Telefon M. 74.
Fonamtia številka 10 h.
P« p siti prsjsi«an:
rs
i«lo leto naprej 26 K — h pol lela , 13 , — , dolrt , , 6 , 50 , Mesec , 2,20,
V nprnviilitvu prcjcmcn: ta
islo leto naprej 20K — h
Sol leta , 10 , — , etrt , , 6 , - , Mesec , 1 „ 70,
Za poiiljanje ca dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in Inserat« ■prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi ee ne vračajo,
uefraukovaca pisma ne vaprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzeraS
uedelje in praznike, ob pol 6. -Jh 'opoldne.
Štev. 40.
V Ljubljani, v torek 18. februvarija 1902.
Trst.
O dogodkih v Trstu še vedno prihajajo vesti, ki deloma pojašnjujejo prve dogodke, deloma bo pa tudi popolnoma nove. Da bodo naši čitatelji imeli natančno sliko krvavih dogodkov v Trstu, priobčujemo vsa še došla nam poročila, dasi smo o nekaterih dogodkih že včeraj poročali. Naš poročevalec nam še piše iz Trsta:
Prvi dan: 13- februarja.
Zo ob 7. uri zjutraj je bilo opažati živahno gibanje policije, ki se je postavljala na velikem in lesnem trgu pri Btari mitnici v ulici Caserma (pred riamestništvom) in pred raznimi velikimi podjetji. Videlo se je, da oblast sluti nekaj ter hoče razpolagati z vsemi svojimi sredstvi. O tej uri ni še kazalo nič na splošno stavko. Ulice so bile mirne. Takrat so se vršila zadnja pogajanja.
Prošli večer so bili delavci Lloydovi sklenili na sedežu združenih socialistov v ulici Boschetto, da se pošl|e se enkrat odposlance stavkujočih kurjačev in nekaj delavcev Lloydovega arsenala k ravnatelju Lloyda Becherju v zadnji pogovor. To se je v jutro dne 13. t. m. zgodilo. Odposlanstvo je zahtevalo odgovor na zahteve kurjačev. Predsednik Becher je ponovil, kar je bilo že preje izjavilo ravnateljstvo, da je Lloyd pripravljen plačati izredne ure ter odložiti pri-. četek dela od 6. ure na 61/,. Glede ponočne straže ra krovih je rekel, da rešitev o tej stvari ne spada v njegovo območje. N a ultimatum so dobili torej delavci negativen odgovor. Temu je sledila stavka delavcev Lloydovega ar-senala
V hipu ee je zvedel odgovor ravnatelja po vsem mestu ter razburil duhove. V ladi-jišču Sv. Marka in v tehničnem zavodu so sklenili delavci, da se pridružijo tovarišem pri Llcydu, isto so storili kmalu tudi dela\ ci ostalih večjih podjetij, kakor so: pivarna Hoit, Osvaldella, Greenham, Metlikovitz, Bart itd. Tudi delavci v svobodni luki so zapuščali delo, zlasti oni pri Aangarjih, a tudi pomožni delavci občinske plinarne. Gruče delavcev so polnile ulica ter dale mestu nenavaden izgled. Takrat je stavkalo že kakih 5000 oseb.
Delavci, zapuščajoči svoje zavode, so se ustavljali pred drugimi zavodi ter pozivali tovariše, da puste delo. Povsodi so bilo v prvi vrsti ženske.
To se je zgodilo zlasti pred tovarno za linolej, kjer so še delali. Istodobno se je izvršila demonstracija v občinski plinarni, kjer ee je nabralo kakih 2000 delavcev. Nekateri so zvonili, drugi so kričali »mola"! (pustite delo!) Bil je krik in vpitje. Vtem se je prikazala med delavci velikanska črna zastava z rude-žimi zvezdami. Krik se je podvojil V tem se je prikazal ravnatelj, ki je izjavil, da se smejo odstraniti delavci, ki niso neobhodno potrebni, slo je Btran kakih 100 delavcev. V tem so udrli v dvorišče policisti z golimi sabljami. Nastalo je ruvanje in suvanje, pri katerem je bilo aretiranih kakih 10 delavcev. Policija se je polastila anarhistične zastave ter jo izročila ko-misarijatu pri Sv. Jakobu. Množica je zapuščala tovarno ter se razgubila pevaje »odo delavcev".
Istodobno so se godile drugod druge demonstracije, b trga sv. Jakoba ee je podala močna gruča delavcev po ulicah Rivo, Sette Fontane in Media pred livarno Osvaldella, kjor je kričala: pustite delo ! Med tem so se godili spopadi tudi pred tovarno Mel; tu so delavci policijo napadli z raznimi predmeti, n. pr. z dežniki. Policija je potegnila sablje ter aretirala več oseb.
Tudi pred zavodom Ilolt se je slišalo raznih vzklikov ter je bilo pobito mnogo šip. Druga demonstracija se je vršila pred tovarno Modiano. Policija je izpraznila ulici Leo in Porta ter aretirala eno osebo.
V kratkem so skoro vsi delavci tudi manjših dclavnic zapustili delo. Navadno
so najprej izhajale ženske, potem so so vrata zapirala, a čez nekoliko časa so prišli ven tudi moški, katere se je skušalo še zadržati.
Večjim podjetjem so sledila manjša: kovači, mizarji, kamnoseki itd., ki so se pridružili demonstrantom, katerih del se je podal v svobodno luko, kjer je bilo nastavljenih mnogo stražnikov. Tem je pripisati, da ni nihčo ubogal ki cev: mola! — pač pa se popoludne ni nihče vrnil k delu. Ob 2. uri popoludne je bilo vse delo v svobodni luki ustavljeno in velik del tovornega prometa na južni železnici. Malo pozneje so ustavili delo tudi v notranjem prometu tramvaja.
Ob poludne se je primerilo prvo ranjenje na Korzu. Gruča delavcev se je podala s sedeža socialistov mirno po korzu, kjer je naletela (pri kavarni Korzo) na oddelek policije z golimi sabljami. O tej priliki je bil ranjen prvi delavcc na roki in — aretiran.
Opoludne se je postavila stotniia vojakov z nasajenimi bajoneti pred magistratom na vel. trgu, katerega so policisti — očistili ljudstva. Isti hip je prispela novica, da ao demonstranti udrli v Lloydov magacin »pa-natiche« ter vse razdrli. Streljali so baje tudi iz revolverjev. Vojaštvo je razpršilo demonstrante.
Dne 13. t. m. je bila konferenca na pomorski oblasti, katere se je udeležil župan, in pozneje na magist-atu. Navzočen je bil tudi ravnatelj plinarne Benussi. Ob treh popoludne se je podalo odposlanstvo stavkajočih delavcev, na poziv Lloyda, k predsedniku istega! Lloyd je predlagal glede druge točke zahtev razsodišče ter odklonil vsako umešavanje glede tretje točke. Odposlanstvo je predlog odbilo ter izrazilo, da se bo stavka nadaljevala.
Tudi tiskarji so imeli shod, na katerem je ital. soc. demokrat tiskar Oliva predlagal, da naj sestavka, da bi pa naj jutranji listi (»P i c -colo«) vseeno izšli. Odgovorni urednik »Edinosti« g. Godnik se je temu odločno uprl, češ, če izide „P i c c o 1 o" zjutraj, da izide popoludne tudi »Edinost.« Na to so sklenili občo stavko tiskarjev.
Ves večer je bilo na ulicah živahno gi banje. Gruče delavcev so se razgovarjale o dogodkih ter ugibale o prihodnjosti. Aretiranih je bilo kakih 20 oseb.
Položaj v Trstu, 14. februarja.
Položaj je postal resnejši. Pouličnim demonstracijam so odgovarjale gole sablje in poki pušk. V vzklike poulične mularije se je začelo mešati ihtenje ranjencev in slovesa umirajočih. Mesto je bilo prepreženo z vojaškimi kordoni; ves promet ustavljen. Kmalu so začele dohajati prve vesti o spopadih s policijo in vojaštvom.
Eno prvih nasilj se je vršilo v pekarni Viezzi. Gruča demonstrantov je pridrvila mimo ter zahtevala, naj se pekarna zapre. Pravijo, da je bil lastnik pripravljen ugoditi zahtevi, a da je pekova soproga vzela neko»štruco«ter jovrgla med ljudi, češ, tu imate, če ste lačni. Na to pa je množica udrla v prodajalno ttr razbila vse, kar je bilo v njej. Drugi zopet pravijo, da je nagovarjal neki policijski uradnik, ki je bil navzoč, naj ne zaprejo. Kakor v mnogih drugih slučajih, izvedela bo so tudi tukaj resnica še le Bog ve kdaj.
