu pa so Društvo knjigovodij iz Novega mesta je proslavilo 10. obletnico-delovanja m V Trebnjem gredo proti koncu predavanja na oddelku Višje šole za organizacijo dela iz Kranja. Skupina 32 slušateljev zaključuje svoj študij in deloma že letos, deloma pa v prihodnjem letu bodo delovne organizacije iz Dolenjske razpolagale z inženirji organizacije dela. Višja šola za organizacijo dela v Kranju izobražuje inženirje organizacje dela za industrijo in tudi druge delovne organizacije, šola. ima poseben učni načrt, ki se bi stveno razlikuje od načrto\ in programov drugih visokih šol. Inženir organizacije dela je poklic, ki se v zadnjih Društvo knjigovodij v Novem mestu je imelo 20. aprila svoj 9. redni občni zbor. Istočasno je proslavilo 10-Iet-nico delovanja. Poleg članov društva so prisostvovali tudi predstavniki družbeno-poli-tičnih skupnosti občin, društev knjigovodij in združenja knjigovodij Slovenije in Hrvatske. Iz poročil in razprave na občnem zboru ter jubilejnega zbornika, ki ga je izdalo društvo ob svoji 10-letnici, je razvidno, da se je društvo uspešno uveljavilo. Ustanovljeno je bilo 1958 za področje okraja Novo mesto in je takrat štelo 160 članov. Po reorganizaciji okraja pa deluje na območjih občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Trebnje in šteje danes 725 članov ali 80 odst. vseh, ki so zaposleni v knjigovodstvih. Osnovna skrb društva je bila ves čas posvečena strokovnemu izpopolnjevanju knjigovodskih kadrov. V času, ko se je pospešeno razvijalo gospodarstvo na Dolenjskem in nam je zelo primanjkovalo knjigovodskih kadrov, saj smo bili nekaj časa tudi brez ekonomske šole, je društvo izpopolnjevalo nastalo vrzel s knjigovodskimi tečaji na več stopnjah. Uspešno jih je zaključilo 248 slušateljev. Ko so bile kasneje dane široke možnosti za redni in izredni študij, je društvo usmerjalo knjigovodske kadre in to obliko nadaljnjega stro- kovnega izpopolnjevanja. Tako sedaj študira izredno okoli 100 delavcev iz knjigovodstev. Napredek v strokovnosti nam kažejo tudi podatki za leto 1960 in 1967. Tako smo imeli v knjigovodstvu leta 1960 le 0,4 odst. delavcev z visoko ali višjo izobrazbo, ob koncu leta 1967 pa 4 odst. Največji premik je bil dosežen pri delavcih s srednjo strokovno izobrazbo: v letu 1960 je bilo le 17,2 odst. delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, ob koncu 1967 pa že 40 odst. Podatki o skrbi Društva knjigovodij za stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v knjigovodstvih pa nam kažejo, da je v svoji desetletni dobi društvo organiziralo 56 seminarjev in posvetovanj s 5645 udeleženci. Prizadevanje društva je v zadnjem obdobju usmerjeno tudi v zboljšanje poslovanja in uvajanje sodobnejših pripomočkov v knjigovodski tehniki. Društvo je organiziralo več seminarjev in posvetov o uvajanju sodobnejših metod obračunavanja stroškov poslovanja v delovnih organizacijah za večjo ažurnost in kvaliteto podatkov. Naprave srednje mehanografije si zadnje čase vztrajno utirajo pot tudi v naše delovne organizacije kot uspešen pripomoček pri delu. Tako imamo v naših podjetjih že 42 knjižnih avtomatov. Na pobudo Društva knjigovodij je Zavod za izobraževanje in produktivnost dela v Novem me- stu izdelal elaborat (r možnostih uvedbe visoke mehanografije v večjih podjetjih pri nas. • Društvo knjigovodij prireja vsako leto tudi strokovne ekskurzije za člane. Na ekskurzijah so si člani ogledali poleg proizvodnih procesov tudi organizacijo knjigovodstva in uporabo sodobnih pripomočkov srednje in visoke mehanografije ter izmenjali izkušnje v strokovnem društvenem delu. Pri nadaljnjem delu ki bo vse zahtevnejše, se bo društvo moralo prilagajati novim zahtevam, ki jih narekujejo spremenjeni pogoji gospodarjenja in družbene reforme. Knjigovodstva bodo morala še bolj aktivno spremljati notranja dogajanja v delovnih organizacijah, tako da bo knjigovodstvo služilo predvsem samoupravnim in ostalim organom pri poslovnih odločitvah. Pri izvajanju programskih nalog je društvu v veliko pomoč Združenje knjigovodij Slovenije s svojimi strokovnimi sodelavci. Na občnem zboru je bil sprejet tudi program dela in predračun. Ob koncu občnega zbora je bilo izrečeno posebno priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo predsedniku društva tov. Franju šventu in ostalim 23 članom organov društva, ki ves ta čas ali pa vr-: sto let delajo v Društvu knji-govodij. CIRIL JARNOVIČ »PROŠEL JE, PROŠEL PISANI VUZEM, DOŠEL JE, DOŠEL ZELENI JURE...« se žal le še redko čuje v Beli krajini, kakor da Belokranjci že pozabljajo na svoj stari običaj. Fantiči v Gribljah pa le niso pozabili na jurjevanje in še jurjevskf pesem so kar dobro zapeli pri vsaki hiši. — (Foto: Tone Štrucelj) Odkar smo 28. marca letos zadnjikrat poročali o zbirki za Korenetove trojčke, so zbrali za malčke v Segonjah še učenci 8. d razreda osnovne šole KATJA RUPE-NA v Novem mestu 2077 Sdin. Majhen znesek, a bil je podarjen iz srca in se v imenu trojčkov tudi zanj prav toplo zahvaljujemo! USPEH ZBIRKE do 7. maja 1968: 1,157.027 Sdin, od česar pa smo lani decembra porabili za nakup oblek, obutve, perila in hrane za trojčke 340.006 Sdin, tako da znaša čista razlika danes 817.021 Sdin. Denar smo medtem naložili na hranilno knjižico, kjer bo ostal do plačila računov SGP Pionir za gradbena dela, ki se bodo prihodnji teden začela. PROŠNJE SINDIKALNIM PODRUŽNICAM smo razposlali 25. aprila — obrnili smo se nanje, da iz svojih sredstev prispevajo pomoč, da bi Korenetovim trojčkom lahko dogradili skromen domek v Segonjah. Prispevke zbiramo na našem tekočem računu: Dolenjski list, Novo mesto: 521-8-9 (»Za trojčke«) in v imenu otrok prosimo vodstva vseh sindikalnih podružnic, da bi se čimprej spomnila naših trojčkov. Bralci Dolenjskega lista, pa tudi nekatere delovne organizacije so lani in letos že pokazali odprto srce za dolenjske trojčke, zdaj pa trkamo še na sindikalne podružnice. Radi bi, da se akcija za trojčke dostojno zaključi, zato vljudno prosimo za čimprejšnja nakazila! Lepo pozdravljeni — tudi v imenu naših trojčkov! Vaš DOLENJSKI LIST NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG obvešča interesente za gradnjo stanovanjskih hiš, da bo 15. maja 1968 prodala gradbene parcele v Prečni. Zazidalni načrt za naselje je potrjen in je gradnja možna takoj. Cena gradbenih parcel je 8—10 Ndin za 1 kvadratni meter. Interesenti naj se zglasijo navedenega dne od 8. do 10. ure na prostoru bivše Opekarne Prečna. PRODAMO hladilno omaro 5001, kuhinjsko kredenco, štedilnik in električni bojler (101). KAVARNA CENTER NOVO MESTO, Glavni trg BMC-IMV 1300 je na beograjskem sejmu vzbujal zanimanje vseh obiskovalcev. Prvi taki avtomobili bodo prišli iz novomeške tovarne že to jesen za ceno manj kot 30.000 dinarjev. — (Foto: S. Dokl) Premalo mladih je, ki bi hoteli postati gasilci Gasilci novomeškega gasilskega kratkim redni letni občni zbor, na katerem so govorili o težavah, ki jih tarejo, in o lanskoletnem delu. Gasilskemu društvu nudi že več let veliko pomoč Zavod za požarno varnost, ki je prevzel v upravo gasilski dom in je ustanovil n»k k-n gasilsko enoto, v katero so se vključili predvsem mladi ljudje. V primeru požara priskočijo prestdvc'l’c v» " silskega društva na pomoč poklicni gasilski enoti, ki je v stalni pripravljenosti. Skupno sodelovanje je rodilo že lepe uspehe. Skupno so sodelovali tudi na raznih tekmovanjih in obveznih vajah. Na Otočcu, v žužemb°v Dol. Straži in Lakovnicah so skupaj prikazali gašenje in reševanje s pomočjo modernega gasilskega orodja. Prebivalca teh krajev so radi gledali vaje, še bolj navdušeni pa so bili novomeški šolarji, ki so si v tednu požarne vasi v gasilskem domu lahko ogledali gasilsko opremo in orodje. Zadnja leta se vključuje zelo malo mlad ne. To je ena največjih težav, kajti društvo se že ves čas trudi, da bi pomladilo svoje vrste. Prav zaradi te težave so se močno razveselili tisti;' -a-d h članov, ki so v zadnjem času opravili potrebne izpite in postali izprašani gasilci, še posebno razveseM o a je, da se je tudi 8 deklet iz Laboda vključilo v novomeško žensko desetino. Takole si je »komisija« ogledovala Korenetovo hišo. Možaki so zmajali z glavami: »Saj je vse trhlo! če ne bi popravljali, bi se samo podrlo...« (Foto: R. Bačer) NOVA AKCIJA ZA KORENETOVE TROJČKE „Drugi teden začnemo zidati" Ne smemo zamuditi ugodnega časa za popravilo hiše! S predsednikom krajevne skupnosti Pavlom Zupetom in šefom krajevnega urada Francem Gabričem smo pred dnevi obiskali Korenetove Korenetovih trojčkov v Segonjah nismo pozabili, čeprav že dlje časa nismo poročali kako živijo. Pred kratkim smo pisali več sindikalnim podružnicam na področju vseh dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih občin ter jih prosili finančne podpore, da bd trojčkom Petru, Pavlu in Anici pomagali do doma, v katerem ne bo zmeraj pihalo in kjer bodo lahko dora-ščali v malo boljših razmerah. Medtem pa smo se pred dnevi dogovorili s predsednikom krajevne skupnosti Škocjan Pavlom Zupetom in šefom krajevnega urada Francem Gabričem za skupen obisk pri Korenetovih, da bi se pomenili o popravilu hiše po načrtu, ki ga je že konec lanskega leta zastonj izdelalo podjetje PIONIR iz Novega mesta. Korenetovi so nas bili veseli, čeprav imajo skrbi z otroki, ki že nekaj dni bolehajo. Vročina, izpuščaji, Petrčku pa teče iz ušesa in tudi sliši bolj slabo. Mama je zaskrbljena, če ne bo ostal naglušen. Zdravnika so čakali že od prejšnjega dne. Potem smo šli skupaj nekajkrat okoli hiše. še^-Golieva teta so prišli mirit otroke, ki so seveda capljali za nami, čeprav bi bilo bolje, da bi ostali v hiši. Zmenili smo se, da moramo takoj začeti s popravilom hiše, sicer bomo spet zamudili najugodnejše vreme, pa tudi čas, ki je za kmetovalce tako dragocen. Korene nam je rekel, da bo takoj začel kopati pesek, nabavil bo tudi potrebno količino apna in ga zmešal, krajevna skupnost pa bo organizirala prevoze peska in lesa. Predsednik Zupet je bil prepričan, da bodo vaščani pomagali, obljubil pa je nagovoriti tudi gasilce, da bodo iz doline pripeljali vodo v Segonje. Podjetje PIONIR je doslej že prispevalo kompleten načrt za najnujnejšo obnovo hiše, razen tega bo podarilo za trojčke še 300.000 Sdin. Doslej so na-bralci zbrali za Korenetove otroke že 1,157.027 Sdin, in če bodo priskočili le na pomoč še sindikalne podružnice večjih kolektivov, bo morda hišica popravljena. Po predračunu bi potrebovali za obnovitvena dela okoli 2 milijona starih dinarjev, tako da manjka danes nekaj nad 900.000 Sdin. S pomočjo dobrosrčnih ljudi, ki ne gredo brezčutno mimo težav sočloveka, bodo trojčki le dobili sicer skromen, a vendarle dostojen dom. Sklenili smo, da se gradnja nemudoma prične! Na hranilni knjižnici je zdaj 817.021 Sdin Najvažnejša je skrb za pomladitev Letos spet karavana prijateljstva Zavod za evropske turistične prireditve RANCARIJA organizira letos spet veliko mednarodno dravsko karavano prijateljstva od Beljaka (Avstrija) do Barcsa (Madžarska), in sicer od 28. junija do 3. julija 1968. Potniki se bodo vozili na rancah, starih splavarskih čolnih, in na velikih splavih: udeležili se bodo vseh kulturnih, turističnih in drugih manifestacij, ki jih bodo v tem času pripravili posebej zanje številni kraji vzdolž Drave v Avstriji, Jugoslaviji in na Madžarskem. Rancarsko potovanje po Dravi, povezano z vsemi turističnimi atrakcijami, stane 150 dinarjev, za potnike, ki se bodo peljali s svojim čolnom, je cena za objekt 100 dinarjev, za potnike na tem objektu pa je cena za potovanje iz Maribora do Barcsa prav tako 100 dinarjev. V navedene cene so vračunane prenočitve v znanih le- toviščih (Bori, Otok pri Prelogu, šoderica in Barcs), večerja v Barcsu in vožnja z avtobusi v Maribor. Zavod RANCARIJA iz Maribora pripravlja poleg mednarodne dravske karavane tudi VELIKO KOPENSKO AVTOMOBILSKO KARAVANO. Start bo v Beljaku, na Dunaju in v Gradcu 28. junija z osebnimi in drugimi vozili, ki bodo spremljala dravsko ekspedicijo skupaj z dravskimi potniki in se udeležila vseh prireditev. Ta izredno zanimivi rancarsko-avtomo-bilski rally se bo končal prav tako v madžarskem mestu Barcs 3. julija. Cena za potnike kopenske karavane je 100 dinarjev na osebo. V ceno je vračunana večerja v Barcsu in nonstop kopanje v olimpijskem bazenu ter prenočevanje v znanih letoviščih. Poniki iz drugih držav plačajo ustrezne zneske v tuji valuti. Vsak udeleženec letošnje Rancarije mora imeti tudi veljaven potni list. Dravsko in kopensko karavano bodo po vsej poti spremljali priznani narodno zabavni ansambli iz Avstrije, Jugoslavije in Madžarske, za potnike na plovnih objektih pa bodo skrbele posebne ste-wardese. Prijave za potovanje z dravsko in kopensko karavano pri-jateljstva sprejema Zavod RANCARIJA, Maribor, Sveto-zarevska 14, od 10. aprila do 10. junija 1968. Vsi potniki bodo najmanj 14 dni pred odhodom prejeli obvestila o tej največji turistični atrakciji Evrope. Podrobnejše informacije boste lahko dobili prihodnje dni tudi v vseh evropskih turističnih agencijah, posebej pa vas opozarjamo na vse biroje Generalturista iz Jugoslavije. kulturno blago Novega me- mm RAZSTAVA EKSLIBRISOV V DOLENJSKI GALERIJ? Izpolnjeno pričakovanje V Dolenjski galeriji v Novem mestu je odprta razstava ekslibrisov — Razstavljenih je veliko število ekslibrisov iž raznih držav — Pozornost vzbujajo posebno ekslibrisi Božidarja Jakca Viktor M a g y a r: MRTVA PRIRODA (1966). Uspeh naivnega slikarja Viktorja Magyarja, učitelja s Čateža nad Trebnjem, je na II. srečanju naivnih slikarjev Jugoslavije v Kostanjevici na Krki še posebno viden: izmed njegovih del so za to razstavo izbrali kar tri slike. — Obiščite nadvse zanimivo razstavo »SVET NAIVNIH«, ki prikazuje v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki 103 slike 46 avtorjev iz zbirke Gerharda Ledića iz Zagreba). Razstava bo odprta dva meseca. V KOSTANJEVICI ZAGOREL FESTIVALSKI OGENJ Svet naivnih od Ohrida d« Mute V Lamutovem salonu v Kostanjevici razstavlja 46 naivnih slikarjev — V središču pozornosti ustvarjalci hlebinske šole — Zbirka del naivnih slikarjev zagrebškega novinarja Gerharda Ledića brez primerjave »Pol čara naivnega slikarstva se skriva v neznanju. To neznanje, ta nespretnost sta ustvarjala naključnosti in nepričakovanosti, ki so likovno zanimive kot slikarstvo otrok,« je med drugim zapisal zagrebški akademik in ustanovitelj hlebinske šole naivnih slikarjev Krsto He-gedušič v katalog, ki sta ga za drugo razstavo naivnih slikarjev v Kostanjevici, od- Ledićevo darilo Gorjupovi galeriji Novinar zagrebškega »Vjesnika u srijedu« Gerhard Ledič ima po oceni strokovnjakov največjo zbirko del naivnih slikarjev in kiparjev v Jugoslaviji. Del njegove obsežne zbirke je napolnil razstavne prostore Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici na Krki, ko so odpira- li razstavo Svet naivnih. Iz svoje bogate zbirke je Gorjupovi galeriji v Kostanjevici na Krki poklonil šest slikarskih del jugoslovanskih naivcev (Dolovski, Feješ, Jančič, Jurak Lackovič ter Vuj-čec). Gorjupova galerija je tako pridobila nekaj zanimivih in dragocenih del ter se aanje novinarju Lediču top- lo zahvaljuje. prto 28. aprila dopoldne v Lar mutovem salonu, izdala tamkajšnji Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija Ob navzočnosti naivnih slikarjev, mnogih znanih kulturnih osebnosti in predstavnikov javnega življenja, med katerimi smo opazili tudi generalnega konzula republike Avstrije dr. Heinricha Riesen-felda iz Ljubljane, ter številnega občinstva iz Kostanjevice in okolice je prižgal festivalsko plamenico hlebinski kmet in slikar Dragan Gaži. Takoj nato je imel prvak zagrebškega dramskega gledališča Mladen šerment recital iz »Balad Petriče Kerempuha« Miroslava Krleže, bratje Gale-koviči pa so pod vodstvom Martina Hegedušiča izvajali hlebinsko narodno muziko. Razstavo »Svet naivnih«, ki je hkrati dvanajsta prireditev Dolenjskega kulturnega festivala, je odprl predsednik občinske skupščine Krško Stane Nunčič. Najboljši spremljevalec na ogledu te razstave je bil obiskovalcem že omenjeni katalog; v njem so ljubitelji umetnosti našli prav vse, kar jih zanima o naivnem slikarstvu, slikarjih in organizatorjih razstave. Tu velja omeniti predvsem, kar je zapisal zbiralec del naivnih umetni- kov in lastnik vseh 103 slik 46 avtorjev, predstavljenih na tej razstavi, novinar zagrebškega »Vijesnika u srijedu« Gerhard Ledič. »Zdaj, ko je zbirka tu, ko sem prehodil že precej dolgo in naporno pot, je vse pozabljeno spričo zadnje radosti in zadovoljstva, ki je popolno, če ste ga lah-,ko z menoj deležni tudi vi (obiskovalci)«. Razstava »Svet naivnih«, ki jo bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko obiskovali do poznih julijskih dni, ni vse, kar premore bogata Le-dićeva zbirka, je pa dovolj obsežna in bogata in da obiskovalcu vsaj približno predstavo o umetnosti, imenovani naivno slikarstvo. Nemogoče je z besedami opisati doživetja v stiku z deli, ki so jih ustvarili preprosti, likovno nešolani ljudje — kmetje, delavci, šoferji, bolničarji, upokojenci, učitelji, gospodinje iz domala vse Jugoslavije — od makedonskega Ohrida in ravnega Banata do gorenjskih 2irov in koroške Mute z osrčjem v Hlebinah. Resnično nemogoče, ker bi ne le vsak od 46 avtorjev, marveč vsako razstavljeno delo zaslužilo, da bi se ob njem dlje zadržali, kot dovoljuje ta skromni zapis v še bolj skromnem prostoru. Ustanovitelj hlebinske slikarske šole in akademik Krsto Hegedušič, zbiralec del naivnih slikarjev, »lutajući reporter Vijesnika u srijedu« Gerhard Ledič, prvak zagrebškega dramskega gledališča Mladen šerment in organizator kostanjeviških kulturnih prireditev Lado Smrekar v pogovoru pred otvoritvijo razstave »Svet naivnih« v Lamutovem salonu v Kostanjevici. (Foto: Mirko Vesel) 26. aprila so v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo ekslibrisov. Ekslibrisi so listki, ki jih ljudje lepijo v knjige, da z njimi označijo lastništvo. Dela slikarjev, čeprav tako drobna, so prave majhne umetnine. Izdelovalec s podobo, ki Jo nariše, pogosto izrazi to ali ono lastnikovo značilnost, včasih kako življenjsko modrost, dostikrat pa je ekslibris le umetniško dopolnilo knjige in nadomestilo za lastnikov podpis ali pečat. Razstavo v Novem mestu je s pomočjo Dolenjskega muzeja in študijske knjižnice Mirana Jarca pripravilo Društvo ljubiteljev drobne grafike Ex libris Sloveniae iz Ljubljane. To je že tretja razstava, ki jo je pripravilo društvo v manj kot letu dni. Komaj tri četrt leta je preteklo od njegove ustanovitve, pa so v Škofji Loki, Ljubljani in sedaj v Novem mestu Radi bi nov kinoprojektor V Dolenjskih Toplicah se člani kultumo-prosvetnega društva »Maks Henigman« ze- lo prizadevajo, da bi dobi- li nov kinoprojektor. Stari je že pred časom odslužil, filmske predstave pa so zaradi slabe aparature pogosto okrnjene. Kulturno-prosvetno društvo je prosilo podjetja na področju Dolenjskih Toplic za pomoč. Prošnji sta se odzvala Gozdno gospodarstvo in Kmetijska zadruga. Na sestanku s člani občinskega sveta ZKPO so pretresali možnosti za nakup novega kinoprojektorja. Upamo, da bodo zavzeti topliški kultur-no-prosvetni delavci uspeli ter kraju pridobili kino predstave brez motenj in slabe slike. Za nakup projektorja bo prispeval tudi občinski svet ZKPO. Člani kulturno-prosvetnega društva so na sestanku ugotavljali, da se turistično društvo ter zdravilišče za njihove probleme premalo zanimata. P.B. Lep večer žlahtne lirike v Dolenjski galeriji 17. aprila zvečer je bila velika dvorana Dolenjske galerije polna hvaležnih poslušalcev, ki so prišli na recitacije rimskih pesnikov. Davne, a zavolje svoje izvirne lepote misli in čustev vedno žive in dragocene pesmi v prevodih, pa tudi odlomki v izvirniku so navdušili udeležence večera, ki so toplo pozdravili prevajalce Božidarja Borka (ta je spregovoril tudi uvodno besedo, potem ko je goste in zbrane meščane pozdravil prof. Jože Mlinarič), dr. Franja Smerduja in dr. Kajetana Gantarja. Pesmi sta brala Radko Polič in Helena šo-bar-Zajc, na kitari pa ju je spremljala kitaristka Lucija 2abkarjeva. Okolje galerije, v kateri je bila prejšnjo sreplo še odprta razstava slik Antona Dolenca iz Ljubljane, je nudilo večeru rimske lirike pravšen okvir in nas znova potrdilo v prepričanju, da bi bilo takih in podobnih prireditev v tem domu umetnosti lahko še več. škoda le, da nihče v mestu ne usklajuje datumov prireditev; hkrati s tem večerom je bilo namreč tudi zanimivo zdravstveno predavanje v Domu kulture, mnogi pa bd radi slikali eno in drugo! vzbudili s svojim delom prav veliko zanimanje. Novomeška razstava se od prejšnjih razlikuje. Požlahtili so jo s prispevki iz zbirke ekslibrisov, ki jo hrani študijska knjižnica Mirana Jarca. No- DAGMAR (V OVAC E K Richard Kother (Wiirzburg 1961): Ex libris za Dagmar Novaček vomeški prispevek ni majhen, zlasti s starimi »grajskimi« ekslibrisi razstavo zanimivo dopolnjuje. Razstavo lokalizira, tako da se nam ne zdi samo kot splošen, čeprav sila zanimiv pregled nad deli številnih mojstrov, ampak tudi kot nekaj, kar sodi med kulturno blago Novega me- sta in je širšemu krogu obiskovalcev le težko dosegljivo. Razstavo v Dolenjski galeriji je odprl prof. Janko Jarc, ki je v odsotnosti tov. Pavlovca prebral nekaj misli o tej razstavi ter o ekslibrisih nasploh. Razstave so se udeležili tudi nekateri člani Društva ljubiteljev drobne grafike, ' med njimi predsednica Dagmar Novaček iz Kranja. Predsednica je povabila obiskovalce razstave, naj se vključijo v njihovo društvo. (Vse informacije o tem lahko do bite v Dolenjskem muzeju. Dolenjski muzej ima tudi prijavnice za včlanjenje v društvo). Tov. Dagmar Novaček je menila, da bi bilo zelo lepo, ko bi knjižnice naročale eks-librise ter jih tako še bolj popularizirale. Potem je obiskovalce vodila po razstavi ter tako posredovala Novo-meščanom delček svojega znanja o tej zvrsti drobne grafike. (Tov. Dagmar Novaček ima največjo zbirko ekslibri-sov v Jugoslaviji.) Razstava v Dolenjski galeriji je prav vredna ogleda. Med dragocene ekslibrise sodijo dela akademika Božidarja Jakca, ki je časten član tega društva. Mojster Jakac je narisal celo vrsto ekslibrisov, ki so tesno povezani s slovensko kulturno zgodovino, saj so jih pri njem naročali znani kulturni delavci. V Dolenjskem muzeju pričakujejo, da se bo razstave udeležilo čim-več Novomeščanov ter dijakov novomeških in okoliških šol. Odprta bo do 20. maja. P. BREŠČAK Direktor Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc v razgovoru s predsednico Društva ljubiteljev drobne grafike, tov. Dagmar Novaček iz Kranja, ki je na otvoritvi razstave ekslibrisov obiskovalce ljubeznivo vodila od eksponata do eksponata in jim povedala mnogo zanimivega in novega o tej mali in vendar veliki umetnosti. (Foto: M. Vesel) Mali kulturni barometer LETOŠNJE KAJUHOVE NAGRADE. Založba Borec podeljuje vsako leto Kajuhove nagrade za najboljša dela s tematiko narodno, osvobodilne vojne in delavskega gibanja. Letos ni bila podeljena nobena nagrada za leposlovno delo, pač pa so bile podeljene tri nagrade za memoarsko literaturo in za znanstveno delo. Nagrade so dobili: dr. Metod Mikuž za znanstveno delo Slovenska gospodarska dejavnost v luči partizanskih dokumentov, Marcel 2orga in Milka Kovič za knjigo spominov Most ter 25. maja srečanje pevcev v Dobovi Na zadnjem sestanku predsednikov občinskih zvez kultumoprosvetnih organizacij v krški, brežiški in sev-nižki občini so se dogovorili, da bo 25. maja v Dobovi pri Brežicah srečanje amaterskih pevskih zborov. Prane Križnar za knjigo spominov Ne vdaj se, fant. NOVA TOVARNA GRAMOFONSKIH PLOŠČ. Mariborska založba Obzorja je odprla v Ljubljani tovarno gramafonskih plošč Helidon. To je prva slovenska tovarna te vrste in četrta v Jugoslaviji. RAZPRAVA O TRDINOVIH NAGRADAH. Na svoji 10. seji je svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini v Novem mestu razpravljal tudi o podeljevanju Trdinovih nagrad, ki naj bi postale širše delenjsko priznanje za dosežke na področju umetnosti, znanosti in kultumo-prosvetnega dela. Čeprav se dolenjske občine strinjajo s tem, da postanejo Trdinove nagrade največje dolenjsko priznanje, pa na drugi strani nekatere ustanavljajo svoje nagrade, tako da da Je vse skupaj slutiti, da med občani ni bilo pravega dogovora. INTARZIJE V MLADINSKI KNJIGI. V knjigami Mladinske knjige v Novem mestu Je novomeški intarzist Ciril Podbevšek razstavil tri nove interzije. Med njimi vzbuja pozornost portret pokojnega reabarja in podobarja Franceta Vodnika Brežice - Ribnica 23:17 ■ Domači so zaigrali spet - brez dveh standardnih igralcev, Šetinca in Pavliča. Pomlajena ekipa se v prvem delu nikakor ni znašla. Ribničani so vodili celo 7:1. Kasneje so domači uredili svoje vrste in goste prepričljivo premagali s šestimi goli razlike. Postavi ekip: Brežice — Berglez, Rovan 3, Štangelj 7, Svažič 1, Avsec 3, Živič 5, Kukoviča 2, Novak 2 in Mars. Ribnica — Ker-snič I, Tanko, Radič 7, Joras, Ponikvar 2, Češarek 2, Matelič 1, Blakšič in Kersnič II 5. Brežice - Celje 14:22 Branik (Maribor) - Brežice 14:10 Brežičanke so menda pričakovale poraz s solidno ekipo Branika, vendar bi razigrana Stanka Molanova skoraj sama obrnila tekmo v drugo smer. Seveda pa bi ji morala pri tem nekoliko bolj pomagati mlada vratarka. Brežičanke so nastopile v tej postavi: Bobnar, Bužaučič 1, Molan 5, Zorko, Slak, Kolar 2, Les, Mišič 2, Zorko II in Mišič II. Grosuplje - Hrastnik 14:14 Kranj - Grosuplje 32:19 Grosupeljčani so se domačinom uspešno upirali samo prvih 15 minut, nato so naglo popustili in dovolili domačinom doseči visoko zmago. NajslabSa točka gostov je bila počasna in neokretna obramba. Grosuplje: Podobnik, Jankovič 4, Zajc, Kamnikar 1, Strehovec 3, Mladi so za nogomet Zvedeli smo, da so mladi Potočani ustanovili kar dve nogometni moštvi, in sicer v Retnjah in v Travniku. Na zadnji tekmi je zmagalo moštvo iz Reti j 4:1. Od gledalcev so nabirali prostovoljne prispevke in zbrali 110 ND. Za ta denar bodo kupili žogo. Mladim Potočanom moramo Čestitati, ker so se tako dobro znašli. Hribar 1, Zgonc 4, šušterič, S. Košak 2 in Kavšek 4. Novo mesto - Šentvid 18:22 Na veliko presenečenje so rokometaši iz Šentvida premagali domače. Tekmo je sodil zelo slabo Lazorko iz Ljubljane, ki je bil zelo pristranski in je močno oškodoval Novo mesto. Sicer je bila igra dinamična in borbena. Za domače so dosegli zadetke: Jaklič 9, Lozar 5, Pelko 2, inž. Šetina in Bele po enega. M. D. Krško - Krmelj 19:24 Križe - Krško 24:17 Zaradi poškodb in bolezni je ekipa iz Krškega odšla na pot močno oslabljena. Gostje so igrali brez rezerve, vendar so bili kljub temu enakovreden nasprotnik domačinom. 2al pa ekipa ni zdržala do konca, zato je tekmo tudi izgubila. Gole za Krško so dosegli: R. Iskra 8, Robič 4, Mlakar in Arh po 2 ter Božič 1. V. H. Brežice - Steklar (Hrastnik) 11:6 Brežice (mladinci) - Dobova (člani) 18:15 Zagorje - Cerklje 25:15 Hrastnik - Krško 27:19 KOČEVJE — V dragi tekmi ljubljanske košarkarske lige so mladinci Partizana Kočevje premagali ekipo gostov KK Savsko naselje (Ljubljana) s 64:52. Mladinke so nastopile v tekmovanju prvič po premoru od lanske spomladi. V prvem kolu so igrale doma z mladinsko ekipo Olimpije in izgubile srečanje 17:16. Pionirji so ravno tako izgubili srečanje s 23:18. A. A. SEVNICA — Na občinskem tekmovanju v streljanju za »zlato puščico« je v sevniški občini zmagal Boris Mejak, ki je dosegel 239 krogov. Naslednja mesta so osvojili: Lojze Žnidaršič in Boris Kozamernik z 227 krogi, četrti pa je bil Stanko Paš. Med tekmovalkami je bila najboljša Valentina Novak z 216 krogi. Tekmovanja za »zlato puščico« so se udeležili strelci iz Loke, Kopitarne, Mizarske zadruge, Lisce, Maroka in pošte, prireditelji pa so pogrešali strelce iz Krmelja. S. S. NOVO MESTO — Na občinskem pionirskem odbojkarskem prvenstvu so igrale tri ekipe: zmagala je ekipa gimnazije I, pred ekipo »Katja Rupena«. M. D. ČRNOMELJ — Na športnem dnevu poklicne kovinarske šole so učenci tekmovali v krosu. Zmagal je Likar (2. letnik), sledijo Peršič (3.), Kartajev (1.) itd. Ekipno je zmagal 2. letnik (Likar, Ostanek, Brodarič), pred 1. letnikom in 3. letnikom. A. L. KRŠKO — Pred 1. majem so že pričeli trenirati plavalci in plavalke Celulozarja. Prvi dan treninga je pri trenerju Žibretu plavalo 13 plavalcev, trener Šebek pa je vadil pionirje in pionirke. V. H. ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI NOVO MESTO — Na občinskem pionirskem in mladinskem strelskem tekmovanju z zračno puško je zmagal pri pionirjih Damjanovič prod Brodarjem in Špelikoin, pri mladincih pa Žibert pred Pircem in Dvornikom. V tekmovanju gluhih je zmagal Kren. M. D. Vložena kandidatura Trebanjski odbojkarji že vrsto let z uspehom nastopajo v II. republiški odbojkarski ligi. Njihova uvrstitev je vedno [,od »Olimpom«. To pa je premalo, da bi »pogledali« še v kvalitetnejšo republiško ligo. Kako pa bo letos? Da bi jim pri »vloženi kandidaturi« za visoko mesto pomagali, smo se nekoliko sprehodili med njimi, da jih opogumimo. ODBOJKA Kočevje -Kropa 3: 0 V tretjem kolu so odbojkarji iz Krope podlegli razpoloženim odbojkarjem Kočevja kar s 3:0. Tekma se je končala prej kot v eni uri, kar priča, da so domači odbojkarji v solidni formi. Tako je prvi zalet moštva TVD Partizan Kočevje popolnoma uspel, saj je dosegel tri čiste zmage. Za Kočevje so nastopili: Muro-vič, Figur, Cokorilo, Pogorelec, Arko, Poje, Korazar, D. Bižal in Luzar. A. A. Bovec - Kočevje 0:3 Med prazniki so odbojkarji Ko-Cevja igrali v Bovcu, kjer so tamkajšnjo ekipo premagali s 3:0. Kropa - Trebnje 3:1 Kako hitro se lahko maščuje, če kdo podcenjuje nasprotnika, so se odbojkarji Trebnjega prepričali preteklo nedeljo v Kropi. V nepopolni postavi so odpotovali na Gorenjsko in srečanje s tamkajšnjimi odbojkarji izgubili z rezultatom 3:1. Delno je k slabemu uspehu pripomogel neodločni sodnik Prešeren. M. L. Trebnje - Kamnik II 3:0 Na domačih tleh so v nedeljo odbojkarji TVD Partizan Trebnje v tretjem kolu premagali odbojkarsko ekipo Kamnika II s 3:0. Čeprav so domačini zmagali, niso navdušili številnih gledalcev. Med igralci Trebnjega sta se ob mreži odlikovala Franci Opara in Janez Pavlin. > M. L. MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Nastopilo je 380 tekmovalcev NOGOMET Osankarica - Celulozar 1:4 Takšnih razburljivih scen (slika zgoraj) pri odbojki ne manjka. Zlasti napadalni s trebanjske strani so Peter Štor, Janez Pavlin in Franci Opara. Ti trije, ki so odlični igralci ob mreži, pričarajo gledalcem vse lepe trenutke odbojkarske igie. Eden od najstarejših mož v ekipi trebanjskih odbojkarjev Francj Opara (slika levo) je še vedno nenadomestljiv igra-! lec. S svojimi »topovskimi iz-; strelki« ob mreži mlajšim so-; igralcem vliva voljo in pogum. OGNJEVITI NAVIJAČI, ki : se zberejo ob odbojkarskem : igrišču (slika spodaj), z burnim, a dostojnim navijanjem i bodrijo svoje ljubljence. Nji-: hov delež pri zmagah njihovih j odbojkarjev niti ni tako maj-! hen. Pomagajo zlasti tedaj, ka-• dar začne »škripati«. —OL Za srečanje v Slovenski Bistrici je značilno, da je bilo zelo borbeno, saj je bilo odločilno za prvo mesto v celjski nogometni pod-zvezi’ in s tem tudi za sodelovanje v višjem tekmovanju. Takoj v začetku je začelo napadati domače moštvo, vendar je vse napade zavrnila odlična obramba gostov iz Krškega. Tudi veter je bil naklonjen domačinom, vendar jim m uspelo nadigrati odličnih Celulozarjev. V drugem delu igre so Celulozarji z boljšo kondicijsko in tehnično pripravljenostjo povsem pregazili domačine. Krčani so dosegli 4 zadetke, vendar enega sodnik ni priznal. Moštvu Celulozarja se je poznala izredna disciplina, borbenost ter kolektivna igra, kakor tudi pripravljena taktika. Zaigrali so po načrtu, ki ga je pripravil odlični trener Laci. Gole za Celulozarja so dosegli: Krstič, Božič, Kandič in Stanojevič. Ob koncu tekme je trener Laci dal naslednjo izjavo: »Cel ul ozar j e-vi igralci so zaigrali v tej tekmi tako, kot se mora. Bili so taktično in tehnično mnogo boljši od igralcev Osankarioe. Zato je njihova zmaga popolnoma zaslužena«. V. H. Mirna - Sava 1:5 Nogometaši Mirne so se na svojem igrišču pomerili s Savo iz Tacna, ki vodi na lestvici ljubljanske nogometne podzveze, in srečanje v lepi in dinamični igri izgubili z rezultatom 5:1. Pri domačih so igrali dobro: Tratar. Logar, Šmuc, Šturm in Zakrajšek I. M. T. Slovan (Ljubljana) -Bela krajina 10:0 Bela krajina - Zagorje 0:2 Črnomaljci so v nedeljo prepustili zmago na svojem igrišču ATLETIKA drugouvrščeni ekipj Zagorja. Domači so bili boljši, več so napadali in imeli več prilik za dosego zadetka. Vendar nespretni napadalci niso znali izkoristiti številnih priložnosti. V zadnji minuti prvega dela igre so gostje povedli z 1:0. Tudi v drugem delu domači niso uspeli; prejeli so še en zadetek in s tem srečanje izgubili. A. L. Celulozar - Ljubno 8:3 Piran - Novo mesto 1:1 Pri nogometaših Novega mesta je zasijal kanček upanja. Nedeljsko srečanje v Piranu so končali zelo uspešno. S svojo igro so presenetili boljše domačine in s tem napovedali neizprosen boj za obstanek. Za goste je bil uspešen Vlado Mrvar. P. P. Novo mesto - Izola 0:1 Rudar - Rogatec 6:1 Na stadionu Rudarja na Senovem so domači porazili Bratstvo iz Rogatca s 6:1. Tekma je bila zelo lepa in dinamična, polna duhovitih akcij, posebno v prvem delu, ko so domači vodili z visokim rezultatom 5:1. V nadaljevanju tekma ni bila več zanimiva, ker so bili domači zadovoljni z rezultatom. Gole za Senovo sta dosegla Gaser 4 in Jevšnik 2. J. K. Brežice - Senovo 4:3 Štore - Brežice 3:2 Brežičane je v gosteh čakala še zadnja, najtežja preizkušnja, toda tokrat so igrali le bolj vsaj zase kot pa za ekipo. Razen redkih posameznikov so vsi drugi zatajili. Pri rezultatu 1:1 so celo zastreljali enajstmetrovko. Zadetke za Brežice sta dosegla nžokič in Paunovič. V. P. Krčani najboljši Na pionirskem prvenstvu osnovnih šol Spodnjega Zasavja je nastopilo 114 tekmovalcev. Osnovna šola Boštanj se je pri organizaciji prireditve zelo potrudila in zasluži posebno pohvalo. Pionirke: 1 Legvart (Sevnica), 2. Erjavec (Krško), 3. Kragel (Krško), 4. Cepljak (Boštanj), 5. Bratanič (Brežice). Ekipno: 1. OŠ Krško. 