Iz šale resnica. (Doživlijaj iz afriške džungle.) Dva angleška raziskovalca sta bila z mnogoštevilnim spremstvom zamorcev na lovu na slone v džunglali osred nje Afrike. S sloni se sicer nista srečala, vendar sta opazovala življenje in kretanje raznih drugih izrednih živali in zverjadi. Posebnost afriških pragozdov in divjin so veliki nosorogi, kl postanejo v slučaju razdraženosti nevarnejši od leva ter slona. Nekega večera sta taborila Angleža v džungli. Spremstvo je zakurilo dva mogočna ognja, da bi bili varni pred napadi od zverin, ki se boje ter ogibIjejo žareče luči. Raziskovalca sta srebala pred svojim šotorom čaj, zamorci so se zabavali glasno po svoje pri ognju. Pri pogledu na razigrano zamorsko družbo je vprašal eden od Angležev tovariša: »Kaj misliš, bi napravili ti le črni veseljaki, ako bi se začel bližati taboru nosorog?« Nagovorjeni je bil resnega mnenja, da bi neustrašeno zapodili zverjad z gorečimi plamenicami. Tovariš ni verjel in trdil, da je zamorec bojazljivec, ki bi sigurno pobegnil, ako bi se mu bližala nosoroga nevarnost. Glede pravkar omenjenega vprašanja se Evropejca nista mogla zediniti. Enemu je padlo na um in je predlagal: »Kaj se bova prepirala. Pokličiva vsak svojega zamorskega strežaja, ki nama pravkar pripravljata ležišče. Ovijva oba skupaj v najini sivi odeji. Naj se splazita po vseh štirib. v bližnje grmovje, odkoder se naj pričneta bližati taboru s posnemanjem strašnega nosoroga. Bova se prepričala na lastne oCI, ali je zamorec junak ali zajec« Predlog je bil obema po godu. Strežaja sta se smejala šali ter prinesla sivi odeji, ki sta bili res tste barve kakor nosorog. Angleža sta povezala oba zainorca skupaj, ju odela in jirna dala v roke kol, ki bi naj posnemal nosorogov rog na sredini nosu. Ni trpelo baš dolgo, ko se je razleglo Iz trnjeve gošče lomastenje, kakor bi se bližala ogromna žival in jezno pihanje, kakor razodeva skrajno ogorčenost nosorog. Pri tem pojavu so na mah titihnili zamorci, nategnili ušesa fn si nekaj skrivnostno namignili. Že so bili vsi pri ognju in vsak je potegiril kot baklja goreč kol in te so metali z divjim kričanjem v smer, iz katere se je bližala nevarnost. Kakor strela iz jasnega se je približal resnični nosorog iz strani, kjer sta sedela pred šotorom kakor zid prebledela Angleža. Ko so zapazili zamorci, da grozi tudi gospodoma nevarnost, so navalili s plamenicami z vso neustraSenostjo na nosoroga, ki je ogrožal oba Angleža, in ga res prepodili s tuljenjem ter metanjem plamenečih ogorkov. Pravi nosorog je ubral svojo pot ter izginil v noč, treba je bilo poavetiti v beg še drugemu, ki je še vedno lomastil po grmovju ter puhal proti ognju. Črni junaki so se lotili zveri s po'dvojeno srditostjo in že so leteli ogorki na odejo obeh v nosoroga preoblečenih strežajev. V strahu, da se ne bi Opekla in še zgorela, sta pognala proč tte tleči odeji in kriknila v zamoršeini, Itedo in kertaj da sta in naj prenehajo % metanjem ognja. Ko so zapazili zattiorci pretvorbo nosoroga v dva vpi|oča človeka, so za trenutek kar ostrmeli, baklje so jim popadale iz rok, nato so pa zagnali grozen krik in jo ujbrali vsi z zverinsko straliotnim tulje»jem v pragozd. Prizor pabega se je doigra! s tako bliskavico, da nista utegnila zaustaviti preplašone zamorske družbe ne Angleža in ne črna strežaja. Na vrnitev spremstva sta čakala raziskovalca zastonj celo noč, celi drugi dan in še eno noč. Zamorcev ni bilo več nazaj In kaj je preostalo Angležerna drugega, nego kreniti na povrat iz džungle, koje mikavosti sta jedva okusila. Iz šale se Je rodila bridka resnica. Zamorci se nifeo ustrašili nosoroga, pač pa — stra§ne piikazni, ki Je bila ob enem zver in fclovekl ¦