Ženske, ki bašejo južno s a d j e — baš sedaj je sezona za limone in pomaranče — so se nabrale ter kričale pred skladišči, kjer se je še delalo, naj ustavijo delo, kar so tudi izvečine doseglo. Sploh so ženske igrale vse dni veliko ulogo ter so tudi primerno udeležene pri ranjenih in mrtvih.
Pred vilo Ileinelt, kjer stanuje namestnik, je stražila že od jutra stot-nija vojakov. Ko se je nabrala pred vilo precejšnja množica demonstrantov, so jo vojaki s povešenimi bajoneti razgnali na dvo strani.
Ob polutreh so socialisti napovedali javni shod v »Polytheama Rosseti«. — Sprva ga je namestništvo prepovedalo; še le, ko se je socialist U č e k a r osebno zastavil za mir in red , je namestnik shod dovolil. V trenutku je bilo gledališče nabito polno, pred njim pa je stalo do 80 000 ljudi. Govorili so Učekar, kurjača Fain in Castro in drugi. Učekar je naglašal, da se ne proda, kakor se mu je očitalo, za nobeno ceno, rajše se ubije. Pravil je, da je za mir osebno odgovoren. Mislil je menda, da bo tej izjavi sledila burna demonstracija njemu v prilog, toda le par ožjih pristašev jo ploskalo in kričalo: »bravo«. — Učekar je prebledel ter začel govoriti o stvari. Pri znati se mu mora. da je miril ljudstvo. Vprašanje pa je, ali ga je ljudstvo razumelo, ko je klical, »da danes ves svet gleda na Trst«. Kopač se ni oglasil . . .
Ob štirih so zaključili shod; ostali so v gledišču samo zaupniki soc. stranke, ki so izvolili članove razsodišča, ki so se imeli združiti z odposlanci Lloyda v rešitev spornih vprašanj.
Po shodu se je Acquedotto napolnil ljudstva, ki je pritiskalo proti bregu svetega Ivana, in pred poslopje »Cissa di Risparmio«. Tu je prišlo do prvega spopada s policijo, ki je več ljudi aretirala.
O spopadu na trgu pred borzo in na vel. trgu se Vam je že poročalo. Nagla šati treba, dademonstranti niso mogli ne naprej ne nazaj. Vprvi vrsti so bili, kakor navadno o takih prilikah, radovedneži, ki s o s v o j o radovednost drago plačali. Razgrajači so se držali v ozadju, od k o der s o met a 1 i kamenje in druge predmete na policijo in na vojake. Tem dejanskim napadom je sledila salva in 30 sekund posameznih strelov. Kdo popiše prestrašeno kričanje množice in obupne vzdihe umirajočih? — Očividci pravijo, da so j i m n a 1 e v i i n n a desni, spredaj in zadaj ležali mrtveci in težko ranjeni, apremakniti sedotič-niki niso mogli nikamor —pred seboj pa so imeli na prsi nastavljene bajonete. — Strašno !
Te prizore bo pač razjasnila sodna preiskava. Do tedaj se vzdržimo kritike.
'Zvečer je bilo mesto tudi zunanje v žalosti. Svetilke po mestu, zlasti na Korzu, so bile vse razbite. Mesto je bilo temno in zapuščeno.
Trst v soboto.
Tretji dan 15. t. m. je bil podoben drugemu. Od ranega jutra so korakali po mestu. ob gostem dežju, močni oddelki vojaštva. Ob devetih so prilepljali hekto-grafirane lepake župana, pozivajoče k miru. Ob 11. uri so začele hoditi po mestu gruče ljudi, pozivajoče meščanstvo, da razobesi znakove žalovanja. Tudi pevsko društvo »Kolo« je razobesilo znake žalosti za svojim odbornikom vrlim mladeničem Franom Bone, a jih je moralo na poziv policije zopet odstraniti. Kmalu pa jo bilo vkljub policije vse mesto v črnini; kjer niso ubogali takoj, letelo je kamenje.
Opoludne je bila seja mestnega sveta, napovedana kakor tajna. Na zahtevo občinskih svetovalcevjevlad. zastopnik privolil, da ista bodi javna. O tej seji ste žo poročali.
Popoludne je mularija napadla s ka menjem nekega poročnika, ki je zapovedoval kordon ob voglu trga ov. Jakoba. Deževalo je kamenje nekaj minut, na kar je dal poročnik ustreliti večkrat proti cerkvi sv. Antona Starega in proti staremu mestu. Bilo je več ranjenih in dva mrtveca.
Skoro istodobno so napadli voiake na Novem trgu oziroma v ulici sv. Nikolaja. Vkljub opominom od strani poveljnika so leteli najrazličneiši predmeti na vojake, pravijo, da colo s streh in z oken. Častnik jo velel streljati. Padlo je več oseb težko ranjenih, ena je umrla.
Tudi v ulici Sv. Katarine so bili vojaki primorani rabiti orožje, toda niso streljali med ljudstvo nego v višavo; cerkev svetega Antona novega je vsa razpraskana.
Ob štirih popoludne, torej takrat, ko so pokale puške okolo cerkve Sv. Antona novega, se je izbrano razsodišče z županom na čelu, posvetovalo v magistratni palači o zahtevah kurjačev ter jih sprejelo. Vest o tem se je kmalu raznesla po mestu ter uplivala blagodejno na razburjene mase. Delavci so še mirno demonstrirali po mestu do okolo 8. ure ter se razšli zapustivši na dežju in burji samo vojaške patrulje in — ostanke krvi.
O nedelji
ste že precej obširno poročali ter povedali, da je v Tretu in okolici razglašeno izjemno stanje in nagla sodba. Vse to seje razglašalo 1 e v i t a 1 i j a n s k e m j e -ziku! Vsaj v takih slučajih, ko se gre za življenje in smrt, bi pač bili lahko tudi Slovenci »ravnopravni«. Politično društvo »Edinost« se je pritožilo.
Položaj v Trstu včeraj.
O včeraj (ponedeljku) bi zadostovale Bledeče poteze: Mesto je mirno ; kaže ee, da se je mirnemu meščanstvu odvalil težek kamen od srca. Saj je prebivalstvo v obče miroljubno in nič mu ni bolj tuje, nego da bi se hotelo protiviti oboroženi oblasti. Tisti, ki so provzročili izgrede, niso bili Tržačani, niso bili Slovenci — prelito kri imajo na vesti zlobni huj skači.
Nov štrajk v Trstu!
Tramvaj vozi, pri Lloydu in pri drugih večjih podjetjih pa nadaljujejo štrajk, oziroma so ga znova pričeli. O vzrokih temu se širijo najrazličnejše govorice. Nekateri pravijo, da so soc. voditelja Ucekarja zaprli in da delavci zaradi tega zopet stavkajo, drugi pravijo, da nočejo delati pod svitom bajonetov , tretji zahtevajo odpustitev nadzornikov, ki so bili te dni stavkokazi. Dej stvo, žalostno dejstvo je to, da je mesto zopet podobno velikemu polju za manevre ter da se jo bati novih strahot.
O tej novi, nevarni stavki se še poroča: V Lloydovem arzenalu so včeraj v ponedeljek ob pol 10. uri zjutraj zapustili delo vsi kovači in kotlarji (kakih 2000 del a v c o v). Zahtevali 80 namreč, da se odpuste od dela vsi oni nadzorovatelji delavcev (»capi«), ki so delali tekom štrajka. Ker se tej zahtevi ni hotelo ugoditi, zapustili so vsi delo.
Ko se je doznalo o štrajku, došli ste v arzenal takoj dve Rtotniji vojakov. Ostali delavci so, čim je dodlo vojaštvo, takoj zapustili arzenal.
Tudi v ladjedelnici pri sv. Roku so delavci ustavili delo, ker nočejo delati pod nadzorstvom vojaške straže. Delavstvo zahteva, naj se vse vojaštvo umakne v vojašnice.
Včeraj popoludne so vojaške četo zopet zasele mesto.
Nagla sodba. — Listi.
Redni sodniji je izročenih dosedaj okolo 100 slučajev, naglemu sodišču dva, med njima neki mehanik, pri katerem so baje našli revolver.
List »Giorno« je bil danes konlisciran ter dobi baje občutno globo, ker v drugem izdanju ni izpolnil vsled konfiskacije nastalih praznin List »Avanti« je lastnik Camber sam začasno ustavil.