2. OŠ Sevnica I, 3. OŠ Boštanj I. Pionirji: 1. Gclb (Krško), 2. • Podlipnik (Boštanj), 3. Laligoj (Cerklje), 4. Budna (Krško), 5. * Grmovšek (Brežice). Ekipno: 1. Oš Krško, 2. OS Brežice, 3. OŠ Boštanj. V. H. ROKOMET Od tu in tam NOVO MESTO — Na tekmovanju za najhitrejšega pionirja oz. pionirke Dolenjske in na področnem tekmovanju za mladince je nastopilo veliko število tekmovalcev. Najhitrejša pionirka je postala Ivica Jakše iz Vavte vasi, pionir pa Jože Rešetič iz Novega mesta. Tehnični rezultati: Pionirke — 60 m: 1. Jakše 8.5 — 300 m: 1. Gazvoda 46.9 — daljina: 1. Saje 4.40 — višina: 1. Mrvar 1.30 — krogla: 1. Bašelj 9.45. — Pionirji: 60 m: 1. Eešetič 7.7 — 300 m: 1. Kaplan 43.5 — daljina: 1. Rešetič 5.48 — višina: 1. Papič 1.55 — krogla: 1. Možina 11,67. — Mladinke: 60 m: 1. Jurečič 8.5 — 400 m: 1. Bratkovič 64,2 — daljina: 1. Zagorc 4.15 — višina: 1. Zagorc 1.35 — krogla: 1. Zagorc 9.70 — kopje: 1. Zagorc 30.96 — 4 x 100 m: 1. gimnazija 60.3. Mladinci: 100 m: 1. Hočevar (Koč.) 11.3 — 400 m: 1. Divjak (K) 57.0 — 1000 m: 1. Lampe (K) 2.47.7 — daljina: 1. Hribernik (N. m.) 6.06 — višina: Halas (K) 1.70 — krogla: 1. Vimik (N. m.) 13.67 — disk: Možina (N. m.) 35.01 — kopje: 1. Možina (N. m.) 42.50 in 4 x 100 m: 1. Kočevje 47.3. V. V. KRŠKO — V odbojkarski tekmi so odbojkarji Celuloze premagali prosvetne delavce s 3:2. V. H. BREŽICE — Komisija za šport in rekreacijo pri Ob SS je bila tudi letos organizator športnega srečanja med sindikalno reprezentanco Brežic in starešinami garnizije Cerklje. V namiznem tenisu (5:3) in v šahu (6.5:0.5) so zmagali vojaki, v odbojki (3:2), streljanju (715:525) in kegljanju (343:279) za goste. Predsednik občinskega sindikalnega svet? Franci Volčanšek je nastopajočim na koncu tekmovanja podelil diplome in priznanja. V. P. BREŽICE — Tu je bil 'rokometni turnir za pokal mladosti'. Nastopile so ekipe iz Krškega, B-e-žic, Cerkelj in domači mladin i. V zanimivih dvobojih so zaduženo zmagali Brežičani, ki so se tako plasirali v finale rokon-.-t-nega turnirja za pokal mladosti Zasavja. Med najbolj uspešne atletske prireditve v zadnjem času lahko štejemo medobčinsko prvenstvo v krosu, ki je bilo preteklo nedeljo v Novem mestu. Mladi atleti iz vseh osnovnih šol štirih dolenjskih občin so pokazali veliko smisla za atletiko. Skratka, bili so pravo presenečenje nove atletske sezone. Rezultati: mlajše pionirke (80 tekmovalk) 1. Kump (Dol. Toplice), 2. Jakše (V. vas), 3. Gazvoda (N. m.), 4. Zupanc (Dol. Topi.), 5. Snetič (Dragatuš). Starejše pionirke: (58 tekmovalk): 1. Grden .(Vel. Gaber), 2. Jerman (Črn.), 3. Šinkovec (N. m.), 4. Bolte (Mirna), 5. Avsec (Stopiče). Mlajši pionirji (67 tekmov.): 1. Pungerčar (N. m.), 2. Perpar (M. peč), 3. Gajič (N. m.), 4. Lukšič (Šmihel), 5. Kuzma (Dragatuš). Sta- rejši pionirji (83 tekmov.): 1. Pu-reber (N. m.), 2. Govednik (Metlika), 3. Pucelj (Šentjernej), 4. Dragaš (N. m.), 5. šimunič (Dol. Toplice). Mladinke (32 tekmov.): Odlični Joras Na republiškem atletskem mitingu v Murski soboti je poleg najboljših slovenskih atletov nastopila vrsta odličnih tekmovalcev iz Madžarske in Avstrije. Med drugimi so nastopili štirje atleti iz Kočevja in dosegli zelo dobre uspehe. Najboljši je bil Anton Joras. ki je bil prvi na 100 m in drugi v daljini. Rezultati: 100 m — , 1. Joras 11,1, 3. Hočevar 11,4 — daljina —■ 2. Joras 6.51, 8. Klajič 5.96 — 1000 m — 7. Lampe 2.45.0. Lep uspeh Dolenjcev Na pionirskem šahovskem prvenstvu Slovenije so se mladi šahisti Dolenjske ponovno izkazali. Največji uspeh je dosegel Stane Podkoritnik iz Kočevja, ki je v skupini starejših pionirjev dosegel enako število točk kot zmagovalec Benkič iz Ptuja. Lep uspeh je dosegel tudi Ljubo Trobentar, ki je zasedel tretje mesto. Pri mlajših pionirjih je Belič iz Črnomlja delil drugo in tretje mesto. Trobentar četrto, Obranovič pa šesto. Zelo dobro je igral tudi komaj 5-letni Praznik iz Stične. V skupini starejših pionirk Praznikova iz Stične deli 3. do 4. mesto, Šegova je peta, Gornikova 6. do 7., Omahnova pa je bila 10. Pri mlajših pionirkah sta Majda KOČEVJE — V spomladanskem delu delavskih športnih iger je končano tekmovanje v šahu. Vrstni red je naslednji: 1. ITAS I, 2. TRGOPROMET, 3. Lesnoindustrijski kombinat, 4. ELEKTRO, .5. do 7. AVTO, MELAMIN in ITAS II, 8. ZIDAR. A. A. Fartek (Kočevje) in Darka Zajc (Višnja gora) delili četrto in peto tnesto. I. S. ČRNOMELJ — Gimnazijci iz Črnomlja so imeli dve srečanji v odbojki in malem nogometu s Klubom belokranjskih študentov. V odbojki "so zmagali gimnazijci s 3:1, ravno tako pa tudi v malem nogometu 4:2. A. L. NOVO MESTO — Novomeški košarkarji so odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo na tujem igrišču na Prulah in zmagali z rezultatom 55:50. Novomeščani so bili tehnično bolje pripravljeni in so zasluženo zmagali. Pri Novem mestu sta bila najboljša Splihal (24) in Kopač (17). _ M. D. KOČEVJE — Ker se bliža čas tekmovanj v partizanskem mnogoboju, je bilo tu tekmovanje pionirjev in mladincev. Pri mladincih so bili najboljši Bojan Ci-glič, Stane Kenda in Dušan Dejale, pri pionirjih pa Srečko Konte, Jože Horvat in Franci Valda. A. A. ČRNOMELJ — ObK ZMS je pripravil tekmovanje med mladino v počastitev dneva mladosti. V malem nogometu se je tekmovanje že začelo. V prvi tekmi je gimnazija premagala PKš s 3:2, v drugi pa ekipa osnovne šole Črnomelj nogometaše iz Gribelj z rezultatom 18:4. prvenstvom v motokrosu v Tržiču Na letošnji veliki moto cross prireditvi v Tržiču bodo sodelovali nekateri najboljši tekmovalca na svetu. Doslej so se že prijavili tekmovalci iz Avstrije, Belgije, ČSSR, Danske, Italije, Irske, Norveške, Poljske, Romunije ZSSR, Švedske, Švice, Velike Britanije in Vzhodne Nemčije: Organizacijski komite je pred kratkim potrdil listo članov prireditvenega odbora in posameznim članom tudi že porazdelil naloge. V kratkem bodo začeli v Tržiču na moto cross stezi s- prvimi deli na startu in startnih napravah. Stezo bodo morali popraviti in jo izboljšati- Prireditveni odbor je govoril tudi o organizaciji novinarske službe. Kmalu bo izšel tudii pravilnik tekmovanja za svetovno prvenstva. Pravilnik bo izšel v štirih jezikih in s posebnim barvnim ovitkom starta proge na Ljubelju. 1. Martinčič (gimn.), 2. Bratkovič (Šol. zdr. del.), 3. Janežič (gimn.), 4. Praznik (gimn.), 5. Kozoglav (ESŠ). Mladinci: 1. Brine (PKŠ črnm.), 2. Mam (gimn.), 3. Kuzma (SKŠ Grm), 4. Vencelj (ESŠ), 5. Hrovat (Šentjernej). Med mladinci je izven konkurence zmagal Anton Kovačič (Olimpija) * pred Janezom Penco (šflident). Člani (18. tekmovalcev): 1. Asim Petkovič (JLA). Ekipno: Mlajše pionirke — 1. Vavta vas (Jakše, Mesarič, Fales-kini); starejše pionirke — 1. Črnomelj (Jerman, šterk, Švajger). Mlajši pionirji: 1. Vel. Gaber (Medved, Molk, Kastelic). Starejši pionirji: 1. Novo mesto (Pureber, Dragaš, Pungerčar). Mladinke: 1. Gimnazija Novo mesto (Martinčič, Janežič, Praznik). Mladinci: 1. Gimnazija N. mesto (Mam, Bučar, Košir). -ol Pred svetovnim TERNIS£NHOFE Z +tttjar£ 'SKm • era ^^ItOVAENft RASTLINSKIH SFEC|ZutEt4 PRVOMAJSKE JAGODE so še en dokaz za letošnjo toplo pomlad. Lojzka Anderlič iz Novega mesta jih je nabrala nad Dolom pri šmarjeti. IZREDNE NAJDBE NA ZNANČEVIH NJIVAH Kelihaste posode iz novomeških grobov Zadnje dni smo v veliki halštatski gomili na Znančevih njivah odpirali grobove, ki smo jih že pred časom zasledili, obkopali in izolirali. Naše potrpežljivo in skrajno previdno odpiranje grobov, ki terja mnogo spretnosti strokovnega znanja, je rodilo bogate plodove. Ob teh delih so nam bili v precejšnjo pomoč študenti arheologije z ljubljanske univerze, ki si ob izkopavanju nabirajo praktičnih terenskih izkušenj. Posebej pa moram poudariti pomoč preparator- Valvasor o naših trgih in gradovih PUNGART Kje Pungart leži. Po kom je dobil tako ime. Rodovitna tla. Zadnji Strniša je ropal na lastno pest. Nekega \ b oropa 111 ustreli. Ujamejo ga. Predrzno govori o sodnikih. Uide iz ječe. Ustrele ga uporniki. Sedanji lastnik gradu. Gradič Stermisenhof ali Sterni-schetnhof, po kranjsko Pungart, leži v Slovenski marki, ki jo sedaj prištevajo k Srednji Kranjski, od glavnega mesta Ljubljane enajst milj, od Metlike pa samo eno miljo, blizu Semiča, in torej takoj pod Uskoškim pogorjem (Gorjanci). Kar zadeva ime, ga je grad dobil po svojem graditelju, saj je bil neki gospod Strniša, ki je tu sezidal majhno stavbo in jo poimenoval Sterni-schenhof (Strnišev dvorec). Kranjsko ime Pungart, kar po nemško pomeni sadovnjak, pa ima grad zaradi tega, ker je bil to nekoč prijeten kraj, poln sadnega drevja, tako da so mu s pravico dali tako ime. Graščina stoji na zelo dobrem in rodovitnem kraju ter ima v okolici p cino vinogradov, ki dajejo nadvse okusno vino. Ko je današnji gospod lastnik postal gospodar poslopja, ki ga je sezidal Strniša in ki je bilo prej mnogo manjše, je dal zgraditi današnjo večjo zgradbo, kakršna stoji še dandanes, ter jo popolnoma izboljšal. Torej so imeli gradič, kakor smo to povedala, v lasti najprej gospodje Strniša; imeli pa so ga do smrti zadnjega tega imena in rodu. Zadnji gospod Strniša je bil zelo dober in neustrašen vojak, ki se je tudi največji sili postavil po robu ter je bil stotnik v regimentu Piccolominijevih kirasir-jev. Ko so ga skupaj z drugimi poslali v zimski tabor na Avstrijsko, ni znal mirovati, ampak je pogosto hodil na lastno pest plenit. Ko je nekoč v gozdu med Dunajem in Dunajskim Novim mestom »olajšal« nekega trgovca za tisoč zlatih dukatov ter se je že namenil vrniti, je trgovec zavpil nad njim tele besede: »Strniša, le dobro spravi denar, upam, da ga bom pri tebi zopet dobil.« Mož je na te besede obrnil konja in ustrelil trgovca v upanju, da ga ta mrtvi pes, ka- kor po navadi pravimo, ne bo mogel več ugrizniti. Poizvedovanje pa je kmalu odkrilo zločinca in Strnišo so v nekem odličnem mestu Rimskega cesarstva, ki pa ga iz tehtnih razlogov ne bom imenoval, ujeli in zaprli. Ker so ga javne prijeli, so ga takoj vsi spoznali in ker so se ga zaradi njegovega razboj ništva prej vsi bali, se adaj ljudje, ki so prišli mimo, niso mogli zadržati ter so govorili: »Zdaj naj ropar, za keterega se je menilo, da je nepremagljiv, le končno dobi svojo zasluženo kazen!« Te na glas izgovorjene, besede so Strniši prišle na uho. Na kar je ta zoper te ljudi kakor tudi zoper sodnike predrzno govoril brezbožne in pregrešne besede, češ ko bo že stal pod vislicami, bodo morali sodnik in še-več drugih ljudi umreti, čez nekaj dni, ko se je približala ura njegove usmrtitve, se je v ječi rešil železnih spon, in ko so rablji odprli ječo, da bi ga peljali ven, je skočil naprej, zagrabil meč enega izmed rabljev, si z njim napravil pot in se tako izognil dnevu svoje usmrtitve. Nato je prišel na češko in potem v Slezi j o, kjer ni napravil nič manj slabega kakor na drugih krajih. Končno so ga v zadnjem uporu na Madžarskem ustrelili uporniki, prej pa je postal konjeniški poveljnik. Seveda pa je prej svojo kožo zelo drago prodal. Tako je bilo uničeno ime rodu Strnišev, pri čemer je obžalovanja vredno to, da zadnji Strniša ni znal biti brez roparskih in prepovedanih dejanj, ker bi ga sicer, ko bi s tem grehom ne bil omadeževal svojega življenja, mogli uvrstiti med junaške in neustrašene vojake. . Po njegovi smrti je gradič kupil sedanji gospodar, gospod Prane Bernard grof Lichtenberški, ki ga je na novo zgradil. Pungart (Stemis(ch)enhof) pri Semiču. Danes o tem gradu ni več sle^u. ja ptujskega muzeja Janeza Gojkoviča, ki je s svojo več kot tridesetletno terensko prakso postal pravi specialist za odkrivanje grobov. Prvih terenskih Skušenj si je nabiral že pred drugo svetovno vojno pod vodstvom znanega arheologa prof. Wal-terja Šmida, do danes pa je sodeloval skoraj pri vseh večjih arheoloških izkopavanjih v Sloveniji. Večina restavriranih posod, ki so razstavljene v arheološki zbirki Dolenjskega muzeja, so delo njegovih rok, saj slovi kot najboljši muzejski restavrator za keramiko v Sloveniji. Naše izkopavanje traja že mesec dni in je bilo v predzadnjem aprilskem tednu bogato poplačano. Kljub maloštevilnim grobovom (precej jih je bilo uničenih pri poljskih delih jn raznih vkopih), pa so le-ti, ki smo jih že doslej odkrili, precej bogato opremljeni in v njih smo našli neka,j presenetljivo lepih in za halštatsko obdobje izrednih keramičnih oblik, ki so v Sloveniji zaenkrat edin- Napad pri Kaburjevem mlinu 19-letnega Matijo Hudorov-ca-Pajaca, 17-letnega A. H. in 15-letnega M. B. šo osumili in prijeli zaradi roparskega napada, ki se je pripetil 5. m?ja okoli 21.30 nedaleč od Ka.burjevega mlina Osumljeni so 5. maja zvečer popivali v Drenikovi gostilni v Gotni vasi, kjer sta b.la tudi Slavko Udovč in Viktor Kos iz črmošnjic. Hu-dorcvac se je s tovarišema dogovoril, da bodo Udovča in Kosa ' med potjo domov na-pad.i. \ ' Ko šta se Slavko Udovč in Viktor Kos vračala domov, ju je Hudoro-včeva druščina pri Kaiburjevem mlinu res počakala. Matija Hudorovac se je lotil Udovča, mlajša dva pa Kosa! Hudorovac je Udov-ču vzel denarnico s 480 din in dokumenti ter mu raztrgal obleko, pri Kosu pa napadalca nista našla denarja. Po napadu so roparji pbegnili. 6e isto noč so jih prijel. stvene. Naj omenim samo dve zelo lepi kelihasti obredni posodi, ki sta okrašeni z vtisnjenimi ornamenti In z lepo oblikovanima pokrovo-ma( nekaj jantarnih in steklenih ogrlic, bronaste fibule in zapestnice. Obilje nakitnih predmetov kaže na to, da so bile v teh grobovih pokopane bogate in ugledne ženske. Prav posebno pozornost pa vzbuja bogato opremljen moški grob, ki je vseboval med drugimi posodami tudi edinstveno keramično posodo, ki jo z grškim strokovnim izrazom imenujemo rhyton. To je v bistvu pivski rog, izdelan v obliki .močno stilizirane ptice, narejen iz pečene gline. Taki pivski rogovi so v prazgodovini pri nas v Jugoslaviji zelo redki, v mlajši halštaitski dobi pa jih doslej sploh nismo poznali. Tako je naš novomeški pivski rog v obliki ptiča zaenkrat edinstvena najdba! Položili so ga v grob najbrž častivrednemu pivcu. številni gledalci in radovedneži se vsak dan ustavljajo ob našem »gradbišču« in z veliko radovednostjo, pa tudi z zanimanjem spremljajo. naše delo. Minulo soboto' so najdišče na Znančevih njivah obiskali dijaki novomeške gimnazije, katerim je vodja izkopavanja v kratkem predavanju orisal pomen Novega mesta v halštatskem obdobju ter potek in način izkopavanja ilirske gomile. Tone Knez Ukradel je privezanega volčjaka Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko, f Če pa pije, I piie Hermeliko { Izredno lepa glinasta posoda, ki je bila lansko leto najdena v keltskem grobu na Znančevih njivah v Novem mestu. Posoda ima dva okrašena ročaja, ki se na obeh koncih zaključita s stiliziranimi živalskimi glavami. Poleg tega krasita posodo še dva plastično izdelana Človeška obraza pod zgornjim robom. Ta posoda je .^enkrat edinstvena* najdba v Sloveniji in Jugoslaviji, izvira pa iz 3. stol. pred našim štetjem. Posodo so sestavili in restavrirali v slovitih delavnicah Rimsko- Sermanskega- centralnega muzeja v Mainzu, od koder je šele pred dnevi prišla v Dolenjski muzej. (Foto: Centralni muzej Mainz) Avto in medved Na zadnji seji olčinske skupščine Ribnica so razpravljali tudi o lovskem gospodarskem načrtu za leto 1968-69. Nekateri kmetje so zahtevali večji odstrel medvedov, kot je bil v načrtu predviden, češ da medvedje delajo škodo, nevarni pa so tudi ljudem. Odbornik Stane Goriič, ki je tudi lovec, je nekaj časa tarnanje kmetov odbornikov poslušal, potem pa je dejal: . — Ne vem, zakaj se toliko bojite medvedov. Jaz se ne bojim, da bi me na Veliki gori medved požrl, pač pa se bojim, da me ne bi na c.sti Jurjeviča — Ribnica povozil avto! Koliko je medvedov? Ko so na ribniški občinski seji razpravljali o lovstvu, j2 neki', odbornik vprašal: — Koliko je na območju naše lovske družine medvedov? — Osem, — je bil odgovor. Odbornik lozec je zmajih z glavo: — Ne verjamem, da jih je toliko. Pa se ogluši nekdo iz zadnje klopi: — Verjetno so všteti tudi vsi občani, ki se pišejo Medved! Branko Kovačič je bil obsojen na mesec dni zapora Jože Barabanič iz Novega mesta je konec novembra lani ugotovil, da je izpod kozolca pri stavbi veterinarske postaje na Cesti herojev izginil njegov z verigo priklenjeni volčjak, vreden vsaj 300 din. Pod kozolcem pa so našli cigansko bisago z nekaj hrane. Ta sled je privedla do Branka Kovačiča, delavca z Otočca, poročenega s Ciganko. Občinsko sodišče v Novem mestu je nedavno tega tatvino obravnavalo in spoznalo Branka Kovačiča za krivega. Na razpravi obtoženec dejanja ni priznal. Zatrjeval je, da tega psa še nikoli ni videl, pač pa je več prič videlo, kako je Kovačič volčjaka vodil skozi Ločno. Branko Kovačič je bil obsojen na mesec dni zapora. Ker pa lastnik psa, svojega volčjaka, ni nikdar več videl, bo verjetno zahteval odškodnino. To pa bo moral | iztožiti v civilni pravdi. | ON! DAN SE JE RAZVEDELO TUDI V KOČEVJU Divja koza je slekla občana Vendar ni bilo tako hudo — Le gams, ki je prišel na obisk v vas Mirtoviče, je Marjanu Rugoletu dobro izprašil in strgal hlače mini c veliko zeleniki in mnogog rož po zetfM crmclik; najimcnitncjsl Nenavadna ribiška sreča se je 1* maja na večer nasmehnila novomeškemu športi**Ui ribiču Nikoli Dju-raševiču: pri Grabnu je po p° tornem boju potegnil na suho 24,80 kg težkega in 152 cm dolgega soma. Lovil je na črve in je komaj pol ure, namakal trnek v vodi, ko je som že prijel. To je drug* največji som, ulovljen v vodah ribiške družine Novo mesto po vojni. Doslej je naj večjega (bil je dolg 164 etn in je tehtal 30 kg) potegnil na suho ribič Jože Kovaču; poleti 1965. Na sliki: srečni ribič Nikola Djurasivić s plenom. (Foto: M. Jakopee) Gams je prišel 12. aprila v vas Mitrovče ob Kolpi (občina Kočevje) in se ustavil na dvorišču pri Jožetu Strmcu. štimc ga je lepo poklical in gams je prišel prav do njega. Potem je štimc s pomočjo nekega vaščana obvestil lovca Slavka Ferbežarja iz Bosi jive loke, da je pri njem na dvorišču gams. Ferbežar se je hitro pripel jal z mopedom. Z gamsom sta se kmalu spoprijateljila. Potem je Ferbežar z eno roko peljal moped (peš), z drugo pa vabil gamsa: »Na mali... na mali... na...« ... In sta tako prišla z gamsom kar po oesti do kamnoloma pred Bosljivo loko. Tu so delali Marjan Rugole, Jože Poje in drugi delavci. Lovec Ferbežar je dejal Rugoletu: Daj, zapodi tega vraga!« Rugole je takoj ubogal in vrgel proti gamsu kapo, gams pa se je zapodil proti kapi ih jo z rogom vrgel visoko v zrak. Rogule je šel kapo pobirat, takrat pa se je zapodil gams vanj, ga trčil z rogovi, odskočil in ga spet trčil... To se je ponavljalo tako dolgo, da je imel Rugole strgane že vse hlače. Pri tem početju, pravijo priče, je gams skakal dva metra visoko. Potem je gams enkrat le svojo žrtev zgrešil. Na svojo nesrečo se je Rugoletu zapodil prav med noge. Napadeni je noge samo stisnil, lovec Fer- bežar pa je hitro zgrabil gamsa za zadnje noge in gams je bil ujet ter ukročen. Nato so ga navezali kot telička in ga gnal v Bosi j e-Vo loko,, kjer so ga zaprli v podrto hišo, ki ima dva metra visoke zidove, vendar je gams skočil ceoo ŠEICUAJD. OD -PR/7E PO - KOUTFZOLJR, GOVOR/ MORC&K/f EHA,DOVOD K/SIK& O-A'. Z&PORA Q£LADE- • • ^ 'M» — ■ ^ , I ■ SJZEČEfI POV/ZjR Tefć z m piše Božo Debeljak JEROME K. JEROME (2) NESPAMETNO je ubogati nasvete ,Da, prav ljubek, sem rekel.’ ,Ni treba preveč poditi, dokler je mlad.’ Sem rekel: ,Deset milj ima za seboj in sem imel polne roke dela, da sem ga ukrotil. Najbrž sean jaz precej bolj izčrpan kakor on.’ Stopil sem noter, opravil svoje, in ko sem prišel spet ven, je možak še stal tam. — ,Vi se vračate čez klanec?’ me je vprašal. Od vsega početka mi mož nekako ni bil nič všeč. Pa sem rekel: ,1, nu, saj vendar moram na ono stran, in če morda nimate kakšnega novega patenta, da pridem čez klanec, ne da bi peljal navkreber, moram pač najprej gor.’ Je rekel: ,Mene ubogajte! Preden odrinete, mu dajte pol litra belega piva.’ ,Piva?’ sem vprašal. .Neumnost, saj je abstinent.’ • ,Nič zato,’ je bil odgovor. ,Daj,te mu pol litra piva. Poznam ponije. Tale je imeniten, nizek dečko, toda še ne dovolj čokat. Pol litra piva, pa vam bo vzel tale klanec kakor žičnica, ne da bi se količkaj upehal.’ Ne vem, kaj je na teh ljudeh. Pozneje se vprašaš, zakaj mu nisi zbil klobuka z glave ali pa ga pahnil v vodnjak,. Toda najprej ga ubogaš. Naročil sem pol litra piva in ga prinesel iz krčme. Takole kakšnega pol ducata fantov je stalo naokoli in so me seveda pridno napadali. ,Vi pa zavajate konja na grešno pot,’ reče eden izmed njih. ,Prihodnjič bo začel kvartopiriti, oplenil bo banko in lastno mater umoril. To je vedno posledica kakšnega kozarčka piva. Le preberite razpravice o tem!’ ,Kaj takega vendar ne bo pil/ meni drugi. ,Saj je pusto kakor pomije. Malo pene je treba povrh.’ ,Ali nimate zanj tudi kakšne cigare?’ vpraša tretji. ,Skodela kave in kruhek z maslom bi mu na takle hladen dan bolj godila,’ pripomni četrti. Tisto tekočino sem že hotel stran zlitd ali sam popita; saj je bilo res prekleto neumno dajati dobro pivo štiriletnemu poniju; toda brž ko je živalca pijačo zavohala, je iztegnila glavico in srebala kakor pošten kristjan — jaz pa sem skočil na voz in sva odrinila med hruščem in truščem. Klanec sva prav lepo zmagala. Potem pa mu je začela pijača počasi siliti v glavo. Že prenekikrat sem spravil kakšnega pijanca domov, in ni bolj nevšečnega opravka kakor to. Tudli pijane ženske sem že videl, te so še hujše. Ampak s pijanim ponijem nočem imeti vse žive dni nič več opraviti. Ker je imel štiri noge, se je držal pokonci, toda ravno ni mogel hoditi, voditi se pa tudi ni dal. Zdaj sva bila na tem robu ceste, zdaj na onem. Kadar nisva 'bila na robu, sva bila pošev, na sredi. Za seboj zaslišim kolesarski zvonček, ozreti pa se ne smem. Kolesarju lahko samo vzkliknem, naj ostane, kjer je. ,Jaz hočem mimo!’ je zavpil, ko se je približal. ,Lahko rečeno, toda ne morete/ ,Zakaj ne? Hočete vso cesto zase?' ,Da, še celo nekaj več/ sem odgovoril. Kakšne pol milje mi je sledil in zmerjal kakor kak korporal. In vsakokrat, kadar je videi maJo praeznine, je. hotel mimo. Ampak poni mu je nagajal. Mislim, da res samo iz kljubovalnosti. ,Saj sploh ne znate voziti!’ je vpil kolesar. Prav je imel, jaz sem bil že čisto zdelan. Nu, kolesar me je na konec koncev tudi razkuril. ,Kaj to meni tvezete!' sem zavpil nazaj, »ozmerjajte ponija, če že res morate zmerjati. Jaz imam glavo polno brez tega vašega prekletega žvenkljanja. Glejte, da zginete, vi ga samo še bolj dražite.’ ,Kaj pa je z vašim ponijem?’ .Kaj ste slepi?' sem odgovoril. ,Pijan je.’ — To se je re?da neumno slišalo, ampak resnica se pač katerikrat neumno sliši. ,Da, eden izmed vaju je pijan/ je odvrnil. ,Pri moji veri, najrajši bi vas vrgel z voza/ Mar bi bil to storil, jaz bi bil hudo vesel, če bi me bil soravil z voeza. To pa ni bilo usojeno ne meni ne njemu. Zdaici je poni zakrenil, bržčas se mu je kolesar preveč približal. Zaslišal sem krik 5n kletvino, in že sem bil moker od glave do nog. Potem je mrha zbezljala. Neki voz je prišel naproti, voznik je smrčal visoko na tovoru. (Nadaljevanje prihodnjič) Niso proti, vendar... Občani Obkolpja v kočevski občini ne nasprotujejo gradnji plovne pofci Kolpa-Jadran, menijo pa, da je ta načrt neuresničljiv (?). Dodajajo še, naj bi prej modernizirali cesto Kočevje-Brod na Kolpi ozarama Delnice, kar bo veljalo manj. Pravijo, da je treba razprave, delo in zbiranje denarja usmerjati naprej na modernizacijo ceste. Boje se namreč, da bi razprave o gradnji plovne poti Kolpa-Jadran samo za vrle modernizacijo ceste, in potem, kot je za te kraje že običajno, ne bodo imeli ceste ne plovne poti in ne elektrarn. Jutri odličja aktivistom RK Jutri, 10. maja ob 9. uri, bo imel občinski odbor Rdečega križa Kočevje v hotelu Pugled delovno konferenco. Na njej se bodo pogovorili o delu Rdečega križa, razen tega bodo podelili zaslužnim aktivistom odličja. Konferenca je sklicana tudi v počastitev tedna RK in mednarodnega dneva RK. Zasebna gradnja V kočevski občini je vedno večje zanimanje za »zasebno gradnjo stanovanjskih hiš. Letos je bilo zasebnikom izdanih že 30 gradbenih dovoljenj in še nadaljnjih 25 lokacijskih dovoljenj. Na območju mesta (Trata, Rudnik) bo gradilo 26 zasebnikov ostali pa v vaseh (Zeljne, Klinja vas, Konca vas, Ložine, Stara cerkev, Podtabor, Draga, Dolga vas). Vedno večje je tudi zanimanje za postavitev montažnih hiš. Letos bodo zasebniki postavili najmanj štiri. Muhasta Rinža nagaja Predstavniki Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava so si pred kratkim ogledali Rinžo in jez na njej. Rinža, ki je za Kočevje življenjskega pomena, jo rada zagode. Tako bi v zadnjem letu dvakrat skoraj ušla. Izpod jedla je namreč zemljo in beton pri zapornicah. Samo s hitrimi ukrepi so jo ukrotili. Vendar pa je Rinža potrebna temeljite študije in sistematičnega urejanja. Zdaj namreč dela, kar sama hoče. Zdaj skuša uiti, adaj grozi s poplavami, vedno pa je umazana, smrdeča In mestu v sramoto. Vodna skupnost bo letos vložila za dela na Rinži skoraj 200.000 din (nadaljevanje gradnje kanalizacije, urejanje brega od »Avta« do mostu na Roški cesti in zdelava načrtov za popravilo zapornic). Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) krompir 0,89 0,90 sveže zelje — 5,40 kislo zelje 1,96 — fižol v zrnju 4,72 in 5,35 3,80 čebula 2,68 2,80 česen — ' 15 solata 3,40 3,60 paradižnik 12 — kumarice 5,80 — korenje 2,60 3 peteršilj 6,20 5,40 cvetača 4,95 — špinača 2,80 — jabolka 4,50 1,50 in 5 hruške 5,35 5 pomaranče 4,90 5 limone 4,85 5 banane 6,80 6,20 ribe 4 in 8,55 — jajca (cena- za kos) 0,32 in 0,42 0,54 Visoki prispevki, a malo koristi Kočevske delovne organizacije prispevajo precej v republiški vodni sklad, za urejanje Rinže pa se vrača le malo denarja — Kljub prispevkom morajo pogosto urejati Rinžo še same domače delovne organizacije — Za občane in delovne organizacije je Rinža življenjskega pomena V Osilnici so te dni uredili okolico šole in spomenika. Denar za ureditev je prispevala krajevna organizacija Zveze borcev. Postavili so nizko ograjo in zasadili sadike drevesc. — (Foto: Primc) Kočevske delovne organizacije vplačajo v republiški vodni siklad na leto nad 400.000 Ndin vodnega prispevka, razen tega pa morajo plačevati še poseben prispevek Vodni skupnosti Ljubljana-Sava, ker je okolica Rinže melioracijsko območje. V občino se tega denarja vrne zelo malo. Občinska skupščina je pred kratkim s posebnim dopisom zahtevala, naj republiški vodni sklad več investira v urejanje Rinže, ki je za Kočevje življenjskega pomena. Rinža namreč spomladi in jeseni poplavlja in ogroža mesto Kočevje. V zadnjih nekaj letih je kar dvakrat po- Odbor za obrambno vzgojo je že ustanovljen Koordinacijski odbor za obrambno vzgojo prebivalstva šteje 17 članov — Za predsednika so izvolili Lojzeta Rauha — Odbor bo usklajeval delo vseh organizacij, ki se ukvarjajo z obrambo Konec preteklega meseca je bil pri občinski konferenci SZDL v Kočevju ustanovljen koordinacijski odbor za obrambno vzgojo prebivalstva, ki šteje 17 članov, njegov predsednik pa je Lojze Rauh. Glavna naloga odbora je, da usklajuje delo raznih organov, organizacij in društev, ki delajo na področju obrambne vzgoje prebivalstva; da neprestano spremlja obram-bnovzgojno delo posameznih organizacij, ugotavlja njihove uspehe in pomanjkljivosti ter jim hkrati politično, strokovno in denarno pomaga. Odbor pa bo moral ob strokovni in drugi pomoči raznih organov seznaniti prebi- valce s samozaščito v primeru vojne, z odstranjevanjem posledic vojne, množičnim reševanjem v primeru vojne, hkrati pa ljudi usposobiti tudi za ukrepanje v primeru elementarnih nesreč, ki se lahko zgode v mirnem času. Vse prebivalce je treba seznaniti z našo obrambno politiko in doseči, da bi bilo u-krepanje ljudi v primeru vojne čimbolj organizirano, u-činkovito in množično. Prav zato je treba prebivalce duševno, telesno in strokovno pripraviti, da bodo sposobni za čimbolj učinkovit in vse, ljudski odpor proti morebitnemu napadalcu. Na sestanku so člani odbo- ,J ji ; - * - ' * , Na beograjskem sejmu je razstavljal ITAS iz Kočevja tudi to 30.000-litrsko cisterno za prevoz mazuta (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA ■ H B IZLETNIKOV JE BILO ZA PRAZNIKE tudi v Kočevju precej. Opazili pa smo, da si nekateri izletniki, posebno tisti z lastnimi avtomobili, veliko dovolijo. Zavijajo z glavne ceste in vozijo kar prek travnikov do bližnjih gozdičev in jas, kjer zapuščajo ob odhodu pravo razdejanje. Ognjišče, razni odpadki jedi, papir. konzerve in vse mogoče leži, kjer so se vgnezdili taki izletniki. Nimamo nič proti izletnikom, celo veseli smo jih, vendar morajo imeti vsaj osnovno spoštovanje do kraja, kjer si privoščijo tak »črni« piknik. ■ ■ ■ »METKA« BAR NIKAKOR NE MORE normalno obratovati. Ker je ta obrat izrecno slaščičarna, bi moralo biti v njem kajenje prepovedano, saj razstavljene slaščice kaj hitro vsrkajo duh po tobaku in dobe nezdrav okus. Ker nihče nič ne ukrene, bodo potrošniki sami poslali nekaj kosov tega peciva v Ljubljano higienski inšpekciji v pregled. ■ ■ ■ NOVA »RESTAVRACIJA« SI JE UREDILA na asfaltiranem delu lepo železno ograjo za gostinski vrtiček. Tudi stari del restavracije je že na novo prepleskan, točilnica pa obložena s tapetami. Popravljajo tudi obrat »Jelka« na Reški cesti. To bo zopet nova pridobitev za ugodno počutje turistov in stalnih gostov. ■ ■ ■ NOVA ASFALTIRANA CESTA MIMO KEMIČNE TOVARNE Melamin Je končana. Tako smo dobili lepo povezavo obvozne K M ceste za mestom od železniške postaje mimo kemične tovarne do ceste mesto—Rudnik. Ta cesta bo precej razbremenila tovorni promet skozi mesto. ■ ■ ■ BA.TAR OZIROMA MOČVIRJE med stanovanjskimi zgradbami v Podgorski ulici in domom telesne kulture Je končno zasut in izravnan. Zadnja dela z buldožerjem so bila končana pred 1. majem. Tu je nastala sedaj prav lepa in prostorna parcela, ki jo bo treba zasaditi, da bo dobila oklica doma telesne kulture obliko po že določenih načrtih. Po štirih letih Je uspelo upravi doma navoziti v bajar dovolj zemlje. S tem je bilo veliko dela in stroškov, zdaj pa so se že pojavili interesenti za parcelo. Kje so bili prej, ko je bilo treba skrbeti za dovoz materiala in Izsuševanje močvirja? ■ ■ ■ PRED SLASĆIĆARNO PRI STARI POSTI bo tudi urejen vrtiček za goste. Postavljena je že lična železna ograja, ki bo obložena z okrasnim cvetjem. Ko bodo dobili opremo, bo slaščičarna odprla tudi vrtiček. ■ ■ M DOMAČI KRUH VEČKRAT PEČEJO v Kolodvorski restavraciji. Je zelo okusen in vedno svež. Pravijo, da ga pečejo zato, ker ga gostje rajši jedo kot kupljenega, ki je zadnje čase zelo nestalne kakovosti in se tudi hitro suši. Nekateri pa dobivajo kruh celo iz zasebne pekarije v Sodražici. B ■ B OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV bo v dvorani množičnih organizacij 15. maja. Po področnih konferencah v Fari, Banji Loki, Osilnici in Dragi bodo zbrali celoten material, ki bo obravnavan na občnem zboru. Tu se bodo pogovorili upokojenci : o svoji organizaciji, težavah in težnjah.ter o svojem mestu v današnji družbi. ra ugotovili, da je v programih večine družbenih in strokovnih oganizacij zajeta tudi obrambna vzgoja; največ pa so za obrambno vzgojo napravili upravni organi za narodno obrambo in delavska univerza. Vendar dosedanje delo ni bilo dovolj usklajeno. Novi organ, koordinacijski odbor za obrambno vzgojo prebivalstva, pa si bo prizadeval, da bo postala obrambna vzgoja del družbene in na- Zbirajo krvodajalce V občini Kočevje so že začeli zbirati prijave za oddajo krvi. Krvodajalci bodo dali kri 23., in 28. maja, razen tega pa še 27. avgusta. Prijave zbirajo krajevne organizacije Rdečega križa na terenu in v delovnih organizacijah. Pri tem jim pomagajo krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in sindikalne podružnice. Letos naj bi v kočevski občini oddali po planu 8001 krvi ali 501 več kot lani. Prav zato bo treba precej truda, da bo plan dosežen. Kri naj bi oddali vsi zdravi občani, saj je to njihova dolžnost. Nesreč je namreč vedno več in jo bo marsikateri dajalec tudi sam potreboval. Kup nereda sredi vasi Kdor pride v središče Moz-lja, opazi pred gostilno kup nereda. Najbolj bode v oči gospodarsko poslopje KGP, ki bi ga bilo treba lepo urediti ali pa porušiti. Posestvo tega poslopja menda ne potrebuje, zato bi ga lahko odstopilo za druge namene. Nekateri menijo, da bi ga lahko preuredili v stanovanja, za kar se posamezniki že zanimajo, drugi pa, da bi ga obnovili in uporabili za kaj drugega. narodnostne vzgoje vsakega občana, da bo vzgoja celotna, enotna ih učinkovita ter da se bosta posameznik in organizacija Vključila v obrambno vzgojo na jstem področju, ki jima najbolj ustreza. Vodovod za Dolgo vas Dovoljenje za gradnjo vodovoda v Dolgi vasi bo kmalu izdano. Gradnja bi po prvotnem predračunu veljala nad 686.000 din, po novem predračunu oziroma nekaterih popravkih starega pa še vedno okoli 435.000 din. Za gradnjo vodovoda bodo po dosedanjih predvidevanjih zbrali vaščani, občinska skupščina in Vodna skupnost okoli 305.000 din, za presbstalih 130.000 din pa bodo predvidoma najeli kredit. Z gradnjo bodo začeli takoj, ko bodo rešene vse zadeve v zvezi s financiranjem. Matični urad Kočevje V aprilu sta se rodila dva dečka in deklica. — Poročenih je bilo 8 parov. — Umrli so: Alojzija Goljevšček, gospodinja iz Dolge vasi 56, stara fi3 let; Ivan Miklič, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 29, star 72 let; Feliks Fapež, upokojenec iz ■ Brega pri Kočevju 11, star 68 let; Ivan Pajnič, upokojenec iz Kočevja. Reška cesta 7 b, star 77 let; Marija Mihelič, gospodinja iz Stare cerkve 18. stara 63 let; in Ivan Komac, upokojenec iz Kočevja, Kolodvorska 8, star 65 let. plavila precejšen del mesta, saj je pred dobrim letom segala narasla voda celo do hotela Pugled, poplavila precej kleti, več ulic, zalila prostore nekaj podjetij itd. Lani je Rinža izpodjedla dno pri zapornicah in bi skoraj ušla. Kemična tovarna je na svoje stroške zamašila luknjo z več sto vrečami gline, saj bi pomanjkanje vode onemogočilo proizvodnjo v več kočevskih podjetjih. Tako morajo delovne organizacije kljub občutnim vodnim prispevkom še same skrbeti za Rinžo. Pa vendar niso same. Res so nekatera podjetja zgradila jezove na Rinži ali sodelovala pri njihovi gradnji, nekaj pa je v zadnjih letih napravila tudi Vodna skupnost Ljubi ja-nica-Sava. Vendar je nujno potrebno še naprej urejati strugo in obrežje Rinže, čistiti požiralnike, urediti še nove jezove, popraviti zapornico, očistiti strugo ki zgraditi melioracijski kanal, ki bi ob visokem stanju vode razbremenil strugo Rinže že pri Kočevju in zmanjšal nevarnost poplav. Poleti pa bi morali v strugi zadržati še več vode. Takrat je namreč Rinža zaradi skromnega pretoka zelo umazana. Posebno problematične so za Kočevje in Rinžo čistilne naprave, ki bi preprečile, da se v reko oziroma naravo vrača onesnažena voda. Prav za onesnaženje vode plačujejo podjetja tudi prispevek. Seveda je Rinža potrebna večj<6 pozornosti, kot smo ji jo posvečali doslej, predvsem pa bi bilo treba izdelati temeljito študijo o njej in jo sistematično urejati. Pri tem je treba razen že naštetega upoštevati še spuščanje odplak vanjo, pogoste pogine rib in drugo. I. P. Asfalt za cesto in ulico Možnosti so, da bo leta 1969 asfaltirana cesta skozi Šalico vas, v Kočevju pa Rožna ulica Možnosti so, da bo cesta skozi šalko vas do priključka na cesto Iz Zeljn že prihodnje leto v celoti asfaltirana. Glede na dosedanje možnosti so jo nameravali asfaltirati le od gostilne do cerkve. Dela bodo veljala 20—25 milijonov din, delno pa bodo financirana iz prispevka za uporabo mestnega PREDLOGI DOPOLNILNIH ZAZIDALNIH NAČRTOV: pri »Unionu« za komitejem in pri mlekarni ob novi Tomšičevi cesti so RAZGRNJENI v prostorih občinske skupščine Kočevje (hodnik I. nad. levo). Razstavljeni bodo do 27. maja 1968. Občane vabimo, da si ogledajo razstavljene načrte in ostalo dokumentacijo, ki jo po želji lahko dobijo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Kočevje (soba št. 27/1). Temu oddelku sporočite najkasneje do 27. maja 1968 morebitne pripombe in predloge v zvezi s temi načrti. OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE zemljšča, ki ga bodo začeli pobirati že letos tudi za zazidalno območje Salke vasi. Vendar ta prispevek sam ne bo zadoščal, saj bodo nabral: le okoli 6000 N din na leto. Celotno traso te ceste si je pred kratkim ogledal tudi predstavnik podjetja Slovenija ceste in ugotovil, da bo z 10 cm visokim posipom gramoza cesta sposobna za asfaltiranje. Podobne možnos'ti so tudi za Rožno ulico v Kočevju, kjfer pa je prej treba urediti kanalizacijo, za kar že delajo načrte, in izravnati teren. Asfaltiranje te ulice bo veljalo 11 do 14 milijonov dah. Dva izleta TD Kočevje Turistično društvo Kočevje bo organiziralo 19. maja izlet po štajerskem. Izletniki si bodo ogledali Izlake, zasavske revir.-«, Rimske Toplice, Celje, Rogaško Slatino, Kumrovec in Brežice. Cena izleta je 36 din, za člane Turističnega društva pa 32 din. 26. maja bo društvo organiziralo izlet po Gorskem Kotarju ln Liki prek Delnic, Ogulina in Plitvic, nato pa nazaj proti Slunju, Vinici in Črnomlju. Cena je 33 din, za člane Turističnega društva pa 30 din. Odhod bo obakrat ob 5. uri, vrnitev pa ob 21. uri. V ceni izleta je vračunana le vožnja. Prijave sprejemajo v turistični pisarni. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Živinoreja zgubo, mesnica dobiček Kooperanti žete tako zadrugo, v kateri bodo imeli besedo — Kmetijstvo brez programa — Kmetje menijo, da ni prav, če ima mesnica zaradi nizkih odkupnih cen živine dobiček Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, 26. aprila, so zelo podrobno razpravljali o zaključnih računih posameznih gospodarskih organizacij za lani, o zaključnih računih in delovnih programih skladov, prebrano je bilo poročilo o izvajanju odloka o krajevnem samoprispevku za gradnjo šol, lovsko-gospodarskem načrtu, imenovane so bile nekatere komisije in sprejetih je bilo nekaj odlokov; najbolj zanimiv za občane je tisti o cenah kruha. Ko so razpravljali o zaključnih računih, so se odborniki najdalj zadržali pri kmetijski zadrugi Ribnica, kar je tudi razumljivo, saj je v občini največ kmetov. že poročilo je ugotovilo, da je imela zadruga izgubo z lastno proizvodnjo — zato jo namerava letos postopno ukiniti — in s traktorji; medtem ko sta imela mesnica in trgovina precejšen ostanek dohodka. Odborniki so bili o težavah zadruge zelo različnega mne- nja. Nekateri so trdili, da težave niso samo posledica slabega gospodarjenja kmetijske zadruge, ampak tudi naše in evropske gospodarske politike. Drugi so spet menili, da so si težav sami krivi, ker so se pustili zapeljati raznim političnim akcijam, zdaj pa morajo težave sami reševati. Tretji pa so ostali prepričani, da so bile politične akcije dobro zamišljene, le na terenu so bile slabo izpeljane. Vendar so bili v nekaterih Ne reševati izgubljenih! Iz sklada skupnih rezerv bodo dobili posojilo le tisti, ki ga bodo lahko vračali Upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ribnica je na zadnji seji sklenil, da ne bo nekoristno porabljal denarja, kot je delal stari odbor. Novi odbor je namreč zameril staremu, da je ves denar porabil za reševanje - »Gradbenika«, ki pa je bil kljub temu likvidiran. Novi odbor je sklenil, da denar sklada v bodoče ne bo porabljen za reševanje podjetij za vsako ceno. Upravni odbor bo dajal posojila le gospodarskim organizacijam, ki bodo dokazale, da bodo s posojilom povečale proizvodnjo in da ga bodo lahko tudi vrnile. Program dela pa sklad ni sprejel, ker bo pač moral Prihodnjič o mladini Posebna skupina občinske konference ZK za občino Ribnica že pripravlja material za sejo konference, ki bo predvidoma prihodnji mesec. Na njej bodo razpravljali o mladini, njenem delu, vzgoji, zabavi in drugem. Komunisti namreč ugotavljajo, da sedanje mladinsko vodstvo nima posebnih uspehov pri delu z mladino in da so mladi prepuščeni v glavnem sami sebi. obravnavati posamezne primere oziroma zadeve šele, ko bo dobil vloge gospodarskih organizacij za posojilo. Ven-*dar sklad ne bo mogel kaj posebnega pomagati podjetjem, saj bo letos razpolagal le s 60.000 dinarji. Vodovod je prinesel v Lepovče radost Prebivalci naselja Lepovče pri Ribnici, so imeli 27. aprila veliko slavje: praznovali so zaključek del in otvoritev novega vodovoda. Vodovod je bila želja prebivalcev tega delovnega naselja vsa povojna leta. Režijski odbor pod vodstvom Petra Begiča je začel akcijo letos zgodaj spomladi. Pri izkopu so sodelovali vsi vaščani. Ker sta šli graditeljem na roko tudi Vodovodno podjetje iz Kočevja in Stanovanjsko podjetje iz Ribnice, je bil vodovod zgrajen v kratkem času. Prebivalci Lepovč so izkope za vodovod opravili s prostovoljnim delom. Veliko delovno zmago so proslavili z zabavo in v prijetnem razpoloženju. Režijski odbor za gradnjo vodovoda in še posebej njen predsednik Peter Begič sta -uspešno opravila svoje delo. -r zadevah skoraj vsi odborniki enotni. Tako so menili, da bi bilo bolje, če bi zadruga imela še gozdove. Kritizirali so tudi, da kooperanti zadruge poldrugo leto niso imeli seje. Zdaj jo bodo sklicali s pomočjo SZDL. Poudarili so, da želijo imeti tako zadrugo, kakršna kooperantom najbolj ustreza in v kateri bodo ime- li tudi besedo. Razumeli so, da zadruga ni kriva, če živina ne gre v promet, poudarili pa so, da je kriva, če ima mesnica velik dobiček na račun kmetov. Ta presežek naj bi šel vsaj za pospeševanje kmetijstva, če že kmetom niso odkupili živine po primernih cenah. Zanimivo je bilo tudi, ko sta predstavnik zadruge in predstavnik občinske skupščine spraševala drug drugega: »Ima občinska skupščina izdelan program kmetijstva?« »Ima KZ program razvoja kmetijstva?« Ugotovila sta, da ga nima nihče. Prav zato so sklenili, naj kmetijska zadruga do naslednje seje skupščine pripravi svoj delovni program za nekaj let naprej. Turisti za svojo zvezo Na nedavnem sestanku turističnih društev občin Ribnica in Kočevje v Ribnici so skleniM, da bodo za obe občini ustanovili samostojno turistično zvezo oziroma podzvezo. Turistični delavci so namreč menili, da od sedanje Ljubljanske turistične zveze niso imeli posebne koristi. Po njihovem predlogu naj bi detalo vodstvo novega organa amatersko, sedež organa pa naj bi bil izmenično eno leto v Kočevju, drugo pa v Ribnici. Sestanek je bil sklican na pobudo Ljubljanske turistične zveze, udeležil pa se ga je tudi dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije. KS o vzdrževanju cest Ko so na zadnji seji občinske skupščine Ribnica razpravljali o cestnem skladu, je neki odbornik želel zvedeti, koliko stane vzdrževanje kilometra ceste (odgovora na seji ni dobil). Menil je namreč, da bi krajevne skupnosti lahko ceneje in bolje vzdrževale občinske ceste na svojem območju. Neka krajevna skupnvst je že kupila plug za oranje snega. Predlog odbornika je vsekakor vreden temeljitega premisleka. Tukaj so že pred leti izkopali temelje za turistični dom pri Belih vodah (Loški potok). Denarja za gradnjo ni, navdušenje je uplahnilo^ zbrani material pa propada- — (Foto: Cveto Križ) Za šole doslej 182.000 din V prvem tromesečju je redno pritekal le samoprispevek od osebnih dohodkov zaposlenih s K t ' M z 'j.m Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so ugotovili, da je bilo v prvem tromesečju letos zbranih na podlagi odloka o krajevnem sa- Ribniški prospekt v tisku Končno bo ribniška občina le dobila svoj turistični prospekt, o katerem so turistični delavci razpravljali že vrsto let. Zvedeli smo celo, da je že v tisku — izšel bo v 20.000 izvodih — in da bo do-tiskan nekako med 1. in 15. majem. Prospekt bo v barvah. Denar zanj je zagotovljen, prispevala ga bodo turistična društva Ribnica, Sodražica, Loški potok in Ortnek, razen tega pa še jamski klub in lovska ter ribiška družina. Koliko bo prospekt veljal, pa nismo zvedeli. Stroji brez goriva Na območju Loškega potoka imajo kmetje precej kmetijskih strojev, ki jih po. ganja bencin, žal pa v domačih trgovinah ne dobe tega goriva, ponj morajo na bencinske črpalke v čabar ali Žlebič. Najbližja črpalka je kar 18 km daleč. Vendar to še niso vse težave, bencina namreč ne smejo voziti na avtobusih in bi morali ponj torej v glavnem peš! Prav zato prebivalci Loškega potoka želimo, da bi v njihovi trgovini prodajali tudi bencin. Kraja v stolpiču 29. aprila ponoči je bilo vlomljeno v stolpič I v Ribnici. Stanovalki M. A. so od* nesli več oblačil in kuhinjskih potrebščin. Del ukradenega so zažgali v kleti stolpiča IV, kjer so se vnela tudi vrata in lesen okvir vrat. Požar so nato pogasili. Več oblačil so vlomilci odvrgli v posodo za odpadke pri restavraciji. škode zaradi kraje in požara je za okoli 1000 din. moprispevku za gradnjo ^in obnovo šol 75.371,22 din. Dohodek iz prispevka od osebnih dohodkov je znašal 67.226,91 din, prispevek od delovnega razmerja zaposlenih pri zasebnikih 2.714,77 din in prispevek od obrti 5.429,54 din. Razen tega je med dohodki knjižen še lanski saldo (ostanek), ki znaša 107.140,78 din. Prispevek za gradnjo šol iz osebnih dohodkov so redno odvajale vse delovne organizacije na območju občine Ribnica. O plačevanju prispevka so bile obveščene tudi vse sosednje občine, v katerih so zaposleni ribniški občani, vendar po doslej znanih podatkih redno odvajajo prispevek le delovne organizacije iz območja občine Kočevje. Odveden ni bil tudi prispevek od pokojnin in prispevek od katastrskega dohodka, ker je bil razpis za prvo akontacijo vseh davščin iaveden nekoliko kasno. Oboje bo urejeno najkasneje do 30. maja. Hkrati bo izvršena odmera krajevnega samoprispevka od obrti. Posvetovanje sindikalnih svetov je združilo mnenja Pred kratkim je bil v Ribnici posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov iz Kočevja, Grosupljega in Ribnice. Na posvetovanju so govorili o predkongresni dejavnosti sindikatov. Da bi ta dejavnost zajela čim širši krog ljudi, so sklicali več sestankov, na katerih so razpravljali o vlogi sindikatov in o programu sindikatov, o delitvi dohodkov, oddihu in rekreacija, razvoju zdravstvene zaščite in socialnega zavarovanja in o drugih vprašanjih. Predstavniki občinskih sindikalnih svetov se bodo spet zbrali in izmenjala svoje ugotovitve. Tako sodelovanje je nedvomno koristno zlasti v času predkongresne aktivnosti. r— Pregled pred sezono Inšpektorji so v glavnem že zaključili preglede gostišč pred sezono v ribniški občini. V vseh gostiščih, kjer so vsaj malenkostne možnosti, so v glavnem zahtevali: da morajo imeti stranišča na izplakovanje; pri točilnih mizah boj-lerje s toplo vodo; podi v gostiščih pa morajo biti iz takega materiala, da se lahko čistijo. Pregledovali so prostore, opremo m kvaliteto pijač ter opozarjali na čistočo, nošenje delovne obleke itd. Kot skrajni rok za odpravo pomanjkljivosti so določili 15. maj ali 1. junij. Odvzeli so tudi precej vzorcev vin, če so sumili, da vina morda niso primerna za prodajo. Tudi lani so odvzeli precej vzorcev vin in v 80 odstotkih odvzetih vzorcev so z analizo ugotovili, da vsebujejo samorodnico. Prav zato so letos kontrolo vin še zaostrili. Proslava bo 22. julija Občinska skupščina in občinski odbor ZZB NOV Ribnica sta sporazumno določila, da bodo slovesnosti ob praznovanju 25-letnice velike partizanske zmage nad Italijani v Jelenovem žlebu na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, v Jelenovem Žlebu- Na proslavo bodo povabili udeležence partizanskih brigad, ki so sodelovale v boju, ter borce Levstikove brigade, ki ima v ribniški občini domicil. Na nedavni občinski skupščini ZZB NOV Ribnica so predlagali, da bd bila letošnja proslava v Jelenovem žlebu osrednja partizanska proslava v Sloveniji. -r Dražji kruh Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji razpravljala o predlogu, naj bi se orni kruh podražil od 1,34 din na 1,40, beli pa od 2 din na 2,20. Razen tega naj bi »Žitu« iz Ljubljane odobrili na račun prevoza kruha podražitev za nadaljnjih 10 par, domačim zasebnim pekom pa nič. Odborniki so sklenili, da se predlagana podražitev sprejme, vendar brez dostavka, da lahko »Žito« na račun prevoza podraži kruh še za 10 par pri kilogramu. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI L ............... Mostu smrti v Goriči vasi ni več. Zgrajen je nov betonski most, ki dopušča vozilom normalno hitrost in je varen. Novi most je bil več kot nujen. Stan most je bil velika ovira za hitri promet, zato ni nič čudnega, da je terjal vec prometnin nesreč, med njimi tudi smrtne. Ob prisotnosti predstavnikov občine, političnih organizacij in graditeljev so novi most 29. aprila izročili svojemu namenu. Vsem uporabnikom ceste želimo po novem mostu srečno vožnjo. — Na fotografiji: prvi Han na novem mostu. (Foto: Drago Mohar, Ribnica) SAMO SE TOVORNI VLAKI vozijo skozi Ribnico. Odkar so ukinili na kočevski progi potniški promet, vozi skozi Ribnico le osem vlakov na dan. Promet nazaduje, zato obstaja nevarnost, da bodo v doglednem času ukinili tovorni promet. SAMOPOSTREŽBA V RIBNICI je odprla pred kratkim gostinski lokal, v katerem dobi gost lahko alkoholne in nealkoholne pijače, mrzle jedi in enolončnice. Lokal je sodobno urejen, cene pa so ugodne. Novi gostinski lokal je lepa pridobitev za Ribnico. V RIBNIŠKI RIBIŠKI DRUŽINI je včlanjenih 64 članov in 15 mladincev. Ribniška družina skrbi za obogatitev ribjega zaroda, saj vsako leto polnijo potoke z ribjim naraščajem. Letos namerava družina organizirati tudi ribiško zabavo. DOVOZ BUKOVIH HLODOV na skladišče Inlesa v Ribnici je bil v zadnjih tednih tolikšen, da je zmanjkalo prostora. Za začasno skladišče služi prostor pred stopnicami. »INTERNAT« PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI v Ribnici je dobil lepši videz: pred kratkim so uredili in popravili pročelje stavbe, ki je bila v slabem stanju. TURISTI, KI PRIHAJAJO V RIBNICO, posebno radi obiskujejo grad in etnografski muzej. Ribnico obiskuje vsako leto več turistov, še vedno pa je največ takih, ki se zadržijo v njej samo dan ali dva. Volitve v »Pletilnici« 9. maja bodo volitve v delavski svet v delovni organizaciji Pletilnica Sodražica. Prav v teh dneh razpravljajo člani kolektiva na svojih sestankih po obratih o lanskem zaključnem računu podjetja, načrtu za letos in o vseh zadevah v zvezi s proizvodnjo, hkrati pa izbirajo kandidate za bližnje volitve članov delavskega sveta. Bolje je s čelado kot brez 3. maja ob 9.15 sta trčila na cesti pod Jurjevico osebni avto taunus, ki ga je upravljal Franc Stupica in mopedist Alojz Košir, ki je vozil brez izpita. Oba sta domačina in sta vozila bolj po sredi ceste. Na vozilih je škode za 1500 din, mopedist pa je bil težko poškodovan (počena lobanja, zlomljena noga) in prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Pred kratkim je prišlo do podobne nesreče v Kočevju, ko sta trčila motorist in avtobus. Motorist je ob trčenju priletel v avtobus s tako močjo, da je napravil z glavo v karoserijo avtobusa precej veliko luknjo. Vendar motoristu ni bilo nič hudega, ker je nosil zaščitno čelado. REŠETO M. 1» (948) O KADROVSKI POLITIKI NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL Vpijemo po kadrih, a ne znamo obdržati tistih, ki jih imamo Diploma ni vse, je pa res, da brez šolanih ljudi gospodarstvo ne bo napredovalo — Škodljiv primitivizem je nekaj strokovnjakov že pognal — Zdrava kadrovska politika si počasi utira pot Socialistična zveza je o kadrovski politiki nazadnje razpravljala leta 1964, pred reformo, tokrat pa so ugotavljali, do kod so v triletnih prizadevanjih prišli. Napredek bi bil lahko večji, če bi iz glav nekaterih dokončno izginil strah pred strokovnjaki. Dragatuščani so v svoji sredi toplo pozdravili pisatelja Franceta Bevka. Tokrat se v vasi ni utegnil dlje zadržati, ker so ga čakali pionirji na Vinici, obljubil pa je, da bo pionirje spet obiskal ob koncu šolskega leta. (Foto: R. Bačer) V Dragatušu letos manj besed, pa več dejanj Lep krajevni praznik s proslavo in veselico - V gosteh so imeli tudi pisatelja Franceta Bevka, ki je šolarjem razdelil 74 Župančičevih bralnih značk Vsak nekaj, pa hi se pomoč poznala V tednu Rdečega križa od 5. do 11. nrnja so v črnomaljski občini začeli zbirati 'podporne člane organizacije. Kdor vsaj enkrat na leto pokloni Rdečemu križu 10 din, postane podporni član. Tako zbrani denar bo v celoti ostal na domačem področju, porabili pa ga bodo za zdravstvenovzgojno dejavnost, letovanje otrok, sosedsko pomoč in pomoč socialno šibkim občanom. Razen tega Rdeči križ zbira tudi rabljena oblačila in obutev, to pa predvsem v mestu. Pri vsaki hiši se najde stara obleka, ki bi jo meščan lahko pogrešal, na deželi pa bi marsikomu prav prišla, zato prosijo črnomaljčane, naj ne odrečejo pomoči. Lepa prireditev črnomaljskih dijakov Dijaki črnomaljske gimnazije so se v nedeljo, 5. maja zvečer, predstavili Metličanom z zelo kvalitetno prireditvijo »Mladost, podaj mi krila«. Spored, ki je obsegal belokranjske folklorne pesmi, starejše ljudske pesmi in modeme melodije, je zrežiral ravnatelj glasbene šole Silvo Mihelčič, medtem ko je posamezne točke sporeda kot gost duhovito povezoval Toni Gašperšič. Pa še to: dijaki so nekaterim vidnejšim predstavnikom družbeno-političnega in kulturnega življenja poslali po dve vstopnici (za predstavnika in ženo), pa so od vseh vabljenih videli le enega samega predstavnika. Prav bi bilo, če bi se drugi vsaj opravičili in vrnili vstopnico, po možnosti pa priložili tudi svoj prispevek, da bi tako moralno in gmotno podprli prdzadevaja belokranjskih dijakov. Prvi koncert ansambla Pussyke Prvi beat ansambel v Beli krajini je imel 2. maja svoj prvi celovečerni koncert. Priredili so ga v Semiču, kjer je bilo okoli 100 poslušalcev. Koncert je s primerno spremno besedo vodil gimnazijec Darko Štrajn. Več kot polovico programa so fantje izvedli brez posebnih napak, vživeto, s pravo mero za glasnost. Člani ansambla so učenci inž. Jankoviča na glasbeni šoli. Da so lahko organizirali samostojen koncert, so morali premostiti vrsto težav, med katerimi je največja pomanjkljiva oprema. Pa tudi časa imajo malo, saj so gimnazijci, razen tega pa nastopajo še na prireditvi »Mladost, podaj mi krila«. Fantje priznajo, da jim v šoli res ne gre najbolje, hkrati pa menijo, da jim ne more nihče očitati, da nič ne delajo. Naslednji koncert ansambla Pussyke bo v Metliki. Za kulturno revijo izbrani nastopajoči Na občinski kulturni reviji, ki bo v Črnomlju od 20. do 25. ma^ai bo uprizorjenih 6 dramskih del, 1 mlad. igra, 1 folklomo-glasbena prireditev, dva večera pa bosta posvečena glasbi in petju, kjer bodo sodelovali 4 instrumentalni ansabli in 3 pevski zbori. Predstave bodo popoldne in zvečer. Abonmajske vstopnice za vseh 11 nastopov bodo te dni v prodaji po 20, 15 in 12 din. Točen spored prireditev bomo objavili prihodnjič. K. W. Gospodarjenje je zmeraj manj odvisno od naključij in trenutnega stanja na trgu, vse bolj pa od dobre organizacije deda, strokovnega proučevanja trga in sodobnega delovnega procesa. Prav zato se ugotovitev pred tremi leti, da brez strokovnjakov ne bo uspehov, šele zdaj kaže v pravi luči. V treh letih se je število nekvalificiranih v proizvodnji občutno zmanjša- lo, izobrazbena struktura zaposlenih je napredovala, še zmeraj pa ni dovolj ljudi z visokošolsko izobrazbo. Najbolj pogrešajo pravnikov in ekonomistov. Medtem ko je bilo leta 1964 v črnomaljski občini 43 ljudi z visoko šolo, jih je bilo leta 1957 že 59, vendar strokovnjakov še manjka, saj bi jih morali imeti po srednjeročnem kadrovskem planu do leta 1970 že 104. 