Ameriška Domovi ima
Arne wc/ara—Moii/iF
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 11, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPGR
ŠTEV. LXI — VOL. Lil
U Than! bo sprav!! jemensko premirje pred Varnosini svet
Popustil je zahtevi Sovjetske zveze, ki ves čas trdi, da je nadziranje premirja stvar Varnostnega sveta ZN.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Thant je izjavil, da ho še ta teden spravil vprašanje o kontroli premirja v Jemenu pred Varnostni svet. Prvotno tega ni hotel storiti, ker se premirje ne tiče dosti Združenih narodov. Premirje je posredoval zastopnik ameriškega državnega tajništva, to je potem zadevo odstopilo Združenim narodom le v izvršitev, /stroške za kontrolo premirja pa nosita dogovorno E-gipt in Savdska Arabska. Pri celi akciji je torej zaposlena samo administracija ZN.
Moskva s tem ni bila zadovoljna, toliko časa je dregala v upravo ZN, da se je Thant se daj odločil, da o premirju poroča Varnostnemu svetu. Moskva ni načelno proti premirju, tudi ni načelno proti temu, da pre^ mir j e kontrolira ZN. Je pa proti temu, da bi to bila samo zadeva administracije ZN1.
Zmagalo je torej moskovsko stališče/. Kremlj bo tako dobil možnost, da se zmeraj meša v kontrolo premirja. Priliko bo kmalu dobil. Po mnenju evrop-sKih s‘u oko vn jako v je namreč kontrpla premirja zelo pomanjkljiva. Uradno naj bi obsegala samo 25 milj meje med obema vojskama, republikansko in kraljevo, fronta sama je pa dolga okoli 200 milj. Dalje se fronta vleče skozi kraje, ki nimajo nobenih prometnih žil.
Tam lahko rabijo za premikanje le kamele, v kontroli za Premirje so pa predvideni vojaški jeepi! Le za kaj jih bodo rabili? Dalje je za kontrolo dolo^ šenih samo kakih 200 vojakov, ki jih bodo vzeli s fronte med Egiptom in Izraelom. Strokovnjaki trdijo, da bi bilo treba poslati na fronto 2,000 mož. Zato so tudi proračunani stroški ne-realni. P r o r a č u nani so na §2,000,000, znašali bodo pa nekajkrat toliko.
Kremlj bo imel torej dosti Prilike, da se meša v kontrolo Premirja.
TITO BI BIL RAD ŽRTEV j Ameriška odprava na HA VSE STRANI if. Everest se vrača
BEOGRAD, SFRJ. — Titova KATMANDU, Nepal. — U-vlada, je v stalnih škripcih in trujeni in shujšani so se vrnili skuša čim več odgovornosti za po štirih mesecih člani ameri-tako' stanje zvaliti na druge, ške himalajske odprave, katere Tako naj bo za slabo gospodar- tri ekipe so dosegle vrh Mt. sko stanje odgovorna Evropska Everesta v preteklem maju, od gospodarska skupnost, ki “dis- teh ena po zahodnem grebenu kriminira” jugoslovansko go-[kot prva na svetu. Tukajšnji
Civilizacija se je ustavila ob Renu?
Washington, d.c. — Nekateri trdijo, da se predsednik Kennedy nagiba k stališču o-Wh, ki trdijo, da se je “civiliza-cE'a ustavila ob Renu”. Pri tem K seveda mišljena francoska stran reke.
^ Vesti o tem naj bi bile proste v javnost in /seveda tudi v ^emšk/o glavno mesto Bonn.
eunedy hoče iti sedaj v Za-g0dno Nemčijo in v Zahodni -Din, da Nemcem pokaže, da a vseh teh govoricah ni nič
esnice, on dejansko Nemči-
0 tn Nemce visoko ceni!
spodarstvo! Tudi v zunanji politiki uporablja Tito podobno taktiko. Sedaj na primer krivi Moskvo, zakaj ga ni podprla z odločnim nastopom proti rdeči Kitajski. Tito je namreč sredi maja zeito ostro obsojal kitajsko zunanjo politiko in je upal, da ga bo v tem Moskva podprla. Moskva je res objavila Titov govor, toda izpustila je vse tiste dele govora, ki z imenom napadajo kitajske tovariše. Govora pa ni nič komentirala.
Navaden človek bi moskovsko taktiko razumel. V par tednih bodo ruski in kitajski tovariši sedeli za isto mizo in skušali zakrpati spor. Ali naj se tik pred sestankom še ponovno skregajo? Titova okolica pa ne misli tako. Razlaga moskovski molk v tem smislu, da bo Hru-sčev porabil Jugoslavijo kot predmet za pogajanja”, na kar je; že Tito sredi maja po ovinkih namignil v svojem govoru. Tito naj bo torej žrtev sporazuma med Moskvo in Peipin-gom!
Jugoslovanski komunisti se tudi pritožujejo, da jih v satelitskih prestolicah gledajo postrani vsi tisti komunisti, ki držijo s Peipingom. In teh je menda precej.
Tuji diplomat j e, ki so1 v Beogradu, pa mislijo, da je treba še čakati, da bo čas dokazal resničnost Titovih tožb in obtožb.
ameriški poslanik Henry Steb-bin:s je šel z nekaj drugimi A-merikancf vračajoči sei odpravi peš naproti.
Člani odprave so izgubili od 10 do 30 funtov na teži, od kar so 20. februarja odšli od tod, da še popno na vrh najvišje gore sveta. Postavljeno nalogo so izvršili. Prva ekipa je dosegla Mt. Everest 1. maja, dve drugi pa 22. maja. V prvi skupini sta bila A m ©r i k a nec James C. Whittaker, 34 let stari gornik iz Redmonda, Wash., in gorski vodnik rodu Šerpa Nwang Gom-bu, v drugi pa so bili Jerstad in Thomas G. Hornbein iz San Diega, Calif., ter William Un-soeld iz Corvallisa, Ore., in Barry Bishop iz Washingtona, D.C.
-o-------
Nezanesljivost še vedno tare državno tajništvo
WASHINGTON, D,C. — Po poročilu Domovega finančnega odbora ima državno tajništvo se vedno težave z vprašanjem zanesljivosti osobja. Lani je; 41 uslužbencev oddelka prostovoljno zapustilo službo, da se je s tem izognilo zasliševanju in morebitni kazni.
Spolne zablode so bile vzrok odstopu v 24 slučajih, v ostalih
Konservativci napadajo borze dela v kongresni debati
WASHINGTON, D.C. — Kako predrzna je postala konservativna večina v Kongresu, lepo pove sedanja debata o federalnih stroških za državne posredovalnice za delo. Federacija že nad 30 let podpira državne posredovalnice/, da lahko, krijejo svoje upravne /stroške. Za take prispevke je v federalnem proračunu potrebna posebna postavka.
Konservativci so se sedaj spravili na to postavko in jo hočejo znižati. Pri tem jim krepko pomagajo lobisti, ki so jih najele zasebne posredovalnice za delo. Pri tem lobisti prekomerno napihujejo važnost posredovalnic.
Številke povedo, da 80% delavcev najde samo primerno delo, javne in zasebne posredovalnice posredujejo fe v 20%. Vendar pa delo državnih posredovalnic ni majhno. Zadnjih 30 let so letno preskrbele/ delo povprečno 1,200,000 delavcem, o-pravljaj o torej delo, ki ga zasebne posredovalnice ne bi zmogl/e. V Kongresu upajo, da proračunska postavka ne bo zmanjšana.