Veletragična smrt »Kolovega" odbornika.
O tragični smrti mladega Slovenca Fr. Bonne, o kateri smo že v soboto kratko sporočili, se še poroča:
V petek okolo pol 5. ure, ko je bila največja zmešnjava okolo Borznega trga, je nesrečna radovednost gnala mod množico tudi mirnega, pametnega in v obče vrlega rodoljuba g. Frana B o n e. V družbi ž njim je bil njega domačin in prijatelj, g. Lekan„. Stala sta na Vordijevom trgu pred kavarno^
»Tergestium« in opazovala razburjene elemente. Ko je vojaštvo vstrehlo prvikrat, jelo je ljudstvo bežati in zbežal je tudi prijatelj pokojnega, med tem ko je bil blagi Bone — prehoden z bodalom mej leva rebra, do življenskih organov. Prenesli so ga v lekarno Velmieti, kjer sta ga pregledala dva zdravnika, ki sta izjavila, da je naš ubogi Bone smrtno ranjen in izgubljen. Od tam so ga odpravili v bolnišnico. Ko je pisec teh vrstic dognal o tem groznem slučaju, se je podal v družbi g. Kolba v mestno bolnišnico, v nadi, da stvar vendar ne bo tako grozna, toda pred bolnišnico je stala stotnija vojakov. Gosp. Paz, redai-stveni uradnik, nama je izjavil, da je vstop v bolnišnico absolutno prepovedan; zato nama ni preostajalo drugega, nego iti v gori omenjeno lekarno, kjer sva na svojo veliko žalost izvedela vso grozoto omenjene novice ! Pr;šedši domov, smo hoteli brzojaviti sorodnikom pokojmga, kar nam je bilo pa prihranjeno po g. Poljšaku, pri katerem ie bil pokojnik na stanovanju. On, ki je bil tako blaga in mirna duša, on, ki v svojem življenju ni nikomur kalil vode, on je postal žrtev groznega viharja.
Poziv slovenskim delavcem.
»Edinost« prinaša naslednji poziv : »Ker je razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov Lloyda in delavcev, razsodilo zahtevam teh poslednjih v prilog in bi nadaljne demonstracije ne imele nikake svrhe; ker smo prepričani, da igrajo tu sedaj tudi postranski, Slovencem neprijazni nameni, in ker smo mi Slovenci v polni meri storili svojodolž-nost s tem, da smo se pokazali Bolidarni z delavci, pozivljemo vse naše ljudstvo, da se več ne meša in druži z drugorodnimi demonstranti in naj ne pomnožuje naših žrtev, kar bi se prav lahko zgodilo z ozirom na proglašeno izjemno stanje.«
Kaj je nagla sodba?
O nagli sodbi, katera je stopila v veljavo istočasno z izjemnim stanjem vsled sporazumka s c. kr. namestnikom, predsednikom c. kr. višjega deželnega sodišča in višjim državnim pravdnikom, i n to sicer le glede zločina upora po §7 3. kaz. n a k., določa § 429. kaz. postopka in naslednji, da se ima v takem slučaju vsakdo zdrževati vsega upornega stekanja v trope, vsega podpihovanja k temu in vsake dotične udeležbe ter pokoriti Be ukazom po gosposki izdanim, da se zaduši to hudodelstvo, ker se Bicer vsakdo, kdor se po njih oklicu zakrivi tega hudodelstva, po naglem sodstvu sodi in kaznuješ smrtjo. Postopek pred naglosodnim sodiščem je jako kratek. Obdolženca je takoj po ujetji postaviti pred naglosodno sodišče (ako državni pravdnik ne meni, da spada pred redno sodišče); postopanje se mora izvršiti najdalje v treh dneh od časa, ko je bil obdolženec poBtevljen pred naglosodno sodišče, vsaki obdolženec mora imeti zagovornika (izbranega ali pa uradnega), sodišče pa, ako enoglasno izreče krivdo, prisodi t a* o j smrtno kazen.
Proti razsodbi naglosodnega sodišča ni nikake pravne pomoči (pritožbe) ter nima prošnja za pomiloščenje nikake odložne moči.
Smrtno kazen je pravilomaiz-vršitidveuri po o z n a n i 1 u s o d b e; samo če obsojenec izrečno prosi, sme se mu dopustiti še tretja ura, da se pripravi k smrti.
Cerkve za časa nemirov
V	cerkvah so bila vsa glavna vrata zaprta. Odprta bo bila le mala stranska vrata v zakristije. Ta odredba je bila potrebna, kajti v petek Be je govorilo, da mislijo izgred n i k i udreti v cerkev. Pro-povedovanje je bilo zistirano ves čas izgredov.
V	cerkvi sv. Antona se ni v nedeljo vršila božja služba.
Ustreljena v soboto.
V	ulici sv. Katarine bila sta v soboto popoludne ustreljena in sta umrla 281etni Anton Gregorovič iz ulice Torretta štev. 4 in 201etni sobni slikar Josip Magris.
Pretresljivi prizori.
V	soboto popoludne se je zgodil pri cerkvi sv. Antona Novega pri strelu med ljudstvo pretresljiv slučaj. Neki deček kakih deset let je hitel po stopnicah, ki vodijo k uhodu v cerkev. V tem ga je zadela kroglja in deček se je zgrudil na stopnjice in zaje-čal: »O mama moja!« Deček je bil v hipu ves v krvi in kri se je vlila tudi po stopnjicah. Pa. •nož je pograbilo dečka in ga odneslo v lekarno Verdabasso, ki je ravno nasproti cerkve. Ali za dečka ni bilo več pomoči, izdihnil je v malo trenotkih svojo mlado dušo.
Tam, kjer so stale gruče štrajkovcev, oziroma onih, ki so to priliko porabili za svoje posebne n&mene, bilo seveda čuti sikanja, žvižganja in raznih groženj na račun vojakov.
Posebno debelo so gledali ljudje — ker
niso vajeni gledati takih prizorov — ko so vsako posamično vojaško osebo spremljali po ulicah po dva do trije vojaki z nasajenimi bodali. Tu si videl vojaka, ki je nesel piBmo na pošto, za njim možje z bodali; tam je nesel vojak kake skledice, morda kosilo kakemu naredniku, za njim pa možje z bodali; tam je zopet hitel častnik b kakim poveljem častnikom, ki so zapovedovali vojakom na ulicah, za njim cel oddelek mož z bodali!
Pri nekaterih hišah so razbita okna do četrttga nadstropja.
Pri strelih v soboto je pal v množioi nek oče mrtev poleg svojega sina. Sin jo planil pred vojake in zaklical: »Ustrelili ste mi očeta, ustrelite tudi mene!« Nek častnik je bil s kamenjem nevarno ranjen. Razne ulice so podobne bojišču po bitki. Na tleh leže iz tal dvignjeni kameniti stebri, na katerih so stale plinove svetilke, in plošče, za katerimi se je hotela tuleča druhal zabari-kadirati. V zidu cerkve sv Antona tiči 38 krogelj. V nedeljo je ljudstvo vrelo na pokopališče, ter so nekateri hoteli zagrebene mrtvo šiloma izkopati, kar jim je pa zabranilo obilo zbrano vojaštvo, ki je preprečilo nadaljne izgrede, kateri bi se bili na pokopališču gotovo ponavljali, ako ne bi razsajala grozovita burja in sneg. Burja je bila taka, daje odnašala semt-rtje opeko s streh.
Uboge rodbine!
Brzojavno Be poroča, da je bil pri izgredih v Trstu ubiti Anton Ivančič doma iz Ilrenovic Zapustil je vdovo s šestimi otroci. Tudi ustreljeni Anton Lavrenčič je zapustil kopico nepreskrbljenih otrok. Izmed žrtev je največ — Slovencev. Naš poročevalec nam po roča iz Trsta, da je število mrtvih 13, ogla-šenih ranjenih je pa 142. Zapori so vsi prenapolnjeni.
Po Trstu se govori, da je število žrtev večje, nego se c ficijelno pripoznava. Govori se celo o 130 mrtvih. Vsled ponočnega po-kopavanja žrtev se širijo govorice, da se je na ta način hotelo prikriti štjvilo mrtvih.
Razpuščen shod.
Včeraj zvečer so imeli socijalni demokratje v Trstu shod, na katerem so razpravljali o tržaških dogodkih. Radi burnih prizorov na shodu je vladni komisar razpustil shod.
Vojna mornarica v — Trst!