16 strokovnjakov je že odšlo Razveseljiva je ugotovi-tevtev, da je v zadnjih letih naraslo število domačih strokovnih kadrov — teh je še več kot 60 odst. — po drugi strani pa daje občine odšlo 16 univerzi-misliti dejstvo, da je iz tetno izšolanih ljudi in da nekateri odhod še napovedujejo. Ugotovili so, da so stro kovnjaki odšli največ zaradi slabih delovnih in življenjskih pogojev, zaradi neustreznih delitvenih sistemov v proizvodnji, ki ne nagrajujejo uspehov posameznika, ne nazadnje pa jih je pognalo proč tudi to, ker so se čutili v svojem okolju nezaželene. Manj razgledani ljudje v podjetjih so ponekod še vedno »rezervirani« do prišlekov, medtem ko domače strokovnjake podcenjujejo. Kadar pride 'v kolektivih do finančnih težav in ko zmanjkuje za plače, pa taka nerazpoložen j a privrejo na dan. Strokovnjak z diplomo v žepu si tedaj prebere delovno mesto in gre tja, kjer so s primitivizmom opravili. Marsikdo, ki je ■ PO OBRONKIH BELE KRAJINE so na predvečer 1. maja zagoreli kresovi, činomelj, odet v zastave, se je na praznični dan prebudil ob pokanju možnarjev. Veselja in petja ni manjkalo nikjer, zlasti pa ne v gostinskih lokalih izven mesta. Pa tudi ples v hotelu Lahinja je bil dobro obiskan. ■ V PONEDELJEK, 6. maja, so gimnazijci priredili veseli večer za osnovno šolo v Črnomlju, v četrtek, 9. maja, pa bo prireditev za občinstvo. Na koncertu bodo v programu le tiste pesmi in skladbe, ki so na desetih gostovanjih najbolj uspele. Novost v programu predstavlja instrumentalni sekstet: 3 trobente, bariton, harmonika in kitara. Za smeh in pikro že služboval v Beli krajini, odsvetuje tudi drugim, da bi se tja javili na razpisana delovna mesta. Leta 1964 so na srednjih, višjih in visofltih šolah štipendirali 106 mladih ljudi, lani pa je bilo samo še 97 štipendistov, če upoštevamo osip kadrov in preseljevanje, potem je število sedanjih štipendistov odločno premajhno. V nekaterih kolektivih, posebno manjših (ki jim sicer ne gre slabo!), kažejo do štipendiranja pravcat odpor. Njihova izobrazbena struktura je danes še prav taka, kot je bila pred 15 leti. Nezadovoljivo je tudi izobraževanje na delovnem mestu. Dosti ljudi z neustrezno izobrazbo še zaseda delovna mesta strokovnjakov, ob tem pa si prav nič ne prizadevajo dokopati se do znanja. Tudi opravljanje strokovnih izpitov zamira, razen Po reorganizaciji je večina večjih aktivov Zveze komunistov pokazala nov zalet pri delu, ena izmed pomembnih nalog, sprejemanje novih članov v vrste ZK, pa po mnenju konference ni bila uspešno izpeljana. Zanemarili so zlasti sprejem mladih komunistov. V občini je več kot 3000 občanov, mlajših od 25 let, med temi pa je zdaj le okoli 50 komunistov, čeprav jih še veliko izpolnjuje pogoje za članstvo. Okoli sprejemanja mladih v organizacijo je bilo precej govora. Nekateri so menili, da bi jih morali na sprejem šele pripravljati, medtem ko je po daljši razpravi obveljalo načelo: mlade sprejeti, nato pa jih vzgojiti v dobre komuniste. Konferenca je bila enotna v tem, da je treba mladini nasploh posvečati več pozornosti, sicer zapada pod napačen vpliv. Ugotovili so, da tam, kjer s svojim vpli- besedo bo na prireditvi zanesljivo poskrbel humorist Toni. ■ VOJINSKA CESTA je zadnje čase bolje oskrbovana, kot je bila prod leti, vendar pa so pogrebci, oblečeni v črnino, v hipu beli, če jih sreča avtomobil. Prav zato si krajevna skupnost prizadeva zbrati sredstva, da bi cesto postopoma prevlekli s protiprašno plastjo. ■ SEMIšKI OKTET in harmonikarski kvartet sta 4. maja nastopila v Crmošnjicah, kjer ju je publika zelo hvaležno sprejela. Dan kasneje pa so z uspehom gostovali tudi v štrekljevcu. ■ V SOBOTO, 11. maja priredi osnovna šola v Črnomlju javen koncert, na katerem bodo sodelovali tudi harmonikarski kvartet in solisti-pevci. Prireditev zasluži vso pozornost, upamo, da bo dobro obiskana. ■ TRADICIONALNO JURJEVA-NJE JE PRED DURMI, zato se 5 komisij pri pripravljalnem odboru z veliko vnemo pripravlja na na j večjo turistično prireditev. Letos bo tudi Gostinsko podjetje izkoristilo vse možnosti, da bi se gostje kar najbolje počutili. tam, kjer jih izrecno za-zahtevajo. Ne več starih napak! Na občinski konferenci SZDL so se odločno zavzeli za to, da bi odnos do kadrovske politike in štipendiranja izboljšali. Predlagali so tudi, naj bi podjetja kot osnovo vsemu temu vpeljala močne kadrovske službe. To delo še marsikje podcenjujejo ali pa ga sploh ni. Ce pa že kadrovika kje imajo, običajno nima prave besede. Nič čudnega tedaj, so dejali, da je spričo takih razmer tudi letošnja reelekcija pogorela. RIA BAČER Redna pomoč nezaposlenim Občinski sindikalni svet v Črnomlju je letos izplačal že 5114 din redne pomoči nezaposlenim. Pomagali so predvsem brezposelnim delavcem iz bivšega podjetja LI<5 ter nekaterim drugim, ki so izpolnjevali pogoje pravilnika o delitvi sredstev iz sklada za nezaposlene. vam 'uspeva kler> dejavnost ZK In drugih organizacij ni dovolj močna. Viniško krajevno organizacijo so pohvalili kot eno najboljših, saj je prišla najdlje v ideološkem izobraževanju, prav tako pa se je resno lotila dela z mladino in obravnave gospodarskih vprašanj. Tudi krajevne organizacije v Črnomlju in drugod Viniška himna je najbolj vžgala 26. aprila zvečer so na livadi ob Kolpi Viničand proslavljali obletnico ustanovitve OF in letošnji prvi maj. Za kulturni del proslave ob tabornem ognju so poskrbeli prosvetni delavci in šolska mladina, o pomenu praznovanja pa je govoril Franc Pavlakovič. Na prireditvi je bilo okoli 300 ljudi, ki so zlasti toplo pozdravili nastop viniških fantov. Ti so morali kar dvakrat zapeti »viniško himno«. Proslavo je zaključila 12 plesnih parov v narodnih nošah. V kolo so nato vstopali tudi gledalci. Zborno petje se je čez Kolpo razlegalo dolgo v noč. Nezaupnica direktorju zdravstvenega doma Svet zdravstvenega doma v Črnomlju je na zadnji seji tik pred prvomajskimi prazniki razrešil dolžnosti direktorja ustanove dr. Pavla Sla-maya, ker ni izpolnjeval sklepov samoupravnih organov. Na seji je bilo navzočih 10 do 15 članov sveta. Vsi so s tajnim glasovanjem izrekli direktorju nezaupnico, ker menijo, da po vsem, kar se je v zdravstvenem domu zgodilo, dr. Slamay ne more ostati na položaju. V nedeljo, 5. maja, so v Dragatušu spet praznovali krajevni praznik. Dopoldne ob 9.30 je bila v dvorani zadružnega doma prav lepa proslava. Po krajšem govoru predsednika krajevne organizacije ZZB Poldeta Bečeja je bil kulturni program. Nastopila sta že znana in dobro uvežbana folklorna skupina učencev osnovne šole ter šolski pevski zbor pod vddst-vom učiteljice Mare Brodarič,- slišali smo nekaj recita- se lahko še pohvalijo z uspehi, medtem pa nekateri akti- vi še niso našli vsebine dela. Omenili so komuniste v obrtnem komunalnem podjetju, ki zapravljajo čas predvsem z razpravami o partijski članarini, ne vidijo pa pomembnih nalog, kot so razvoj podjetja, utrditev šibke discipline in drugih. Ker ideološka raven članstva še ni zadovoljiva, so izdelali program načrtnega izobraževanja. Poleg tega pa so priporočali tudi individualno izobraževanje, pri čemer bi posameznikom lahko mnogo koristilo vsaj poglobljeno branje Komunista. Poročilo komisije za reorganizacijo in razvoj ter poročilo o delu občinskega komiteja so sprejeli, nato pa potrdili še zaključni račun za leto 1957 ter sprejeli predlog proračuna za letos. V Starem trgu »Upanje na kredit« Medtem ko so v vsaki večji vasi na črnomaljskem območju spravili skupaj kako prireditev, s katero so se prijavili na tekmovanje za Zupančičevo nagrado, pa so zaradi raznih težav v Starem trgu odlašali. Pred kratkim pa je tamkajšnje prosvetno društvo v režiji prof. Marka Kobeta le postavilo na oder »Upanje na kredit«. Igra je uspela, vprašanje pa je, če bo prišla v poštev za tekmovanje, ker so rok za prijavo zamudili. cij, nato pa se je prvič predstavil vaški moški pevski zbor, ki ga vodi Evgen Cestnik. Po programu, kateremu so v nabito polni dvorani vaščanov prisostvovali tudi pisatelj France Bevk in predstavniki občine ter organizacij, so šolarjem na svečan način podelili 74 Zupančičevih bralnih značk. Veselje je bilo tem večje, ker je pisatelj Bevk vsakemu značkarju posebej čestital. Vaščani so imeli popoldne še gasilsko veselico na prostem. V pogovorih ob kozarcu vina pa je marsikdo povedal, da so z letošnjim krajevnim praznikom zelo zadovoljni. Bilo je sicer manj govorov, pa več narejenega. Začeli so graditi težko pričakovano asfaltno cesto do Vinice, nekaj dni pred praznikom pa so v vasi dokončali tudi preureditvena dela v zadružnih hlevih. Dragatuš: pošta in cesta v ospredju Ko je pošta jeseni uvedla poštni predal v Dragovanji vasi za dostavo pošiljk v zaselek Finki, so ljudje močno negodovali. Pred kratkim pa so se na razširjeni seji krajevnega odbora SZDL s predstavniki pošte in prizadetih vasi o tem pogovorili. Sklenili so, da bo dragatuška pošta odslej dostavljala pošiljke le dvakrat na teden v vasi Crešnjevci in Knežina (doslej je bila dostava trikrat na teden), zato po bo poštar dvakrat tedensko prihajal tudi v Finke. Na istem sestanku so še predlagali, da bi asfaltirali cesto skozi vas do šole in zadružnih hlevov, obenem pa bi asfaltirali še šolsko igrišče, ki so ga naredili otroci sami. Krajevna skupnost bo poskrbela za predračun del in organizacijo prostovoljnega dela občanov, za pomoč pa bodo prosili tudi zadrugo, ki cesto uporablja. Menili so, da ne gre zamuditi priložnosti, ki se ponuja ob gradnji ceste do Vinice, ko bo asfalterska skupina takč delala na drugem koncu vasi Velika izbira novih vzorcev za pomladne in letne obleke, konfekcije, pletenin, posteljnine, perila in preprog pri ČRNOMALJSKI DROBIR ČAS TEČE, NALOGE KOMUNISTOV SO VSE ZAHTEVNEJŠE Delajmo z mladino, sicer bodo drugi Na črnomaljskem področju je Zveza komunistov izvedla precej organizacijskih sprememb, idejnost članstva pa še ni pravšnja NOVICE atrwmdJjsf<£. komuni »OeleleUstil« ČRNOMELJ / Začeli bodo graditi gasilski dom V Metliki tečejo zadnje priprave za slovesen začetek del za novi gasilski dom. Svečanost bo v nedeljo, 12. maja, ob 9. uri v bližini avtobusne delavnice, ko bodo štirje najstarejš: člani metliškega gasilskega društva, in sicer 'Ivan Drobnič, Gustav Henigman, Anton Rus in Ignac Stupar zasadili prve lopate za gradnjo novega doma. Nato bo prebrana listina, ki bo pozneje vzidana v te- meljni kamen. Ta dan bo društvo tudi dobilo novo motorno brizgalno tipa Rosenbauer. Novo motorko bodo takoj preizkusili, sa^ bo po slovesni izročitvi brizgalne v parku pred vinsko kletjo velika vaja, na katero je povabljenih vseh 17 društev metliške gasilske zveze. Novi gasilski dom v Metliki bo gradilo belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD. PRED USTANOVITVIJO KMETIJSKE ŠOLE V METLIKI Tudi v kmetijstvu brez znanja ni uspehov Mladina, ki je končala obvezno šolanje v nižjih razredih osemletke, ostaja doma — Njej je namenjeno kmetijsko izobraževanje, ki ga vpeljuje delavska univerza — Prijave so že začeli zbirati Na metliškem področju vse več mladine po obveznem šolanju ostaja doma. Nekateri nimajo denarja za nadaljnje šolanje, drugim je pot v poklice tudi sicer zaprta, ker nimajo končane osemletke. Edino možnost zaposlitve jim nudi kmetijstvo, saj prav v Beli krajini na kmetijah občutno primanjkuje delovne sile. Za kmetovanje se je marsikateri že odločil, toda mladini manjka znanja, saj se o kmetovanju ni nič učila v šoli. Starši so že večkrat predlagali, naj bi v šolah spet uvedli kmetijski pouk, toda zaradi prenatrpanih učnih programov to ni mogoče. Vse to je v Metliki privedlo do razmišljanja o možnostih za pošolsko kmetijsko izobraževanje. Na pobudo SZDL in v sodelovanju s kmetijsko zadrugo se je delav- ska univerza odločila organizirati kmetijsko šolo. Po vaseh že zbirajo prijave, koliko mladih ljudi je doma in koliko je med temi interesentov za dopolnilno izobraževanje. Ko bodo prijave zbrane, se bodo na skupnem sestanku pogovorili, za kakšno obliko izobraževanja so najbolj vneti. če bo dovolj prijav, nameravajo organizirati redno dvoletno kmetijsko šolo, sicer pa trimesečne tečaje v zimski sezoni. Na teh naj bi učenci pridobili vsaj osnovno znanje iz poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, zaščite rastlin in gnojenja, spoznali pa bi tudi sodobne kmetijske stroje. Za predavatelje v Metliki niso v zadregi, saj je pripravljenih poučevati več agronomov, zadruga pa je obljubi- la dati na razpolago svoje kmetijske stroje za praktičen pouk. Pri vsej stvari je edino nerešeno vprašanje financiranje takega izobraževanja. Kot kaže, pa tudi s tem ne bo nepremostljivih ovir. Seveda pa bo moral del stroškov za šolanje prispevati vsak učenec. Cim več bo prijavljenih, tem manj bo treba plačati. Razveseljivo pa je, da so kmetje pripravljeni žrtvovati nekaj tisočakov za znanje. Vse bolj se zavedajo, da danes na kmetiji ne zadoščajo več samo pridne roke in da tu brez znanja ni uspehov. Priložnost ga je zapeljala Ivan Koželj iz okolice Metlike je bil obsojen zaradi treh tatvin V Beli krajini boljša luč Predvideni investicijski plan Elektra Ljubljana — poslovne enote Novo mesto je letos za Belo krajino dokaj obsežen. Plan sicer še ni bil dokončno sprejet, predvidevajo pa, da bo investicija po približnih izračunih znašala okrog 260.000 din. Podjetje bo letos zgradilo daljnovod Lokvica-Metlika, dogradili bodo omrežje in nov transformator v Cankarje- Jelki Štampohar v spomin Vest o tragični smrti gostilničarke Jelke iz Gradca nas je pretresla tembolj, ker jc našla smrt prav tam, kjer je nekoč reševala življenje sebi in drugim. Že pred vojno napredno usmerjena je začela z vso družino 1941 delati v NOB. Ko pa je prišel usodni 26. julij 1942, ko so se nad domačijami partizanskih družin v Gradcu začeli zbirati ognjeni zublji in so okupatorji polovili precej domačinov ter jih odgnali v internacijo, se je Jelka še posebno izkazala. Ujeli so tudi njene starše, Jelka pa je preplavala Lahinjo, obvestila o nevarnosti še nekaj družin ter odšla v gozd. Domov se je vrnila po kapitulaciji Italije, ko je postala mati. Medtem je kot partizan padel tudi njen edini brat Ivan. Tudi po osvoboditvi je zmeraj našla, čas za udejstvovanje v družbenopolitičnem življenju, zlasti pa je bila delavna pri Zvezi borcev, AFZ ter v gasilskem društvu. Zadnje čase je delala še pri društvu upokojencev. Kako priljubljena je bila štampoharjeva Jelka, se je izkazalo na pogrebu. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji in znanci, da bi ji izkazali poslednjo čast. F. R. Mesec in pol ni bilo dežja V vsej Beli krajini letos pridelki slabo kažejo. Nekaj je kriva pozeba v marcu, nekaj pa suša, kajti že mesec dni in pol ni bilo omembe vrednega dežja. Travnate površine so že zdaj močno prizadete, pšenica je nizka in ima kratko klasje, škoda pa bo tudi v vinogradih, če v kratkem ne bo vremenskih sprememb. Verjetno pa se bodo kmetje pritoževali tudi nad koruzo. Sadili so jo v suho zemljo, zato najbrž ne bo skalila. vem naselju v Metliki, poskrbeli pa bodo tudi za boljšo napetost v Bušinji vasi in na Suhorju. če bo občinska skupščina Črnomelj dobila posojilo v višini 462.000 din, ki ga bo odplačevala poslovna enota Novo mesto, bodo letos zgradili nove transformatorske postaje in elektrificirali tudi nekatera manjša naselja v črnomaljski občini. Letos nameravajo zgraditi transformatorske postaje v Loki pri Črnomlju, pri Zori na Otov-cu, elektrificirali pa bodo tudi hiše v Rodinah. Zaživelo je delo v klubu V mladinskem klubu v Metliki se je začelo prijetno mladinsko življenje. Za 1. ma j so gojenke poklicne šole tovarne BETI pripravile proslavo, ki pa je bila, žal, zelo slabo’ obiskana. Med prazniki je bil v klubu ples. Mladincem se je prvič predstavil domači beat ansambel »Bele breze«, ki je požel vse simpatije mladih. NI Takojšnje priznanje in obžalovanje storjenega kaznivega dejanja je senat okrožnega sodišča v Novem mestu upošteval kot olajševalno okoliščino, ko je sodil Ivanu Koželju, delavcu iz okolice Metlike. 4. novembra lani se je ta splazil v komaj zgrajeni transformator tovarne BETI -ter vzel v njem shranjeni električni vrtalni stroj, last podjetja ELEKTRO. Ker je kot zidarski delavec v tovarni BETI pomagal graditi transformator, -je vedel za stroj in zasnoval načrt, kako si ga bo prilastil. Tatvina pa je bila takoj odkrita in ker je sum padel na Koželja, so 138 značkarjev v Metliki Pred dnevi so na osnovni šoli v Metliki svečano podelili Zupančičeve pralne značke. Zaslužila si jih Je 138 učencev. Med temi je 20 učencev dobila zla-i to značko, 34 srebrno, 47 \ bronasto, 37 pa Cicibano-| vo .Učenci so ob tej pri-l ložnosti v programu po-i kazali, kaj so se naučili, I ko so prebirali dela za jj tekmovanje. Vsakemu u-čencu posebej- je značko ! pripel pisatelj prof. Jože I Dular. NI ga kmalu obiskali miličniki. Tatvino jim je takoj priznal, obenem pa pokazal, kam je v šupi zakopal stroj. Tam Poslednje pismo Vilmi Štajer Mnogo let je minilo od tedaj, ko sva skupaj prebirali pisma naših borcev in bork, zdaj pa je naneslo, da Ti jaz napišem v poslednje slovo. žalostni in globoko pretreseni ob Tvoji nenadni smrti smo se zbrati pred domovi, za katerega si dolga leta skrbela z veliko ljubeznijo, saj si bila v našem mestu vzor matere in delovne žene. Že leta 1941 si bila med aktivnimi udeleženci naše revolucije, ponosna si bila na svoji hčerki, posebno na prvoborko Olgo. V težkih dneh našega boja si bila tako trdno prepričana v uspeh in zmago, da si bila nam vsem v močno oporo. Postala si ena izmed nepozabnih mater, katerih imena bodo v naši zgodovini zapisana z zlatimi črkami. Nikoli ne bomo pozabili Tvojega joka in krika, ko si morala s hčerko Zlato leta 1942 nasilno zapustiti dom. Dolgo je bilo trpljenje v taborišču na Rabu, toda s svojo vedrino in glokokim zaupanjem v zmago si se vrnila, čeprav z načetim zdravjem. Ob povratku med svoje sodelavce je bila Tvoja glavna skrb pomoč partizanskim bolnišnicam. Največje priznanje pa si dobila spomladi 1944, • ko si bila na listi OF izvoljena v prvi narodnoosvobodilni odbor v Metliki. Se in še bi lahko govorili o Tvojem delu, kajti mnogo Ti dolgujemo. Draga Vilma, v naših srcih boš za zmeraj ostala v najlepšem spominu! REGINA FIR ZASADIMO LOPATE! Vabimo vse prijatelje gasilstva, da se v nedeljo, 12. maja, udeleže slavja ob zasaditvi prvih lopat za gradnjo novega gasilskega doma v Metliki in prisostvujejo predaji nove gasilne brizgalne metliškim gaslcem ter vaji vseh gasilskih društev ^ metliške občine. Začetek p slavja bo ob 9. uri na jj gradbišču pri avtoservisni delavnici. pa so našli še bencinski motor, ki je izginil oktobra 1967 na kmetijskem posestvu Log. Koželj je povedal tudi, da je že marca 1967 zagrešil prvo' tatvino, ko je v obratu tovarne BETI II v Črnomlju vzel 12,50 m dolg električni kabel. Tudi na razpravi pred sodiščem je odkrito priznal, kako je načrtno prišel do Električnega vrtalnega stroja, medtem ko je bencinski motor in kabel vzel pač zato, ker je bila priložnost. Okrožno sodišče je Ivanu Koželju prisodilo 10 mesecev zapora, pogojno za dve leti, pri čemer je upoštevalo tudi to, da je bila škoda povrnjena in da je bil obtoženec zaradi tatvine že ob službo. Skrb je hujša od potreb po varstvu Nekatere zaposlene matere v Metliki, se bojijo, da bi njihov otrok v vrtcu zaradi vlažnih prostorov zbolel, zato so se raje odločile za zasebno varstvo. Vrtec obiskuje zdaj 25 otrok, kapaciteta vrtca pa je primerna za varstvo 30 do 35 otrok. Prostori v gradu res niso posebno primerni, res pa je, da so lepo preurejeni, so izolirani in da zlasti obe igralnici nista prehudo vlažni. Večja težava so nedvomno grajski zidovi, zaradi katerih je treba zakuriti včasih tudi poleti, da je v igralnicah bolj prijetno. Največja težava je nedvomno ta, da dela v metliškem vrtcu ena sama vzgojiteljica, ki slkrbi v dopoldanskih urah za otroke, v popoldanskem času pa vodi »malo šolo«. V jeseni bodo v metliškem vrtcu dobili novo strokovno moč. Potlej bodo otroci lahko razdeljeni v starostne skupine in bo zato delo z njimi nedvomno lažje in boljše. Franc Jakljevič — petdesetletnik 28. aprila so številni znanci in prijatelji tovariško stisnili roko Francu Jakljeviču, znanemu družbeno -političnemu delavcu, ki je ta dan praznoval svojo 50-letni-co rojstva. Kot večini naših naprednih ljudi so bila tudi Jakljevičeva mladostna leta v stari Jugoslaviji trda in grenka. Bil je najstarejši sin in je po prezgodnji očetovi smrti na majhnem posestvu moral prevzeti skrb za preživljanje družine — matere in nedoletnih bratov in sester. Delal je kot priložnostni delavec, dokler mu ni uspelo dovršiti kmetijsko šolo na Grmu in se je nato zaposlil pri takratni banovinski trsnici in drevesnici na Vinomeru. Tu ga je zatekla druga svetovna vojna in mladi Jakljevič se je takoj z msm SPREHOD PO METLIKI Gasilski dom, zgrajen pred dvema letoma pretežno z delom občanov, je v Drašičih najlepša stavba. V njem ima svoje prostore tudi krajevna skupnost, imajo pa tudi dvorano za vaške prireditve in sestanke (Foto: R. Bačer) ■ KER JE DOSLEJ DRUŠTVO mojstrov v Metliki uporabljalo za shranjevanje svojih pogrebnih rekvizitov nosila, orodje, vrvi itd.) mrtvašnico na mestnem pokopališču pri Sv. Roku, se je z župnim uradom dogovorilo, da bi za te rekvizite uporabili prostor pod levim zvonikom pokopališke cerkve. S skupnimi sredstvi Društva mojstrov in župnega urada je Komunalno podjetje uredilo ta prostor, napravilo no* a vrata, ometalo steno in namestilo žleb, da ne bo deževje zamakalo stene. Mrtvašnica pa bo ndslej služila svojemu namenu in jo bodo temu primerno tudi uredili. ■ POSLOPJE NEKDANJE PRVE DOLENJSKE hranilnice in posojilnice v Metliki, v kateri je sedež Dolenjske banke in posojilnice ter metliških družbeno-političnih organizacij, so minuli mesec okusno prepleskali. Prav tako je dobila novo podobo sosednja stanovanjska hiša, v kateri stanujejo nekateri prosvetni delavci. ■ KOMUNALNO PODJETJE JE pred prazniki z belo barvo ojačilo na parkiriščih bokse za avtomobile. Obenem je s cebrami ponovno prepleskalo vse prehode za pešce. le ■ NA BREGU NASPROTI parne pekarne je posestnik Niko Vuj-čič zgradil nove stopnice, ki vodijo s ceste naprej na breg do njegove hiše. Nove stopnice tudi estetsko lepo učinkujejo na prejšnjem zaraščenem bregu, kamor so mnogi odlagali črepinje in smeti. ■ V METLIŠKEM KINU bodo od petka do nedelje (od 10. do 12. maja) predvajali zgodovinski spektakel KLEOPATRA, na kar že danes opozarjamo Metličane in okoličane. ■ NA OSNOVNI ŠOLI V Pod zemlju so 30. aprila mladim tekmovalcem za Župančičevo bralno značko slovesno podelili 18 bronastih, srebrnih in zlatih značk. Po lepem kulturnem sporedu je značke ' mladim bralcem razdelil pisatelj Jože Dular. vso vnemo vključil v delo za Osvobodilno fronto. Sodeloval je pri pripravah za vstajo, pri ustanavljanju vaške zaščite in v odboru OF za vzhodno Belo krajino. 2e leta 1942 je bil sprejet v Partijo, postal je član rajonskega komiteja KPS Metlika, kasneje pa je bil sekretar rajonskega in okrajnega komiteja KPS Semič vse do leta 1944, ko je bil dodeljen službi državne varnosti. Jakljevičevo delo na terenu ni ostalo skrito sovražniku. Tako ga je že 1943 pri izvrševanju dolžnosti iz zasede zadela belogardistična krogla in je ranjen komaj ušel najhujšemu. Tik pred koncem vojne so ga spet prerešetale sovražne krogle in le naključje in hitra zdravniška pomoč sta pripomogla, da je v bolnišnici živ dočakal svobodo. Takoj po vojni najdemo tov. Jakljeviča sredi neutrudnega dela za obnovo in socialistično izgradnjo osvobojene domovine. Dolga je vrsta odgovornih dolžnosti, ki jih je opravljal vsa povojna leta. Nazadnje pa je bil od 1958 do svoje upokojitve 19C6 direktor Kmetijske zadruge v Metliki. Vsa leta so bila pri Jakljeviču bogato izpolnjena z delom za skupne koristi, z delom, ki je skoraj vedno bilo kronano z uspehom, čeprav so neredko stale na poti velike ovire. Prav v letih, ko je vodil metliško občino, se je ta pričela trgati iz svoje zaostalosti in nerazvitosti, saj so bila takrat pereča vprašanja zaposlitev delovne sile, napeljava dobre pitne vode, gradnja zdravstvenega doma in pekarne, kanalizacija in tlakovanje cest, poskrbeti je bilo treba za nova stanovanja, popraviti šolska poslopja in pokopališča po vaseh, reševati kmetijska vprašanja, predvsem pa pridobiti občini prvo industrijo, ki naj bi dvignila standard v dotlej kmečko in obrtniško zaostali Metliki. Zato je tov. Jakljeviču — danes še vedno uspešno sodeluje v našem družbenem življenju — lahko prijetna zavest, da je njegovo delo za skupnost obrodilo lepe sadove. Želimo mu pa še čimveč zdravih in uspešnih let! D. Kopališče na Kolpi odprto V Metliki so za 1. maj odprli lani zgrajeno kopališče na Kolpi. Ze prve dni je imel gostinski lokal na kopališču precej gostov, v nedeljo pa se jih je nekaj tudi kopalo v Kolpi. Tokrat se v vodo niso spuščali le posamezniki, kot zadnjo marčevsko nedeljo, temveč je bilo kopalcev že precej. m e H i š le i£e đ n i k Nič vpliva na reelekcijo? Aprila letos je potekel mandat 13 direktorjem. Občinska volilna komisija v Brežicah je ugotovila, da se tudi letošnja reelekcija ni posrečila in da so se kar v desetih delovnih organizacijah prijavil: prejšnji direktorji. Razpisni pogoji so bili v *, i 13 primerih prepisani iz statutov delovnih organizacij in prilagojeni sedanjemu vodstvu. Reelekcija se po mnenju komisije preveč sprevrača v kam pan ;o. V občini je premalo skrbi za vodilne kadre, saj trenutno res ni nobene izbire. Občinska volilna komisija in širša družbeno-po-litična skupnost nimata dovolj vpliva na reelekcijo, del politične odgovornosti pa morata prevzemati na svoje rame ob likvidaciji podjetij. Gasilci tokrat kritični 28. aprila je bil v Brežicah redni občni zbor gasilske organizacije. Prisostvovali so mu gostje iz Ljubljane, Za-prešiča in Samobora. Izredno kritično operativno poročilo je podal tovariš Hotko. O dveletnem delu upravnega in nadzornega odbora je poročal tov. Golder. Po poročilih in razpravi so izvolili novo vodstvo občinske gasilske zveze in delegate za republiški kongres. Republiški poslanec Mirko Kambič je prisotnim obljubil, da bo v skupščini razpravljal o finansiranju gasilskih organizacij in novem zakonu. Igrišče za mini-golf odprto Dan pred 1. majem so v Cateških Toplicah odprli novo igrišče za minigolf. Zgradilo ga je gradbeno podjetje TEMELJ iz Ćrnuč. To je četrto igrišče, ki so ga napravili v Sloveniji. Imajo ga v avtokampu na Ježici, v Mednem in v Poreču, pred kratkim pa so ga začeli graditi v Podvinu. Ta investicija je veljala zdravilišče 220.000 dinarjev, od tega 100 ameriških dolarjev licenca. Za turiste, ki obiskujejo Toplice, bo minigolf prijetno razvedrilo. V malce enolično zdraviliško življenje bo vnesel nekaj živahnosti, kakršne si želijo predvsem zdravi gostje. J.T. V . * UREDILI BODO NOTRANJOST IN PROČELJE „Potrošnja" obljublja... Odslej trgovina in sodo&ni gostinski prostori Gasilci iz Brežic so pripeljali vodo in jo natočili v izsušeni vodnjak pri Orešarje-vih na Dobenem. Za nekaj časa bodo ljudje spet brez skrbi, toda dežja si še vedno želijo, da bi vsaj malo omilil posledice suše. (Foto: J. Teppey) O pripojitvi Gostinskega podjetja k trgovskemu podjetju LJUDSKA POTROŠNJA smo bralce obvestili po zadnji seji občinske skupščine. Ta se je soglasno izrekla za tako rešitev, dokončno pa sta jo potrdila oba kolektiva. Ta teden je na vrsti izročitev in predaja poslov novi upravi. LJUDSKA POTROŠNJA namerava takoj naročiti načrte za preureditev narodnega doma. V spodnji in zgornji dvorani bo razstavni in prodajni salon pohištva. Desno od sedanjega vhoda bo kmečka pivnica, levo pa sodobna restavracija z novo kuhinjo. Malo dvorano v prvem nadstropju bodo preuredili za družabne prireditve in bo PREBIVALCI HRIBOVSKIH VASI DVA MESECA BREZ VODE Vode ni bilo, presahnili so vsi izviri Iz Brežic so vozili gasilci vodo 8 kilometrov daleč — »Zdaj preživljamo čase, ko je v sodih več vina kot vode v vodnjakih,« so pripovedovali na Dobenem. Občinski skupščini so hvaležni za pomoč — Ljudje so v strahu za sadno letino Brežiški gasilski avtomobil je bil v tednu pred prvomajskimi prazniki vse dneve na poti. Pod vodovodnim stolpom so vsak dan natakali vanj vodo in jo dovažali vasem, ki jih je suša najbolj prizadela. Najbolj kritično je bilo na Čerini in na Dobenem. Pomanjkanje vode so v teh hri-bovških vaseh občutili že dva meseca, za Jurjevo pa so bili suhi vsi vodnjaki in tudi iz izvirka že zdavnaj ni pritekla nitd kaplja studenčnice. V četrtek, 25. aprila, sem se okrog poldneva pridružila šoferju gasilskega avtomobila Tonetu Dvoršaku in spremljevalcu Antonu Novaku, ki sta že drugi dan vozila vodo po naročilu občinske skupščine. Peljali smo se 8 kilome- trov daleč v vas Dobeno. Prva hiša je tisto jutro dobila vodo že kmalu po sončnem vzhodu. Tokrat je bila na vrsti domačija Jožeta Orešarja. Na dvorišču se je zbrala ob prihodu gasilcev vsa družina. Avtomobilsko cisterno so zapeljali poleg vodnjaka za kapnico, v katerega že mesece ni pritekla voda. Nič čudnega, da so domači tako željno pričakali potujoči rezervoar. »Zdaj so časi ko imamo vina več kot vode,« je pol v šali, pol zares pripomnil gospodar. »Kako dolgo ie to traja?« »Dva meseca nam že primanjkuje vode. Dovažali smo jo z žejnega,« je .pojasnil. »Ni tu v bližini nobenega izvira?« »Seveda je, a je že zdavnaj presahnil. Take suše ne pomnimo. Suhi jeseni je sledila zima brez snega, suhi zimi pa pomlad brez dežja.« »Koliko morate plačati za 2000 litrov vode, ki vam Jo pripeljejo z gasilskim avtomobilom?« »štirideset dinarjev, včeraj in danes pa le deset_ Drugo bo pr'spevala občinska skupščina. Tega razumevanja v stiski smo zelo veseli.« JOŽICA TEPPEY Pogovor z delavci v tujini Krvodajalci, pridite! Občinski odbor Rdečega križa v Brežicah vabi občane, naj se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v sredo 15., in v četrtek, 16. maja. Darovalcem bodo odvzemali kri v brežiškem zdravstvenem domu od 7. do 15. ure. Pridite! NOVO V BREŽICAH ■ SONČNO PRVOMAJSKO JUT- RO je zvabilo v Šentvid veliko Brežičanov. Za jedila, pijačo in dobro voljo so poskrbeli iznajdljivi člani SZDL z Žejnega. Za dobro voljo je igral instrumentalni duet, številne točke pa so popoldne dodali še člani brežiškega pevskega zbora. Vsega je bilo dovolj, le vode je skoraj zmanjkalo. Zanjo so morali skrbeti mladi taborniki, ki so ostali v Šentvidu do 2. maja. ■ V CATEŠKIH TOPLICAH so s prvim majem odprli turistično sezono. Z veliko skrbjo so že nekaj tednov urejali okolico zdravilišča, pri čemer so s prostovoljnim delom pomagali vsi člani kolektiva. Na novo so asfaltirali poti in uredili parkirne prostore. Za prvomajske praznike so napolnili z vodo tudi letni bazen. Kopalci so ga hitro zasedli. Zdaj sta urejena tudi vrtova pred kavarno in pred kopališko restavracijo, ■ DIJAKI BREŽIŠKE GIMNAZIJE so s prostvoljnim delom že lani začeli urejati igrišče pred šolo. Letos so napravili tribuno, po prvomajskih praznikih pa jim je priskočil na pomoč še buldožer in splaniral okolico igrišča. Novo igrišče bodo odprli za dan mladosti. Takrat se bo zvrstilo na njem več tekmovanj: napovedan je rokometni turnir slovenskih gimnazij, na sporedu pa so tudi vaje v orodni telovadbi. ■ KURIRČKOVA POŠTA je med prvomajskimi prazniki počivala v Brežicah, v petek, 3. maja, pa so jo učenci brežiške osnovne šole predali svojim vrstnikom lz sosednje krške občine. Sprejem kurirčkove pošte je bil 27. aprila v prosvetnem domu. šolarji so pripravili za to priložnost lep kulturni spored. Pionirje kurirje in pionirje ter mladince v dvorani je pozdravil predsednik občinske Zveze Združenj borcev NOV Milan Šepetave. ■ BRE2IŠKI TABORNIKI so na aprilskem tekmovanju medvedkov in čebelic za prvenstvo Dolenjske zmagali kar v dveh kategorijah. Po eno prvo mesto so zasedli taborniki iz Trebnjega in Novega mesta. Te dni so taborniki slavili desetletnico ustanovitve odreda v Brežicah in 15-letnico taborniške organizacije na Slovenskem. Za ta svoj praznik so odprli lično urejeno taborniško sobo v eni izmed kabin na nogometnem stadionu. Zdaj imajo končno svoj prostor za delo in sestajanje. Asfalt do Skopic Krškovaščani so 30. aprila pripravili pogostitev za delavce Cestnega podjetja. Zraven so povabili predstavnike občinske skupščine in političnih organizacij, da so skupaj proslavili novo asfaltno zvezo med Skopicami in Krško vasjo. V imenu prebivalcev ob tej cesti in v imenu vseh tistih, ki se vozijo po njej, se je odbornik Ivan Prah prisrčno zahvalil vsem, ki so jo pomagali modernizirati. Dejal je, da je to zanje velik prvomajski dar, ki jim bo ostal v najlepšem spominu. Nastopi za dan mladosti Zadnji ponedeljek v aprilu se je sestal operativni štab za prireditve ob dnevu mladosti. Predstavniki mladinskega komiteja, doma JLA in prosvetni delavci so določili okvirni program praznovanja. V četrtek, 23. maja, bo v Brežicah javna oddaja »Pokaži, kaj znaš«, dan za tem pa ulični tek. Za 25. maj so napovedana športna tekmovanja na novem gimnazijskem igrišču. Praznik dneva mladosti bo zaključil sprevod športnikov in članov drugih organizacij skozi mesto do stadiona, kjer bodo po skupinskem nastopu podelilf priznanja najboljšim. Občani, ki žive in delajo v tujini, so se rade volje udeležili razgovora, ki ga je pred dnevi sklical z njimi občinski sindikalni svet. Na pogovor so prišli tudi njihovi svojca, ker so nekaiteri povabljenci medtem že odpotovali nazaj. Na srečanje z delavca v tujini so prišli razen predstavnikov družbenih organizacij iz domače občine tudi sekretar republiške komisije za mednarodne odnose, predstavnik komunalnega zavoda za zaposlovanje v Celju, predstavnik celjske Kreditne banke In predstavnik socialnega zavarovanja. Delavci so dobili odgovore na zastavljena vprašanja in so menili, naj bi podobne razgovore še sklioevali. Moti jih zlasti visoka carina za uvoz starih kmetijskih stro- jev in gospodinjskih pripomočkov. Zanimali so se za zdravstveno zavarovanje svojcev in dobili potrebna pojasnila. Po končanem uradnem delu so si ogledali Posavski muzej. Matični urad Globoko V aprilu so umrli: Marija Antončič, kmetovalka iz Globokega, 80 let; Marija Zorčič, gospodinja z Brezja, 77 let; in Vinko žitnik, iz Globokega, 82 let. lahko sprejela do 300 gostov. V nadstropju više želi podjetje postopoma urediti tujske sobe. Stavba bo dobila tudi centralno ogrevanje. Letni vrt na dvorišču bodo asfaltirali. Vse to, kar je bilo pravkar našteto, bo predvidoma urejeno do novembra letos. Za narodnim domom se bo LJUDSKA POTROŠNJA lotila še modernizacije drugih gostinskih lokalov v okviru dosedanjega gostinskega podjetja. V. P. Radio Brežice PETEK, 10. MAJA: 20.00—20.25 — Nove plošče RTB, obvestila. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDELJA, 12. MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Mimica Avsec: Letošnji občinski proračun in trenutni problemi — Stane Skalar: Nekatere novosti v fi- nansiranju šolstva — Za naše kmetovalce: Inž. Olga Lubšina Kako bomo letos škropili sadno drevje — Igra vam ansambel Bo-risa Franka — Magnetofonski zapis: priprave na letošnje praznovanje dneva mladosti — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.40 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 14. MAJA: 18.00—19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Desanka Maksimovič — iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar — 19.00—19.30 Tuji pevci se predstavljajo z najbolj popularnimi kompozicijami. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Glogovšek iz Dol. vasi — Aleša, Milena Komučar iz Krške vasi — Ireno, Rozalija Polovič iz Krškega — Alenko, Metka Kršak iz Brežic — Natašo, Jožica Veble z Bizeljskega — Mojco, Slavka Tomše iz Trnja — Darjo, Milena Agrež iz Sela — Brigito, Ruža Roštohar iz Bukov-ška — Vesno, Dragica štojs iz Leskovca — dečka, Mihaela Cvet iz Križ — Mirana, Anica šavrič iz šentlenarta — deklico, Ivana Jalovec iz Kremena — Darjo, Marija Podgoršek iz Pečic — Ladi-slavo, Katica Kapusta iz Križa — Tihomira, Ana Figar iz Sremiča — dečka, Ljiljana čakmak iz Brežic — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Dušan Zla tič, tehnik iz Lenarta, je padel pri delu v podjetju in si poškodoval glavo in levo roiko; Rudolf Jambrošič, delavec iz Ledine, je padel z motorjem in si poškodoval levo nogo; Jože Kožuh, papimlčar Iz Krškega, je padel z mopedom in si poškodoval desno roko in desno nogo; Biserka Polovic, hči delavke iz Rigonc, je padla pri igri in si poškodovala desno nogo; Jože Šinkovec, ključavničar iz Malkovca, Je padel po stopnicah in si poškodoval levi kolk; Ivan Pinterič, mož delavke iz Kapel, Je padel z voza in si poškodoval levo nogo; Franca Zorka, upokojenca iz Skopic, je nekdo povozil z mopedom in mu poškodoval glavo in levo roko; Vladimirja Leša, delavca iz Polic, je brcnil konj v levo nogo; Aloj® Redenšek, sin kmeta iz Radne, se je usekal z vinjekom v levo roko; Julija Vidrih, žena kmeta z Blance, je padla po stopnicah in si poškodovala desno nogo; Mileno Černelič, hčer delavca iz Pavlove vasi, je nekdo povozil z mopedom in ji poškodoval levo nogo. Novi darovalci Za nakup rešilnega avtomobila je darovalo trgovsko podjetje KRKA 100 dinarjev, Fani Obreč iz Brežic 20 dinarjev, Marjanca Ogorevc, gostilničarka iz Pišec, 60 dinarjev, Milan Sumrak, gostilničar iz Pišec 150 dinarjev in Erna Cerovšek, natakarica iz Zakota, 10 dinarjev. Občinski odbor RK se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in pričakuje, da bodo ta imena spodbudila še mnoge, ki jih do sedaj še ni med darovalci. Ogl a&ujte DL! mtmesi Igrišče za minigolf je oživelo že prvo uro po otvoritvi. Vsi povabljenci po vrsti so preskusili svoje spretnosti v tej zanimivi igri. (Foto: Baškovič, Brežice) BREŽIŠKE VEST! eat VEČINA PROŠENJ ZA GRADNJO UGODNO REŠENIH V CELULOZI je najbolje Kozjansko obnovljeno, na vrsti gorjanski predel - V tovarni papirja borci zadovoljni s prejemki V zadnjih dveh letih je za dodelitev posojila za gradnjo ali popravilo stanovanjskih hiš zaprosilo 177 članov ZB v občini Krško. Med prosilci je bilo 66 kmetov, 86 upokojencev in 25 delavcev. Odobreno jim je bilo 2,200.000 dinarjev. Kmetje borci so dobili največ 15.000 dinarjev kredita za dobo 5 do 15 let. Obresti se gibljejo med 1 in 2 odst. Za kraje, ki so med narodnoosvobodilno vojno pripadali kozjanskemu območju, pri dodeljevanju posojila ni težav, še vedno pa je problematičen gorjanski predel. Tam so med vojno besneli hudi boji med partizani, Italijani, Nemci, belogardisti in ustaši. Pri najemanju posojil nudijo vse ugodnosti tudi delovne organizacije, v katerih so ti zaposleni. Zaposleni hprci so imeli priložnost obiskovati tečaje za pridobitev kvalifikacije, da so si na ta način laže is- Z novimi stroji boljšali socialni položaj in se zaposlili na ustreznejših delovnih mestih. Najbolj pohvalijo borci samoupravne organe v tovarni papirja. Tam jih dela okrog 90. Osebni dohodki vseh so precej visoki, tako da nihče od njih ne prejema niti republiškega niti zveznega dodatka. škoda le, da komunalna skupnost socialnega zavarovanja v Novem mestu tega ni upoštevala pri upokojitvah. Za obiske bolnih borcev doma in v bolnišnicah skrbijo krajevna združenja borcev in invalidov. Borci pogrešajo zdravljenje v termalnih in drugih zdraviliščih. Zaradi pomanjkanja denarja se morajo temu marsikdaj odreči. KAREL ZORKO boljši pr V soboto opoldne je bila v Brestanici osrednja proslava kurirčkove pošte v krški občini. Na proslavo so prišli pionirji iz vseh šol, organizirani v partizanske brigade, ki so jih vodili nekdanji borci. Po kulturnem sporedu, v katerem so nastopili harmonikarji, recitatorji in pevski zbori, ki so imeli ta dan pevski festival in je na njem nastopilo 6 pevskih zborov, so se pionirji okrepčali s pravim partizanskim golažem. (Foto: Mirko Vesel) Agrokombinat iz Krškega je odprl v začetku'maja poleg bencinske črpalke v Krškem specializirano trgovino, -kmetijskih strojev. Trgovina je bogato založena s kmetijskimi stroji in kmetje lahko v njej kupijo vse, od pluga do traktorja. . Skupščina občine Krško se je odrekla prometnemu davku' na kmetijske stroje, ih je tako. prispevala svoj delež pri pospeševanju strojne kmetijske proizvodnje. Zakadi te odločitve *bodioc:kmetijskt'Stroji v Krškem cenjšl' kot v di*U-gih krajih. V času od 3. do 11. maja je Agrokombinat organiziral, tudi razstavo kmetijskih strojev, ki je odprta vsak dan od 7. do 17. ure. Pričakujejo, da bo razstavo obiskalo večje, število kmetov iz Dolenjske in Spodnjega Posavja. Na obiske čez mejo Zadnje mesece se manjša število potovanj v tujino zaradi zaposlitve. Lani je veliko občanov prekoračilo državne meje. Večinoma so bila to turistična potovanja. Potna dovoljenja so izdali 3762 prosilcem. Povečalo se je Zlasti zanimanje za obisk Sosednje Avstrije in Italije. Slavje v Brestanici Občinska Zveza prijateljev iz Krškega je organizirala vrsto prireditev ob sprejemu KURIRČKOVE POŠTE. Sode-lovale so vse šole. Osrednja prireditev je bila v Brestanici v soboto, 4. maja. Za pionirje bo to nepozaben praz- Dovolj je samo naslov Ste zaposleni v tujini, živite že desetletja v zamejstvu, pa nimate pravih stikov z domovino? Sporočite samo svoj naslov in že vam bo podala roko podružnica Slovenske izseljenske matice za Spodnje Posavje, za občine Brežice, Krško in Sevnico. Podružnica obvešča vse sorodnike izseljencev in svojcev tistih, ki so začasno na delu v zamejstvu, naj sporočijo njihove naslove v tujini in doma krajevnim uradom ali občinski konferenci Socialistične zvez6;- šele ko bo podružnica imela te podatke, bo lahko navezala stike z izseljenci, ponudila jim bo naš tisk — Rodno grudo in druga glasila, vabila jih bo na vsakoletne prireditve za izseljence, za naše delavce v tujini pa bo prirejala posvetovanje in jim pomagala premagovati težave, s katerimi se srečujejo na tujem. Pomoči bodo deležni tudi vsi tisti, ki se pripravljajo na zaposlitev v tujini, če so to skupine, bodo pred odhodom lahko obiskovale seminarje in »a njih zve/ dele kaj več o .deželi, yH katero odhajajo. „ NAD 2000 OTROK PRI SPREJEMU KURIRČKOVE POŠTE Festival mladih pevcev V Brestanici je 4. maja pelo nekaj sto pionirjev - Sprejem kurirčkove pošte so počastili tudi z zborom brigad Sprejem kurirčkove pošte je za osnovnošolsko mladino v krški občini vsako leto veličasten dogodek. Lani je bil za to priložnost partizanski miting na Zdolah, letos pa je pionirje gostoljubno sprejela Brestanica. Pred šolo se je zbralo okoli 2000 otrok iz vseh osnovnih šol. Prireditev se je začela s festivalom šolskih pevskih zborov. Nastopili so učenci iz Brestanice, iz Krš- OBISKOVANJE POSEBNE ŠOLE NI NOBENA SRAMOTA Po vsakega otroka domov k staršem Ni prav, da starši iz sramu pred sosedi in znanci prikrivajo duševno nerazvitost svojih otrok — S tem jim le škodujejo »Hiter razvoj posebnega šolstva kot sestavnega dela osnovnega šolanja je nakazal veliko problemov, ki presegajo okvire dela v šoli,« meni defektologinja Lučka Jankovičeva, tajnica Društva za pomoč duševno prizadetim v Spodnjem Posavju. »Imate morda pri roki podatke o številu talcih otrok na tem območju?« »Po statistiki jih lahko računamo 2,5 odst. Torej bi jih našteli v krški občini okrog 170, v brežiški prav tako, v sevniški pa okrog 120. Pri nas je bilo kategori- S kurirsko torbo na pot. Pionirske odrede v brežiški in krški občini je te dni obiskala KURIRČKOVA POŠTA. Povsod so se pionirji prisrčno pridružili dobrim željam za rojstni dan dragega predsednika Tita. ziranih 129 otrok, a za preskus duševnih sposobnosti jih je prijavljenih še 161. Redne šole obiskuje 23 duševno prizadetih otrok, nekaj pa jih je v našem oddelku in v posebnih zavodih v Celju in Šmihelu.« »Kako gledajo starši na prešolanje otrok?« »Pogosto sem naletela na to, da so se iz nepoučenosti branili poslati otroke v posebno šolo. Strah jih je pred pripombami sosedov, znancev in sorodnikov, zato poskušajo prikriti pojave duševne prizadetosti v družini. Po dvakrat ali trikrat sem morala v hišo, preden sem lahko pripeljal, otroka v posebno šolo. Seznanila sem starše s predpisi, kajti marsikje mislijo, da je to kratenje pravic njim in njihovim otrokom. V resnici je to le oblika pomoči, da več otrok konča osemletko.« »Kaj pa poklicno usmerjanje teh otrok?« Vse sobe zasedene Prvomajske praznike je dočakalo v Krškem precej gostov. V hotelu SREMIČ so bile vse sobe zasedene. Tam se je zadrževala skupina izletnikov iz Skopja in manjša skupina iz škofje Loke. Bilo je tudi precej prehodnih gostov, međ katerimi so prevladovali naši državljani. V restavraciji je oba večera igral zabavni orkester. »To je nujno nadaljevanje šolskega dela, za kar pa je pri nas še slabo poskrbljeno. Veliko nalogo v zvezi s tem prevzema naše društvo. Prizadevalo si bo, da bo družba zagotovila duševno prizadetim možnost poklicne izobrazbe in ustrezne zaposlitve.« J. TEPPEY kega, Kostanjevice, iz Koprivnice in Senovega. Senov-ško šolo sta predstavila kar dva pevska zbora, Ko je utihnila pesem v telovadni dvorani, je bil pred šolskim poslopjem zbor pionirskih brigad pod vodstvom rezervnih oficirjev in podoficirjev. V brigadah se . je strumno postrojilo, gkrog 900 pionirjev iz Krškega, s Senovega, iz Koprivnice in Zdol. Poadra/vil jih je predsednik občinske skupščine Stane Nunčič. Sprejemu kurirčkove pošte je sledilo povabilo na partizanski golaž, nato pa so bile pionirske gasilske vaje. Otvoritev igrišča Za dan mladosti bodo pod internatom tehniške srednje šole v Krškem odprli novo igrišče za odbojko, košarko in rokomet. Konec aprila so ga prelili z asfaltom. To delo je opravilo Cestno podjetje jz Novega mesta. Največ pa so pripomogli dijaki sami. Nešteto prostovoljnih ur so žrtvovali za to, da imajo poleg doma lep športni objekt. KRŠKE NOVICE '\ a ZVOKI PRAZNICNK BUDNICE, ki jo je zaigrala godba na pihala iz tovarne papirja, so odmevali po krških in videmskih ulicah v prvomajskem jutru. Godbeniki so vstali navsezgodaj in že kmalu po tretji uri so veselo korakali prazničnemu dnevu naproti. ■ ŽALNA SEJA V CELULOZI. V tovarni papirja bo prihodnji teden žalna seja delavskega sveta ob desetletnici smrti sindikalnega voditelja Djura Salaja, po katerem nosi tovarna ime. Komemoracijo bodo zaključili s polaganjem vencev k spomeniku velikega revolucionarja. Na spominski slovesnosti bo sodelovala tudi godba na pihala. ■ IMENOVANJE ŠTABA ZA FLUOROGRAFIRANJE. Na zadnji seji sveta za zdravstvo pri občinski skupščini so razpravljali o finančnem položaju zdravstvene službe, imenovali pa so tudi štab za organizacijo slikanja pljuč. Fluorografiranje bo od 8. do 19. julija in bo zajelo okrog 15.100 nad 24 let starih občanov. Za slikanje pljuč bo v občini 35 baz. Stroški te akcije bodo znašali nad 60.000 dinarjev. V štab so bili izvoljeni: Vid Budna kot predsednik, za člane pa Alojz Rihter, Rezi Pirc, dr. Andrej Lenardič, Kristijan Pavliha, Stane Bergant, Anton Pleterski, Rudi Druškovič in inž. Stane Novak. ■ OBČINSKA KONFERENCA SZDL je v počastitev 1. maja organizirala tekmovanje kegljačev v disciplini 2 x 200 lučaje?. Tekmovalo je 22 kegljačev iz vse občine. Zmagal je Bojan Bogovič pred Runavcem in Rovanom. H V KRŠKEM SE TEMELJITO PRIPRAVLJAJO NA ŠPORTNE IGRE ELEKTROGOSPODARSTEV Slovenije. Pričakujejo nad 500 udeležencev. Zaradi tolikšnega števila bodo morali povečati nekatere športne objekte, nekaj pa bodo morali napraviti tudi novih Športne igre bodo trajale tri dni, od 20. do 23. junija. Organizatorjem povzroča največ sivih las skrb za prenočišča. Velik del udeležencev bodo morali usmeriti v brežiško občino in druge sosednje kraje. V krajib ~a severno mejo Maistrovi borci so bili nadvse veseli povabila na Koroško Letos mineva 50 let od bojev za Koroško. Vsi živeči Maistrovi borci iz krške občine se nameravajo udeležiti jubilejne proslave v Mariboru. Za nekdanje borce je njihov pododbor v Krškem organiziral 22. aprila skupaj s predstavniki ZZB in občinske konfemce SZDL ogled znamenitih krajev na Koroškem. Na izletu je bilo 39 udeležencev, članov ZB. O zgodovinskem pomenu bojev za severno mejo je med potjo razlagal sekretar obč. konference Peter Markovič. Vtisi s poti po slovenski Koroški so bili nepozabni zlasti za tiste tovariše, ki so se pred pol stoletja bojevali zanjo. V krški občini so živi samo še trije. Politični zaporniki in interniranci, deportiranci in vojni ujetniki iz prve svetovne se bodo septembra letos udeležili tridnevnega izleta v Dachau skupaj z Jeseničani, če bodo le imeli na voljo dovolj denarja. KAREL ZORKO Vseljudska obramba Za sredo prihodnjega tedna pripravlja občinska, konferenca SZDL. razširjeno sejo,, koordinacijskega odbora za narodno obrambo v Krškem. Vabljeni so člani sveta aa narodno obrambo, predstavniki civilne zaščite, predstavniki Zveze za telesno kulturo, Gasilske zveze in drugih organizacij, predstavniki cerkljanske garnizije in republiških organov. Zbralo se bo približno šestdeset ljudi, ki bodo z različnih vidikov vplivali na program odbora za letos. Vsaka organizacija bo prispevala svoj delež, odbor pa bo povezoval te dejavnosti med seboj. Grad že preurejajo V brestaniškem gradu so na delu zidarji, električarji in obrtniki drugih strok. Do 15. maja bodo opravljena vsa groba dela v prostorih, v katerih bodo razstavljali dokumente o slovenskih izgnancih. Da bi uredili razstavne prostore, je občinska zveza ZB NOV zaprosila za denarno pomoč delovne organizacije. Poziv ni ostal brez odziva. Do zdaj je na računu za te namene okrog 30.000 din. Še o ureditvi nabrežja Save v Krškem Pred kratkim so začeli v Krškem urejati desni bred Saive. V preveliki vnemi so nekateri občani posekali na nabrežju tudi lepotično grmičevje, saj so si hoteli pripraviti čam več drv. Nabrežje je zdaj ponekod popolnoma golo. Na bregu so ostale smeti in razna navlaka, ki kazi okolico. če bi občani upoštevali občinski odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu mesta, bi bilo nabrežje zares prikupno. Opozorilne table, ki prepovedujejo odlaganje smeti na nabrežju, so postavljene že dalj časa. Kupi smeti in raznih odpadkov dokazujejo, da se občani ne zmenijo zanje, čeprav so se Turistično društvo, krajevne skupnosti in Zavod za komunalno dejavnost truclHi, da bi bilo nabrežje urejeno, *je bil tokrat njihov tarud zaman. Za dan vstaje bo odkrit spomenik Maroku Predzadnjega aprila je na prvi seji novo, 9-člansko vodstvo ZZB Sevnica imenovalo iniciativni odbor za letošnjo proslavo dneva borca 4. julija. Ob spomeniku v Sevnici bo za ta praznik odkrit doprsni spomenik narodnega heroja Alojza Kolmana — Maroka, sevniškega rojaka. Na sestanku so določili tudi količino denarja za letošnje proslave, ki bodo v občinskih in krajevnih merilih. 30. junija bodo sodelovali na srečanju nekdanjih borcev Kozjanskega odreda v Brestanici ter na zborovanju posavskih in obsoteljskih prešel j encev. čeravno je sevni-ška skupščina zmanjšala občinsko pomoč, se organizacija ne bo odpovedala osnovni dejavnosti. Na četrtkovi seji so bile imenovane tudi komisije 7ZB. K. Z. Pred bližnjo krvodajalsko akcijo v Sevnici 6. maja je bil v Sevnici posvet s predstavniki delovnih organizacij o pomoči pri letošnji krvodajalski akciji, ki bo sredi maja. Organizator akcije Bdeči križ je prepričan, da bodo imela vodstva posluh za potrebe krvodajalstva in dale darovalcem prost in plačan delovni dan. Tako so naredili v sosednjih občinah Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, zato uspeh ni izostal. S. Sk. 25.000 dinarjev republiške pomoči za Lutrovo klet Čeprav je sprva kazalo, da ne bo letos nobene republiške pomoči za nadaljevanje obnovitvenih del v ie. sloviti Lutrovi kleti, je bila končno vendarle določena pomoč 25 tisoč N dinarjev. Ker je tudi občina namenila za klet 32.660 dinarjev, se bo s tem denarjem že dalo nekaj narediti. V kleti je treba položiti pod, dokončati zračne kanale in oporne zidove, še naprej restavrirati freske ter prekriti streho nad kletjo. Prejšnji teden so obiskali Slivnico zastopniki Zavoda za spomeniško varstvo, med njimi tudi dr. Komelj, ter skupaj z zastopniki občine in turističnega društva sestavili načrt za obnovo. Boštanj: popravljen gasilski dom Te dni je bila končana obnova boštanjskega gasilskega doma. Zgradba je dobila nov omet, precej nove cementne opeke, vodo kanalizacijo in je postala primerna shramba za gasilsko orodje. Za praznik dela so gasilci organizirali prireditev, ki je tudi vrgla nekaj denarja za plačilo teh stroškov. 1 Rok je dolg tri leta Predlog občinam, naj prispevajo za gradnjo delavnice sevniške vajenske lesne šole Odkar so se začele razprave o reorganizaciji tovrstnega šolstva v Sloveniji, je prihodnost sevniške vajenske šole za lesno stroko še vedno neznana. Prvotno so republiški organi predlagali, naj bi v Sloveniji imeli samo tri take šole: v Mariboru, Škofji Loki in v Novi Gorici, kasneje pa je bilo dodano, da bo lahko obstajala tudi sevniška šola, če bo v treh letih zgradila delavnico in si preskrbela dovolj učnega osebja. Za vsa leta je ugotovljeno veliko zanimanje za vpis na sevniško šolo, ki je mnogim edina možnost za pridobitev poklica. Za prihodnje šolsko leto pričakujejo celo 150 učencev, ki so povečini iz občin nekdanjega celjskega in novomeškega okraja. Delavnica bi skupaj z opremo stala približno 150.000 dinarjev (novih), to pa pomeni, da bi bilo potrebno na enega učenca vložiti 1000 dan. V petek, 19. aprila, so poslali iz Sevnice predlog vsem občinam, ki imajo v tej šoli svoje učence, naj posodijo ali darujejo ta denar glede na število učencev, da bo delavnica pravočasno zgrajena in šola verificirana. Sredi maja bo trboveljsko gradbeno podjetje ▼ Sevnici dogradilo novi trakt kolodvorske restavracije, ki bo lahko sprejemala tudi mnogo bolj zahtevne goste. Pivnico bo Mizarska zadruga opremila v angleškem kmetskem slogu, prenočišča pa bodo sodobno opremljena. Na sliki je novi del stavbe ob zadnjih zidarskih delih. (Foto: Legan) Dohodke, izdatke in programe šol naj ocenijo republiški izvedenci Tako je 29. aprila sklenila sevniška občinska skupščina, ko je obravnavala vprašanje republiškega poslanca Jožeta Bogoviča Pismeno vprašanje poslanca Jožeta Bogoviča: kaj je naredila občinska skupščina, da bi zagotovila denar za redno osnovnošolsko dejavnost, je bilo na zadnji seji skupščine povod za ponovno razpravo o težavnih razmerah v sev-niški občini. Poslanec je v vprašanju poudaril, da je republiški pro-svetno-kulturni zbor sprejel predlog republiške izobraževalne skupnosti, ki je predlagala, da občinam, ki ne bodo 40 odst. dohodkov proračuna namenile za šolstvo, zma njšajo republiško pomoč za 30 odst. Občinska skupščina je menila, da tak sklep za sevniško Nič več navadnih garaž Gradnja navadnih garaž zavzame preveč prostora, zato v središču Sevnice takih gradenj ne bi več dovoljevali. Tako je sklenil svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve prejšnji teden. Predlagano je balo, naj bi v prihodnje gradili le garaže v treh etažah; kje naj bi stale, pa bo odločila posebna komisija. Morala bo upoštevati, da je potrebno v središču kraja med hišami ohraniti kar največ zelenja. občino ni sprejemljiv, ker so pokrite le najnujnejše potrebe drugih proračunskih porabnikov. Odborniki o ultimatu gasilcev O ultimatu sevnišikih gasilcev, ki so zahtevali, naj se v treh mesecih iz njihovega doma umakne dispanzer za žene in otroke, je predzadnjega aprila razpravljala tudi sevniška občinska skupščina. Ugotovljeno je bilo, da v kraju nd primernih prostorov, kamor bi preselili ta dispanzer, in bo treba počakati na gradnjo novega zdravstvenega doma. O tem je bilo že veliko besed in pisarije , ker tudi sedanja splošna in zobna ambulanta nista na primernem kraju. Da denarja ni, ljudi ne zadovoljuje, zato se bo treba o tem pogovoriti tudi s predstavnika zdravstvenega doma Celje in komunalnega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ker smo že v petem mesecu, stanje pa je nejasno in precej kritično, so odborniki sklenili, naj proračunske dohodke in izdatke ter programe osnovnih šol pregledajo strokovnjaki republiške izobraževalne skupnosti in republiškega sekretariata za finance. O tem bo poročano na prihodnji seji skupščine. Po mnenju več odbornikov in predsedstva občinske skupščine je na dlani, da občinskega gospodarstva ne bo mogoče dodatno obremrijevati, saj prispevek 2,40 odst. od bruto osebnih dohodkov za plačevanje anuitet ni majhen. 85 let Terezije Kovačič Polna življenjske vedrine je v Tržišču 16. aprila praznovala 85-letnioo rojstva Terezija Kovačič roj. Mevželj, najstarejša in edina še živeča hči Blaža Mevži j a iz Mokronoga. Rojena je bila v Polju pri Tržišču in je že v zgodnjem detinstvu izgubila mater. Komaj je končala osnovno šolo, že je morala voditi gostilno svojega očeta. Ko se je pred 60 leti v Tržišču poročila, je odšla z možem v Gorico, kjer sta vodila kantino v eni ilzmed tamkajšnjih vojašnic. V prvi svetovni vojni sta se kot begunca vrnila v Tržišče in se znova lotila gostinstva. Druga svetovna vojna ju je hudo prizadela: avgusta 1942 so Italijani ustrelili njunega sina Rafaela, Nemci pa požgali njun dom. Po vojni sta si postavila nov dom. Terezi-jina trdna volja do življenja pa ni popustila niti potem, ko ji je umrl mož. Kljub starosti je Terezija še vedno živahna, rada prebira knjige in časnike, prav neverjeten pa je njen spomin, saj še vedno zna pesmi, ki se jih je učila v osnovni Soli v Trbovljah. Ponosna je lahko tudi na svoje otroke, ki sta jih z možem vzgojila v zavednem duhiu. Najmlajša hči inž. Marta je bila prva tajnica OF v Tržišču, zdaj živi v Zagrebu in je ena red- kih žena — ekonomist, ki se je uveljavila v zunanji trgovini. Tereziji Kovačič želimo, da bi v krogu domačih še večkrat praznovala svotf rojstni dan. L. MOČAN Spomini umirajo hkrati z ljudmi Mnogi dogodki iz NOB še živijo v ljudeh, niso pa nikjer zapisani V sevniški občini živi okoli 1250 članov ZZB. — Med njimi je 3500 žensk, ki so sodelovale v vstaji. Nekdanji borci delujejo v desetih krajevnih organizacijah. Že sedaj je čutiti pomanjkanje zapisanega gradiva o NOB v občini. SEVNIŠKI PABERKI ■ ZAKAJ TAKO SLAB OBISK? V čast praznika dela in ustanovitve Osvobodilne fronte je 29. aprila nastopil v Sevnici Invalidski pevski zbor. Ta zbor si je s svojo pesmijo pridobil prijatelje po vsej naši domovini in zunaj nje, zato je skoraj neverjetno, da je bilo v Sevnici polne le pol dvorane. ■ OBISK IZ' AVSTRIJE. 2. maja so obiskali sedež sevniške gasilske zveze Štirje predstavniki gasilcev Triebna v avstrijskem delu Štajerske. Ko jim je Jože Smodej, predsednik zveze, razkazal opremo, so se čudili, češ: tako dobrih brizgaln Rosenbauer nimamo niti sami. ■ IVAČIČ POHVALIL KUHINJO NA GRADU. Naš znani kuharski strokovnjak mojster Ivačič se je tik pred letošnjim praasni-kom dela mudil v Sevnici na gradu in zelo pohvalil kuhinjo, ki jo vodi Marija Repše. ■ TEKMOVANJE OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV. V nedeljo, 12. maja, bo v Šmarju strokovno predavanje za rezervne oficirje m podoficirje iz Sevnice, Bučke, Loke, Boštajna in Studenca. Zatem bo tekmovanje v streljanju s zračno puško. ■ PRA1I PRED DOMOM PARTIZANA. Igrišče za košarko in mali nogomet pred domom Partizana je sicer urejeno in ograjeno, vendar asfaltne prevleke Se vedno nima. Igranje v takem prahu je prav gotovo škodljivo. Na mestu bi bilo, da bi pomagala podjetja, saj bi igrišče lahko uporabljali tudi za sindikalne igre. ■ CISTERNO BI POTREBOVALI. Letošnja suša je našla mar-sikoga nepripravljenega. Tudi v Sevnici, kjer zaradi suše ni tolikšne stiske, kot je poznamo v dolenjskih krajih, ugotavljajo, da bi bilo zelo dobro, če bi vsaj osrednja gasilsko društvo imelo cisterno za prevoz vode Ukrep mlajših nas je razžalostil Tov. urednik! Več članov planinskega društva LISCA, ki se je udeležilo občnega zbora v nedeljo, 21. aprila, bi rado javno povedalo pripombe k sklepom občnega zbora. Naši javnosti je bilo že znano, da je nameravala konfekcija Lisca vzeti postojanko v najem, kar se je na tem občnem zboru tudi zgodilo. Zelo nas je razžalosti- lo to, da dajejo mlajši planinci v najem nekaj, kar so starejši zgradili z velikim trudom. Morali bi se potruditi in ohraniti postojanko, da ne bi bil tako okrnjen ponos planincev in planinskega društva. čudno se nam zdi, zakaj je društvo nekdaj, ko se na Lisco ni dalo pripeljati z avtomobili, vedno dobro uspevalo, zdaj pa je postojanka nenadoma postala nedonosna. Planinci in ljubitelji narave si tega ne znamo razložiti. TONE PIVC, upokojeni strojevodja iz Loke pri Zidanem mostu Znano je, da se je narodnoosvobodilni boj v sevniškem delu Spod. Posavja razplamtel s prihodom štirinajste divizije na štajersko. Toda že predtem je bilo nekaj organiziranih partizanskih akcij, ki so pokazale, da domoljubi iz krajev ob Savi ne držijo rok križem. Rešitev petih na smrt obsojenih članov »Cvetje v jeseni« v Boštanju V nedeljo, 21. aprila, je gostovalo KUD »Milan Majcen« iz St. Janža v Boštanju z igro »Cvetje v jeseni«. Dvorana je bila le na pol zasedena, kljub temu da so igralci lepo zaigrali nekatere kmečke prizore iz znane Tavčarjeve povesti. F. D. Povečali bodo Dom počitka na Impoijcih Dom počitka na Impoljci bodo do letošnjega občinskega praznika povečali in delno prenovili, tako da bo lahko sprejel še več ostarelih in lažje duševno prizadetih ljudi. V kratkem bo z novomeškim gradbenim podjetjem Pionir sklenjena pogodba. De- lo bo vdljalo okoli 450.000 novih dinarjev. Osvobodilne fronte v Sevnici, napad na nemško policijsko postajo na Bučki, to sta bili dve najbolj ■ pomembni akciji, ki sta ju vodila Du- Je bilo zanj vse dobro? Vinko Košmrlj, delavec Splošne vodne skupnosti iz Novega mesta, se je 3. maja zglasil na občini zaradi neobičajne zadeve. Sanitarnemu in tržnemu inšpektorju se je prišel pritožit nad poslovanjem bifeja na sevniški železniški postaji. Tega dne je namreč v tem bifeju kupil konzervo sardin, ki je bila na površini zarjavela, datum je dokazoval, da je stara mesec dni manj kot tri leta. Ko jo je hotel vzeti s seboj, da bi jo pokazal inšpektorjema, mu je prodajalka ni hotela vrniti, češ naj si kupuje drugje, če ni s tem zadovoljen. Ker je prizadeti delavec zaradi teh poti in sitnosti zgubil polovico delovnega dne, je sklenil zahtevati povračilo. šan Kveder in Miha Marinko. Skoraj vse leto 1944 je med vasema Zgornje Brezovo in Blanco, čez Savo, med Impolj-oo in Studencem, čez Male in Velike Hubajnice skozi vasi Atresk, Spod. in Zgor. Dule tekla vojaška pot s Kozjanskega na Dolenjsko in v Be- lo krajino. Po tej poti je bi- lo prenesenega in prepeljanega veliko orožja. Čeprav živi še precej borcev in aktivistov, ki so skrbe- li za to zvezo, do sedaj še nihče ni napisal spominov, ki bi očuvali te dogodke pred pozabo. Prav tako je bilo doslej o delu predvojnih komunistov v Spod. Posavju bore malo napisanega.. Potreben bi bil dogovor, da bi te stvari čimprej uredili tako, kot zasluži naša ljudska revolucija. K. ZORKO Občni zbor upokojencev bo 12. maja Vodstvo sevndškega društva upokojencev, ki šteje čez 700 članov, je pred kratkim sklenilo, da bo letošnji občni zbor društva v nedeljo, 12. maja. Do tega časa naj bi člani poravnali članarino, da bi se na zboru lahko več kot o organizacijskih zadevah pogovarjali o načrtih društva. Prejšnje leto Je društvo priredilo precej izletov, med drugim so za novo leto obdarili 90 članov. SiVNISKIVESTNIK TREBNJE praznuje 15. maja ho Trebnjo slavilo krajevni praznik v spomin na svojo osvoboditev. Pripravljalni odbor je 6. maja določil takle spored: 14. maja zvečer — taborni ogenj in kresovi, 15. maja ob 15. ur! — strelsko tekmovanje, •ob 16.30 — odbojka: Trebnje : Novo mesto, ob 18. uri — savnostna seja krajevne skupnosti, ob 18.30 — komemoracija pred spomenikom NOV, ob 19. uri — svečana akademija v kulturni dvorani, kjer bo nastopila tudi skupina ljubljanske Opere — zatem pa bo družabno srečanje. Zeleni Jurij tudi v Šentrupertu Jurjevanje je znan ljudski običaj v Beli krajini. Ker pa imamo' na šoli učiteljico, ki je doma iz tamkajšnjih krajev, smo tudi pri nas letos priredili jurjevanje. V sredo, 24. aprila, smo se zbrali pred šolo, kjer nas je čakal zeleni Jurij. Skupaj smo šli do Blaževih in trobili na rogove. Na pragu nas je čakala gospodinja, ki nas je postregla z domačim kruhom in jajci. Zapeli smo pesem o zelenem Juriju, dali gospodinji vejico od koša in se potem napotili še k Frelihovim, kjer se je prizor še enkrat ponovil. * Ko smo odhajali proti šo- li, smo sklenili, da bomo drugo leto z zelenim Jurijem obiskali še druge hiše. JANEZ KVAS, NOVINARSKI KROŽEK, ŠENTRUPERT Srečanje jurišačev v Primštaiu Prvega maja je bilo pri Cirilu Vidmarju v Primštaiu pri Šentjanžu prijateljsko srečanje borcev jurišnega bataljona XV. divizije. Ta pogumna enota je bila znana po mnogih akcijah v Suhi krajini, vseskozi pa jo je vodil Rudi Pušenjak — Uragan, ki se je skupaj z okoli 30 borci udeležil srečanja. Nekaj časa je bil njegov namestnik tudi Ciril Vidmar. Bataljon je štel ob ustanovitvi 80 borcev, skozi njegove vrste pa je šlo nad 400 pogumnih partizanov. Prvomajsko srečanje je organizirala ZB Šentjanž, sodelovali pa so tudi pionirji šentjanške šole. Pozdravno besedo je imel tudi sekretar občinskega komiteja ZK inž. Albin Ješelnik, od drugih družbeno političnih delavcev pa sta se srečanja, udeležila Viktor Auer, predsednik ObSS, in Maks Bilc, poslanec in direktor Kopitarne. Suša v pomoč proti suši Nepojmljivo suh april je bil graditeljem kot nalašč za delo na močvirnem zemljišču Za delo zelo ugodno okolnosti so povzročile, da bo mirenski vodovod kmalu dograjen. Tudi vasi Trstenik, Straža, Slovenska vas in Rakovnik bodo do konca maja Že imena šol naj opozarjajo Na letošnji skupščini ZZB je bilo sklenjeno, da bo ustanovljena komisija iz članov mladine in borčevske organizacije, ki bo skrbela za prenašanje tradicij NOB na mlajši rod.' Prejšnjo sredo se je komisija prvič sestala in sprejela delovni načrt. Člani so predlagali, naj bi večje šole v občini imenovali po padlih borcih, šole pa naj bi ob obletnicah prirejale spominske svečanosti skupaj- s preživelimi borci. Udeleženci sestanka so tudi vztrajali pri tem, da je potrebno bolje izkoristiti stalno razstavo v domu družbenih organizacij v Trebnjem, prirejati izlete z mladino v partizanske kraje in na prizorišča nekdanjih borb, po šolah pa vrteti filme, ki obravnavajo našo ljudsko vstajo. že dobile vodovodno napeljavo, ki jo bo napajalo zajetje v Zabukovju, kjer bo naredila zajetje tovarna DANA z Mirne. Pobudo za priključitev na ta vodovod so dali udeleženci na februarski letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Slovenski vasi. Ob tej priložnosti je bil imenovan 7-članski odbor, ki je pripravil račune in načrte. Glavni vod bo dolg 1383 m in bo stal 66.000 novih dinarjev. Vse štiri vasi štejejo skupaj okoli 70 gospodinjstev. Vsako od njih bo moralo prispevati za glavni vod 880 dinarjev, vse stroške stranskih odcepov pa bodo nosili uporabniki sami. Prizadevni odbor je zbral že več kot polovico potrebnega, denarja. Te dni so zemeljska dela v polnem zamahu. Vodi jih Ce-vomontaža iz 2alca, ki je bila najugonejši ponudnik. Letošnja spomladanska suša, ki je bila gradnji sicer v prid, je naučila ljudi ceniti tekočo vodo, ki bo kmalu pritekla v hiše teh vasi. Slovenska vas je imela tekočo vodo že doslej, vendar je bila ob močnih nalivih voda kalna, včasih pa celo okužena z odpadno vodo. Opomin iz Velike Loke S sto kilometri na uro je pripeljal svoj mercedes z nemško registracijo v petek, 3. maja, Jernej Božič s šebralskega vrha pri Vipavi v hud dvojni ovinek čez železniško progo pred Mirno. Kdor pozna ta nevarni’ del ceste, ve, da se to ni moglo končati drugače kot z nesrečo. Tako se je tudi zgodilo. Avtomobil je prebil ograjo in se zaril v zemljo pod cesto. Žena lastnika, Frančiška Božič, si je zlomila roko, poškodovala obe nogi in prsni koš, drugih težjih poškodb pa ni bilo. Na avtomobilu je škode za milijon starih dinarjev. Po podatkih milice iz Trebnjega je to že osma nesreča na tem odseku ceste. Na sliki je nakladanje avtomobila po nesreči, (Foto: Legan) spodarijo. Ti imajo namreč sedeže zunaj meja občine, njihova vodstva pa kljub večkratnim pozivom kaj malo zanimajo občinske potrebe in nočejo prostovoljno dajati potrebnih podatkov. Ne zaleže nič; vse kaže, da so ta vodstva prepričana, da je manj razvita občina le vir cenejše delovne sile, vse drugo pa je njihova stvar. M. L. »Potepuški psi nam pogosto uničujejo divjad« Odkrit nov izvir vode, ki ima zmogljivost 30 litrov na sekundo? Take suše v trebanjski občini v tem letnem času ne pomnijo. Zadnje dni aprila so s cisternami vozili vodo v 34 vasi in prizori so bili marsikdaj podobni tistim iz vojnih časov, ko so sestradani ljudje dobili hrano. Ob računa skupnih stroškov prevoza še ni, vendar jih ocenjujejo na okoli dva milijona starih dinarjev. Škode na posevkih, posebno na travinju, ni mogoče niti približno oceniti. Iz Mo- kronoga poročajo, da bo ta suša verjetno uničila nov, sko-raij tri hektarje velik nasad macesna in smreke. Kmetovalci se tolažijo s tem, da je za te dni napovedano deževno obdobje, ki bo trajalo nekako do 20. maja. Prepoved za uporabo vodovodne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in podobno velja do preklica,« je dejal vodja štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Ciril Pevec. V Radohovi vasi smo zvedeli, da so v šentpavlu nekaj kilometrov od dosedanje napeljave stiškega vodovoda odkrili nov izvir, ki ima zmogljivost 30 litrov vode na sekundo. Uradno ni o tem še nič rečenega; pomembno pa je, da bi tako močan izvir odpravil za lep čas pomanjkanje vode v stičenskem vodovodu, ki napaja tudi spodnjo temeniško dolino. M. L. SVET IN SKUPŠČINA O TRENUTNEM GOSPODARSKEM STANJU Gospodarska slika bolj črna, kot kažejo zaključni računi Nizka amortizacija in visoko obračunane neprodane zaloge — varajo — Sedeži podjetij zunaj občine se za potrebe skupščine — ne zmenijo Povečani stroški v poslovanju gospodarskih organizacij v trebanjski občini so lani povzročili, da se je čisti dohodek povečal komaj omembe vredno. Osebni dohodki so hitreje naraščali kot delovna storilnost, to pa se je poznalo tudi pri skladih. Velika medsebojna zadolženost pa je vrhu vsega še zamegli- Tudi ceste so krive nesreče! Kar 572 primerov kršitve cestno prometnih predpisov je imel lani v postopku občinski sodnik za^ prekrške. To je nekako polovica vseh prekrškov. Večine so krivi vozniki sami, precejšen de lež pa imajo tudi neurejena cestišča in pomanjkljiva opremljenost s prometnimi znaki in varnostnimi napravami. Lep. primer tega Je križišče pred Kolenčevo gostilno na Mimi, ki je kljub tolikšnemu opominjanju ostalo tako, kot je bilo; brez prometnega ogledala. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo sklenjeno, naj komisija za varnost prometa skupaj s cestnim inšpektorjem pregleda najbolj obremenjene ceste in izdela minimalni program za vzdrževanje in namestitev varnostnih naprav. la, kdo gospodari dobro in kdo slabše. Svet za gospodarstvo je na zadnji seji opozoril na umetno ustvarjanje vtisa, da je poslovanje dovolj donosno. K temu vtisu pripomore ob računavanje zalog po cenah, po katerih zalog kolektiv ne bo mogel prodati, ter tako nizko obračunavanje amortizacije, ka še daleč ne zagotavlja obnavljanja delovnih naprav. Predsednik sveta za gospodarstvo Tone Pate je na zadnji seji občinske skupščine posredoval mnenje članov, da je potrebno vplivati na samoupravne organe in počasi odpraviti plačevanje obresti na poslovni sklad, ki so dohodek feaeracije. Po njihovem mnenju obresti niso najbolj primemo merilo za obdavčenje. Poslanec gospodarskega zbora Janez Mihevc je priporočal, naj delovne organizacije ne spreminjajo delitvenega razmerja v škodo skladov, ker bo podjetjem še kako manjkalo denarja za modernizacijo, saj banke nočejo posoditi, če ni lastne udeležbe. Kot še vedno doslej, kadar je občinska skupščina obravnavala gospodarstvo, so tudi tokrat odborniki opozorili na sedanje nemogoče stanje, ko skupščina za polovico obratov v občini ne vč. kako go- ■ ŠE EN BLOK. 30. aprila je bil v Trebnjem tehnični prevzem novega bloka, ki ima 15 stanovanj. Cez praznike se je večina strank že tudi vselila. ■ POLN MOTEL MED PRAZNIKI. V prvem tednu maja so bile v motelu vsak dan oddane vse sobe. To Je pravi začetek v letošnjo turistično sezono, ki za ta motel obeta dobro bero. ■ BI KURILI S PLINOM? Tov. Starič, ki zastopa plinarno, je začel prodajati plin za uporabo v gospodinjstvu. Ker je znano, da je plin občutno cenejši kot druga goriva, m ker ima primešan opozorilni plin, niti ni tako nevaren, kot mnogi mislijo; zato se bo gotovo še več ljudi odločilo za takšno kurjavo. ■ POKAŽI, KAJ ZNAS. Trebanjski mladinski aktiv bo v sredo, 14. maja, priredil tekmovanje Pokaži, kaj znaš. Prireditev bo v kino dvorani, o njej pa bomo še poročali. ■ OBISK DVEH ZABAVNIH SKUPIN. 1. maja so v Trebnjem gostovali Planšarji in imeli nabito polno dvorano obiskovalcev. 5. maja je v gostilni Marije Cugelj na Odrgi igral Henčkov ansambel. Njegov sloves je privabil veliko gostov. ■ POSVET O RAZDELITVI DENARJA. V torek popoldne so se v Trebnjem sestali predsedniki svetov krajevnih skupnosti in koordinacijske komisije. Na dnevnem redu je bila razprava o delitvi denarne pomoči posameznim krajevnim skupnostim več tudi kmetijstvu. Za preteklo obdobje smo imeli v načrtu odstreliti za 1600 točk različnih roparic in škodljivcev, odstrelili pa smo jih za 2695 točk: 58 lisic, 14 jazbecev, 285 srak, vran in šoj, 21 kraguljev, razen tega pa še nekatere druge škodljivce. Uplenjene roparice smo komisijsko uničili. Pri skrbi za lovišča pa ugotavljamo, da nekateri lastniki psov čuvajev še vedno ne privezujejo, marveč jih spuščajo po loviščih, kjer psi uničujejo legla pernate in druge divjadi. Lovci smo tudi vnaprej pripravljeni varovati divjad in ji preprečevati, da ne bo delala škode na poljih, vendar se je treba tudi zavedati, da lov ni samo športna organizacija, temveč splošna družbena potreba. Zato pozivamo ljudi, naj imajo več razumevanja za lovstvo. I. PRAZNIK V soboto, 27. aprila je bila pri spominskem obeležju v Radohovi vasi žalna svečanost ob 26-letnici streljanja prvih talcev v takratni Ljubljanski pokrajini. Te prve žrtve fašističnega terorja so bile: Niko Totalovič, Janez Kramar, tov. Klemenčič ter trije Mokronožani: Franc Kodrič, Ivan Majcen in Franc žlajpoh. Prireditev je pripravila ZB Šentvid, pionirji osnovne šole iz Šentvida pa so recitirali vrsto partizanskih pesmi in zapeli nekatere domoljubne pesmi. Komemoracije sta se udeležili tudi delegaciji ZZB iz Trebnjega in Grosupljega. 34 vasi je pilo vodo iz cistern TREBANJSKE IVERI Tako kot vsako leto smo tudi letos na občnem 'zboru LD Velika Loka imeli letni ojjničim dela. Naše lovišče meri 3200 ha zemljišč, družina pa ima 32 članov, povečini kmetov in delavcev. j Za divjad skrbimo tako, da uničujemo roparice, ki ne de-ajo škode samo lovstvu, mar- Nove Mercatorjeve trgovine Gradišče, trebanjska poslovna enota Mercatorja, je v glavnem držalo besedo in do maja uredilo večino predvidenih novih prodajaln. Novo trgovino so dobili v Dobrniču, šentlovrencu in na Čatežu, v Šentrupertu pa bodo morali nanjo še malo počakati. V omenjenih krajih imajo ljudje zdaj na voljo trgovine KZ Trebnje in Mercatorja. Št. 19 (946) DOLENJSKI LIST Predavanja in krvodajalstvo V Šentjerneju se je 17. aprila sestal krajevni odbor Rdečega križa, pripravil delovni načrt za teden RK in za dan krvodajalcev ter obravnaval priprave na jesensko in zimsko dejavnost. Lani je • dalo kri 125 ljudi, letos pa pričakujejo še boljši uspeh. Sklenili so tudi, da bodo v delovnih organizacijah zbirali denar za letovanje otrok. Marca je krajevni zdravnik dr. Vladimir Zorič predaval v Šentjerneju, Vrhpolju, Orehovici in na roditeljskem sestanku v šentjernejski osnovni šoli o tem, kako si lahko ohranimo zdravje. V RK so bili zelo marljivi podmlad-karji, ki imajo veliko zaslug, da se je število članov RK na šentjemejskem območju povečalo na 467. P. T. Včasih opekarna, zdaj hiše 23. aprila je občinska skupščina v Novem mestu sprejela zazidalni načrt za območje Prečne, na katerem je bila pred leti opekama. Zazidalna površina meri nekaj več kot 5 ha, na njej pa bodo občani lahko sezidali 43 enostanovanjskih hiš. Za zazidavo na prostoru nekdanje opekarne se zanimajo delavci, ki so zaposleni v Bršli-nu in v Zalogu. °roslava z recitalom V počastitev obletnice Osvobodilne fronte in praznika dela je bila v četrtek, 25. aprila zvečer, v novomeškem Domu kulture proslava. O pomenu in vlogi OF ter o Socialistični zvezi kot njeni naslednici je govoril predsednik občinske konference SZDL Slavko Dokl. Za kulturni del prireditve sq cicibani in pionirji pripravili skupinske recitacije, Oder mladih pa je nastopil z recitalom Borove pesnitve »Šel je popotnik skozi atomski vek«. Na proslavo je prišlo veliko občanov, predvsem dijakov iz srednjih šol. Komisija za pomoč lovskim družinam Upravni odbor novomeške iovske zveze je 16. aprila imenoval komisijo, ki bo lovskim družinam pomagala izdelati 5-letne gospodarske programe. Člani upravnega odbora so razpravljali o razvrstitvi lovišč v razrede, ob tem pa so spregovorili tudi o lovišču Žitni gori, ki ga upravlja Lovska zveza Slovenije. Seji je prisostvoval predsednik LZS Rado Pehar ček. Vavta vas: naposled le postaja? Za avtobusno postajo v Vavti vasi še vedno ni prostora. Posebna komisija se je pred dnevi spet sestala in ugotovila, da je najprimernejši prostor za postanek avtobusov pri Brdavsovi hiši. Ker je to le predlog, se še ne da reči, če bo postaja res na tem mestu. Stražane pa žuli vprašanje javne razsvetljave. Ljudje so že večkrat povedali, da bi naredili marsikaj brezplačno, če bi začeli urejati javno razsvetljavo. Na križišču v Straži je predvidena bencinska črpalka. Postavili naj bi jo že letos. Stražani upajo, da bodo ta prepotrebni objekt res dobili, če črpalke ne bodo kmalu postavili, bodo na tistem mestu uredili park. : .. ' ' ■ 84 par družbene pomoči za taborniško skromnost! Pogovor s starešino Brankom Lukičem o delu in načrtih Odreda gorjanskih tabornikov Javorčani in Banovci so najeli krožno žago, da jim doma razreže hlodovino, medtem ko so do zdaj hlode vozili v dolino, žagarjem, ki so doma iz okolice Banje Luke, gre delo hitro od rok in razžagajo na dan tudi po 12 m5 hlodovine. (Foto: Polde Miklič) NA SKUPŠČINI ZZB NOV V NOVEM MESTU SO SKLENILI Iz opazovalnic v sredino življenja! »Dokler bomo mogli, bomo v prvih vrstah za družbeni napredek,« so poudarili nekdanji borci NOV iz novomeške občine »Borci NOV ne smemo biti samo opazovalci, marveč zavzeti družbeno-politični delavci,« je poudaril med drugim Miloš Jančič v uvodnem poročilu na skupščini ZZB NOV v soboto, 27. aprila dopoldne v novomeškem Domu kulture. »Podpiram stališče, da se moramo borci bolj uveljavita,« je v razpravi dejal Rihard Romih, »če ne bomo mi aktivni, bo aktiven kdo drug v drugi smeri, to pa nam ne bo vseeno,« je poudaril. Podpredsednik občinske skupščine Avgust Avbaa: je opozoril na možnost, da bi lahko nekaj stanovanjskih in drugih razmer uredili, če bi dobili ustrezen del sredstev, ki so se zbrala od pokojnin pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje. Predstavnik upokojencev Marcel Godnik je pojasnil, da bo možno omenjena sredstva dobiti letos Janez Potočar je poročal o težavah, ki jdh ima komisija za ugotavljanje posebne delovne dobe. Omenil je, da so zahtevki, ki so jih prosilci še pravočasno vložili, večkrat precej čudni. »Tako je komisija dobila tudi zahtevek nekoga, ki je hotel imeti priznano posebno delovno dobo zato, ker je tega in tega leta videl partizanskega aktivista,« je povedal. Zvone šuštaršič, direktor KZSZ je omenil, da bo služba za socialno zavarovanje maja zamenjavala zdravstvene izkaznice za kmete. Povedal je, da bodo vzeli izkaznice vsem, ki ne bodo plačali obveznosti. To bo doletelo tu di nekdanje borce, ki se preživljajo s kmetijstvom. »To bo hud problem in ga brez sodelovanja vseh družbenopolitičnih dejavnikov ne bo možno rešiti,« je poudaril. - Sekretar občinskega komi teja ZKS Slavko Vute je me- nil, da bodo akcije uspešne le tedaj, če ZZB NOV ne bo nastopilo samo zase, izolirano. Ivan Grašič in Boris Gabrič sta govorila o prenosu partizanskih tradicij na najmlajši rod. Gabrič je povedal, da je v šolskih učbenikih premalo gradiva o NOV zato učitelji ne morejo zadovoljivo poučevati otroke Milica Šali je prebrala resolucijo, ki so jo s skupščine poslali Fronta narodne osvoboditve Južnega Vietnama. V resoluciji nekdanji borci NOV iz novomeške občine hrabri jo Vietnamce in obsojajo kru tost ameriškega imperializma nad vietnamskim ljudstvom Tovariš Lukič, ali napoveduje letošnja izredno razgibana dejavnost novomeških tabornikov preporod ali samo poživitev dela te organizacije? Začel bi z dejstvom, da je odred gorjanskih tabornikov, kateremu sem starešina, tri leta — do lani — bolj spal kot delal. Lani smo vodstvo pomladili, v njem so samo štirje starejši od 20 let, in to se že pozna Koledar letošnjega odredo vega dela je verjetno bogat. Dovolite pogled vanj? Najprej o tem, kar je bilo: januarja — 6-dnevno taborjenje pod šotori na Gorjancih, 1. aprila — kresovi za dan MDB, 14. aprila — tabomišk: mnogoboj za Dolenjsko (zmaga), 20. aprila — kresovi na Marofu (v počastitev kurirčkove pošte), 21. aprila — narašča jniški mnogoboj v Brežicah, 23. aprila — taborniški mnogoboj za prvenstvo Slovenije; poleti pa — taborjenje v Ohridu s srečanjem z makedonskimi taborniki. Slišali smo. da bo vaš od red dobil v varstvo prapor Gorjanskega bataljona. — B lahko kaj več povedali o tem? Zelo na kratko: borbeni prapor Gorjanskega bataljonu bodo novomeški taborniki dobili v varstvo na proslavi bataljona 9. j-unija v Kostanje vici. Kako pa družba priznava vse to delo tabornikov? V zadnjih petih letih smo dobili za osnovno taborniško Septembra bo zborovala XII. SNOUB »Vodomci« s sandolini V odredu gorjanskih tabornikov v Novem mestu so »vodomci« četa, kd se uCcvarja predvsem z vodnim taborništvom. »Vodomci« so naredili čolnarno na nekdanjem peri-šču pri Krki in uredili delavnico na prostem. Do zdaj so si sama naredili šest sandoli-nov in večji čoln. V Novem mestu hkrati zborovanje XII. brigade, borcev za severno mejo in brigadirjev? Stalni odbor XII. SNOUB, ki ima domicil v novomeški občini, je sklical 15. aprila v Novem mestu posvet o praznovanju 25-letnice ustanovitve te brigade. S predstavniki občine in družbeno-političnih organizacij so se dogovorili, da bo osrednja proslava ob pomembni obletnici XII. brigade 8. septembra v Novem mestu, in predlagali, da bi to praznovanje vključili v proslavljanje letošnjega občinskega praz nika. 25-letnico ustanovitve XII. SNOUB bodo praznovali od maja do septembra. V tem času bo več prireditev, posvečenih brigadi. Med pomembnejšimi bo razstava dokumentov o življenju, delu in bojah XII. brigade. V drugi Lovski nasvet kmetovalcem Novomeška lovska družina je plačala lani za škodo, ki jo je divjad povzročila na kmetijskih površinah, 3280 din in 80 par. Za redno vzdrževanje lovišča je bilo porabljeno 17.323 din in 90 par. Lovska družina se je za letos odločila, da bo opozorila kmetovalce, naj zaščitijo poljske pridelke pred divjadjo. Njive bo treba zavarovati na način, ki je že v navadi — z žico in konzervnimi škatlami. Ce njive ne bodo tako NOVOMEŠKA KOMUN/? zavarovane (ograjene), lovska družina ne bo priznala in ne povrnila škode, ki jo bo napravila divjad. Lastniki psov morajo imeti pse privezane Ce bodo lovci videli na lovišču psa, ki ne bo na vrvici, ga bodo ustreli- li. Kdor bo prišel v lovišče z zračno puško, ga bodo ime- li za divjega lovca in ga kazensko preganjali Sušico so očistili V Dolenjskih Toplicah so pred dnevi očistili Sušico nepotrebne navlake in ji uredi li strugo m bregove Doklei bo tak red. ie odvisno predvsem od samega prebival stva Paziti morajo, da jim Sušice ne bodo • v nočnih urah zasuli 7 odpadki D G polovici maja bo izšla v brošuri tudi zgoščena zgodovina te brigade, borci pa bodo o njej v šolah pripovedovali spomine. Na posvetu so predlagali, naj bi osnovnošolci iz obeh dominicilnih občin — sevniške in novomeške — na javni prireditvi tekmovali v znanju o XII. brigadi Predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij so na tem posvetu predlagali, naj bi zborovanje XII. SNOUB združili z zborovanjem brigadirjev ob 10-letnici avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb in z zborovanjem (koroških) borcev za severno mejo. Izlet na Kum Novomeško planinsko društvo prireja izlet na dolenjski vršac — Kum v nedeljo, 12. maja. Odhod bo ob 5. uri z avtomobili izpred hotela Metropol. Stroški za prevoz so 10,00. Ndin. Prijave zbira do 10. maja Rubika Kos v knjigarni mladinske knjige v Novem mestu V primeru slabega vremena bo izlet naslednjo nedeljo. Planinsko društvo Novo mesto ^»ski vodnjak usphnil Vodnjak mimopeške osnov ne šole je lntos že zgodaj presahnil. Polnijo ga iz Temenice, že večkrat pa so vodo pripeljali iz Novega mesta. dejavnost povprečno po 1270 din (127.000 S din) na leto. V odredu imamo 150 tabornikov, družbena pomoč na enega tabornika pa je znašala povprečno 84 par (84 din). Zakaj samo toliko? Gotovo zato, ker se je glas tabornikov premalokrat oglašal v javno--sti, v zahtevali pa so bili taborniki preskromni. Malo priznanja so deležni tudi taborniški aktivisti, čeprav se nekateri že po 15 let ukvarjajo z mladino. Zunanji ocenjevalci taborništva ob vsem tem ne vedo, kakšno samo-odpovedovanje je potrebno pri delu z mladino. Naj povem, da so do zdaj še vsi vodje tabornikov za taborjenje izrabili letne doipuste, da so prav tako plačali ta-bornino kot drugi taborniki, ne da bi dobili vrnjen en sam dinar. Delegati za VI. kongres ZSJ 26 aprila je občinski sindikalni svet v Novem mestu izvolil štiri delegate za VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije: Jožeta Marolta, tajnika RS ZSS, Jožeta Blažiča, občinskega inšpektorja, Milana Blatnika, direktorja KOVINARJA, in Adolfa Šuštar ;G AL EB< ANTON OBERČ OGLEDALA • kristalna • polkristalna • navadna 3-milimetrska uvožena vseh velikosti za opremo lokalov in stanovanj vam nudi STEKLARSTVO ŠIŠKO - KLOBUČAR Novo mesto, Hladnikova 1 tel. 21-439 Novomeška kronika ■ VODE IN ELEKTRIKE je zadnje dni zlasti na desnem bregu Krke (v blokih ob Trdinovi ulici in Zagrebški cesti) večkrat zmanjkalo. Voda je prenehala teči popoldne do večernih ur ali pa je imela v tem času tako majhen pritisk, da ni bilo možno uporabljati pralnih in drugih gospodinjskih strojev. Pri podjetju VODOVOD, ki oskrbuje mesto s pitno vodo, so povedali, da so v Trdinovi in Kristanovi ulici, na Zagrebški cesti na desnem in v Koštialovi ulici na levem bregu Krke ozka vodovodna grla. Pripomnili so tudi, da bi bilo več vode, če ne bi ljudje popoldne toliko zalivali vrtov. ■ Z GLAVNEGA TRGA v večkrat na dan odpelje rumena cisterna pitno vodo na podeželje, kjer v letošnji suši stradajo pitne vode. Iz Novega mesta vozijo vodo v Suho krajino, Mimo peč in druge kraje, kjer so presahli potoki, studenci m vodnjaki. ■ AVTOBUSNI IZLET v Dražgoše, Železnike in na Vrhniko bodo priredili upokojenci 18. maja; odhod ob 6. uri. Izlet bo enodneven. Prijave bodo sprejemali v Društvu upokojencev v Citalniški ulici do 15. maja. ' \ ■ ŠOPEK NAGELJNOV so dali nekdanjemu priorju samostana v Pleterjah dr. Edgarju Leopoldu Lavovu borci NOV na letni skupščini ZZB NOV 27. aprila v Domu kulture in tako dali priznanje nosilcu spomenice NOV in velikemu sodelavcu s slovenskimi partizani za njegovo delovanje med NOV in po njej do današnjih dni. ■ PARKIRIŠČE PRI DBH ob Trdinovi ulici bodo v kratkem asfaltirali m ga izročili namenu. Na njem bo prostora za 19 osebnih avtomobilov, uporabljali pa ga bodo lahko vsi, ki so do zdaj svoja vozila parkirali kar na ulici pred banko, ■ PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI so na Glavnem trgu uredili okolje nove MERCATORJEVE blagovnice in ELEKTROTEHNE. Poleg obeh hiš so na novo uredili stopniščaste prehode z Glavnega trga v stranske ulice. V Vrhovčevi ulici so uredili tudi pročelje Ribje restavracije in drugih stavb. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je Rozalija Slak s Šmi-helske ceste — Matijo. PO KORAKIH REORGANIZACIJE Tri vprašanja sekretarju Z K Odgovarja Miroslav Vute, sekretar občinskega komiteja ZK Novo mesto - Tokrat vprašanje: kako in kaj delati, da bi čimproj uresničili vsebinsko reorganizacijo Zveze komunistov — Kako si zamišljaš delo krajevne organizacije ZK ali pa organizacije ZK v podjetju na način, ki bi omogočil čimprej doseči vsebinsko preobrazbo? — Nekatere naloge osnovnih organizacij ZK so enake. Te so predvsem skrb za idejno rast članstva, vključevanje članov v razne organe samouprave v delovnih organizacijah in družbi ter v delo družbeno političnih organizacij v krajevnih skupnostih itd. ZK pa se mora vedno bolj prek svojih Slanov uvrščati v vsa doga-gajanja družbenega ra- Vseb inska preobrazba ZK je predvsem v preobrazbi ljudi in članov ZK, ki morajo odločneje, dosledneje in hitreje usmerjati družbeni razvoj v vsaki osnovni celici naše družbe tja do najožjih samoupravnih skupnosti v družbeno politični skupnosti. V osnovnih organizacijah bi morali predvsem čvrsteje oblikovati lik komunista, zato bi moral vsak član čutiti za svoje ravnanje največjo odgovornost prav nasproti osnovni organizaciji, kar pomeni največ j o odgovornost do drugih komunistov, ki so vključeni v to osnovno organizacijo. Življenje in družbeni razvoj nista zaprta v okvir osnovne organizacije ZK. Zato menim; da se v naših organizacijah morajo komunisti pripravljati na akcije v družbi, soočati svoje poglede in oblikovati stališča, ki jih .hočemo v širših ali ožjih družbenih skupnostih uveljaviti. Doumeti moramo, da bomo dotlej, dokler bomo samo sprejemali sklepe in določali linijo, ne pa jih tudi v praksi uresničevali, še vedno samo govorili o nujnosti preobrazbe v ZK. Sicer pa ta proces ni nikoli zaključen in življenje ter razvoj terjata nenehne preobrazbe v mišljenju in preobrazbi ljudi, seveda pa tudi naše organizacije. Enotnih receptov za delo ni. Težko pa je določiti tudi generalno linijo za delo osnovnih organizacij. Naštel bom torej le nekaj glavnih nalog, ki nas čakajo pred kongresom ZK. Te naloge so: 1. Hitreje moramo pritegovati mladino v ZK, da bi v naše delo pritegnili nove ideje in mlade sile. 2. Močneje moramo komuniste usposabljati za naloge v družbenem razvoju (študij, izmen java-pogledov in stališč, individualno spoznavanje objektivnih zakonitosti razvoja za oblike dela znotraj ZK, ki jih moramo hitreje uvajati v našo prakso). 3. Analizirati moramo svoje delovanje, ga usmerjati in sproti korigirati, ali skratka: oblikovati lik komunista revolucionarja v današnjih pogojih in v tem procesu odstraniti iz ZK vse taste, ki nam kvarijo ugled, če predvsem zadnji nalogi ne bomo posvetili dovolj pozornosti in volje, nam tista prva ne bo uspela. Mladina bo vstopala v ZK le, če bo v njej videla možnost za uresničitev svojih teženj. Težnje mladih ljudi pa so večinoma napredne. 8. NADALJEVANJE Vsa ta dogajanja se najlepše zrcalijo v grobovih tedanjega časa, ki so nam še vedno glavna opora za poznavanje te dobe. Velike spremembe v gospodarskem in družbenem življenju so narekovale tudi spremembe pri obredu in načinu pokopavanja. Odslej naprej Iliri svojih mrtvih ne sežigajo več, temveč jih pokopavajo z vso opremo in okrasjem, ki so ga nosili za življenja. Socialna diferenciacija in družbeni položaj se prenašata iz življenja tudi v mesto mrtvih. Grobna konstrukcija ni več enostavna in grobovi niso več brezimni. Odličnejše osebe pokopavajo tudi že v preprostih lesenih krstah. Na grobove začno nasipavati zemljo — nastajajo gomile, tako značilna pokopališča halštat-skih Ilirov, s katerimi je tako bogata prav dolenjska dežela, število grobov v posameznih gomilah je zelo različno, kot se gomile tudi že na zunaj razlikujejo po velikosti. Poznamo gomile samo z enim ali dvema groboma, lahko je družinska grobnica z več pokopi, običajno pa najdemo v gomilah več desetin grobov, za katere menimo, da so rodovne grobnice. Najvažnejše med njimi, na primer tiste v Stični in na Mlagdalenski umrlemu. V bogatih ženskih grobovih pa najdemo veliko število bronastega nakita: zapestnice in zaponke, ogrlice iz jantarja in raznobarvnega stekla, ki so ga uvažali iz sredozemskega prostora. Našli pa so tudi že ia tankih zlatih lističev , v ■ Bronasti trinožni kotliček (visok je 43 cm) so izkopali junija 1941 v Kandiji, po vsej verjetnosti v isti gomili kot dve leti prej bronasti oklep. Ta kotliček je služil kot daritvena posoda, kar nam povedo upodobitve na situlah. Ker se take posode zelo redko najdejo, sklepamo, da so kotliček položili v grob neki zelo odlični osebi. Kotliček hrani Narodni muzej v Ljubljani. »Ena gospa je rekla, da se čudi, ko nihče ne pobira davka na prah iz sosednjih ulic, ki se nabira na zelenjavi in mesu na no-vomeSki tržnici... Saj to je vendar prah posebne sorte!« >LOVEC<, lovska zadruga, NOVO MESTO, Ce3ta herojev 8 | Prodajalna je dobro založena z vsemi vrsta- | | mi lovskih in športnih pušk, vsem lovskim | | priborom, ribiško opremo In opremo za iz- | | letništvo. Obiščite nas! gori, so krile v sebi celo nad dvesto grobov. Te največje gomile so podobne že kat majhnim gričkom, saj merijo do 7 metrov v višino in nekaj desetin metrov v premeru. Domnevamo, da so v takih gomilah pokopani člani ene plemenske skupnosti; Praviloma so grobovi v gomili razporejeni v več ali manj koncentričnih krogih okoli centralnega groba velikaša in njegove družice. Po navadi so gomile na zunanjem robu omejene z vencem zloženega kamenja. Osrednje grobove v velikih gomilah, ki so zelo bogato opremljeni, imenujemo knežje grobove. Po navadi so te halštatske aristokrate pokopavali skupaj s konjem v svečani opremi. Tako lahko najdemo v takem knežnjem grobu bronasto čelado ali celo oklep* več sulic, seikire, okrašene kotličke, dekorativne bronaste plošče za pas in več keramičnih posčd, v katere so dajali popotno hrano Bronasta vedrica — situla, ki jo je izkopal Dr. W. Šmid v Malenškovi gomili 1905. Čeprav je močno poškodovana, se vendarle vidi, da je bila okrašena z iztolčenimi geometrijskimi motivi. Take vedrice so uporabljali kot posode za dragoceno pijačo ob prazničnih dneh. Podeljevali pa so jih tudi kot nagrade zmagovalcem v tekmah in rokoborbi. izdelane diademe, ki jih je »prva dama« nosila okrog čela. K nogam pa so jim položili še več lončenih posod s hrano. Poleg nekaterih razmeroma še dovolj dobro ohranjenih halštat-skih gradišč so ilirske gomile najlepši arhitektonski spomenki naše prazgodovine, neme priče veličine in moči tistih prebivalcev, ki so v zadnjem tisočletju pred našim štetjem prvi intenzivno naselili in kultivirali našo zemljo, doživeli tu svoj največji razcvet, pa tudi svoj zaton. Taka halštaška gomilna grobišča z bogatimi najdbami pozna tudi Novo mesto, čeprav gomil danes zaradi izkopavanj in zazidav ne moremo več videti, oziroma jih komaj še zaznamo. Pokopališča prahistoričnih Ilirov v Novem mestu so bila na več mestih. Eno je bilo na Marofu, na travniški ravnici severno nad Kettejevim drevoredom in nad utrjenim gradiščem, odkoder se odpira lep razgled na Bršlin in proti Hmeljniku. Tu lahko opazimo še komaj zaznavno sled ene gomile. Na tem travniku sta biH dve gomili, ki ju je 1894 prekopal Pečnik za Prirodoslovni muzej na Dunaju. Bronasta posoda z ročajem, valjaste oblike, z nar rebrenim platiščem, ki jo strokovno imenujemo cista. Tudi te posode so uporabljali za pijačo. Cisto je prav tako izkopal 1905 Walter Šmid v Malenškovi gomili. V vsem tem je gotovo veliko lepote in nedvomno je ta pojav največje čudo narave. Seveda pa lahko ta sposobnost — kot vsaka — človeška tudi onesreči, če ne ravna z njo pametno. Lahko si recimo misliš, kakšno razočaranje je za žensko, če zanosi z moškim, ki je sploh nima rad, ki je potem še pogleda ne ali morda celo še za otroka ne skrbi. V takem primeru pade veliko večje breme na žensko, zato mora biti predvsem ona še bolj previdna in razsodna v tem, kdaj in s kom ima razmerje. Vedeti je namreč treba, da lahko prav vsakemu spolnemu razmerju sledi zanositev. Sicer pa imaš časa za premišljevanje o teh stvareh še dovolj. Zdaj boš stopila šele na prag življenja in pravega zanimanja za spolnost. Rada bi le eno — da bi v meni zmeraj videla človeka, ki ti je pripravljen prav in koristno svetovati. Ker sta se precej zakasni- li, sta morali kar krepko pohiteti s pripravljanjem večerje. O nekaterih težavah fantovstva Po zadnjih pogovorih nista dajala oče in mati otrokoma nobenih posebnih pobud več za pomenke o spolnosti. Menila sta, da sta jima glavne stvari povedala in ju. zmerom Helene Puhar ni več Med prvomajskimi prazniki smo slišali radijsko vest, ki smo ji komajda verjeli. Da bi Helena Puhar, vsa polna življenja m delovnih načrtov, tako nenadoma omahnila? Pa je vendarle res in njen grob so številni prijatelji, znanci, otroci in starši že zasuli s cvetjem Helena Puhar je bila v javnosti znana po vzgojnih prispevkih, ki so jih objavljali številni časopisi in revije. Na-pisala je tudi nekaj knjižic, med katerimi je najbolj uspela »Matjaž in Alenka«, ki jo ponatiskujemo tudi v našem listu. Razen tega je opravljala težko in odgovorno službo kot vzgojna svetovalka v Ljubljani, bila pa je tudi aktivna družbenopolitična delavka. Kdor je s tovarišico Puharjevo le enkrat govoril, je v njej lahko takoj spoznal osebnost in izredno voljo do dela. Njeni sodelavci iz vzgojne posvetovalnice, s katerimi se je srečavala vsak dan, pa so ji med drugim napisati v slovo: »Ta nepojmljivo aktivna ženska, ki smo se ji vsi čudili, kako more tako uspešno tn učinkovito uporabljati in deliti svoje sile med Številno družino, naporno službo, nenehno publicistično delo in stalne nastope v javnosti, je začela delovati na vzgojno izobraževalnem torišču tik pred vojno kot učiteljica. Svoje človeško poslanstvo je uresničevala z aktivno udeležbo v NOB in takoj po vojni kot članica glavnega odbora AFZ. Nikdar pa ni pozabila na vlogo ženske - matere. Tudi tu je znala ohraniti ravnovesje med razumom in čustvi, to svojo izredno značilnost, ki jo je varovala pred ekstremističnimi stališči. Imeli smo srečo, da smo delali ob njej in se od nje učili.