Sukarno v Jugoslaviji
BEOGRAD, SFRJ. — Včeraj je prišel sem na obisk predsednik Indonezije Sukarno, ki bi rad prevzel vodilno vlogo nevtralnega bloka, kot j0 je do vojne/ z rdečo Kitajsko nesporno imel . indijski-Nebru.-. .
Sukamo in Josip Broz Tito sta se že ponovno srečala in nihče ne pričakuje, da bi to
LAOS PRED NOVO KRIZO
Vse kaže, da so rdeči odločeni s podporo od zunaj prevzeti v najbližji bodočnosti oblast v vsej deželi. Zavrnili so sovjetsko-britansko posredovanje za konec sovražnosti.
VIENTIANE, Laos. — Jutri bo sporazum med nevtralci, levičarji in nacionalisti v Laosu star komaj eno leto, pa vse izgleda, da je že čisto pri kraju. Sam predsednik nevtralne vlade princ Suvana Fuma, ki je preje tesno sodeloval z levičarji pod vodstvom svojega bratranca princa Sufanuvonga, je ponovno ostro prijel levičarje zaradi napada na nevtralne čete na Planoti vrčev (Plaine des Jar-res), kjer je bil do letošnjega aprila njihov skupni glavni stan.	.'i;*
Levičarskim enotam Pathet Lao je uspelo zasesti večji del Planote in potisniti čete Konga Le z nje. Sedaj si stoje zakopane druge proti drugi pripravljene na nove spopade. V vseh spopadih od 31. marca letos dalje so bili levičarji zmagoviti. Nevtralci so poiskali podporo nacionalistov gen. Nosavana, ki je skupno s princem Sufanuvon-gom podpredsednik koalicijske vlade, ki ji predseduje Suvana Fuma.
| Iz Clevelanda
»
I in okolice
vanje, duševne motnje in nemoralno početje. Od 41 jih je bilo 31 na sorazmerno visokih položajih. Nekateri so imeli od
Severna Koreja se je na-'10 do 16 službenih let. slonila na rdečo Kitaj- 'človek se sprašuje le, na kak
politiki.
Objavljeno je bilo, da bo v
Posredovanje zavrnjeno
Sovjetska zveza in Vel. Britanija, ki sta skupno načelovali konferenci o Laosu v Ženevi, sta posredovali pri levičarjih Pathet Lao. Princ Sufanuvong je zavrnil sprejem sovjetskega in britskega poslanika v svojem glavnem stanu, ko sta hotela z njim govoriti kot sonačelnika ženevske konference kot nadzornice izvrševanja dogovora. Voljan ju j s/ bil sprejeti le kot poslanika njunih držav.
Očividno je, da igrajo v Laosu glavno vlogo Severni Vietnamci in za njimi stoječi Kitajci. Prepričani so, da bodo v kratkem gospodarji celega Laosa, ker “se ni nihče voljan boriti za njegovo neodvisnost in svobodo”.
vodniki v glavno mesto Vientiane ali pa v prestolnico Luang Prabang.
Preko B bilijonov darov v razne dobre namene
NEW YORK, NY. — Ameri-kanci smo darovali tekom lanskega, leta v razne javne in dobrodelne namene skupno 9.3 bi-
Rojenice—	i
Včeraj zjutraj se je rodil v University bolnišnici g. Frančku Toplaku in njegovi ženi dr. Sonji, 6420 St. Clair Ave., trden in zdrav sinček, bratec dve leti stare Vesne. Mati in dete se dobro počutita. Iskrene čestitke! Rojstni dan—
James Stepic s 3658 W. 58 St. bo v petek dopolnil 60 let. Čestitamo in želimo, da bi zdrav dočakal še mnogo rojstnih dni sredi svoje družine!
Seja—
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Družinski praznik—
Mr. in Mrs. Joseph Jene z 20851 Wilmore Ave. obhajata 52. obletnico svoje poroke. Želimo jima, da bi jo v družbi otrok in drugih sorodnikov še velikokrat praznovala zdrava in vesela! Molitev—
Članice Podr. št. 32 SŽZ so vabljene nocoj ob 6.30 v Grdi-nov pogreb, zavod na Lake Shore
lijona dolarj/sv, kar je vsekakor znak ne samo splošne darež- givcj. k molitvi za pok. Jennie Ijivosti, ampak delno tudi do- strumbly brih časov.
sko
PEIPING, Kit. — Semkaj je prišel na uradni obisk predsednik severne Koreje Choi Yong Ki, da zapečati prijateljske odnose med obema državama. Severna Koreja se je tako po precej dolgem oklevanju postavila aa kitajsko stran.	,
Kitajski komunisti so porabi-
način so vsi ti ljudje našli pot v državno tajništvo!
Odnosi med Beogradom in Dunajem dobri
BEOGRAD, /SFRJ. — Govornik zunanjega ministrstva Drago Kunc je; na tiskovni konfe-
Sestanek Konga Le in Nosavana
U1.v , v	Vodnik nevtralnih čet gen.
bližnji bodočnosti prišel v Ju- Kong Le se je sestai v nede]jo
gos avijo na obisk udi abesin- z gen.. Nosavanom, poveljnikom ski cesar Hade Selasije. Zastop-1 rednilh :kraljevih čet in svojim mk zunanjega ministrstva Dra-nekdanjim poveljnikom. Trdi-go Kunc je dejal časnikarjem, !jo da sta se domenila o pomoči da je abesinski cesar v Jugosla- redne vojske nevtralnim četam,
če bi bile te ponovno napadene od strani levičarskega Pathet Lao.
Komunistični viri trdijo, da so nacionalistične čete dejan-
viji vedno dobrodošel gost.
Afriški škofje se bodo sestali na Slonokoščeni obali
ARIDJAN, Slonokoščena o- sko že zasedle položaje v ne-renci pretekli petek dejal, da se bala. — Ta teden se bodo zbrali posrednem zaledju položajev strinja z izjavo avstrijskega zu- vsi katoliški škofje z zapadne nevtralnih čet Konga Le. Koto priliko, da preko Korejca nanjega ministra Kreiskega, da Afrike v Aridjanu, da se posve- munisti zahtevajo odhod vseh odgovorijo Titu na njegov zad-	so se odnosi med Avstrijo in	tu jej o o	vseh	poklicnih teža-	nekomunističnih čet z	“njiho-
nj! govor sredi maja. Korejski	Jugoslavijo v zadnjih letih zelo	vah, ki	jih imajo pri svojem	vega ozemlja” in so se	priprav-
pned/sednik si je Titov revizijo- 'izboljšali ter da lahko služijo v, delu. Konferenca b0 trajala Ijeni razgovarjati s predsedni-nzem pošteno privoščil. Druge	tem delu sveta za vzor v pogle-	predvidoma 2	ho 3 dni. Konfe-	kom vlade le v svojem	glavnem
nesreče pa na tem obisku ni	du sodelovanja in dela za ohra-	ne/nce se	bodo	udeležili škofje h	stanUj med tem k0 ta	noče tja
mtev mednarodnega miru. 'osmih afriških držav.	;n zahteva, da pridejo njihovi
oilo.