Vojni minister je včeraj določil, naj takoj tri vojne ladije odplujejo v Trst. Vojne ladije so že priplule v Trst, kar vzbuja veliko senzacijo. Včeraj je priplula vsa zimska eskadra v Trst.
Ogenj v prosti luki.
Včeraj v ponedeljek ob 8. uri zvečer je pričelo goreti v prosti luki, kar je zelo sumljivo. Lahko si je misliti, da je ogenj zaneten od zlobne roke, da bi tako hujskači napravili zmešnjavo ter vojake prisilili, da hite k ognju.
Šolski pouk.
Vodstvo družbine šole pri sv. Jakobu naznanja starišem, da redni pouk začne zo pet z današnjim dnem. Isto opozarja torej stariše, naj svoje otroke redno pošiljajo v šolo, da ne bo trpel pouk.
Pogreb umorjenega stražnika.
Včeraj popoludne se je vršil pogreb umorjenega stražnika M i c h e I u b a, o katerega žalostni smrti smo včeraj poročali. Pogreb je bil določen na 3. uro popoludne, a pogreb se je vršil prej na povelje cesar skega namestnika. Radi tega je bilo pri pogrebu malo ljudi. Pogreba se je udeležil tudi češ. namestnik.
Zaprti.
Med aretiranimi se nahaja znani anarhist R o v i g o, ki ima v Trstu veliko trgovino, in član razsodišča Pittoni. Pred nagli sod pride dijak dunajske državne šole S c a m b e 1 1 i. Zaprt je tudi urednik delavskega lista »Lavoratore« C o c h. Med aretiranci se nahajajo tudi industrijec G e r-s o n in brata B a r b o.
Laiki dijaki na Dunaju so imeli včeraj shod ter so izrazili svoje simpatije zaostalim ponesrečenih žrtev. Nabrali so za nesrečne rodbine nekaj denarja ter ga poslali tržaškemu županu.
Razni konflikti.
Včeraj so nekateri socijalni demokratje napadli v »Cafo sociale« laškega podanika T a u t e n z i j a, katerega sumijo, da je tajen policijski agent. Pretepli so ga tako, da skoro ni upati, da bi okreval. Taudenzi se v bolnici bori s smrtjo. Včeraj so nekateri rovarji hoteli prerezati žice pri b r-zojavu in telefonu. Policija je sto rilce o pravem času — prepodila, v roke jih pa ni dobila. Delavci v K o r m i n u so za eden dan delo ustavili, da pokažejo svojo solidarnost s tržaškim delavstvom.
Rim.
Laški kralj je imel včeraj s svojimi mi nistri daljši pogovor o tržaških dogodkih Republikanski poslanec v laškem državnem zboru č i 1 u t Barzilai, rodom Tržačan, bo
imel danes v Rimu shod, na katerem bo govoril o tržaških dogodkih in hujekal proti Avstriji. Po vsej Italiji se pripravl|ajo velike strankarske izjave in oglasili so se že nekateri obč. zastopi v Italiji. Cemu utikajo italijanski čifuti Bvoje nosove v Trst?
Kaj je še novega?
Patrulje še vedno krožijo po mestu. Splošno se opaža, da v množici še jako vre, zato ni pričakovati, da bo število vojaštva skoro skrči. Ljudje se skoro tepo za novo-izišle liste. Nove svetilke se postavljajo. Cuje se, da se mnogo anarhistov iz Italije nahaja v Trstu. Črnina izginja z oken. Pre bivalstvo zahteva podržav. »Lloyda«. Po licija krčevito dela, da bi dobila v pest morilca, ki je ustrelil stražnika Michelusa. Na policijo je prišel nek deček, ki je pravil, da po postavi pozna morilca, in je dal nek opis. Policija je dečka izpustila, ne da bi ga vprašala, kdo je, zato se ne ve, ako je deček policijo le mistificiral. Mnogo sumljivih oseb so zaprli in preiskujejo, ako niso dotične osebe v zvezi z umorom stražnika. Dunajski krvnik Lang je pripeljal seboj dva pomagača in danes se splošno govori, da so nekaj oseb že obesili. — Krvnik stanuje v sodnijskem poslopju.
Včeraj zvečer so bili mali nemiri okolu Dreherieve pivarne; vesti, ki so širijo po Ljubljani, da bi vojaštvo streljalo, pa še niso potrjene. V notranjem mestu ni niti ena plinova svetilka cela. Med demonstracijami so nekateri peli tudi Caserijevo in O b e r-d a n k o v o pesem in m^rsellaiso. Tržaška občina je najela nekaj izvoščkov, ki vozijo zdravnike k onim ranjencem, ki se nahajajo v domači oskrbi. Dotične izvoščke se pozna na tem, da imajo na rokavu in na klobuku rudeč križ. Belgijci iz Ljubljane so stražili pokopališče, ko bo na pokopališču p"koua-vali žrtve. Od salve pri cerkvi sv. Antonija je bilo ranjenih 19 oseb, 1 mrtva. Namestnik G o e s je rekel, da je vojaštvo radi tega streljalo, ker je bilo popolnoma obkoljeno in je bila nevarnost, da velikanska množica premaga vojaštvo.
V poštni tržaški blagajni je bilo v soboto zvečer 760.500 kron denarja. Okolu blagajne jo stalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti in z nabasanimi puškami. Po Ljubljani so razširjene vesti, da so vojaki včeraj v Trstu osemkrat streljali na ljudi. Na naše vprašanje v Trst se nam ta vest ni potrdila.
Kriza v poljedelskem minister stvu.
Vpiašanje o prepovedi termino kupčije ne razburja samo poslaniških krogov, marveč tudi razue sekcijske uradnike v poljedelskem in drugih ministeretvih. Nekaj ministerialnih uradnikov je povodom razprav o odpravi termino-kupčije pokazalo precej upravičene naklonjenosti napram kmečkemu stanu. Posebno sta se vladi oziroma sekcijskemu načelniku baronu Becku zamerila sekcijska svetnika dr. Scheinpllug in dr. Ertl. Posebno prvemu nikakor niso mogli odpustiti simpatij do kmetov; moral je vložiti prošnjo za vpo-kojenje in minister je njegovi prošnji, takoj ugodil. To je pač dokaz, kaka sapa veje v poljedelskem ministerstvu.
Kdo Ibo namestnik v Dalmaciji?
"Omenili smo že, da namerava vlada vsled odstopa namestnika Davida izpraznjeno mesto podeliti baronu Handel, ki pa, kakor znano, ni zmožen hrvaščine. Proti tej vladni nameri je poslanec B i a n k i n i v ime svojih tovarišev vložil interpelacijo na minister-skega predsednika. Zbok tega ga je Korber pozval k sebi ter ga začuden vprašal, iz kakega razloga ugovarja imenovanju tega moža. No, poslanec Biankini mu je povedal, da ni res, kar se trdi o kandidatu, da je namreč vešč hrvaščini, ker se vlada lahko prepriča, da baron Handel ne zna niti toliko hrvatski, kolikor je to potrebno za namestnika v Dalmaciji. Morda bo to pomagalo, in čuje se žo, da namerava Handel sam odkloniti ponuiano mu mesto.
Szell in Goluehovski.
Mej ogrskim ministerskim predsednikom Szellom in zunanjim ministrom grofom Go-iuhovskim vladajo že dalj časa zelo napete razmere. Že nekaj mesecev, trdi so v poučenih krogih, se je grof Goluhovski izogibal vsaki priliki, da bi občeval z ogrskim tovarišem Szellom. Nasprotstva so se poostrila posebno sedaj, ko je bila na dnevnem redu zadnja grofa Zichyja afera. Pričakovati je v kratkem neki popolnega razdora.
Gonja proti Poljakom v Berolinu.
Nejevoljni nad moralnim porazom v zadnji vrešenski aferi so jeli Prusi hladiti svojo jezo nad drugimi mirnimi Poljaki. Posebno trn v peti so jim oni v Barolinu, pred vsemi pa dijaki, ker ti poBtanejo prej
ali slej voditelji svojega naroda in torej skrajno nevarni »državnemu« obstoju. Minulo soboto je berolinska policija nenadno zastražila lokal, v katerem so se zbrali k običajni zabavi poljski dijaki. Dva so aretirali, vseh imena pa zabilježili v vrsto skrajno nevarnih elementov. Kajpada tudi drugim poljskim izobražencem ne prizanašajo, kajti isti večer bo v zasebnih stanovanjih prijeli 14 oseb ter jih odvedli v zapor. Naslednje jutro po zaslišanju so jih večinoma zopet oprostili.
Car in Sibirija.