« Vrzel, ki je nastala v našem javnem življenju po smrti Helene Puharjeve, bo težko zapolniti. opozarjala na to, da spolnosti ne smeta imeti za nekaj, o čemer se ne bi mogla pogovarjati z njima. Zdaj sta otroka že v letih zorenja in je njuna stvar, koliko še želita svoje skrbi in pomisleke obravnavati z roditeljema. S prepogostim vračanjem na ta vprašanja bi spolnost prej preveč poudarjala, kot pa ji prisojala pravšnjo mero pomena. Skratka, sklenila sta pustiti ju in čakati, kdaj in v kakšni obliki bosta morda fant in dekle sprožila novo vprašanje. Prvi je storil to Matjaž. Bil je vroč poletni dan. Namenili so se na kopanje, toda Alenka ni »mogla« iti. Oče in fant sta šla sama, mama in Alenka pa sta ostali doma. Matjaž je nenadno odpoved sprejel z razumevanjem; kazno je bilo, da ve, zakaj si je sestra »premislila«. Ko je oče na poti namenoma mimogrede omenil, da je škoda, da Alenka ni mogla itd, ko je tako lep dan, se je Matjažu naenkrat razvezal jezik: — Najbrž ima tisto, ne, kar imajo le ženske? — Menstruacijo, da, — je brž rekel oče. Proti pričakovanju ga je fant presenetil z novo pripombo: — Fantje oziroma moški pa tega nimamo. Oče je bil zelo vesel, ker je čutil, da je bil njegov dosedanji pouk fantu v tem pomanjkljiv. — Tako vidnega in stalno ponavljajočega se ni, to je res. Toda neko posebnost pa prinesejo ta leta tudi fantom in še posebej fantom. Včasih se na primer v modih nabere toliko semena, da se ga morata znebita. V takih primerih včasih fantom ta odvečni) to-cočina sama odteče. Največkrat ponoči v spanju. To imenujemo nehoteni izliv semena ali polucijo. Ne nastaja redno, marveč različno, pri nekaterih pogosteje, pri drugih manjkrat ali celo nikoli. Fantje, ki jim ni nihče o tem nikoli pravil, so spričo tega večkrat prestrašeni ali celo zaskrbljeni. Mislijo, da se jim je kdove kaj zgodilo, da so morda bolni. Pa ne gre za bolezen ne za karkoli nenavadnega ali čudnega. Taki nehoteni izlivi so zlasti pogostni v letih zorenja in sploh v mladosti. Kasneje se organizem umiri in človek si tudi uredi življenje in spolne odnose, pa je tega vse manj oziroma sploh ni več. Glavno pa je, da veš, da to sploh ni bolezen in tudi nič posebnega. V tern času sta prišla že do kopališča. Fant je predlagal, da bi si izbrala kotiček, kjer bi bila lahko sama. Oče je slutil, da bi morda rad še o čem govoril, in mu je seveda rad ugodil. Ko sta sedla, mu je željo prebral kar iz oči. — Veš, fantom pa so taiki izlivi prijetni, da si jih celo zaželijo in jih z draženjem spolnega uda tudi sprožijo. V takem primeru seveda ne moremo več govoriti o nehotenem, marveč o hotenem izlivu. Ta pojav imenujemo samozadovoljevanje ali s tujim izrazom masturbacija, včasih boš slišal tudi izraz onanija. Ljudje radi, vendar zmotno mislijo, da se samozadovoljevanje pojavi šele v tvojih letih, to je v puberteti, v letih France Slana: Razmišljajoči Matjaž zorenja. Večkrat naletimo nanj že tudi pri mnogo mlajših otrocih, čeprav je tedaj zaradi nedozorelosti nekoliko drugače izraženo, denimo, ne pride do izliva. Napačno je tudi mnenje, da nastane samo pri fantih. Res je pri njih bolj pogostno kot pri dekletih in zaradi razlik med spoloma tudi drugačno. Eni in drugi se zatekajo kdaj k samozadovoljevanju zaradi prijetnih občutkov, ki jih prinaša. Največ samozadovoljevanja je v razdobju spolnega zorenja. Mlad človek naj veliko dela, goji šport, se dovolj giblje in živi sredi veselega društvenega življenja! Fant je mimo ležal na produ in pretresal kamenčke iz roke v roko. Vpraševal ni, vendar ga je stvar očitno zelo zanimala. Oče ga je razumel in nadaljeval: — Včasih so imeli samozadovoljevanje za pravo strahoto. Menili so, da povzroči ne vem kakšne bolezni, sušenje hrbteničnega mozga in celo blaznost, moško spolno nemoč ali impotenco in kdove kaj še. Zdaj pa vemo, da samozadovoljevanje ne zapusti nobenih posledic. Vendar če se mlad človek temu vdaja, izgubi smisel za druge, življenjsko važne reči. To je velika škoda, kajti to mu zmanjšuje uspehe na raznih področjih, taiko pri učenju in pripravi na poklic, kakor tudi pri športu in pri drugih dejavnostih, s katerimi se mladi ljudje ukvarjajo v prostem času. Nekateri ljudje, ki so se na samozadovoljevanje preveč navadili, pa celo tudi izgubljajo smisel za druženje z ljudmi drugega spola, z druženje z vrstniki nasploh. To je spet velika škoda, zakaj človek obogati, Če se druži z drugimi ljudmi, izmenjava z njimi misli, z njimi dela, se veseli in zabava. MSad človek je poln sil, zato je priporočljivo, da veliko dela, goji šport, se dovolj giblje in udeležuje društvenega življenja. Zanemarjanje druženja z drugimi ljudmi in pretirano sedenje, še celo ob cenenih ljubezenskih romanih in filmih ter podobni navlaki, gotovo pospešuje samozadovoljevanje. Sicer pa je poglavitno, da veš, da je to znamenje nedoraslosti in nezrelosti. Zato je potrebno, da si utrujamo voljo in da se učimo obvladati se. Kolikor bolj se kdo počuti zares fanta in mladega moškega, odraslega človeka, toliko manj kaj takega dela. Zna se obvladati in noče, da bi ravnal kot nedorasel in nezrel človek. - Samozadovoljevanje je bolj ali manj prehoden pojav, ko človek ni več otrok, odrasel pa tudi še ne. Ko smo zares odrasli, hočemo več kot pa zgolj samozadovoljevanje. Predvsem se hočemo trajno vezati na človeka, ki bi nas iz vsega srca ljubil in bi ga mi ljubili ter si z njim uredili skupno življenje in skupen dom. človeka, ki bi delil z nami, mi pa z njim, tako zadovoljstvo kakor tudi težave življenja... Pogovor o moči spolnega nagona in previdnosti v odnosih Matjaž je lepo razvit fant in Alenka mlado, čedno dekle. Matjaž že obiskuje plesne vaje na šoli, kar mu Alenka, ki je mlajša in še nima te pravice, na vso moč zavida. Oba pa sta predvsem navdušena tabornika. Roditelja nobenega v stikih z mladimi ljudmi različnih spolov in podobne starosti ne ovirata, pač pa ju — kot doslej — skušata tudi v teh stikih voditi in jima odnose med fanti in dekleti trezno pojasnjevati. Pisma, ki so jih napisale tuje roke... Zadnje tri tedne smo dobili precej pisem, v katerih■ neznani pisci in ljudje z izmišljenimi podpisi (to smo ugotovili ob naših obiskih v raznih krajih!) sporočajo svoja mnenja, ogorčenje, jezo, razočaranje in grožnje, ker objavljamo v našem tedniku na tej vzgojni strani spis Matjaž in Alenka. Nekaj teh pisem objavljamo danes v prvem delu našega časnika, nekaterim »neznanim junakom« in ljudem, ki so se skrili za tuja imena, pa bomo izjemoma odgovorili še enkrat na tej strani. Med pošto, ki je prihajala na naš naslov, smo brali tudi takele cvetke: »Kako ste licemerni rn enolični vi, ne pa uredništvo verskega lista DRUŽINA in še manj OGNJIŠČA. To je zelo razburkalo prebivalstvo majhnega kraja. Nekulturno je, da si upate tako direktno obsojati nasvete za spolno življenje, ki nam jih daje verski list OGNJIŠČE. Vidno ste pokazali, da ite iskati stavek, s katerim bi naravnost osmešili nauke OGNJIŠČA. Toda na žalost vam to ni uspelo. Ali se kdaj uredništvo OGNJIŠČA spotika v Vaš list? Mimo lahko rečete »ne«. No, pa primerjajte vaš list z OGNJIŠČEM, ki nam daje toliko naukov, to je prava hrana za nas mlade, ne, za nas vse. Ne recite, da je to religiozno in da je to pisal kak verski zagrižnjenec. Ne, toda hoče se resnica...« Podobnih pisem z raznimi grožnjami, neumnostmi, versko zagrizenostjo in podobnim gradivom je bilo nekaj iz raznih manjših krajev, pisci pa so jih oddali v bližnjem večjem mestu, hoteč še tako skriti »zadnjo sled o piscu«. Dejali smo že, da dobivamo pisma z izmišljenimi podpisi in z imeni oseb, ki jih sploh ni na svetu. Ni težko za takimi sestavki prepoznati tudi tujih rok, ki včasih vodijo pisce teh skromnih pisemc, v katerih pa je skrito precej zlobe, hinavščine, predvsem pa onemogle jeze in besa nad vsem, kar je sodobno, napredno in ljudem všeč. Naj povemo še enkrat: nepodpisana pisma oz. pisma z izmišljenimi (zlaganimi) imeni romajo v koš. Njihovi duhovni očetje tako mesto tudi zaslužijo. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Ančka Gošnik-Godec: ilustracija k zgodbi Ele Peroci OGRAJA V ROŽAH Pogovor z zdravnikom Kalcijeve soli so osnova za okostenevanje. Brez prisotnosti vitamina D ali kalciferola okostenevanje ni mogoče. Kosti rastejo do 35. leta starosti, potem počasi upadajo do 65. leta, pozneje pa je upadanje hitrejše. Otrok potrebuje veliko kalcija že v razvoju v materi, kjer ga dobi iz materine krvi, po rojstvu pa iz mleka. Kalcij je nujen tudi v krvi, kjer mora biti njegova sorazmerna količina stalna, sicer se pojavijo krči. Brez kalcija ni živčne prevodnosti niti strjevanja krvi, pa tudi fizikalno-kemični procesi v celicah niso uravnovešeni. Odrasel človek ga potrebuje na dan 0,8 grama, nosečnica 1,5 grama, doječa mati 2 grama. Otrok do 10. leta starosti ga potrebuje 1 g dnevno, v dobi pred zorenjem 1,2 grama, v dobi zorenja do 20. leta — fantje 1,4 grama na dan, dekleta pa 1,3 grama na dan. Največ kalcija dobimo v mleku in siru, v jajčnem rumenjaku, deloma v trdi vodi. V drugih živilih ga je manj. Železo je osnova za rdeče krvno barvilo, pa tudi ce-j lice ga potrebujejo za svoje celično dihanje. Če je železa ' premalo, se razvije slabokrvnost in zaradi tega težavno dihanje; pomanjkanje kisika, s tem v zvezi pa še druge težave. Ker ga je v mleku premalo, se lahko zgodi, da dojenček postane slabokrven, če ga hranimo le z mlekom. Zaloge železa, ki jih dojenček prinese na svet v svojih jetrih, trajajo le okrog pol leta. Odrasel človek potrebuje 8 mg železa na dan, nosečnica 15 mg, doječa mati približno enako. Ustrezne količine veljajo za otroke in odraščajočo mladino. Največ železa dobimo v. krvi, na primer v krvavicah, vranici, jetrih, pa tudi v špinači, regratu, korenju, paradižniku, rdečem zelju in zeleni solati, nekaj ga je tudi v sadju. Kalij, natrij in klor urejajo osnovno preosnovo in ravnovesje vode v telesu, pa še solno kislino v želodcu. Zapleten sistem kalijevih in natrijevih soli v krvi in tkivnih tekočinah je važen regulator ozmotskega pritiska in dihanja. Kalija je dovolj v vsaki hrani, natrij in klor pa do-dibo v kuhinjski soli, ki jo potrebujemo dnevno 12 gramov. Jedi navadno solimo, večkrat pa je sol že v jedeh, če se potimo, potem sol z znojem izločamo; tedaj potrebujemo še več soli. Fosfor je v telesu vezan s kalcijem. Pri odraslih je razmerje fosfor : kalcij 1,5:1, pri nosečnicah pa 1:1. Največ fosforja je v kosteh, nujen pa je tudi za sestavo beljakovin in maščob. Tudi presnova sladkorjev ne gre brez fosforja. Zelo dosti ga je v osrednjem živčevju. Dnevna potreba po fosforju je 1 gram. Dobimo ga v mleku, mesu in jajčnem rumenjaku. Brez bakra po najnovejših raziskavah ne bi bilo rojevanja krvi oziroma obnavljanja te važne tekočine. Najdemo ga povsod v tkivih. Potrebujemo ga 10-krat manj kot železa. Ker ga je v vsaki hrani nekaj, ga pojemo dovolj. Jod je sestavni del izločka žleze ščitnice, če ga ni dovolj ali pa ga sploh manjka v hrani, se razvije golša. To se rado dogaja povsod tam, kjer je morje daleč. Da bi golšo preprečili, dodajajo jod kuhinjski soli že pred prodajo. Zato pri nas pomanjkanja joda ni več. Dosti joda dobimo tudi v morskih in sladkovodnih ribah, zelenjavi in jajcih. Fluor preprečuje piškavost zob. Zato ga dajemo šolskim otrokom v obliki tablet. Brez žvepla ni nohtov, pa tudi ne povrhnice kože; silicij je potreben za lase. Vsak element ali njegova spojina ima svoj pomen v telesu. Ker gre tu za izredno majhne količine ali pa za količine, ki so v hrani že tako prisotne, se v to ne bi podrobneje spuščal. 6. VITAMINI Za pravilno delovanje človeškega organizma so nujno potrebni vitamini, če manjka ta ali oni vitamin, zbolimo. Razvije se bolezen, ki ji pravimo avitaminoza in jo imenujemo po vitaminu, ki manjka, na primer avitaminoza C. Vitamina pa je lahko samo premalo, potem pravimo temu hipovitaminoza. Vitamini niso le zaščitniki zdravja, delujejo tudi pri važnih življenjskih procesih, posebno pri presnovi hrane. Delujejo vedno v zvezi z encimi ali fermenti, nekateri pa v zvezi s hormoni. Dolgo časa so mislili, da telo vitaminov ne more sestaviti, sedaj pa vemo, da nekatere lahko. Najnovejša razdelitev vitaminov temelji na njihovih učinkih v zvezi z encimi in hormoni, pa jih zato razdelimo na endoencimovitamine in eksoencimovi-tamine ter na endohormonovitamine in eksohormonovitamine, kar odgovarja njihovemu delovanju v celici ali pa izven nje. Ker pa je stara razdelitev vitaminov bolj znana, jih bomo razdelili na: Pravilna in potrebna prehrana A. CEHOV: Podoficir Prišibejev »Podoficir Prišibejev! Obtoženi ste, da ste 3. septembra tekočega leta z besedo in dejanjem razžalili policaja 2i-gina, predsednika občine Alja-pova, žandarja Ivanova in Gavrilova in še šest kmetov. Ob tej priložnosti ste trem od naštetih prizadejali žalitev med opravljanjem njihove službene dolžnosti. Priznate, da ste krivi?« Prišibejev, mrkogled podoficir s kosmatim obrazom, je stegnil roke ob hlačnicah in začel odgovarjati z zamolklim glasom. Sekal je vsako besedo, kakor da poveljuje: »Vaše visoko blagorodje, gospod mirovni sodnik! Torej po vseh paragrafih zakona izhaja razlog, da se vsako dejanje dokumentira po vzajemnosti. Nisem kriv jaz, ampak vsi drugi. Vsa storija se je zgodila zavoljo mrtvega trupla, bog mu daj večni mir in pokoj! Šel sem lepo tretjega t. m. z ženo Anfiso, šel mimo, bogu ugodno. Pogledam: na obrežju stoji drhal vseh sort ljudi. S kakšno pravico se svet tukaj kar na lepem. zbira? sem se vprašal. Zakaj? Mar piše v postavah,' naj se ljudje zbirajo kot žrebci? Pa sem jim lepo zavpil: »Narazen!« Začel sem jih pehati, odrivati, podil sem svojat domov, velel žandar-jem, naj jih poženejo kot bike ...« »Ampak, prosim vas: saj niste ne policaj ne župani Mar je vaš posel, da razganjate ljudi?« »Ni njegov posel, ni!« je bilo slišati glasove iz različnih kotov sodne dvorane. »Zmeraj nas nažira, vaše blagorodje! Petnast let že trpimo njegovo šikaniranje! Kar se Dober nauk do smrti ne škodi. Gorje onemu, ki ga ljudje pomilujejo. Ne klesti drevesa, pod katerim počivaš. Dober izgovor, čeprav je iz trte zvit. Gospodje, kakor hočejo, ubožci, kakor morejo. Hiša razdeljena — razpada kakor zapuščena. Dober je domek, če ga tudi ni več kot za en bobek. Gospodinja pridna tri ogle podpira. je vrnil iz vojske, je tak, da bi najraje pobegnil v božji svet. Prav v tla nas je zatolkel.« »To je čisto res, vaše blagorodje!« je rekel vaški starešina. »Vsi se pritožujemo, kar nas leze in gre. Prav življenje nam je priskutil. Naj bo procesija, naj bo svatba ali recimo kaj podobnega, povsod vpije, razgraja, kar naprej in naprej vzpostavlja red. Otroke vlači za uhlje, špionira ženske, da se kaj ne zgodi... Lejte, zadnjo pot je šel po hišah in ukazoval, da se ne smejo peti pesmi, da ljudje ne smejo prižgati luči. Ni take postave, pravi, po kateri bi se lahko pesmi popevale.« »Počakajte možak, boste pričevali pozneje,« je rekel sodnik. »Sedaj naj nadaljuje Prišibejev. No, Prišibejev, nadaljujte.« »Razumem!« je zasikal podoficir. »Vi ste, vaše blagorodje, izvolili reči, da ni moj posel, da bi razganjal ljudi ... Prav! Kaj pa če je nered? Ali je mogoče dovoliti, da bi ljudje počeli, kar jim pade v glavo? Kje in v kateri postavi piše, da naj se ljudem pustijo svobodne vajeti? Recimo, da jih jaz ne bi preganjal in kaznoval, kdo pa jih bo? živ krst ne pozna pravega reda. Lahko bi rekel, vaše blagorodje, da samo jaz vem, kako je treba držati na uzdi preproste ljudi, in samo jaz lahko vse razumem, vaše blagorodje. Kajti jaz nisem prostak, ampak podoficir, vojaški skladiščnik v penziji, v Varšavi sem služboval v štabu. Potlej, izvolite vedeti, ko sem odslužil svoj rok do kraja, sem bil gasilec, zavoljo telesne izčrpanosti pa sem pustil požarno brambo in sem bil dve leti vratar v moški klasični gimnaziji. Jaz imam ves red v mezincu. Kmet pa je štor, pod milim bogom nič ne razume, zato me mora ubogati, saj je le njemu v prid. Vzemimo za primer ta dogodljaj: jaz podim ljudi domov, na obrežju pa leži na pesku mrtvo truplo utopljenega človeka. In zakaj leži? Kje je zapisano, naj leži na' tem pesku? Mar je to red? In kaj počne policaj? Zakaj ti, policija, ne obvestiš oblasti? ga vprašam. Morda se je ta utopljeni rajnik samovoljno utopil, morda pa stvar smrdi po Sibiriji. Morda je to kriminalni umor Policaju Ziginu pa so moje besede figo mar, prižgal je pa lepo kadi. »No, kje pa si se vzel, tj komandant?« mi pravi nenadoma. »Kdo pa te je postavil, da komandiraš? Misliš, da brez tebe ne vemo, kaj in kako je treba?« Zabrusil se mu: »Ti že ne veš, butec, ko stojiš kar v tri dni!« Pa mi reče: »Jaz sem to reč že včeraj javil policijskemu pisarju.« Policijskemu pisarju, prosim vas! Po katerem paragrafu zakonika pa policijskemu pisarju? Kaj pa naj pisar počne v takih primerih, ko gre za utopljenca, obešenca ali njemu podobne? To je vendar kriminalna, državljanska zadeva ... Treba čimprej poslati glas gospodu preiskovalcu ali sodnikom. Najprej je treba sestaviti akt, sem mu rekel, akt pa poslati gospodu mirovnemu sodniku. Ta strela policaj&ka me sicer posluša, zraven se pa reži. Kmetje prav tako. Vsi so se smejali, vaše blagorodje! Lahko prisežem. »Zakaj se krohotate?« sem jih vprašal. Policaj pa meni nazaj: »Takele stvari mirovni sodnik ne vzame v postopek!« Prav pot me je oblil po teh besedah. No, policija,« se je Pribišejev obrnil k policaju 2iginu, »si rekel tako ali ne?« »Seveda sem.« »In vsi tista preprosti ljudje so slišali, kako si rekel vpričo njih: »Takele stvari mirovni sodnik ne vzame v postopek.« Vsi so slišali prav te besede ... Veste, vaše blagorodje, oblil me je mrzel pot in zacepetal sem. »Ponovi, kar si rekel, ponovi!« sem mu rekel tam pred preprostimi kmeti. Ponovil je iste besede. »Torej ti, policijski uslužbenec, pa delaš proti oblasti!« sem mu rekel. »Ali ne veš, da te gospod sodnik za take besede, če le hoče, pošlje na gubemijsko žandarmerijo, ker se tako obnašaš? Mar ne veš, kam te za take politiš besede gospod mirovni sodnik lahko spravi?« Tedaj se je oglasil še župan pa rekel: »Mirovni sodnik se na to požvižga; on sodi le drobne prestopke.« Prav tako je rekel, so vsi slišali. »Kako se upaš nasprotovati oblasti?« ga usekam nazaj. »Veš, jaz ne poznam šale, lahko ti, bog in bogme, presneto vročo kašo zakuham!« Verjemite, da se mi je kar stemnilo pred očmi. Kako je mogel današnji svet postati tako samovoljen in neubogljiv! Pa sem zamahnil ... ne prehudo, seveda, ampak tako po predpisih, da se o vašem blagorodju ne bo več upal kaj takega čvekniti. Tedaj se je za župana postavil policaj — no, sem pa še policaja usekal... Zgrabilo me je pač, vaše blagorodje. Saj veste, če bedaku ne poravnaš reber, pade greh na 1 m tvojo dušo. In če je tak nered ...« »čakajte! Za red so drugi, bodo že poskrbeli. Policaj, župan, orožnik.« »Policaj ne more biti povsod zraven, razen tega ne razume stvari tako kot jih razumem jaz ...« »Ampak poslušajte vendar: to sploh ni vaš posel!« »Kaj? Da ni moj posel? No, lepo, bog in bogme! Ljudje počno, kar se jim zljubi, vi pa: Ni tvoj posel! Tožijo me, recimo, da jim prepovedujem peti pesmi... I kaj pa je lepega v pesmih? Namesto da bi delali — po jo... In še novo modo so vpeljali, da zvečer brlijo pri sveči. Ko je treba iti spat, ne: pa tisto pa ono pa pripovedovanje pa smeh! O, imam vse zapisano.« »Kaj imate zapisano?« »Kdo sedi pri sveči.« Prišibejev je vzel iz žepa zamaščen papir, si nataknil naočnike in bral: »Kmetje, ki sedijo pri sveči: Ivan Prohor, Sava Mikifo-rov, žena vojaka šustrova, vdova, ki živi razvratno s Semjonom Kislovom, Ignjat Crvčkov, ki se ukvarja s co-pmijami, njegova žena Mavra pa je coprnica in hodi ponoči mlest tuje krave ...« »Dovolj!« je rekel sodnik. »Mesec dni zapora!« »Zakaj?!« se je začudil podoficir in v dvomu razširil roke. »Po katerem paragrafu?« Zdaj natanko ve, da se je svet spremenil, sploh ni več mogoče živeti na njem. Obhajajo ga težke, turobne misli... Ko pa je stopil iz sodnije in zagledal zbrane kmete, ki so se živahno pogovarjali, je iz navade, ki je ni mogel premagati, zavpil s prehlajenim glasom: »Možje, narazen! Razidite se! Zbiranje prepovedano. Zginite domov!« HAiWOOD: Najdeni soprog »Pravite, da je vaš mož zginil, gospa Trewis? Pojasnite mi natančneje.« »Veste, zginil je pred tremi leti. Saj veste, kako je, če sta zakonca že deset let poročena in brez otrok. Prepiri pa to in ono ...« »Torej je bil vzrok prepir?« »Da. Odšel je razkačen ... Mislila sem, da se bo vrnil. No, ko ga dva tedna ni bilo, sem vedela, da ga ne bom več videla...« »Ste prijavili policiji, da je izginil?« »Nisem. Saj sem bila že tako navajena živeti sama.« »In zakaj ste se tega spomnili sedaj, po treh letih?« jo je vprašal narednik Weitt. »Zaradi sorodnikov... Zanima jih premoženje, mož pa ni pustil nobenega pisanega dokumenta.« »Aha, vaše premoženje je v nevarnosti. In mi naj po treh letih najdemo gospoda Trewisa?« »Saj vara ga. ni treba najti. Sploh ne. Le to ugotovite, da je živ, potem bom imela mir pred sorodniki.« »Oho!« se je začudil narednik. »Ali se vam kaj sanja, kje bi morda bil?« »Najbrž nekje tukaj v San Franciscu. Bil je trgovski potnik. Lahko pa bi opravljal kakršen koli poklic. Take narave je ...« »Ali veste, gospa: mogoče je, da ga sploh ne najdemo.« »Vem. Zato pa ne bo mogel biti razglašen za mrtvega in premoženje ostane meni.« Narednik Weitt se je vrnil na postajo, premišljal o tem čudnem begu in še bolj čudni zahtevi gospe Trewis. Neumno, da bi iskal, toda dolžnost je dolžnost... Tedaj ga je poklical glavni inšpektor Rennis. »Narednik, s kakšnim primerom se sedaj ukvarjate?« Weitt mu je povedal o gospe Trewis. »Kar pustite to iskanje,« mu je rekel inšpektor. »Zakaj?« se je začudil narednik. »Veste, gospod Trewis sem jaz, bivši mož gospe Trewisove. Zdelo se mi je najbolje, da izginem. Tistega usodnega dne mi je žena v mleko dala strup. Le po naključju ga je popila njena ljubljenka siamska mačka...« MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS* KOPER GEORGE B. SHAW: O brezdelnih bogatinih (Nadaljevanje in konec) Le tako si lahko pojasnimo sicer čisto nerazumljivi odpor lastniškega razreda zoper vsak poskus, da bi bilo delo v parlamentu zadostno plačano, čeprav imajo sami poglavitna mesta v parlamentu, čeprav so sami bili častniki v armadi, so storili vse, da častnik ne bi mogel živeti s svojo plačo, čeprav so se tepli za vsak sedež v parlamentu, so odklanjali, da bi država plačevala poslance in njihove volilne stroške, čeprav so videli v diplomatski službi rezervat za svoje mlajše sinove, so vendar stavili pogoj, da ne more biti sprejet noben mladenič, ki nima vsaj štiristo funtov lastnega dohodka. Borili so se in se še borijo, da od političnega dela nihče ne bi mogel živeti, sicer bi se uprava odprla tudi revnim, oni pa bi bili ob svoj monopol. Ker pa delo pri upravi države mora biti opravljeno, ga morajo opraviti sami, če ga nočejo prepustiti drugim. Zato najdete bogatine v parlamentu, v diplomaciji, v vojski, v pravosodju in krajevni samoupravi, da ne govorimo o upravljanju njihovih posestev. Ljudi, ki tako delajo, pravzaprav ne moremo imeti za »brezdelne bogatine«. 2al pa opravljajo to delo pri vladanju s predsodkom v korist privilegijem svojega razreda, da lahko ta lenari. Zaradi splošne koristi bi bilo dosti bolje, če bi se zabavali kakor večina njihovega razreda, vladanje pa rajši prepustili dobro plačanim uradnikom in ministrom, ki bi varovali koristi vse države 2ene brezdelnega razreda je nekoč krepilo njih delo: rodile so otroke in so gospodinjile. Dandanes pa se jih mnogo zateka h kontracepciji (ki ji pravijo tudi kontrola rojstev), pa ne da bi rodile omejeno število otrok, temveč da bi se temu sploh ognile. Staromodno domače gospodinjstvo se vse bolj umika življenju v hotelih in stanovanjih s služinčadjo ali pa prevzamejo to delo dame, ki jim je to poklic in so nekako ravnateljice zasebnih hotelov. Če bi bila to navadna delitev dela, ki bi omogočila ženi, da bi se ta posvetila kakšnemu poklicu, bi še šlo. Kajti marsikatera ženska ni prav nič sposobna za gospodinjstvo in zato prav tako malo sodi v kuhinjo ali otroške sobe kakor — po splošni sodbi — moški. Pri ženskah z nezasluženimi in čezmernimi dohodki pa omogoča ta način popolno jalovost in iskanje ugodja, s čimer se mnogo bogatinke prav do skrajnosti okoriščajo, ker drugače ne znajo. Seveda je zmeraj nekaj primerov, da izredni možje in žene z .zadostnim nezasluženim dohodkom, s katerim bi lahko brez dela živeli, delajo več ko tisti, ki od dela žive, ter porabijo večino svojega denarja za napredek sveta. Florence Nihghtingale je v krimski vojni organizirala bolniško službo. Prepričevala je okorele vojaške zdravnike, opravljala neprijetno in nevarno delo v lazaretih, ko bi doma lahko udobno živela brez dela. John Ruskin je objavljal poročila, kako je porabil svoje lepe dohodke in kaj vse je storil, dk bi dokazal, da je vsaj on pošten delavec in skr- ben upravitelj enega dela ljudskega premoženja, ki mu je pripadal. Ljudje tega kar niso mogli razumeti in so menili, da ni čisto pri pravem. Ko je pozneje kakor Jonathan Swift zapadel melanholiji in obupu zaradi pokvarjenosti in neumnosti kapitalistične civilizacije, so si veselo zatrjevali, da se niso o njem prav nič motili. Ko smo tako izčrpali pomen besed »brezdelni bogatini« in smo dodobra spoznali, da »brezdelen« ne pomeni, da nič ne dela (kar ni mogoče), temveč da ne dela nič koristnega, da samo zapravlja in nič ne ustvarja, lahko pritaknemo ta vzdevek razredu, ki šteje v skrajnem primeru desetino prebivalstva. Da lahko vztrajajo v brezdelju, mora ostalih devet desetin živeti v tako popolnem suženjstvu, da njih sužnost kot taka sploh ni uzakonjena. Lakota zadosti kroti reveže, da ne nalaga njihovim gospodarjem nobene tistih obveznosti, zaradi katerih so sužnji za lastnike tako dragi. Še več, revne ženske bi se bridko pritoževale, če bi se kakšna bogatinka zgolj zaradi zdravja lotila navadnega dela. Kajti zdelo bi se jim, da bogatinka odjeda revam kruh. In zdaj prihajamo do viška ironije vsega tega. Marsikatera razumna ženska, ki ironije niti ne voha, bo rajši rekla, da je to božja sodba. Ko smo dovolili tem ljudem zavidano prednost, da smejo imeti dosti denarja in nič dela (naš prismojeni recept za popolno srečo in polno svobodo), spoznamo, da smo jih napravili kilave in nezdrave; namesto da bi lenarili, vedno kaj delajo, da bi »ostali zmožni« za brezdelje. Namesto da bi delali, kar se jim poljubi, se navezujejo na utrudljiv red, ki mu pravijo družba in zabava. Če bi kaj takega skušali vsiliti navadni služkinji, bi vam pri priči odpovedala, trapist bi postal brezbož-nik, samo da bi se rešil. Samo del vsega tega, indijanski del, odkriti povratek k preprostemu življenju, k lovu, streljanju in življenju na deželi, je znosen. Pa še za to moraš biti po poli divjak, da se ne naveličaš. Toliko o početju brezdelnih ljudi! NESREČE Nesreča pri streljanju z možnarjem V Loki pri Črnomlju so na predvečer 1. maja fantje postavljali mlaj, zraven pa pokali z možniiirjem. Zaradi neprevidnega ravnanja in premočnega razstreliva je mož-nar razneslo. Lukančičev Tone, ki je stal najbliže in je bil najbolj pogumen, je bil teže poškodovan: ožgalo mu je obraz in prebilo lobanjo. Tri dni je bil nezavesten v novomeški bolnišnici. Srečo ;e imel, če jo bo odnesel brez trajnih posledic. Podobnih nesreč pri streljanju z možnarji je bilo že precej, zato bi bilo bolje, če bi v bodoče tak način manifestacij opustili. K. W. Vol in avto trčila Avto in vol sta trčila na cesti pri Travniku v Loškem potoku. Nesreča se je zgodila 30. aprila ob 20. uri, ko je Jože Lavrič iz Travnika vodil vola proti domu, vanj pa je trčil osebni avto, ki ga je upravljal Anton Vesel iz Ljubljane. Vol si je pri trčenju zlomil nogo in so ga morali zaklati, škoda še ni ocenjena. Vendar vse kaže, da bosta morala pred sodnika za prekrške šofer in vodič vola; prvi je namreč vozil, preveč po levi strani oeste, drugi pa bi moral imeti vola navezanega. Z motorjem na travnik 5. maja popoldne sta se pri Dol. Kotu prevrnila z motorjem voe-nik brez izpita Franc Vidmar iz Petan in lastnik vozila Anton Košir iz Birčne vasi. Vidmar se je pri padcu tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, medtem ko je dobil Košir le odrgnine. Vidmar in Košir sta se peljala iz Soteske proti Dvoru. Avtomobiloma sneli tablice Pri Malem Lipovcu sta se 5. maja zaletela z osebnima avtomobiloma Stefan Hren iz Srednjega Lipovca in Ivan Rober iz Ribnice. Vozili nista bili sposobni za nadaljno vožnjo, zato so jima sneli registrske tablice. Hren Je vozil po levi strani ceste. Volksvvagen v ficka Rudi 2erav iz Osijeka se je 4. maja dopoldne pripeljal z osebnim avtom v Dolenjske Toplice in zavil na parkirišče. Za njim se je precej hitro pripeljal s volkswagnom domačin Roman Kavčič in trčil v Žeravovega tička. Škodo so ocenili na 500 din. S ceste v ograjo in na travnik Jernej Božič s Seblarskega vrha pri Idriji se je 3. maja peljal z nemškim osebnim avtomobilom iz Trebnjega v Mirno. Zaradi neprimerne hitrosti je avto pri Gomili zaneslo v železno ograjo, od tam pa po nasipu na travnik. Sopotnica Frančiška Božič se je hudo poškodovala in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 10.000 din. Zagrebčan »obsedel« v jarku 3. maja zjutraj se je zagrebški inženir Safet Aganovič peljal z osebnim avtom iz Metlike v Novo mesto. Pri Trnovcu ga je zaneslo na strmino, od tam pa je zdrknil nazaj in obtičal v jarku, škodo so ocenili na 2.000 din. Someščana na ozki cesti 2.maja sta se na ozki cesti med Zvirčami in Strugami srečala in se zaletela z osebnima avtomobiloma Vladimir Kočevar in Janez Merhak iz Kočevja. Kočevarjeva žena si je poškodovala glavo ln nogo, Kočevar pa gleženj. Voziloma so odvzeli registrske tablice, škodo so ocenili na 7.000 din. Potnica skočila iz avtobusa Angela Senica iz Sel pri Dolenjskih Toplicah se je 21. aprila zvečer peljala z avtobusom. V Podturnu je pozabila izstopiti, zato je skočila iz avtobusa, ko je že odpeljal naprej. Potnica sprva ni čutila poškodb, čeprav je padla, naslednji dan pa je onemela. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. NOVOTEKS tekstilna tovarna —* NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO osebnega avtomobila ZASTAVA 750, leto izdelave 1965, izklicna cena 8.000 din. Licitacija bo 13. maja 1968 ob 10. uri v podjetju. Vsi prijavljeni morajo položiti kavcijo v višini 10°/* izklicne cene. Interesenti si lahko ogledajo avtomobil dne 13. 5. 1968 od 8. do 10. ure. Stanovanjsko podjetje KCP Kočevje preklicuj e JAVNO DRAŽBO za hišo št. 30 v Žlebiču pri Ribnici, ki je bila razpisana za 15. maj 1968, ker je ne bo. Razpisna komisija za imenovanje direktorja PODJETJA ZA PTT PROMET V NOVEM MESTU razpisuj e na podlagi II. odstavka 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. fakultetno izobrazbo druge stopnje ali priznano strokovno usposobljenost v ptt stroki za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v ptt dejavnosti; 2. prvo stopnjo fakultete ali priznano strokovno usposobljenost v ptt stroki za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, in 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj sedem let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v ptt dejavnosti. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nekaznovanosti in potrdilom, da niso v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti do 31. maja 1968 na naslov Podjetje za PTT promet v Novem mestu — razpisna komisija za imenovanje direktorja PTT podjetja. | Oglašujte v | 1 DOLENJSKEM LISTIJ! I s I H H KUHI Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in svaka ANTONA CVELBARJA iz Zaloga pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo pljučnemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin, posebej pa bolniku Francu Cvelbarju, ki mu je v težkih trenutkih stal ob strani. Zahvaljujemo se tudi organizacijam ZB, Gasilskemu društvu Zbure in ostalim za udeležbo na pogrebu in govornikom za poslovilne besede, godbenikom za žalostinke ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči domači OPREMALES NOVO MESTO, Trdinova cesta 45 spre j me več priučenih lesnoindustrijskih delavcev mizarjev za delo v strojnem oddelku. Starost najmanj 18 let. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu - zanesljiv uspehi Pre->ere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev Kmetovalcev dijakov, uslužbenk in vojakov doma Id po svetu! - Poskusit«! Kmetijska zadruga Trebnje proda pod zelo ugodnimi pogoji DVA ŽITNA KOMBAJNA ZMAJ 630 v zelo dobrem stanju. Informacije dobite na upravi zadruge v Trebnjem, tel. št. 83-020. 2MLS77W^F-FIRT NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVdlBHN* V NOVIH PROSTORIH šmihelska 12 — pri kandijski železniški postaji telefon: 21-538 □ redni servisni pregledi in popravila v garancijskem roku in izven njega □ vsa druga popravila, razen avtoličarstva □ pranje, mazanje, zamenjava olja in spodnji premazi □ skladišče in prevzem novih avtomobilov OBIŠČITE NAS! NOVOTEHNA TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO Obveščamo cenjene občane Dobove in okolice, da ima Trgovsko podjetje »KRKA« iz Brežic v Dobovi lepo preurejeno poslovalnico, ki je bogato založena. V njej boste vedno lepo postreženi. Pridite, pričakujemo vas! Priporoča se kolektiv prodajalne! VEČ KAKOR 10.000 DOBITKOV BO IZŽREBANIH ZA ČLANE IN NAROČNIKE KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE. Ji w v NOVO fr ateske MIIMI GOLF vstopnina 3 din ••••••••••••••• UGODEN ZASLUŽEK Knjigarna MLADINSKA KNJIGA v Novem mestu nudi dijakom, študentom, upokojencem,in vsem, ki želijo prodajati knjige kot akviziterji na Dolenjskem ali na stojnicah v Novem mestu, ugoden zaslužek. Prodaja je možna takoj. Prijave (pismene ali ustne) sprejema Knjigarna, Novo mesto, Glavni trg 9. NAŠIM KMETOVALCEM V VEDNOST! Na lepi ravnini je vsaka kosilnica dobra — toda prava vrednost motorne kosilnice se izkaže le na popolnoma nepravilno valovitih in strmih tleh, kjer je do sedaj kosila le ročna kosa. Lahka motorna kosilnica IRUS, model »MICKY« je edina motoma kosilnica, ki se avtomatično najtesneje, prilagodi terenu, zato edina tudi na valovitih in strmih terenih »najbolj čisto« pokosi, je izvrstna za košnjo trave in žita v ravninah, je idealna za košnjo na neravnih, nepravilno valovitih, strmih, kamnitih košenicali in rovtah, prekaša vse ostale motorne kosilnice, čim bolj neraven je teren in čim večja je strmina košnje. Kjer na strmini koscu spodrsne, se edinole »MICKY« ne zvrne! Zahtevajte ponudbo od pooblaščenih dobaviteljev: INTERMERX, Postfach 173, A-9500 VILLACH (Beljak), Avstrija, ali pa MARINO BRUMAT, Via Gorizia 3, FARRA d' Isonzo, Italija Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE JE IZŠLO DELO CHARLES DE GAILIE: VOJNI SPOMINI Prva knjiga: POZIV 1940-1942 V prvi knjigi nam avtor nazorno pojasnjuje, zakaj rešitve, sprejete po prvi svetovni vojna, niso mogle zagotoviti miru na svetu in kako se je že v predvojni Franciji zadela degradacija režima, ki se ni ustavila prav do junijske kapitulacije leta 1940. Ko je francoska vlada kapitulirala, se de Gaulle ni sprijaznil s sklepom vlade, katere član je bil. Vojno je treba nadaljevati, obnoviti francoske oborožene sile — je govoril. Pogoji za to so: francoska posest, kolonije m tja je treba spraviti mornarico, letala, ostanek kopenskih sil, vlado ter nadaljevati vojno. Vendar so ga le redki poslušali: bil je skorajda čisto sam, ob sebi je imel le nekaj zaveznikov. Za sabo ni imel organiziranega odpora v deželi in ne kreditov v tujini. Zavedal se je svojih omejenih možnosti tako doma kakor v primerjavi z Veliko Britanijo in drugimi vojskujočimi se silami. In vendar je začel politično in vojaško akcijo »Svobodne Francije«, ki je nadaljevala vojno. Zunaj metropole, v francoskih kolonijah, je zbral sile in s pomočjo zaveznikov stopil na pot osvoboditve. Od take poti ga niso mogli odvrniti ne močan odpor Vichyja, ne posebni mteresi Velike Britanije, ne zveza med Washingtonom in Vichyjem in ne druge večje ali manjše ovire.. In prav o teh ovirah in o tej začetni poti govori zelo nadrobno njegova prva knjiga »POZIV 1940—1942«. PRVI KNJIGI je dodano izredno bogato dokumentarno gradivo de Gaullovih pisem, govora, komunikejev, not. poslanic in telegramov takratnim najvidnejšim politikom in vojskovodjem. Knjiga obsega posredno tudi de Gaullov značaj: iz nje spoznamo avtorjevo dosledno premočrtnost, izredno vzdržljivost, politično in strateško ostroumnost in delovno sposobnost, silno natančnost, ko vodi , »__________________ i.« rJirriVf iirn V r\rtr>r\ n • tv"» enlAcni 1P sestanke ali “akcije, ko si izbira sodelavce, ko jim daje direktive. Končno: po splošni sodbi je de Gaulle eden riajboljših stilistov sodobne Francije, tako da tudi formalne oblike de Gaullovega pisanja pomagajo k temu, da se njegovi VOJNI SPOMINI zanimivo in prijetno bero. Knjigo je prevedel Bogomil Fatur. PRVA KNJIGA IMA SKORAJ 700 STRANI IN KOT PRILOGO ZEMLJEVID POSAMEZNIH VOJAŠKIH OPERACIJ. VEZANA V PLATNO IN S CELOFANSKIM ŠČITNIM OVITKOM VELJA 100 NOVIH DINARJEV. DO JESENI JI BOSTA SLEDILI SE DVE.- Še je čas, da se naročite na vse tri knjige DE GAULLOVIH VOJNIH SPOMINOV CENA ZA NAROČNIKE VSEH TREH KNJIG (približno 1800 strani) JE ZNATNO NIŽJA, IN SICER- 240 NOVIH DINARJEV! NAROČNIKI IMAJO POVRH ŠE UGODNOST 10 MESEČNEGA OBROČNEGA PLAČILA PO 24 NOVIH DINARJEV. NAROČITE SE LAHKO NA VSE TRI KNJIGE V KNJIGARNAH, PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE ALI S PRILOŽENO NAROČILNICO NEPOSREDNO PRI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 NAROČILNICA DL Nepreklicno naročam DE GAULLE: Vojni spomini 1-111 Vezano v platno, oena 240,00 Ndin. Naročnino bom plačal v enem znesku ali v desetih obrokih po 24 Ndin. • jg Knjige pošljite na naslov: službovanja — stalnega bivališča (neustrezno prečrtajte). Podpis: RADIO LJUBLJANA slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek. — Drago Grah: Deveta nebesa I. 1600 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Naši umetniki igrajo. .. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: »Re-quiem«. 21.C0 »Nočni akordi«. ČETRTEK, 16. MAJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Pesmi in plesi iz Vojvodine. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.3o Kmetijski nasveti — dr. Janez Brglez; Zdravljenje zajedavskih bolezni pri goveji čredi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Izbrali smo vam. 14.35 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko- Eldo Viler. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. PETEK, 10. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne poje Ileana Bratuž-Kacjanova. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Leon Kocjan: Zatiranje nose-mavosti. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepetovo. 20.00 Pojo italijanski zbori. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 11. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pii vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. JožeFer-čej: Velika mlečnost krav in hitra rast mlade živine. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 Naš podlistek — G. McDonnel: Stari oče — II. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 12. MAJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra otroke — Wolfgang Ecke: »Moj črni vnuček«. 9.05 Naši. poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Matevž Hace: žaga ob vodi. 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor e poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.4o Nedeljska reportaža. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna. 15.05 Pojo slavni operiti pevci. 16.00 Radijska igra — Prežihov Voranc — Mitja Mejak: »Judenburg«. 17.05 Nedeljsko špor. tno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 13. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 . Iz jugoslovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Prav dobro seno in silaža sta osnova za uspešno rejo govedi. 12.4o Slovenske narodne ob spremljavi harmonike. 13.30 Priporočajo vajn... 14.35 Nsši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje -zbor »France Prešeren« iz Kranja. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. 22.10 Radi ste jih poslušali TOREK, 14. MAJA: 8.08 Opert;J matineja, 9.25 Petnajst minut z Vaškim kvintetom in pevci. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franjo Tušek: Žlahtni in divji rododendroni za vrtno rabo. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.45 Svet tehnike — inž. Janko čuček: Tehnika posega v naravo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Radijska igra — Eu-gene O'Neill: »O divjina«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 15. MAJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vilko Štern: Prilagajanje poljedelstva razmeram na tržišču. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši po- MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS* KOPER TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA 12 MAJA 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohčrje, Plešivec) — (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ari-samblom Pavla Kosca in Toneta Kmetca (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 11.00 Proslava 13. proletarske divizije — prenos z Reke — (Zagreb) 12.00 Ringa raja — oddaja za otroke (Ljubljana) 15.30 Moto kros v Zaboku (Zagreb) 18.05 TV kažipot (Ljubljana) 18.25 Osa — zabavno humoristična oddaja (Zagreb) 18.55 Vija vaja (Ljubljana) 19.10 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana*-: 20.00 TV dnevnik (Beoograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 Zlati zadetek — quiz (Beograd) 20.50 športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 13. MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) ' 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb) 1825 Poklicno usmerjanje (Ljubljana) 18 50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Znanost in mi (Ljubljana) 19.40 Vokalno instrumentalni solisti: Lidija Kodrič (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Mihajlo Bulgarov: Beg - TV drama (Beograd) 21.35 Oddaja resne glasbe (Ljubljana) 22.05 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) j TOREK 14 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) I 10.35 Angleščina (Zagreb) i JI.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Zagreb) 18.15 Telesna rekreacija (Ljubljana) 18.35 Film za otroke (Ljubljana) 18.50 Torkov večer (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu: Afrika — (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) GRADAC tel. 76-1TJ. lok 8 Po Konkurenčnih cenah Izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro tn kvalitetno. vsak četrtek m »n ZA MLADE PO SRCU VMM POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: % kranjske klobase % lovsko salamo 0 šunkarico 9 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 Ž0.40 Okus po medu — angleški celovečerni film (Ljubljana) 52.20 šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.35 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA 15 MAJA 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.15 Poročila (Ljubljana) 17.20 Kljukec kot pestunja — zadnja zgodba) (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Vija vaja (Ljubljana) 18.20 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 19.D5 TV robot — glasbena oddaja (Skopje) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik-'♦(•Ljubljana)- 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Rezerviran čas (JRT) 20.55 Torino: Nogomet Juventus: Benfice (EVR) 22.50 Belfegor — serijski film — (Ljubljana) 23.40 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK 16 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak (Ljubljana) 17.30 Daljnogled — oddaja za otroke (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Naši zbori: Nastop moškega zbora »Lira« iz Kamnika — (Ljubljana) 18.45 Kalejdoskop (Ljubljana) 19.05 Samai — humoreska (Beograd) 19.45 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Med Sočo in Dravo — prenos iz Plav in Dravskih elektrarn (Ljubljana) 22.00 Biseri glasbene literature — (Ljubljana) • 22 15 "adnja pore'. ia (Ljubljana) 22.25 .''"'r ■'vsk: komentar Braslava Rabarja (Zagreb) PETEK 17 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 16.10 Filmi iz produkcije zastava filma (Beograd) 17.50 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.05 Brez parole: Učni programi (Ljubljana) 19.35 Niso samo rože rdeče: Ati Soss (Ljubljana) 19.55 Vija vaja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Sovražnik — * jugoslovanski celovečerni film (Ljubljana) 22.05 šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) 22.40 L. van Beethoven: Prva simfonija (Ljubljana) SOBOTA 18 MAJA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.30 Wembley: Britanski nogometni finale (EVR) 38.05 TV kažipot (Ljubljana) 18.30 Pustolovščine kapitana Coo-cka — serijski film (Ljubljana) 19.20 Naš globus — zanimivosti V svetu (Liubliana) 19.45 Vija vaja (Liubliana) 20.00 TV dnevnik (Liubliana) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beoerad) 21.35 A Puškin: Stotnikova hči — I. del (Ljubljana) 22 35 Zadnla noročilB fTMuhllana) 31 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 10. maja — Izidor Sobota, 11. maja — 2iga Nedelja, 12. maja — Pankracij Ponedeljek, 13. maja — Servacij Torek, 14. maja — Bonifacij Sreda, 15. maja — Zofija Četrtek, 16. maja — Janez Brežice: 10. in 11. maja ameriški barvni film »Fantastično potovanje«. 12. in 13. maja ameriški barvni film »Revolverji ne diskutirajo«. 14. in 15. maja francoski film »Dokler si zdrav«. Črnomelj: 10. do 12. maja francoski film »Razkošna restavraci- T SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOČNICO s znanjem kuhe sprejmem. Lado Saje, Gorjančeva 17, Ljubljana. SPREJMEMO v službo mlinarskega pomočnika. Plača po dogovoru. Ignac Kušljan, Šentjernej 58. SPREJMEM pridno in zdravo mlajšo gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začetnico, k dvema starejšima osebama. Vsak dan od 9. ure dalje se lahko javi na naslov: dr. Anica Budnar. Ljubljana, Pavšičeva 7. TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika. Mizar Jože Bobič, Nad mlini, Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIM kvalificirano vrtnarsko pomočnico za prodajo vrtnarskih proizvodov na trgu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Ponudbe pošljite na naslov: Vrtnarstvo Bizovičar, Ljubljana, Kolezijska 16. SLUŽBO IŠČE POMOŽNI NATAKAR išče prosto delovno mesto kjerkoli v Sloveniji, tudi sam0 sezonsko. Naslov v upravi lista (759/68). ABSOLVENTKA administrativne šole išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v upravi lista (756/68). PRODAM FIAT 750. dobro ohranjen. Ogled na Glavnem trgu 7 od 14. do 19. ure. ŠPORTNI DVOSED MG Midget (1967), odlično ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista — telefon 21-227. PRODAM STANOVANJA ZAKONSKI PAR z dvema otrokoma išče stanovanje, sobo in kuhinjo ali samo večjo sobo. Plačam do 40.000 dinarjev. Ponudbe pošljite na naslov: Radivoje Stankovič, V. P. 1394/31, Novo mesto. IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Plačam 20.00o mesečno. Naslov v upravi lista — (725/68). MIREN, soliden izobraženec išče opremljeno sobo v centru Novega mesta. Ponudbe pod »Samski«. IŠČEM neopremljeno sobo in kuhinjo. Potrebno dodelavo in popravilo stanovanja plačam sam. Miha Vozelj, KRKA, Novo mesto. ODDAM takoj vseljivo neopremljeno sobo in 1. junija tudi opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (755'68). HIŠO Z VRTOM, primemo za vikend, prodam v bližini Žužemberka. Naslov v upravi lista (751/68). PRODAM HIŠO na Mestnih njivah, dograjeno do prve plošče; velikost stavbne parcele 10 arov. Naslov v upravi lista (761/68). PRODAM enostanovanjsko hišo za 58.000 Ndin. Naslov v upravi lista (774/68). PRODAM vseljivo hišo z vinogradom in inventarjem med Seno-vim in Brestanico; dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (779/68). V SREDIŠČU BRESTANICE ob Savi 71 je naprodaj takoj vseljiva hiša v dobrem stanju, z vrtom; lahko za petčlansko družino ali za manjšo obrt. Poizve se pri Leopoldini Medvešek, Brestanica 71. V OKOLICI Novega mesta prodam hišo in majhno posestvo na lepem razglednem kraju na Selah pri Zajčjem vrhu št. 7. Licitacija bo 19. 5. 1968, ob 14. uri na kraju samem. Informacije — žabja vas 20. . • UGODNO PRODAM senik (pod). Mihič, Podtum 34, Dol. Toplice. PRODAM odlično kravo po prvem teletu, brejo dva meseca. Ragovo 4, Novo mesto. PRODAM več vrst košnje detelje in sena 12 . 5. 1968 ob 10. uri na dražbi pri Julijani Zupančič, Grm 5 pri Trebnjem. PRODAM nov lahek 14-colski gumi voz, dva komata (lahki in težki), dva jermena za cirkular in elektromotor »Rade Končar« (2 KM. 2-fazhi). Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM VINOGRAD v Rebru pri Drganjih selih. Interesenti naj se oglasepri Francu Henigmanu, Jurka vas 25, Straža. PRODAM kuhinjsko visečo pohištvo, raztegljivo mizo in stole. Pungerčar, Majde Šilc, 7, Novo mesto. PRODAM novo klavirsko harmoniko »Hohner« (120 basov, 13 registrov), tudi na obročno odplačilo, in avtoradio. Karel An-dič. potovalni urad GORJANCI, Novo mesto. PRODAM dnevno sobo, spalnico in fiat 750. Černigoj, Zagrebška 6, Novo mesto. PRODAM gradbeni material za garažo 1,5 m3. Mestne njive, blok 6, prvo nadstropje. UGODNO PRODAM vprežno kosilnico »Bautz« in ročno motorno kosilnico »Agria« v dobrem stanju. Franc Petek, Hrovača 36, Ribnica na Dolenjskem. PRODAM vprežne kombinirke (Fahr) in voz zapravljivček. Pucelj, Dobruška vas, Škocjan. VARILNI APARAT 220/380 V, 60—240 A, za elektrode 2—5 mm, z enoletno garancijo prodam. Stane Zorman, Gora 20, p. Komenda. PRODAM VINOGRAD 3o arov v Ljubnu, gozd 2 ha in 24 arov pri Stranski vasi in njivo na Rakovniku — Krvico. Alajz Koklič, žalovče 29, šmarjeta. Ogled 12. 5. i968 dopoldne v gozdu. PRODAM mizarski stroj, širina 60 cm, možnih 5 operacij. Cena 450.000 Sdin. Jurij Rogina, Stara lipa 18, Vinica pri Črnomlju. PRODAM GRUŠT za hišo. Drago Rejakovič, Gotna vas 42, Novo mesto. PRODAM GLAVO za kombiniran skobelni stroj. Urbančič, Predoslje 5, Kranj. PRODAM ZEMLJO za gradnjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (776'68). PRODAM VINOGRAD z zidani00 v Ljubnu in moped na dve prestavi. Ivan Jakše, Regerča vas, n. h., Novo mesto. NOV ENOFAZNI elektromotor 220- V — 2 KM s stikalom in enoletno garancijo prodam. Cena je 880 Ndin. Babnik Ljubljana, Vodnikova 84. ... PRODAM kompleten čebelnjak a topilnico, točilnico na 3 sate ter vsem orodjem in pripomočki za uspešno čebelarjenje. Drago Gorenc, Dol. Toplice 81. ja«. 14. in 15. maja ameriški barvni film »Ranč smrti«. Kočevje — »Jadran«: 10. do 12. maja ameriški barvni bilm »Seks samostojnega dekleta«. 13. in 14. maja indijski barvni silm »Prijateljstvo«. 15. in 16. maja nemški film »Dolge noge, dolgi prsti«. Kostanjevica: 12. maja francoski film »Zmagoslavje Strogo-va«. 15. maja jugoslovanski film »Nikoletina Bursač«. Mokronog: 11. in 12. maja švedski film »Dragi John«. Sevnica: 11. do 12. maja franoo-sko-italijanski film »črni tulipan«. 15. maja francoski film »Demona«. Sodražica: 11. in 12. maja sovjetski film »Jezdec s kirgiških planin«. Šentjernej: 11. in 12. maja »Močnejši od slave«. Trebnje: 11. in 12. maja ameriški barvni mladinski film »Upornik brez razloga«. Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in deda ANTONA SLAKA iz Vinice pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo kolektivu trgovskega podjetja DOLENJKA in Cestnenmu podjetju Novo mesto za vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči domači Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta JAKOBA HOČEVARJA iz Stranske vasi pri Semiču se zahvaljujemo vsem, ki so jim lajšali trpljenje v bolezni in jih spremili na zadnji poti ter jim darovali vence in cvetje. Lepo se zahvaljujemo gasilskemu društvu Stranska vas, sosedom, prijateljem, vsem sorodnikom in gospodu župniku za spremstvo ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in karkoli storili za našega dragega očeta. Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami in drugo sorodstvo Semič, 25. maja 1968 Družina Furar iz Šmalčje vasi Šentjerneju se lepo zahvaljuje kolektivu otroškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb, požrtvovalnost in ljubeznivost pri zdravljenju našega sina Dolfeta. Za uspešno zdravljenje iskrena hvala vsem zdravnikom, višjim medicinskim sestram, otroškim negovalkam in strežnemu osebju. Prav posebno se zahvaljujemo višji medicinski sestri Jožici Martinčič. Ob prerani smrti naše ljube, dobre sestre, tete, svakinje REZKE NOVAK iz Račjega sela pri Trebnjem izrekamo toplo zahvalo zdravnici zdravstvenega doma Trebnje dr. Vilfanovi, bolničarki Mariji Dim, ki sta ji v času njene bolezni nudili vso pomoč in ji lajšali trpljenje. Naša prisrčna zahvala velja Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in ginekološkemu oddelku splošne bolnice v Novem mestu — vsem zdravnikom in sestram za požrtvovalno nego in trud, da bi nam jo ohranili pri življenju. Najlepša hvala za podarjene vence organizaciji RK in SZDL Račje selo in Trebnje, vsem darovalcem cvetja, častiti duhovščini za zadnje srem-stvo, pevcem za prelepe žalostinke, vsem sosedom, ki so ji bili dobri in so nam v težkih urah nesebično stali ob strani. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša topla zahvala. Žalujoči: sestri Pepca Dermastja, Marija Janežič, brat Lojze Novak, svakinja Novak, nečakinje nečaki in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi moža, očeta in starega očeta IVANA PAJNIČA iz Kočevja se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Božidarju Tomiču in bolničarju Ljubenku iz Kočevja za njuno požrtvovalno pomoč. Žalujoči: žena Fani, hčerka Mici, zet Drago in vnuka Bili-jana in Boris Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in sina TONETA MALNARIČA iz Štrekljevca 9 pri Semiču se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Pircu iz Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso skrb ta Cestnemu podjetju Novo mesto, gasilskemu društva Štrekljevec, kolektivu ISKRE Semič iz ZB štrekljevec. Žalujoči: žena Neža, sin Tone in Jože, mati Marija Na štrekljevcu, 25. 4. 1968 Dragemu sinu in bratcu Janezu Klemenčiču iz Smolenje vasj 64 za njegovo dvojno praznovanje želimo vse najlepše in srečno pot k vojakom ter veliko sreče za volanom očka, brat Jože, posebno pa mamica, ki mu želi vso srečo v življenju. Prepovedujem pašo kokoši po obeh mojih njivah in hojo čez travnik. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodn0 preganjala. Justina Kozole, Reštanj 20, p. Senovo. Kdor bi se vselil v našo hišo na Trdinovi 12 brez našega dovoljenja, ga bomo sodno preganjali. Franci in Jože Moškon, Ulica talcev 12. Novo mesto. Dragima mami in atu Rezki in Lojzetu Keku iz Pluske pri Trebnjem iskreno čestitajo za 40-let-nico poroke otroci in jima želijo še dolgo vrsto zdravih let. iffiDEVESTILA I Dragi hčerki in sestri Ivanki liindič iz Metlike želijo za njen 60. rojstni dan vse najlepše ter še mnogo zdravih let domači, posebno mama in sestra Francka. OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. Ana Jenič, Gabrje 52 pri Brusnicah, prepovedujem pelo živine pa vseh mojih njivah in vožnjo po gozdu na Krznarju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. Jože Nose, Gabrje 41 pri Brusnicah, prepovedujem pašo kokoši in hojo PO moji parceli na Dulih. Kdar tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ivan Jakše, Uršna sela 78, prepovedujem pašo kokoši, vožnjo in obračanje vozov ter povzročanje kakršnekoli škode po mojih njivah na Lubnem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Alojz in Alojzija Bo rja n, Hrušica 1, Stopiče, prepovedujeva pašo kokoši, hojo. vožnjo in kakršnokoli povzročanje škode po najinem posestvu. Posebno opozarjava Ivana in Nežko Gazvoda iz Hrušice št. 4. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Franc Božič iz Dol. Suhadola 27, Brusnice, prepovedujem vsako vožnjo, hojo in pašo po mojih parcelah posebno v »Koprivniku« in »Sadežih«. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Med tednom do štirih! Obveščamo javnost, da smo spremenil: delovni čas uredništiva in uprave DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu. Novi delovni čas traja vsak teden □ v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od pol osmih zjutraj do štirih popoldne □ v petek pa od pol osmih zjutraj do pol štirih popoldne. □ V soboto bo stranke v upravi sprejemal dežurni uslužbenec od 7.30 do 12.00, v uredništvu pa bo na razpolago dežurni novinar. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOL. LISTA KUPIM MOTORNA VOZILA ------------------------------- f PRODAM AVTO kombi IMV 1000, letnik 1962, po ugodni ceni. Ed vid Fornazarič Resa 3, Krško. UGODNO PRODAM traktor znamke »Hanomak«. Informacije dobite pri Alojzu štanglju, Jama 1, Novo mesto. PRODAM FIAT Zastava 750, prevoženih 30.000 km. šuklje, Gubčeva 22, Novo mesto. PRODAM generalno popravljen motor »Galeb« in vprežno kosilnico »Krupp«. Janez Vovko, Brez 1, Brusnice. PRODAM TRAKTOR »Fend 17 ks s kolinico, hidravliko z eno-braadnim plugom. Račič, Dol. Pirošica 10 Cerklje ob Krki MOTOR PUCH 250 SGS, odličen, prodam. Milan Tekavec, Vel Osolnik 18, p. Rob na Dol. PRODAM MOPED v dobrem stanju in psa volčjaka, starega 9 mesecev. Petrič, Breg 15, Novo mesto. KUPIM dobro ohranjeno vprežno kosilnico z žetveno napravo. Naslov v upravi lista (783'68). RAZNO POUČUJEM krojenje vseh vret ženskih oblačil. Pojasnila dobite pri: Kranjc, Okiškega 26, Ljubljana. ŠČETKE ZA LOščILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. HOČETE PRESENETITI NEVESTO? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagali DESETTISOčI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu. jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom — rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNI-KU in STANDARDU (MERCATORJU). Prav je, da zveste: Še enkrat: zamudniki ■ PRED 14 DNEVI SMO TALE OKVIRČEK namenili »naši nesreči — zamudnikom«, ki se pustijo prositi za ^poravnavo polletne naročnine. Nekateri izmed njih so se oglasili še prej kot so dobili ponovno opo-minsko položnico oz. obisk svojega pismonoše. Prišlo pa je tudi precej pisem starih in novih naročnikov, ki nas grajajo, čemu se toliko ubadamo z zamudniki. »Komur ni za domači časopis in ga noče plačati, ta je skregan z napredkom in hoče zaostajati... nam piše M. K, iz Brežic. Mnogi nam svetujejo, naj zamudnikom list takoj ustavimo, pa bo konec prepričevanja. »K meni pride pismonoša samo dvakrat v letu, pa mu takoj plačam, ker vem, da mu je nerodno tolikokrat terjati ...« nam sporoča tov. Kostanjevčeva, »stara naročnica vašega lista«, kot piše sama v pismu iz Trebnjega. ■ Že zadnjič smo pojasnili: sedanja izterjava polletne naročnine pri zamudnikih je naš zadnji poskus, da bodo tudi ti naročniki Dolenjski list še naprej v redu dobivali. Upoštevali smo njihove izgovore in opravičila pred meseci, zdaj pa je čas, da nemudoma izpolnijo svojo obveznost do uprave lista. ■ POJASNILO NOVIM NAROČNIKOM, ki so si naš tednik naročili februarja, marca in aprila letos (seveda potem, ko je prva izterjava polletne naročnine že tekla!): tudi vam smo te dni poslali položnico za 16 dinarjev, s čimer boste plačali polletno naročnino. Prj izterjavi naročnine za drugo polletje 1968 pa boste poravnali seveda samo še razliko do . konca leta; na tak način si olajšamo obračun celoletne naročnine. VSEM STARIM IN NOVIM NAROČNIKOM lep po-adrav in mnogo veselja ob prebiranju domačega pokra-j inskega tednika! DOLENJSKI LIST Prvomajski cestni davek 2. maja zjutraj so se na jadranski magistrali pri Novem Vinodolu ponesrečili štirje mladi Ncvomeščani. Osebni avtomobil, ki ga je upravljal Prane Radi, je zaradi prevelike hitrosti zavil s ceste in zgrmel v 20 m globok prepad. 19-letni Stanko Kumar z Mestnih njiv je bil takoj mrtev, Jože Knasič je dobil težke, voznik Radi in Andrej Simčič pa lažje poškodbe. Uprava javne varnosti v Novem mestu pa je sporočila, da je bilo od opoldne 30. aprila do 24. ure 2. maja na njenem območju štirinaijst prometnih nesreč, ki so terjale eno človeško življenje in povzročile 36.500 din škode. Za posledicami prometne nesreče 1. maja v Drnovem je v zagrebški bolnišnici umrla žena motorista Osmana Pešlagiča iz Tržiča. Motorist zaslepil voznika tovornjaka Novomeščan Vladimir Romšek se je l.maja peljal s tovornjakom iz Metlike v Novo mesto. Pod Suhorjem so ga zaslepile luči motorja, ki je drvel" naproti. Romšek je zavil na levo, obdrsal tri osebne avtomobile in zdrknil na njivo. Škodo so ocenili na 15.000 din. Motoristova sopotnica umrla l.maja je Zagrebčan Alojz Kovač z osebim avtomobilom ford-taunus potoval proti Ljubljani. Pri Drnovem se je ustavil na počivališču. Po nekajminutnem postanku je spet zapeljal na cesto, da bi se vrril v Zagreb. Ko je bil na sredini ceste, sta se iz ljubljanske smeri pripeljala na motorju Osman Pešlagič in njegova žena iz Tržiča. Motorist je z vso silo treščil v Kovačev avtomobil. Voznik in žena sta padla in se hudo poškodovala. Motoristova žena je 3. maja umrla v zagrebški bolnišnici, škodo so ocenili na 7.500 din. SVETLOMER Od 20. aprila 1968 pogrešamo fotografski sve-tlomer Lunasbc v rjavi usnjeni torbici, ki je izginil tega dne na poti med Jugorjem na Gorjancih, Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami. Morebit-, nega najditelja nasproša-mo, da vrne svetlomeor proti lepi nagradi uredništvu Dolenjskega lista — vsi, ki bi o svetlomeru kaj vedeli, pa naj to spo-roče najbližj i postaji milice. UREDNIŠTVO DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: 'rone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer. Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 32 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za Ino zemstvo 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti i amer dolarjev — Tekoči račun prt podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni pre dal: 33 — Telefon: (0B8J-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska: ČP »Delo« v Ljubljani