Od celotne vsote so darovali posamezniki 7.4 bilijone dolarjev, ustanove 700 milijonov, podjetja 470 milijonov, 700 milijonov pa je bilo posebej zbranih v dobrodelne namene.
Od celotne vsote je bilo darovanih 51 odstotkov v verske in cerkvene namene, ostalo pa v razne druge javne namene/.
Zakulisni boj za zakon proti segregaciji je znova oživel

um.
Vremenski
prerok
pravi:
^ Večinoma oblačno in hladne j-Z' D3!višja temperatura 66. — ',erjetnost neviht.
WASHINGTON, D.C. — Kennedy je začel z najbolj tvegano akcijo v Kongresu. Rad bi dobil nov zakon proti segregaciji. Dolgo je okleval, ta teden se bo menda vendarle odločil, da pošlje zakonski osnutek na Kapitel.
'Oklevanje je utemeljeno in razumljivo.
Na eni strani je pritisk javnosti zmeraj hujši, vse časopisje z redkimi izjemami zagovarja potrebo po novem zakonu, o-gromna večina javnih delavcev in politikov je zanj. Med tem pa izgredi in nemiri ne po-nehujejo. Nekateri se celo bojijo, da bo kmalu začela teči kri. Škoda pa, ki jo je boj proti integraciji že do sedaj napravil, je nepregledna, doma in na tujem.
To čutijo tudi kongresniki in senatorji. V njihovi dnevni pošti je vedno več pisem, ki zahtevajo konec segregacije, in taka pisma bolj vplivajo na čla-
ne Kongresa kot pisanje in iz- vanja o zakonu, bodo južnjaki toni, ki se še niso odločili ne za jave po časopisju. Vedno več je začeli z obstrukcijo, Senat io!ne proti, kongresnikov in senatorjev, ki lahko zlomi z dve tretjinsko ve-uvidijo potrebo po novi zako- čina, 67 senatorjev mora glaso-nodaji, čeprav niso vneti zanjo, vati za konec debate in ob-To velja posebno za republi- strukcija je zgubila bitko kance. Republikanski senatorji Kako pa spraviti skupaj 67 so na pobudo voditelja Dirkse- glasov v senatu, to je glavn0 na sklenili posebno izjavo “o vprašanje v sedanjem boju pro-pristanku”, 'kjer načelno po- ti /segregaciji in ne to, kar se v udarjajo potrebo po novem za- javnosti govori in piše. Kenne komi. Pri demokratih je tak se- dy lahko računa na kakih 40 stanek nemogoč, demokratski demokratskih senatorjev mani senatorji so že davno ostro de-jka mu torej v najslabšem slu Ijeni v dve skupini: južni kon-lčaju 27 republikanskih glaso servativci se obnašajo kot sa-jMed republikanskimi senator^ mostojna stranka in se z ostali-!je do sedaj redno in stalno sla mi niti zgovarjati nočejo o1 sovalo proti segregaciji le*3 m skupni akciji. Številčno je polo- j mož. Kennedyju torej ma k žaj v senatu tak-le: 33 republi-|do 9 republikanskih senatoH 3 kanskih senatorjev se kolikor ki bi glasovali proti obstruk^' tolikoi drži partijskega stališča.'ji. Ali jih bo dobil ali ne? Od'
Demokratska večina je pa rae-'govor na to ^ bita v dve skupini; južnjaki in usodo	J DO odlo-
njihovi prijatelji imajo okroglo 23 mož, 40 senatorjev pa drži več ali manj z uradno politiko.
novega zakona. La:h_ ko si mislimo, kakšen prltisk morajo ravno te dni doživljati
Ako pride v senatu do glaso- posamezni republikanski
sena-
Zadnjžh pet let republikanci napredujejo na
]URU
PRINCETOWN, N.J. — Republikanska stranka dobiva v južnih državah zadnjih pet let zmeraj več pristašev. To je s številkami dognal tudi Gallupov zavod. Število republikanskih volivcev je rastlo v tem času tako-le:	1.	1958	20.1%,
1. 1960 24.5%, 1. 1962 pa že 32.5%. Kot se vidi, južne države niso daleč od dvostrankarskega sistema. Da je javnost že pripravljena na to, se vidi iz Gallupove ugotovitve, da je 1. 1961 bilo za dvostrankarski sistem 61%, letos pa že 71% vseh vprašanih južnjakov.
Vpoštevati je treba, da na jugu te številke1 pomenijo še zelo malo, kajti črnci nimajo votivne pravice, razen v izjemnih slučajih. Ako bi jih državne in občinske oblasti ne ovirale, ko se potegujejo za volivno pravico, bi bil danes političen položaj na jugu že čisto drugačen.
Ne vemo, kako se/ bodo repu-	-----°-----
blikanski senatorji odločili, ima- Federalna administracijo pa ključ v svojih rokah. Ne ja vežba afriške kandi-od demokratske večine v Kan-	date za policijo
gresu, ampak, od republikanske WASHINGTON, D.C. _____ Na-
manjšine je odvisno, ali bomo ša administracija vežba kandi-dobili nov zakon.	date za upravne službe skoraj
Seveda se/ lahko zgodi, da bo za vse države. Posamezniki pri-zakon dobil kompromisno bese- dejo celo izza železne zavese, dilo, toda taka možnost bo izi- Sedaj je/ v ta program vključena tudi Afrika. Afriške države so že poslale 270 kandidatov za policijsko službo, da spoznajo, kako je pri nas organizirana policijska služba in seveda tudi služba FBI.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v navadnih prostorih.
J Dopolnilo—
Pok. Casimer Žnidaršič je zapustil v Clevelandu tudi teto Rozi Boštjančič, v Floridi pa strica Jerryja in druge sorodnike.
Pok. Emil Stokel je bil član Kluba upokojencev na Holmes Ave., njegova žena pa je tajnica Društva Lipa št. 129 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz žeietovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Kalvarijo.
Pogreb—
Pogreb pok. Jennie Strumbly bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake chore Blvd. v petek v cerkev sv. Paskala Baylon-skega na Wilson Mills Rd., kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na pokopališče sv. Pavla.
gravanje boja proti segregaciji. Kompromisnih zako nov proti segregaciji imamo že itak preveč, počemu bi rabili še novega. Tega očitka se Kennedy boji in zato ni navdušen za noben kompromis, kot je bil do sedaj.
Ker Kennedy ni stoodstotno prepričan, da se mu bo politika z zakonom posrečila, ravno te dni tako vneto zagovarja g odelo van j e vse javnosti v boju proti segregaciji. Trdi čisto pravilno, da on sam z zakoni in federalno administracijo ne zmo-
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik W. Wirtz je predložil železniškim družbam in železničarskim unijam, naj podaljšajo čas za razgovore za 5 dni, od četrtka do prihodnjega torka zjutraj.
ESCALANTE, Utah. — Ko se je prevrnil tovorni avto, v katerem se je vozilo 46 skavtov, je bilo skupno 12 mrtvih in več ranjenih.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy preudarja, ali naj pošlje v Moskvo na razgovore med Sovjetsko zvezo, Vel. Britanijo in Združenimi državami o končanju preskušanja atomskega orožja A. Harrima-na ali McCloya. Razgovori v Moskvi utegnejo biti priprava za nov sestanek na vrhu, ki se ga bi verjetno udeležil poleg Kennedyja, Macmillana in N. Hruščeva tudi De Gaulle.