Car Nikolaj je naročil ruskemu pravosodnemu ministru Muravjevu, naj takoj prične proučevati vprašanje, kako bi se dala popolno odpraviti telesna kazen v Sibirijo obsojenih kaznencev. Minister mora v najbližnjem času predložiti državnemu svetu obširno poročilo in staviti konkretne predloge. Listi z veseljem pozdravljajo to carjevo naredbo.
O vojski v Južni Afriki.
Iz poročil iz raznih Burorn simpatičnih listov je razvidno, da burskim voditeljem še ni upadel pogum. Možje, ki se vsak dan udeležujejo boja, pravijo na vprašanje, kaj se zgodi, če prideta republiki res pod angleško oblast: »Nikdar ne bota postali angleški«. Tako so možje prepričani, da konečno brezdvomno zmaga bursko orožje.
Nekaj podrobnosti iz zadnjega časa objavljajo nizozemski listi. Tako se poroča, da morajo Angleži opetovano premestiti svoja taborišča na druga mesta. Ce namreč poveljnik uvidi, da zasedenega kraja nikakor ne more dolgo vzdržati za angleško armado, pa tudi tedaj, če je blizu kraja večji burski oddelek, takoj dobi posadka povelje, naj se takoj umakne. Afrikandi, Angleži, tujci, možje, žene, otroci, vsa mora takoj iz hiš in taborišč ; premakljivo blago nalože na vozove, kolikor je mogoče, ostalo se pusti ali pa vniči. Vse se poda potem na kraj, kjer je največ varnosti in zastraženo od vseh strani. V take tabore sprejemajo seveda tudi druge osebe, a le pod pogojem, da potem ne smejo več na prosto, in naj se nahajajo v še tako neugodnih razmerah. Vse tako osebe, ki ne pripadajo Angležem ali njih somišljenikom, se smatrajo za ujetnike.
Giedo konečnega izida to vojske se dopisnik popolno strinja z mnenjem burskih voditeljev, ker je prepričan o burski zmagi. Bursko moč ceni še sedaj na 30.000 mož. O kapitulaciji noče nikdo čuti in če bi se vojska nadaljevala še desetletja, je ne končajo prej, dokler jim ni priznana neodvisnost.
Z bojišča je došlo v nedeljo in včeraj nekaj novih vestij, v katerih pa ni nič govora o angleških zmagah. Poroča se mej drugim, da so 25 burskih voditeljev za vselej pregnali iz Južne Afrike. — Zelo huda se je godila angleški konjiči dne 12. t. m. blizu Kliprivera. Oddelek je štel 150 mož. Napadli so ga Buri. Krepko se je branil in odbijal vse napade, konečno pa je le podlegel. Ubitih je 12, ranjenih pa 48 oseb, mej temi več častnikov.
O drugem angleškem porazu poroča Kitchener iz Pretorije 15. t. m., da je bilo pri Zuekerboschrandu ubitih 11 mož in 40 ranjenih, predno je cddelek dosegel straž-
nice.
Književnost in umetnost.
»Slovenski učitelj".
Vsebina najnovejše 4. štev. tega izbor-nega učiteljskega lista prinaša to le zanimivo vsebino: Dva velika momenta (uspešnega poučevanja: lastna priprava in pa sodelovanje učencev pri pouku.) — Nekaj o umetnosti pisanja (začetne črte). — Listek: Junak. Bogdan Zagorski. — Dopisi: Iz Veržeia in Iz Središča. (Izborna odgovora gg. V.Vaude in A. Kosi ja na »Tov.« ozir. »Slov. Nar.«) Šolske vesti. — Drobtine. — »Slov. učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane celoletno 5 K. Prepotrebno in vrlo urejevano glasilo kršč. učiteljev in vzgojiteljev zasluži vsestranske podpore.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. februvarija.
Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so naslednji gospodje: kapelan Valentin M a r č i č iz Semiča kot kurat na Slap ; subsidijarij Jakob K a 1 a n
z Dobrave pri Kropi kot kapelan v Poljane nad Loko; kapelan Janez Kramar iz Mimo Peči kot subsidijarij na Dobravo; kapelan Androj A i m a n iz Poljan nad Loko v Semič; kapelan Alojzij Vole iz Mirne P«či na Mirno; kapelan Frančišek Majdič z Mirne v Mirno Peč.
Osebne vesti. Vpokojen je mestni župnik in dekan v Kamniku preč. g. Janez Oblak. — Fml. pl. Chavane se je povrnil z Dunaja v Ljubljano. — Ufitelju na tukajšnji obrtni strokovni šoli g. Mis-u je naučni minister podelil naslov profesorja, mojstru na tej šoli, g. Jos. Tratniku pa naslov strokovnega učitelja. — V Trebnjem je 12. t. m. umrl vpokojeni nadporočnik K. plemeniti Einthemer v 64 letu Bvoje dobe. — Premeščen je na lastno prošnje, definitivni učitelj g. Fr. Kozja k iz Borovnice v Toplice pri Zagorju.
Knez in kneginja Windischgratz sta 10. t. m. dospela v Aleksandrijo in še isti dan odpotovala v Kairo.
Novo izvirno slov. dramo g. F. S. Finžgarja »Divji lovec« bodo predstavljali na slov. gledališču meseca marca.
Gospa Borštnikova-Zvonarjeva je od hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu nenadoma odpuščena, ker ni hotela prevzeti neko mimično ulogo v — baletu.
Na c. kr. cesarja Franca Jožeta gimnaziji v Kranju je bilo ob sklepu 1. tečaja dne 15. t. m. 435 dijakov in 1 pri-vatist Učni uspeh: 48 odlik, 265 + 1 prvi red, 101 dvojka, 19 trojk, dva učenca sta ostala zaradi bolezni brez redov.
Občni zbor muzejskega društva vršil se bo jutri v sredo dne 19. t. m v konferenčni sobi I. državne gimnazije ob 6. uri zvečer.
Na idrijski realki so sklenili šolsko leto tudi v soboto. S7. maša je bila v župnijski cerkvi. Odličnjaka sta 2, prvi red je dobilo 34 dijakov, 9 jih je bilo obdarovanih z dvojko, 7 dijakov pa je stariše zvesolilo s trojko.
Vodovod na Vrhniki. Za nameravani vodovod na Vrhniki, čegar stroški so proračunani na 88.000 K, je poljedelsko ministerstvo dovolilo 40% prispevek v najvišjem znesku 35.200 K v petletnih obrokih po 7040 K.
Volitev župana v Šiški. Županom v Šiški je bil izvoljen g. J. Vodnik, podžupanom pa g. V. M a u r e r.
Ljudska in dijaška kuhinja. 13 t.
m. ob 6. uri zvečer poročal je načelnik ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje gospod Drelse v splošnem zborovanju štiriindvajseto letno poročilo odbornega oskrbništva omenjenega zavoda od 1. sept. 1800 do 31. avg. .1901. Minulo leto obilo pričuje o vljudnostnem napredovanju društvenega delovanja, kajti razdelilo se je 166.178 porcij jedil, proti plači, — in 10.850 porcij brezplačno, 25 revnim, a nadepolnim dijakom, oziroma trem, za delo nezmožnim, odsluženim vojakom. Skupaj 177.028 porcij, katere se delijo v: 12.836 porcij po 20 h, 15.501 po 12 h , 62.081 po 6 h , 75.760 po 2 h. V prvi vrsti zahvalil se je g. načelnik najiskre-nejše gg. predsednicama g. Kosovi in g. Fleischmanovi, za prostovoljni trud in po-žrtovalnost, s katero sta preteklo leto vodili kuhinjo zaslužnemu zavodu, — dalje vsem ostalim odborovim gospem in gospi-cam. Nadaljna izdatna podpora ljubljanski ljud. kuhinji došla je od kranj. dež. odbora 400 K, od mestne občine 200 K, od kranj. posojilnice 200 K, poleg brezplačnega posedanja kuhinjskih prostorov. Mnoge vnanje posojilnice darovale so 106 K 86 hI., ljub ljanski župan g. I. Hribar 50 K, gosp. A. Gassner v Tržiču 80 K, gosp. I. Recher 40 K, g. Regnard 20 K, g. Paulin precej premoga — poleg mnogih drugih dobrotnikov. H koncu navedel je g. Drelse splošne dohodke zavoda, kateri pa, vsled umno izvedenega gospodinjstva, dobro pokrijejo vse stroške liudske in dijaške kuhinje v preteklem letu, ter izrekel za to najiBkrenejšo zahvalo in presrčni »Bog povrni«, — vsem dobrotnikom in sodelovalcem v prid zavoda ljubljanske ljudske in dijaške kuhinje.