Afriški politiki se po revolu ciji v Togo zelo bojijo za svoje BAGDAD, Irak. — Iraška vlada
re vsega dela.
glave in bi radi čim preje imeji v domačih državah policijo, ki ne bi 'bila samo zanesljiva, ampak tudi izvežbana v bojih s podtalnimi organizacijami, zarotami, upori itd. Stroške za vežlbanje nosi Federalna agen-
_ cija za mednarodni razvoj.
je dala upornim Kurdom 24 ur časa za predajo, nato pa grozi proti njim uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. — Sedanji kurdski upor traja že poldrugo leto. Z vojaško silo ga je brez posebnega uspeha skušal streti že diktator Kasem.
s
StHEKIgEA DOMOVINA, JUNE il, 1963
Mmi&m mmmma
f* %TI « ■? J.Cr/% .^1—J1Q IVI |
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
fax, Zedinjene države:
$14,00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S metsece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
Pnited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
prešli v dobo stalne brezposelnosti. Danes imamo nad da okoliprinašanje, dotlej vali-'pei pt0<j vodstvom svojega pe-4 milijone brezposelnih, na dnu brezposelne armade so pa' mo samo skalo v hrib.	jvovodje M. Save,mika občute-
domači sezonski poljedelski delavci. Zaslužijo povprečno °™- iV r'T'QfoVlncH --- “T7:—J ------------------------------—■”
niti $1,000 na leto. Pa še tia dohodek ni varen, kajti mehi-kanski sezonski delavci gredo delat za vse manjše mezde kot naši domači. Na delovnem trgu za te vrste delavce je tako vladala umazana konkurenca najgrše vrste. S prihodnjim letom jo bo konec, ako bo senat zakon odobril. _________________..—, ... — ^---------------- lcrux
Mehikanske sezonske delavce šo najbolj izkoriščale upiral rdeči svobodi, ponos, ki‘min na padle in ljubezen velike farme; mali farmarji jih niso veliko jemali, ne bodo so ga imeli tisti, ki so raje umr-'njih ge niSta zamrli, jih pogrešali, ako jih ne bo več. Bolj bodo udarjene velike !li, kakor da bi se krivili pred j vsem iskrena hvala za sode-
Vsi smo iz preteklosti, vsi 'ni0 “Vigred se povrne”. Popol-imamo njen pečat in vendar se'^g ,0b dveh so bile pred Lur-obnašamo, kakor da smo bili1 gko Marijo še litanije, ki j!ih je rojeni pred desetimi leti. Z na- ! opravil č. g. Jošt Martelanc. U-ših ljudi zginja ponos, ki b!i ga Udeležba na romanju jel bila iz-moral imeti vsak, ki se je nekoč 'redno lepa. Pokazala je, da spo-
do
83
No. 114 Tuesday, June 11, 1963
W. Lippmann o Ketmedyjevi poti v Evropo
Walter Lippman spada med najuglednejše časnikarje naše dobe, njegov ugled gre preko mej naše dežele, njegov vpliv prekaša vpliv povprečnih politikov v federalni upravi in v Kongresu. Svoj ugled si je pridobil ne samo s pravilno presojo političnih položajev, ampak tudi s čutom za javno mnenje v naši deželi. Redko kdo zadene tako točno, kaj misli Amerika, kot ravno on. Njegovo stališče je že velikokrat vplivalo na domačo in zunanjo politiko federalne uprave. Zato je prav, da vemo, kaj misli o Kennedyjevi poti v Evropo.
Lippmann ji načelno ne nasprotuje, ogreti se pa ni mogel že pred meseci za čas, kdaj naj gre Kennedy v Evropo. Močno je začel dvomiti o pravilni izbiri časa že takrat, ko je predsednikova žena rekla, da ne bo mogla iti z možem v Evropo. Od takrat se je za Ljppmanna nabralo toliko razlogov proti sedanjemu času za potovanje, da je začel javno kritizirati načrt. Pri tem se opira na sledeče okol-nosti:
Naša domača politika zahteva ravno sedaj, da mora biti predsednik doma. Boj za segregacijo in proti njej je postal centralna točka naše domače politike. Kennedy ima pred Kongresom zakonski načrt, ki je nanj hote ali nehote vezal svojo politično bodočnost. Lippmann odobrava Ken-nedyjevo taktiko in njegovo stališče o potrebi po hitrem koncu segregacije na vseh področjih, misli, pa, da mora predsednik voditi osebno boj za integracijo na Kapitelu. Ako zgubi bitko, mi; vsaj nihče ne bo mogel očitati, da se je boju izogibal in dušel v Evropo na politično potovanje, ki se da zmeraj odložiti, ako je sila.
Na drugi strani trenutno ni političen položaj v Evropi tak, da bi pomagal predsedniku, da tam doseže svoje namene. V Italiji je trenutno vse nejasno. Ko bo vladna kriza rešena, bo Italija v najboljšem slučaju dobila začasno vlado, ki bo jeseni že demisijonirala. Ali naj se gre Kennedy pogovarjat s politiki, ki kmalu ne bodo igrali nobene pomembne vloge več. V Vatikanu bo novi gospodar prevzel posle najbrže šele proti koncu meseca. Prve tedne bo imel dosti posla, da po svoje preuredi cerkvene zadeve in določi morda potrebne nove smernice za jesensko zasedanje vesoljnega koncila. Kennedyjev obisk mu pri tem ne bo mogel nič pomagati.
V Zahodni Nemčiji je političen položaj še bolj kočljiv. Adenauerjevemu režimu so po zadnjem sklepu nemške demokratske stranke šteti tedni. Ali naj gre Kennedy gledat, kako se dr. Adenauer poslavlja od politike? Pri tem bi se mu lahko pripetilo, da bi nehote moral tekmovati v priljubljenosti z De Gaullom, ki pride v Bonn začetkom julija. Ali bo ta tekma kaj koristila Ameriki in zahodni Evropi? V Pariz Kennedy ne more M, to je De Gaulle že povedal. V Angljo tudi ne gre, ako si ne bo še premislil. Izlet na Irsko je pa važen samo za Irce in njihove potomce v naši deželi. Je važen za našo domačo politiko, toda ne za mednarodno.
Vse to navaja Lippmanna, da se je izjavil proti sedanji Kennedyjevi poti v Evropo in da svetuje, naj jo Kennedy odloži za poznejši čas.
Kennedy ne bo mogel iti preko tega stališča.
farme, ki bodo seveda skušale zakon ubiti v senatu. Jih razumemo; minuli bodo zanje časi, ko so sezonskim poljedelskim delavcem lahko plačevali po 60 centov na uro brez vsakega doplačila za nadure, sobotno in nedeljsko delo.
Ob času korejske vojne je prišlo v deželo do milijon braceros, po vojni je njihovo število začelo padati, lani jih je bilo le še okoli 200,000. Niso pa všteti tisti, ki so prekoračili mejo brez dovoljenja.
Posledice novega zakona se bodo hitro pokazale. Braceros ne bo več, naši brezposelni poljedelski delavci bodo 'lsene P° svetu. Kje je naš ponos, lažje prišli do dela in lahko zahtevali višje mezde, na dru-|kje je naša volja, kje je sploh gi strani pa bodo velike farme hitele z mehanizacijo v proizvodnji. Zakon seveda ne bo mogel preprečiti ilegalnih prekoračenj meje. Braceros bodo uradno izginili, toda dejansko jih bo mehikanska revščina še gonila na našo stran.
oblastniki z rdečo zvezdo. Mnogi so postale sieve, plašni tekači od ene strani na drugo. Begajo sem, in tja, škoda se jim zdi že dolarja, ki naj bi -ga dali ženam in sorodnikom mrtvih in z zabavami moramo skrbeti, da se zibere tristo dolarjev za invalide!, ki jih imamo raztre-
lovanje in obisk!
Z.S.P.B.
vsa naša preteklost? Če bi mogel, bi šel domov, poiskal vse grobe!, zbral vse kosti in jih pripeljal sem, jih usul na sredo te naše čudovite emigracije, in videli bi, da bi kup teh kosti bil višji kakor vse, kar smo zgra-
itwrffeisa prireditev m Slovenski pristavi
Cleveland, O. — Že danes o-pozarjamo na otvoritveno prireditev na Slovenski pristavi, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo. Glavni namen prireditve je pomagati gradbenemu skladu in seveda (pripraviti veselo popoldne slovenskim ljudem.
Na zadnjem občnem Zboru in eni naslednjih sej se je upravni odbor formiral takole: predsed-
Sldwenski Ofeveiand se Je spomni! žrtev komunizma
Cleveland, O. — Letos pote-j polje, transporti nazaj in tisoče ka 20 let od bojev pri Turjaku, grobov.
Mehikanskih sezonskih delavcev ne bo več
Mehikanski poljedelski sezonski delavci, znani na jugu dežele kot braceros so žalostno poglavje v naši socijal-ni politiki. Poglavje bo sedaj zaključeno z zakonom, ki ga je predstavniški dom že sprejel in ki pomeni konec zakonitega prehoda meje med Ameriko in Mehiko za sezonske poljedelske delavce, t. j. braceros.
Pri naši južni sosedi vlada velika brezposelnost, tam so ljudje pripravljeni, da gredo na delo za vsako mezdo. Tak je položaj na južni strani reke Rio Grande, ki meji na obe deželi. Zato so braceros že desetletja gledali, da se pretihotapijo čez reko in gredo delat, največ k veleposestnikom ob času sezonskih del, tudi za par dolarjev na dan, ne morda samo za osem delovnih ur. Pretihotapilo se je vsako leto na stotisoče brezposelnih, naše oblasti so nad njimi zgubile vsako kontrolo.
Za časa korejske vojne je v naši deželi primanjkovalo delavcev, zato je Kongres sklenil poseben zakon, ki je reguliral in legaliziral dotok sezonskih delavcev čez reko Rio Grande. Takrat je bilo povsod dela dosti in nihče se ni brigal, kaj delajo braceros in kako so plačani, le naša
Grčaricah in procesa v Kočevju, 20 let od množičnih pobijanj in moritve slovenskih protikomunističnih borcev, ki so se predali verujoč v besedo rdečih bratov. V soboto, 1. junija, je Zveza slovenskih protikomunističnih borcev pripravila proslavo teh žrtev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Spored je odprl pevski zbor Korotan pod vodstvom Lada Lempla s Premrlovo “Ki si Lazarja iz groba obudil”. Polno dvorano nekdanjih protikomunističnih borcev, njihovih sorodnikov in prijateljev je pozdravil predsednik clevelandskega društva slov. protikomunističnih borcev g. Milan Zajc, nato pa je Spregovoril pisatelj g. Karel Mauser:
Dragi prijatelji mrtvih!
Skušajmo za nekaj trenutkov odmisliti čas in prostor in se prestavimo iz tega junijskega' večera v jesenski večer, v sep temberski večer pred dvajsetimi leti. Začarajmo stene te dvorane, ki nas je sprejela za to tiho slavje in mislimo si, da so to stene turjaškega gradu. Tudi takrat je bila sobota, zadnja sobota pred koncem, zakaj nedelja je zaključila turjaško tragedijo in za kolonami vaških stražarjev, ki so odhajali iz turjaškega gradu, je ostalo lipovem listju pri kašči dvaintrideset umorjenih ranjencev.
Kako težko se danes, po dvajsetih letih, vračamo n-a izhodi šča, kjer smo nekoč bili, kako težko si obudimo v spomin ljudi in kraje — vse v nas zahaja v hoteno pozabljenje. Ne moremo več podoživeti vsega tistega, kar smo doživeli, vse nam zahaja v senco. Morda bi bila še ena pot. Da bi vsak izmec. nas vsaj v duhu odšel v svojo vas in pričel obiskovati hišo za hišo in v vsaki postavil vprašanje, kot smo si ga stavili še prvih letih po vetrinjski tragediji: Ali je Tone doma, ali je Jože doma, ali je France doma, ali je Andrej doma? Tedaj bi se morda zavedli, zavedli ob odgovoru, ki bi ga dobili. Ga ni, saj veš, takrat...
Tedaj ibii morda, spet doumeli, koliko jih ni, morda bi nas zanesle noge na pokopališča, kjer so nekoč ležali in imeli še svoj grob. Danes tudi grobov ni, zravnani so s travo, steza in pokopališka cestica gre preko njih.
Nekoč j,e -bilo vse tako lahko umeti, vsak dan sproti je bilo čakanje na nekaj hudega. Vsa leta od prve žrtve, ki je padla na cesti, smo živeli v strahu za-
socijalna politika je vedela za vso revščino v vrstah brace- se in za svoje prijatelje. Leto
1943 je prineslo strašni mejnik v Turjaku in v Grčaricah, za njima se je spet dvignilo upanje, dokler se ni sesulo v črepi-
ros in skušala odpomoei. Njeni napori niso bili uspešni, ker so bili braceros izjema od pravila, da ima delavec pravico do minimalne nadnice.
Med tem so se razmere na našem delovnem trgu bi-
stveno spremenile. Iz dobe pomanjkanja delovnih sil smo nie- Po,t čez Ljubelj, vetrinjsko
Tako je otrpnila naša zgodovina. Naša tragika je v tem, da samo v njej iščemo krivdo in da se ne obračamo vase. Ter-mopilski junaki so še danes v zgodovini, čeprav so padli do zadnjega v borbi za termopil-sko sotesko. Misel teh borcev, ki so vedeli, zakaj umirajo, je promichila v stare Grke in rodovi si jo- nosili naprej kakor plamenico. Naši borci ©o -padli skoraj do zadnjega, toda že po dvajsetih letih so med nami ljudje, ki o preteklosti nočejo več slišati, ki si žele- pozabljenja in so pripravljeni zabavljati celo čez tisto, kar so pred dvajsetimi leti sami zagovar-
jaii.	.	, U.
Med nami se je začela duhovna kramarija, Ibranjarjenje z duhovnimi vrednotami. Več in več je tega med nami, vedno več je zaletelega obračanja k zunanjostim, ki naj pokrijejo duhovno praznino. Jasno, da se po tej poti idealizem ne more ohraniti, da mora opešati in nič -čudnega ni, -če uradni predstavniki jugo slovanskega režima mečejo svoje mreže tudi že v naše vode.