Parmovo opero »Ksenija« so v nedeljo peli na hrvaškem gledališču v Zagrebu.
Pojasnilo. Po goriškem »Primorskem listu«' smo v Boboto posneli vest, da se jc '
nadzornik podgorske papirnice, g. P o c h e v Gradcu ustrelil. Danes dopoludne nam je pa imenovani gospod sam telefonično sporočil, da je še živ, ter b tam podal dokaz, da omenjena vest ni bila resnična. Obžalujemo svojo zmoto.
Nasnanilo. Ker nam je troje snopičev (t. j. 2., 3. in 6.) od knjige: Dr. J. Rogač in Matija Torkar: »Življenje svetnikov in svetnic božjih« pošlo in morajo biti isti ponatisnjeni, naznanjamo, da te knjige sedaj v celoti ne bode prej dobiti, predno da ne bodo ti snopiči v ponatisu gotovi. Cenjeni naročniki, ki so to knjigo že naročili, in oni, ki bi jo želeli še prejeti, naj blagovolijo torej nekoliko Časa potrpeti. Kakor hitro bode knjiga zopet do-i biti, bomo to po listih razglasili.
Tiskarna družbe sv. Mohorja.
Oropala sta minule dni posestnik L. Brvar in delavec Jan. Brvar blizu Hrastnika pri Brdu posestnika Jak. Urankarja od ondot ter mu vzela knjižico z vlogo 200 K in 26 K gotovine, potem ga pa pahnila po bregu. Roparja bo prijeli.
Tatvina v škofiji. V škofijski pisarni je nek berač Franc Lampert ukradel upokojenemu župniku g. Majarju suknjo. Lam-perta so aretirali pri Tišlerju.
Poboj na Glincah. Minoli četrtek po noči je mlinarski pomočnik Mih. Zeleznikar v družbi tovariša Velkovrha s kolom s tako udaril po glavi mizarja Jos. Prašnikarja, da je nezavesten padel na tla in obležal.
Istrske novice. Oiirajno glavarstvo v Pazinu je prosilo istrski deželni odbor podpore za popravo frančiškanskega samostana v Pazinu, in sicer po naročilu namestništva v Trstu. Deželni odbor je pa prošnjo odklonil; zakaj, se lahko ve: ker samostan ni italijanski. Enako prošnjo je napravil lansko leto č. gospod župnik v Cerovljuh za novo zgradbo ondotne cerkve, toda slavni deželni odbor mu je odgovoril, da nima nikakega zaklada za cerkvene stvari, pozabil pa je dostaviti, da nima zaklada za slovanske cerkvene reči. Tako služi večinoma slovaRski denar istrskim Hrvatom in Slovencem ne v korist, ampak v pogubo, ker se rabi za druge namene, vsaka hrvaška in slovenska prošnja se pa odbije. — Preteklo nedeljo se je na hrvaški gimnaziji v Pazinu slovesno blagoslovilo šest lepih kri-žev, katere je preskrbel in podaril prečastiti zagrebški kanonik gospod dr. Pazman. Tako je dobila hrvaška gimnazija tudi na zunanje znamenje katoliškega zavoda. — Bivši rav-telj pazinske gimnazije, g. M a t e j č i č , so jo pred enim tednom preselil v Trst, da ondi prevzame svojo novo službo kot deželni šolski nadzornik vseh slovenskih in hrvaških šol v Primorju. Omenjeni gospod je vnet rodoljub, zato so ga pred nekoliko leti Italijani jako preganjali; prav nič jim ni po volji, da je zdaj tako povišan. Kot profesor in ravnatelj je bil gospod Matejčič pri šolski mladini jako priljubljen zaradi svojega blagega značaja. Čast mu! Bog blagoslovi njegovo delovanje za elovanuki narod t Primorju, — Na Starem Pazinu so dobili nov križev pot; blagoslovil ga je na pustno nedeljo frančiškanski gvardijan Ana-nija Vračko; slovesnost je bila dokaj lepy. Vsa čast ondotnemu gosp. župniku, ki tako skrbi za čast in lepoto hiše božja.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda z sedežem v Gorici, opozarja vse vinotržce in krčmarje, da ima zadruga na prodaj domača briška vina »rebulo« ; kakor znano, se odlikujejo naša vina po svojej dobroti in prijetnem ukusu. Na razpolago ima zadruga čez 200.000 lit. vina »rebule«, na ceno od 15 do 17 gld. hektl. loco Gorica. Toraj kdor želi, ima še čas si naročiti pri našej zadrugi. Taka ugodnost se redko dobi. Posebno priporočamo mašna vina. Še jo čas, dokler imamo še veliko na izbiro.
»Russkoje Sobranje« se imenuje novo društvo, ki je imelo dne 5. t. m. v Peterburgu svoj občni zbor. V to društvo vstopajo najodličnejši ruski možje. Zfaj ima 1029 članov. »Slavjanskoje blagotvoritelno obščestvo« bo izdajalo mesečnik »Izvestja« pod uredništvom V. N. Korableva, kateremu bo glavni sotrudnik A. S. Budilovič. Rusi bo ustanovili konvikt za tiste Slovane, ki potujejo v Rusijo, da bi proučevali tamošnje razmere. Ruski časopisi so se začeli izredno zanimati za odnošaje raznih slovanskih na
rodov. Sotrudniki si razdeljujejo posamezne slovanske rodove ter jih proučujejo. Vsi večji ruski listi imajo zdaj tako razstavljene svoje poročevalce.
Hrvaški delavci v Ameriko. Skozi Ljubljano so je dane3 popoldne odpeljalo zopet 200 delavcev, ki so prišli iz Reke in se peljejo v Ameriko s trebuhom za kruhom.
Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem ukazu se je leta 1901 v ljubljansko mesto vpeljalo užitnini podvrže nega blaga: 226 hI. ruma, 1260 hI. žga-njevca (špirita), 858 hI. ?ganja, 18 950 hI. vina, 4814 hI. vinskega mošta, 195 hI. sadnega mošta, 20.025 hI. piva, 1406 hI. kisa, 4363 glav klavno živine, 9369 telet, 2695 ovac, 3780 jagnet in kozličev, 394 prašičkov od 5 do 19'/, kg. težkih, 8591 prašičev nad 19'/, kg. težkih, 126.900 kg. mesa, 9069 glav domače vel. perutnine, 69 490 kokoši, piščet in golobov, 576 srn, 2461 zajcev, 750 kg. razsekane divjačine, 546 fazanov in divjih petslinov, 474 jerebic, divjih gosi, rac, kljunačev in golobov, 16 lisek, 39 ducatov brinovk in prepelic, 15.114 kg. žlahtnih rib, 11.810 kg. navadnih rib in rakov, 188.080 kg. riža, 5,412.800 kg. moke, 1.184 960 kg. ovsa, 2,967.100 kg. sena, slame in otrobov, 47.480 kg. zelenjadi, 878 290 kilogr. svežega sadja, 53.460 kilogramov suhega sadja, 78.100 kg. masla, 23 110 kg. tolšče in loja, 66 947 kg svinjske masti in slanino, 116.246 kg. mila, 56.920 kg. sira, 1,538.200 komadov jajec, 245 kg. voska, 175.420 kg. jedilnega in druzega olja, 35.284 kub. metrov trdih drv, 5625 kubičnih metrov mehkih drv, 291.160 kg. oglja,
40,142.800 kg. premoga.
* »
*
Najnovejše od raznih strani
Velikanski potres v Kavkazu, o katerem smo že poročali, je povzročil velikansko škodo. Najhujšo je bilo zadeto mesto Šerr.aha. Tu je porušenih 4000 hiš, število ubitih oBeb cenijo na 2 0 0 0. Prebivalstvo prestrašeno kampira na prostem. Istodobno jo obiskal potres še 34 vasij v istem okraju. Pri vasi Marasa je pričel blju-vati ognjenik. Vlada je odposlala vojaštvo na pomoč. Posamni potresni sunki se še sedaj ponavljajo. — Stavka kovinskih d <.-■ i a v c e v. V Barceloni stavkujoči kovinski delavci so v nedeljo napadii neko tovarno. Lastnik je nevarno ranjen. Civilno stražo so demonstranti sprejeli s streli in kamenjem. — Falkenhagen o b s o -j e 11. Radi uboja Bennigsna v dvoboju je obsodilo porotno sodišče Falltenhagna v 6 etno trdnjavsko ječo.