Še jih vidim, kako so odhajali iz turjaškega gradu. Bila je nedelja, ena popoldne. Ranjenci so -ostali, bilo je strašno slovo. Stali smo pod gorečim gradom poslušali divje vpitje zmagovalcev in nato odhajali proti Velikim Laščam. V ponedeljek ponoči so brez sodbe postrelili še štiriinšestdeset ljudi in še tisto n-oč so nas ostale prepeljali v Kočevje, kjer smo se v ječah kočevskega gradu sešli z branilci Grčaric.
Kočevski proces in streljanje:	France Malovrh, Tonče
Šinikar in stotine -drugih. Nihče ne ve za njih grobe. Videl sem jih v tistih dneh, govoril sem njimi in če danes pomislim, kako malo smo še ohranili od dediščine, za katero so ti ljudje umrli, me je sram za nas vse. Veliki načrti se kujejo, veliko se govori, mnogo se modruje, toda kako malo se dejansko vse to stika s tem, za kar smo nekoč mrtvimi skupaj stali. Kako smešni postajamo v svojem hlastanju, v svojih osebnih ambicijah, ko je eden pametnejši od drugega, ko ne priznamo- nobene' avtoritete več, ki bi nas vezala v resnično, trdno skupnost. Na stotine je komandir,-jev, skoraj nič pa ni ostalo skritih in vztrajnih delavcev, ki bi -opravljali obrobno delo, ki bi poglabljali strugo, po kateri teče emigrantsko življenje. Zato se razlivamo navzkriž in počez in postajamo plitvi, iz leta v leto plitvejši. Zunanji zamahi nas ne bodo rešili, če ni notranje trdnosti, če ni načelne strnjenosti, če ni odkritega in naravnostnega govorjenja. Do-
dili. Morda bi ob tem strašnem inik jernej Slak, p-odpredsedni-
kupu vendarle- šli vase'. Morda niti ne več, nekateri gotovo ne več.
Turjak, Grčarice, vetrinjsko -polje — tri velike, strašne rane, če!z katere smo pritisnili obliž svoje duhovne revščine.
Slovenski časopisi v domovini so že zdaj naznanili veliko proslavo dvaj setletniee zmage na Turjaku. Mi smo se zbrali k tihi proslavi -nocoj. Hočemo združiti spomin na mrtve borce s Turjaka in iz Grčaric s spominom na tiste, ki so- bili vrnjeni iz Vetrinja in čakajo vstaje-ja po- kraških jamah in po nekdanjih tankovskih jarkih v Te-harjih. Odšli so -od nas v upanju, da odhajajo nekam, kjer bo mogoče pričeti novo ibodoč-n-os-t. Našli so jo v večnosti, katero naši rdeči -bratje; prepuščajo vrabcem in vendar tudi oni odhajajo vanjo k zadnjemu srečanju s tistimi, 'ki so jih ubili. Nam -ostaja velika naloga, ki si jo nocoj spet prikličimo v spomin: vsi, prav vsi, ki smo preživeli strahoto- revolucije in še stojimo za načela resnične! svo-bode, smo dolžni, da branimo čast in spomin teh, ki svobode niso- dočakali. Darovali so zanjo več kakor md, mnogo- več in po dvajsetih letih ne bi smelo biti med nami niti enega, ki bi pokopal preteklost kakor mrtvega ptiča. Kdor se danes ne upa več javno- postaviti zanje, s katerimi je delil preteklost, ta je mrtev tudi za naše mrtve.
Bodimo eno, ljudje božji, kakor so- eno naši dragi v množičnih grobovih. To bo naj lepše, kar jim moremo dati za spominski dan. Trdna skupnost močnim in živim, prepričanjem je naša najboljša 'obramba in ob njej se bo naglo zlomilo sladko in hinavsko- delo predstavnikov komunističnega režima, ki skušajo omajati naše vrste1.
Stojmo z mrtvimi skupno — stojmo trdno!
ka Stanko Vrhovec in France Zalar, tajnik Marko Sfiligoj, blagajnik Pavle Košir, odborniki: Hinko Lobe, Anton Lavriša, Jože Malovrh, Vidko Sleme, Vinko Rožman, Danilo- Krajnc, France Smolič in France Lovšin, duhovni vodja msgr. Matija Škrbec; nadzorni odbor:	Jo-
že Nemanič, France Gorenšek, Milko Pust; razsodišče:	Ed-
mund J. Turk, Branko Pfeifer, Janez Sever.
Mačko Sfiligoj, tajnik S.P.
Spomladanski izlet ¥ taerlšfce zafssisie dria¥e
kler bo med nami živela bese- pevski zbor Slavček
i	*
Sledila je recitacija “Spomin mrtvim, opomin živim”. Pri pravil jo- je g. Pavle Borštnik, izvajali pa so jo Mate Resman,
Miro Odar, Milena Dolenc in Jože Likozar. Podana je bila z velikim ab-čutj-em. Spremljalo jo je petje, jok in grmenje topov. Za zaključek je vsa dvorana zapela “Oče, mati, bratje in sestre.. .”
S spominsko proslavo je bila združena razstava - slovenskega protikomunističnega tiska, o kateri je AD žei poročala.
Naslednji dan, v nedeljo, je bilo romanje na Providence Heights k Lurš-ki Mariji, kjer je bila sv. maša za pokojne žrtve komunizma na Slovenskem, nato pa so v imenu Zveza slov. protikomunističnih borcev položili v spomin padlim Jma prevozila za volanom vso to venec -pred Marijo predsednik j dolgo pot z vso svojo sigurnost-France Grum, Jakuš Jože in!J0 in brez vsake avtomobilske Žnidaršič Jože. Msgr. Matija j nezgode. Niti -s policijskimi Škerhefc je imel med sv. mašo cestnimi organi to pot nismo lep spominski govor. Ljudsko imek nobene sitnosti. Zato njej petje je vodil Janez Rigler,?21 prijateljski družbi za krasni
Milwaukee, Wis. — V zadnjih 5 letih sem imel priliko, v prijateljski družbi prepotovati o-krog 20,00-0 milj po- ameriški celini, o-d severa na jug in vzhoda do zahodnih ameriških držav. Z vtisi s -potovanj in izkušenj sem -prišel do prepričanja, da so spomladanske in jesenske počitnice v zvezi s potovanji, lepše, prijetnejše in. učinkovitejše kot pa v vročih mesecih. Zato smo se pred -časom, domenili z Deni jem, Ludijo in Frances, da letošnje leto izrabimo mesec april in začetek maja za počitniški izlet v zahodne države, vse do San Francisca v Kaliforniji.
Zakaj smo naš dopust namernih za potovanje? Da bi se odpočili naši živci in bi se mi vrnili bolj zdravi, kot smo odpotovali po 11-mesecnem napornem delu in enoličnem vsakdanjem življenju. Na potovanju spoznaš nove kraje, lepoto, običaje in ljudi iz resničnega življenja. S potovanjem, obogatiš svoje znanje, razširiš svoje duševno obzorje 'in spoznaš, kako krasen je svet. Ko se odpravljaš na izlet, pozabi, pusti doma vse tegobe enoličnega življenja, pozabi na neprijetne minute, ki ti jih vzbudi ura budilka, nasmej ise in potovanje bo nepozabno-. Tako je storila naša ekipa, Iko smo v soboto, 13. aprila, odpotovali z Oldsmobilom na S-tedemski izlet.