Omi&tva..
(Podporno društvo za ubogo gojence na c. kr. učiteljišču v Ljubljani) je imelo svoj občni zbor dne 16 t. m. v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča. Predsednik g. ravnatelj Fr. Leveč je najprej toplo zahvaiil vse dobrotnike in podpornike, zlasti kranjsko hranilnico in deželni zbor kranjski, ki sta društvu v preteklem ietu naklonila znatno podporo. Izrekel je posebno zahvalo tudi upokojenemu c. kr. vadničnemu učitelju Fr. Gerkmanu za ves njegov trud, ki ga je imel za društvo. Število udov in podpornikov je 71. Vsi do hodki znašajo v preteklem letu K 976 60, stroški pa K 770'28, torej je prebitka K 206 28. Vsega društvenega premoženja je K 6600 v vrednostnih papirjih in K 206 66 v gotovih novcih, torej skupaj K 6806 66. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Fr. Leveč kot predsednik, prof. J. Vodeb kot blagajnik, vad. učitelj J. Ver bič kot tajnik, prof Ant. Keržič in stolni dekan kanonik A. Zamejec kot odbornika.
(Podporno društvo za ubogo gojenke na c. kr. ženskem učiteljišču), ki je zborovalo nekoliko pozneje, ima 66 udov in društvenega premoženja K 2900 28. Za podpore sa je izdalo lani K 20412. Na predsednikov predlog se je izrekla zahvala kranjski hranilnici, :ia predlog prof. Vodeba pa društveni blagajničarki gospodični c. kr. vad. učiteljici M. Schulz. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Fr. L e-v e c, prof. V. H a 1 1 a d a, prof. Vodeb, katehet L. Smolnikar, gospa c. kr. otr. vrtnarica J o s i n in gospodični c. kr. vadnični učiteljici M. F r o h 1 i c h in M. S c h 11 1 z.
(Zborovanje zaupnikov društva za varstvo avstrijskega vinarstva v Ljubljani), o katerem smo žo zadnjič nekoliko omenili, bo v četrt9k, dne 27. t. m. ob 10. uri dopoludne v -po svetovalni dvorani tukajšnjega magistrata. Obravnavalo so bodo o naslednjih točkah : 1. Prihodnja vinska carina. 2. O vinskem zakonu potrebnem v intensu vinogradnikov. 3. Reforma zakonodajstva o žganjarini z 1
ozirom na razmere malih vinogradnikov in o izkoriščanju postranskih vinskih pridelkov. 4. Red 7a vinsko trgatev na Kranjskem. 5. Posamezni predlogi. Glede 5. točke se prosi, da se morebitni predlogi naznanijo do 21. februvarija odborniku taga društva g. Fr. vitezu Lingerju v Brfilinu pri Novem mestu. Ker so na dnevnem redu za naše vinarstvo jako važne točke, vabijo so vsi interesentje na deželi in tudi meščani najuljudneje, da ta shod v činu ninogobrojnem številu po-časte ter da s svojo navzočnostjo in z even-tuvalnimi nasveti pokažejo, da tudi oni soglašajo s stremljenjem gori navedenega društva, oziroma s predlogi stavljenimi od posameznih poročevalcev ter z Dunaja do-šlih odprsiancev. Prijiomni so še. da se bode obravnavalo v obeh deželnih jezikih.
(Slov. k a t o 1. a k a d. društvo »Danica«) na Dunaju priredi v četrtek, dne 20. fubruv. t. 1. svoj V. redni občni zbor b sledečim vsporedom : 1. čitanje zapisnika, 2. čitanje zapisnika bratskega društva »Zarja« v Gradcu, 3. poročilo odborovo, 4. slučajnosti. Lokal: Rostaurant Roseniierg, I. Reichs-rathstr. 15. Začetek ob '/t 8. uri zvečer.
Jutri
javno predavanje
gosp. f. 5. FinžgaMa
v „Katoliškem Domu Začetek ob '/s 8- uri zvečer. — Vstop prost.
Telefonska in brzojavna poročila.
* Dogodki v Trstu.
LTrsL 18. febr. Stavka povsod končana. Uradov ne straži več vojaštvo. Socialist Ucekar ni aretiran. D ajuis z j u t r a j... j e bila baje prva j u s ti f i k a o i j a železniškega delavca. Mesto mirno.
Trst, 18. febr. Inžener plinarne izjavlja : Demonstrant je so razdrli 400 svetilk, od teh včeraj zjutraj trinajst v ulici Miramar in v Gampo Marzio. Skupna škoda znaša okolu 30.000 K. Popravljalna dela pri plinarni bodo trajala deset dni, pri tem bodo pa vpeljali novo Aurovo luč.
Trst, 18. febr. Župan fcandrinelli je prejel od trgovinskega ministra barona Calla naslednjo brzojavko: „Pooblaščen sem, da v smislu § 19 polic, reda za luke takoj odredim najširšo omejitve službe moštva in kurjačev pri straži".
Trst, 18. febr. (C. B.) Položaj je trajno normalen. Vojaške čete se polagoma umikajo od javnih poslopij.
Trst, 18. febr. Na iz Pulja došlih vojnih ludijah je 1500 mož posadke. Zunaj stoji torpedovka. Nekaj manjših ladij stoji pri Piranu.
Trst, 18. febr. „Piccolo" konfi-sciran, ker je kritiziral cenzuro.
Trst, 18. febr. V arzenaln je včeraj manjkalo pri delu 600 delavcev. Pri ob. plinarni je manjkalo samo 15 delavcev. Obč. plinarno straži kompa-nija vojakov. Šole so odprte, nekaj otrok ni v šolo.
Reka, 18. febr. Shod delavcev je sprejel resolucijo, s katero izreka simpatije v Trstu padlim žrtvam.
Rim, 18. febr. Laško časopisje v Italiji prinaša o razmerah v Trstu jako razburljiva poročila, ki so oči vidno pro-računjena na hujskanje proti Avstriji.
Tržaški dogodki v držav, zbora.
Vpunaj, 18. febr. Takoj, ko je zbornicadanes stoje poslušala predsednika, ki je v ime zbornice izrekel čestitko nadvojvodu Rainerju, je povzel besedo ministerski predsednik Korber, ki je na podlagi uradnih pojasnil opisal tržaške dogodke. Min. predsednik je dejal, da po obnovljenih nemirih ni bilo več dvoma, da so izgredi teroristiškega izvora. Tomu so je morala vlada upreti in rnarsikako aretiranje je pokazalo, da ne pridejo ravno v zadnji vrsti pri krvavih dogodkih v poštev tisti elementi, ki se priznavajo h programu absolutne brezpostavnosti. Oblasti niso nič zamudile, nastopale so s hvalevrednim taktom (hrup) in z veliko dobrohotnostjo in min. predsednik je med odobravanjem protestiral, da se člani armade obdoižujejo umorov. Namest-
nik je tudi z razglasitvijo obsednega stanja postopal po svoji dolžnosti; . vlada je bila vsled načina demonstracij prisiljena k izrednim odredbam. Evidentno je sedaj, da se je za stavko imelo še drug namen. Min. predsednik je konstatiral z zadovoljstvom, da p o -vzročiteljev ekscesov ni mod delavstvom, kar dokazuje preiskava. Policija je nastopala le tedaj, kadar se je hotelo koga prisiliti, da izobesi črnino. Izjemno stanje ni političen nastop vlade in se razveljavi v hipu, ko nastopi mir, prej pa ne.
Poslanec Kathrein je nato predlagal z ozirom na to, da je nujno potrebno jasnosti, naj se prične takoj s prvim branjem vladne predloge o odredbi izjemnega stanja.
Socijalni demokratje so vložili nujni predlog, naj se izjemne na-redbe takoj odpravijo in naj se suspendira tržaški cesarski namestnik. Zbornica je na to pričela z obravnavo obeh predlogov.
Ellenbogen je strastno prijemal namestnika Groessa, češ, da je 011 kriv nemirov. — Ploj je imenom Jugoslovanov izjavil, da bodo glasovali proti predlogu soc. dem. Ellenbogna, in za predi. Kathrein o v, ker je potreba, da se razmere v Trstu natančno pojasnijo in se na podlagi rezultata uvedejo postavne razmere.
Predlog soc. dem. Ellenbogna je pri glasovanju propadel. Nato je zbornica razpravljala o Kathreinovem predlogu.
Derschatta je ta predlog modificiral tako, naj se jutri izvoli v presojo stvari odsek 37 članov, ki naj tekom osmih dnij poroča. Ta predlog je bil sprejet.