Prepotovali smo 6,500 milj dolgo pot skozi 14 držav ter si ogledali razen Texasa 13 pre-'stolic oz. upravnih središč teh držav. Potovanje je bilo v obe smeri zelo naporno, vendar potovanje, ki ga ne bomo pozabili nikdar. V razmeroma kratkem času smo videli in doživeli toliko, -da smo si kar težko in spro-vtisnili v spomin. Čudovito lepih vtisov je bilo toliko, da smo se šele ob vrnitvi v Milwaukee dobro zavedli, kje smo bili, -kaj smo vse videli in je zdaj na žalost konec tega krasnega spomladanskega potovanja. Naj na tem mestu še napišem, da je Frances, čeprav je imela- v avtu še -dva šoferja, sa-
pa je za-
izlet — naj lepša hvala!
' Potovanje smo začeli z lepim vremenom vse do Illinoisa, kjer smo po Hw 66 prišli v upravno središče te -države, Springfield. To mesto sem žei opisal v prejšnjih izletih. Po kratkem oddihu in okrepčilu smo po kratki vožnji, in že proti večeru prečkali most nad reko Mississippi in privozili: v drižavo Missouri v Veliko indutrijsk-o mesto St. Louis z okrog 750,000 prebivalci. To lepo in zanimivo mesto je tudi kulturno središče te države z več -univerzami in drugimi šolami ter lepimi spomeniki, ogromnimi parki in. športnimi igrišči. Mesto St. Louis je zaživelo- že leta 1764 in je bilo imenovano po francoskem kralju Louis IX. Po parurnem ogledu smo zasedli avto ter odbrzeli po široki cesti 66. Po kratki vožnji smo privozili na Hw. 50, ki nas je pripeljala v upravno središče Jefferson City, ki ima 28,300 prebivalcev. Kratki nočni ogled tega lepega mesta, in utrujenost sta nas prisilila k nočnemu počitku.
*
Velikonočno nedeljo smo praznovali v tej lepi in čisti preisto-l-i-ci, kjer je krasen razgled vzdolž reke Missouri. Razen muzejev, raznih državnih in šolskih stavb stoji na vrhu griča obširna in lepa državna palača “State Capitol”, ki so jo postavili leta 1918. Kraj te palače istoji velika in v starem slogu zidana katoliška katedrala sv. Petra, kjer smo bili pri mladinski velikonočni sv. maši. Notranjost katedrale je izredno lepa, polna nabožnih umetniških slik, stranskih oltarjev s polno svetniškimi kipi. Zdelo se mi je, da sem v starem (kraju. Po ogledu in kosilu smo odpotovali po tepi pokrajini proti Kansas City, enemu naj lepših mest v Ameriki. To mesto ima 475,000 prebivalcev ter teži na brdih z o-gromnimi parki zelenih gozdov. Mesto ima, veliko števila visokih šol, športnih igrišč, krasne vile z lepimi cvetočimi vrtovi. Res krasno mesto! Država Missouri ima 4,319,813 prebivalcev in. se razprostira po valovitih brdih in zelenih hribih z ogromnimi pašniki, kjer se svobodno pasejo konji, govedo in -ovce. V knjigah pišejo, da je država Missouri “mati zapada”.
❖
Po par miljah iz mesta Kansas smo zavozili v državo sončnih rož Kansas z 2,178,611 državljani, ki se bavijo po večini s poljedelstvom in rudarstvom. V tej državi je bil rojen 34. a-meriški predsednik Ike Eisenhower. V upravno središče te države Topeko smo dospeli, po novi, široki cesti “Turnpike”. Dolga je 225 milj in. p-o njej se vozi lahko 80 milj -na uro. Pre-stolica Topeko ima 119,484 ljudi, zanimivo mesto z lepo državno palačo, ki je bolj stisnjena, zidana še v starem slogu. Krasen je spomenik “Pionirski materi'1 'in pokojnemu predsedniku A. Lincolnu. Iz Topeke se cesta izgublja v ravni črti med gola brda pclkrita z orumenelo travo. Po tej enolični vožnji po puščavi, ki je trajala okrog 200 milj, nas je v avtu -opajala radijska glasba, ki je prenašala simfonični koncert iz Nete Yorka. Ko pa smo ise bližali mestu Wichita, sq nas začele pozdravljati. velike oljne in bencinske avtomatične črpalke i*1 veliki jekleni tanki. Mesto Wi' chita ima 254,698 ljudi, leži ^ puščavi ter ima več aeroplan-skih tovaren. V tem mestu je sedem velikih državnih in privatnih aerodromov. Iz tega ži' vahnega mesta smo nadaljevali pot proti državi Oklahoma, kamor smo dospeli že v polni temi. O tem pa prihodnjič.
Alois Galič
-------o--------
ZAKAJ? — ZATO!
Neki čevljarski vajenec je ubil izložbeno okno velike trgovinc ter zbežal. Gospodar ga je uje1-ter vprašal, da li ne ve, da mora okno plačati. “I seveda vem”, odvrne navihanec, “zato pa tečen1 domov po denar.”
HANADSH4 DOMOVINA
Newtorontske novice
Binkoštna nedelja je bila letos topla in sončna, kot nalašč za odprtje slovenskega letovišča. Že pred mašo je bilo vse živo na balinarskih prostorih. Pri sveti maši smo v mislih bili pri apostolih in pri prvih vernikih Sv. Cerkve, ki so na ta dan prejeli sv. Duha. V molitvi in v mislih smo se pomudili tudi pri umirajočemu sv. očetu Janezu XXIII. in se vsaj za hip v duhu pridružili tistim številnim množicam: vernikov, ki so ta dan stale na trgu sv. Petra 'in se ozirale proti oknu sobe, v kateri jei umiral papež Janez XXIII.
popoldne so Slovenci še prihajali. Plavalni bazen je oživel in vsa igrišča na letovišču. In še posebej nogometno igrišče. V tekmi se je pomeril nogometni klub župnije Marije Pomagaj s klubom cerkve sv. Bazila. Daši v prvem polčasu še ni padel noben gol, se je takoj vide-1 lo, da ji0 slovenski nogometni klub v veliki premoči; v drugem polčasu se je pa naravnost kričeče opazilo. Slovenski klub je z lahkoto zabil 6 golov. In končni rezultat je bil 6:0.
Najlepše je pa gotovo na slovenskem letovišču na nedeljo sv. Rešnjega Telesa, če je le lepo vreme. Odbor za Slovensko letovišče se trudi, da bo ob letošnji Telovi procesiji še lepše kot prejšnja leta. Seveda pa moramo sodelovati vsi. Čim več nas bo in čim več v narodnih nošah, deklic v belih oblekcah, mašnih strežnikov in banderov naših verskih organizacij, tem bolj Ro Telova procesija mogočna. Pevski zbor obeh slovenskih župnij vsako leto zelo povzdigne praznično ubranost; in upamo, da jo bo letos še bolj. Naj bo ta Telova procesija ena sama goreča molitev Jezusu v sv. Rešnjem Telesu v čast in zahvalo, v spravo in priprošnjo. Naj nas Jezus poveže v eno, da se bomo ob njem, počutili kot ena božja in slovenska družina. Odkar sem se vrnil iz Slovenije, sem še bolj videl, kako so v domovini ob preizkušnjah bolj dozoreli v bratski povezanosti in edinosti, in kar ne morejo razumeti, ko slišijo o raznih p r e k 1 a rij ah za malenkostne stvari med Slovenci v izseljenstvu. Vera in slovenstvo to jim je temelj, na katerem zidajo vsi pozitivni in na tem temelju zidajmo tudi mi v tujini!