Dunaj, 18. febr. (C. B.) Cesar je danes zjutraj dospel iz Budimpešte. (Prvotno je bil določen povratek na 19. t. m. Op. ured.)
Metlika, 18. febr. Včeraj	ponoči so se ponavljali potresni sunki.	V nedeljo ob pol 8. uri zvečer je	bil potresni sunek zelo močan.
Lvov, 18. febr. Na raznih krajih Galicije je tak mraz, da je mnogo oseb zmrznilo.
Rim, 18. febr. Včeraj je bil tu velik shod brezposelnih delavcev. Po vsej Italiji socijalisti zbirajo brezposelne delavce na shodih.
tfeapolj, 18. febr. V Via Oalderai se je podrla petnadstropna hiša. Veliko oseb je ponesrečenih. Nekateri poročajo, da so nesrečo provzročili anarhisti z dinamitom. Tudi od ognjegascev, ki so prihiteli na pomoč, sta dva ognjegasca ranjena.
Pariz, 18. febr. „Matin" poroča, da sta se dva burska odposlanca napotila v Transval, da posredujela na bojišču.
Barcelona, 18. febr. Uslužbenci cestnih železnic in na kolodvorih so se pridružili stavki.
Barcelona, 18. febr. Med postajama Torpesa in Amporti je poštni vlak trčil z nekim strojem. Pet potnikov je ranjenih.
MeteoirologiSno poročilo.
fiSina uad morjem306 2m,srednji zračni Uak73G05>sns.
■ £	C&8 OpV-idvae.a	GUnje barometra ▼ tam.	Taiape- ratura po Oliijn	Vs»r«Tl	Nobo	a s V " K .} i ".i « « f
IV	9 zveč.	733*4	1 0 | sl. sever | ohiač.			
18	7. zjutr. 2. popol.	7333 732 5	00 29	sl. sever, sr. ssvzh.	megla oblač.	3-3
Srednja včarajSnia temperatura 0 8 , norm&le: —0 0*
Za h vit hi.
216 1-1
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob mirti iskreno ljubljene, nepo-zab e matere, oziroma stare matere in taSče. gospe
Marije Zalar roj. Grilc
izrekamo vsem najtoplejšo zalivalo. Pred vsem so zahvaljujemo č gg. bogolovetm za gin-l|ivo petje, kakor tudi vsem drugim za krasue vence in častno udeležbo ra zadnji pot'.
Ljubljana, dni 18. februvarija 1902.
Žalujoči ostali.
K	.	. • 1 '' \ j
Zahvala.
214 1-1
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega brata, odnosno strica in svaka, gospoda
Frana Dolenca
I o. k. poštnega nadkontrolorja v Gradcu j
kakor tudi za spremstvo drazega rajneega k večnemu počitku, izrek.imo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim udeležniKom sprevoda srčno zlivalo. Posebej pa se Se zahvaljujemo preč. duhovščini, c. kr. deželnemu sod. svetniku gosp. Mikuš u, č. gg. uradnikom, slav. gasilnemu društvu, velespošt. meščanstvu škofjeloškemu in končno tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
Škofja Loka, IS. februvarija 19(2.
Žalujoči ostali.

Izjava.
Podpisani Janko Uabnik, trgovski potovalec v Ljubljani, pripovedoval sem v Ratečah pri Kranjskigori, da tvrdka I v a n Jax in sin v Ljubljani prodaja stare šivalne stroje za nove, in šivalne stroje, ki niso sestavljeni po Singerjevem sistemu, kot po tem sistemu sestavljene. Ker sem se prepričal o nevzdržljivosti teh trditev, prekli-cujem svoje gore j navedene, tvrdko Ivan Jax in sin žaleče trditve v popolnem ob segu, ker ne odgovarjajo dejstvom.
V Ljubljani, 27. januvarija 1902.
215 i-1 Janko Babnik,
potovalec tvrdke Singer Co. v Ljubljani.
Tfni-kiilril Je izvrstno sredstvo za Učenje J.MJJMUt gobnih tal. [slo 0(l8tranja ln
preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-7 Vnanja naročila proti povzetju.
C. kr. koncesij ono vani
posredovalni zavod JI U za prodajo realitet
Iv. flep. Plaufz-či
T ljubil ani, Bimska cesta
prevzema zaznamovanja 211 3—1
nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd.
pod najkulantnejš mi pogoji
saaravna
alkaSi&na kislina
kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 17 7
U
pri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LjubJani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Spretni zastopniki se sprejmč!
Najboljša uporaba
mleka!
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih piiznanj; i?5 52-4 v Parizu 1900 „Graud Prix".
'/4 milijona tacih. strojev v rabil
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26.
Dvonadstropna hiša
v Kranju na Glavnem trgu je na prodaj
Tudi se dasta v najem na Glavnem trgu
dva pritlična prostora,
pripravna za prodajalnico ali delavnico, ter
eno skladišče in pristava
tik mesta ob državni cesti, pripravna za vsakovrstno trgovino. Ta pristava se tudi proda-
Natančneja pojasnila daje lastnik v Kranju, Glavni trg št. 120.	2(8 2—i
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pat, daje sla.t do joli pospešuje prebavi,Janjo .n redllno.t, telo Jačl in krepi.
Zeezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, ie jako koristno za narejanje krvi raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v 'njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.	J 1
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h po poitJ 20 k r. = 40 h ved za zavganje.
---_	Prosimo, da se
^Mi.UT2-MA'hR(;% 31 vedno izrecno z* h leva Her-|3| babny-jew apneno-že-u]; leznl
[n vora se nahaja v steklu in [Tj na zamašku ime , Her-:!r, babny" vtisnjeno z vz,v še-
fejSHERPABNrtVIEH''/ erkami in "osi vsaka --------L-., steklenica poleg stoječo
uradno registrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkelt"
VII./1, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20-15
V zalogi je nadalje pri gj?. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttger, G. Piccoli, U. pl. Trukčczv, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co„ M. Hauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schirdler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnh.-icher, J. Kornetter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leiteuburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; urnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Na prodaj sta
2 križeva pota
oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden
pri	189 12-3
FB. T O MATV - u,
podobarju In pozlatarju y Ljubljani, Valvazorjev trg št. i.
C
2l£ 2-1
Podpisana volilna komisija je bila z ukazom c. kr. deželne vlade z dne 28. januvarija 1902 št. 1656 po določbah § 8 zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85, in § 7 volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice v L^bljani postivljena, da priredi in izvrši volitve. Sestavila je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek in sicer po treh volilnih kategorijah teh odsekov.
Imeniki bodo
od 20. februvarija do vštetega 5. marca 1902
za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c kr. davčnih uradih javno razpoloženi.
Pri le teh uradih je tudi volilni red na vpogled.
Ugovori zoper volilake imenike se smejo v omenjenem roku za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uraddi ustno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi vložiti neoosredno pri volilni komisi|i v L|ub!jani. Na ugovore po roku vložene se ne bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vrnili volilni komisiji, ki bo razsodila končnoveljavno (§ 7 odstavek 7 vok reda) o ugovorih in razsodilo naznanila ugovar|alcem.
Voliici, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v Bmislu § 4 1. odstavek, je med rekiamacijskim rokom vložiti pri volilni komisiji.
Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imenikov bo izdala volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitev ter jih bo razposhla volilcem z razpisom volitve.
Popravke naslovov smejo voliici vložiti pri podpisani volilni komisiji (pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
Glede zlorabe davčnih podatkov, obseženih v volilsk h imenikih, se opozarji na kazenske določbe § 246 zakona z dne 25. oktobra I89S, drž. zak. št 220 o neposredn h personalnih davkih.
V Ljubljani, dne 15. februvarija 1902.
C. kr. volilna komisija za trgovsko In obrtniško zbornica
v Ljubljani.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporeča prečastit' duhovščini za
izdelovanje cerRveniR paramentov.
Izdeluje oele ornato, kazule v vseh liturgiinih barvah, pluvljale, obhajllne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljuo prevzame.	704 21
UMT Nakup in prodaja -jtjs vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebai.ju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi..
Monjaricna delniška družba
„SI E K C U M"
I., UVollzeile 10 in 13, Dunai. I., Strobelgasse 2.
JPST Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vsoh špekulaoJJskili vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolui varnosti naloženih
glavnio.	134 12
Izdajatelj :_0r. Evgen Lamp«.
Odgovorni vrednik : lv?n Rakovoo.
Tisk BKatoliške Tiskarne v Ljubljani.