Na nedeljo sv. Rešnjega Telesa, 16. junija, bo sV. maša na letovišču kot navadne:	nedelje
ob 11.30. Po maši bo pa procesija z Najsvetejšim. Za lačne in žejne želodce bo dovolj preskrbljeno. Zato se ni treba bati, da bi bili lačni, ako ne prinesete hrane s seboj. Popoldne bo pa prosta zabava, da se bo lahko vsak po mili volji naužil narave. Samo za lepo vreme moramo moliti!
birme v Škofji Loki, prvo nedeljo v maju. To je bil zame pravi binkoštni dogodek. Saj se je -Škofja Loka že včasih postavila z raznimi slovesnostmi. Kako slovesne! so bile nove maše, orlovske prireditve itd. A ta birma je prekosila vse prejšnje, kar sem jih videl pred 22 leti. Cerkev je bila nabito polna in vsaj 1000 vernikov še pred cerkvijo. Samo birmancev je bilo 704. Velikonočne in Marijine pesmi so mogočno donele med ljudsko množico. Novi ljubljanski škof dr. Pogačnik je pozneje dejal: “To ni bila navadna birma, to je bil pravi katoliški shod.” In prav vse se je po zaslugi pokojnega papeža Janeza XXIII. vršilo v slovenščini.
V župniji Brezmadežne smo najprej umirajočemu papežu Janezu XXIII. posvetili večno devetdnevnico prav na večer, ko se je začela njegova bolezen bližati kritičnemu koncu. Naslednjo večno devetdnevnico smo pa darovali za večni mir in pokoj Njegove plemenite duše, ki se je toliko trudila na zemlji za mir med narodi. Pogrebne žalne slovesnosti z mašo zaduš-nico smo pa po naročilu torontskega nadškofa Pocooka opravili v ponedeljek, 9. junija.
-Sedaj bo v naši slovenski dvorani živahno vrvenje utihnilo. Slovenske šole smo- končali 8. junija. V soboto, 15. junija, zvečer ob 8. bo še: v dvorani Brezmadežne žalna proslava za vse slovenske protikomunistične žrtve, ki .jo prireja ZSPB. Nato do septembra v slovenski dvorani ne bo slovenskih prireditev. Vse družabno in kulturno življenje se bo za te mesece preneslo na Slovensko letovišče.
dvigniti tekom let do zavidljive višine. Čez poletje bo na njem tudi stalen oskrbnik g. Frank Šehiovec, ki bo skrbel za red in snago na njem in bo obiskovalcem in taboriščnikom tudi na razpolago za marsikako uslugo. Redno bodo lahko dobili pri njem mehko pijačo in včasih tudi kaj za pod zobe. Dolžni se mu bodo glede reda in discipline vsi pokoravati; on bo pa za svoj-ei delo' odgovarjal odboru in slovenskim misijonarjem. Te stvari smo omenjali zato, da bodo vsi, ki bodo hodili na naše letovišče, o vsem na tekočem in da bodo razumeli, da je treba nekaj prispevati, ako hočemo imeti letovišče kolikor toliko zadovoljivo u r e j e n o. Večina slo venskih o r g a n izacij kakor tudi zasebnih Slovencev se tega zaveda in svojo- vstopnino kar radi dajo. N-ekatere bo pa treba še vzgajati k temu, da se bodo zavedali tudi svojih dolžnosti in odgovornosti do slovenskega letovišča, ki je za skupno uporabo Slovencev. Ko bomo malo iz dolgov, bomo vstopnino tudi znižali in še za to in ono na letovišču poskrbeli.
Zadnjo nedeljo v juniju, 30. junija, bo Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega župnije Brezmadežne priredilo na slovenskem letovišču piknik s prav pestrim sporedom; zlasti slovenski mladini bo posvečenih več točk. V odbojki se mislita pomeriti moštvi DNU o-beh slovenskih župnij v Torontu. Upamo, da. bodo zlasti možje in fantje obeh slovenskih župnij številno zastopani, da ne govorim o družinah z otroki, _ .katerim se je slovensko letovi-elementi v Sloveniji g£e najbolj priljubilo.
Smrt papeža Janeza XXIII. je močno odjeknila po celem svetu. Zaradi svoje izredne očetovske dobrote, ki jo je kazal vsem ljudem (katerekoli rase in vere, je užival ugled in ljubezen pri vseh, ne le pri katoličanih. In to se je še posebno pokazalo ob njegovem smrtnem boju in smrti. Slovenci pri tem žalovanju nismo bili zadnji. Zelo je pokojni papež Janez XXIII. ljubil Slovence. To je pokazal tudi v dejanju. Ljubljansko škofijo je povzdignil v nadškofijo in ob tej priliki je zelo pohvalno govoril o vernosti -Slovencev. In njegovo zadnje dejanje naklonjenosti do Slovencev je bilo njegovo dovoljenje, da smejo v ljubljanski nadškofiji deliti zakrament sv. birme v slovenskem jeziku; doslej so ga v latinščini. Bil sem osebno priča take slovenske
Odslej bo vsako nedeljo imela na slovenskem letovišču kaka slovenska organizacija svojo prireditev. Odbor za slovensko letovišče skuša iti vsem slovenskim organizacijam na roko. Tako čutijo vse slovenske organizacije:, da imajo na Slovenskem letovišču enake -pravice in enake dolžnosti. Vstopnina na letovišče gre vsa za vzdrževanje slovenskega letovišča, pa naj prireja piknik katerakoli organizacija: verska ali svetna. Kar pa katera organizacija sama -popoldne prireja, nosi stroške in dohodke sama. Stroški za vzdrževanje in zboljševanje slovenskega letovišča so veliki. Lani j-ei celoten dolg dosegel že številko $20,000. A še tisto leto smo ga $6,000 odplačali z raznimi prireditvami in z vstopnino. Letos smo pa že iz našega misijonskega denarja izplačali $10,000 dolga, ko smo prodali na Manningu našo misijonsko hišo. Tako smo misijonarji velik del naših dohodkov vložili v slovensko letovišče z edino željo, da bi ta. košček zemlje služil Slovencem res za prijeten oddih, nas versko in kulturno dvigal in povezoval v eno slovensko družino. Da bi kaka zasebna organizacija mogla uspešno vzdrževati tako letovišče, se je pokazalo za zelo tvegano stvar. Toda pa upamo, da ga bomo s skupnimi močmi mogli
S.T.Z. TEME
Toronto, Ont. — V soboto, 3. avgusta, to je 1 dan pred IV. Slovenskim dnevom, se bodo vršile STZ tekme na cerkvenem letovišču za Schonber-gom. Pričakujemo veliko otrok iz Toronta, še več pa iz Clevelanda.
Tako športno srečanje mladine, ki se celo leto vežba, potrebuje, pomeri -se v borbi, spozna pa tudi svoje vrstnike. Slovenci, le oglejte si svoj,e otroke, kako tekmujejo-, saj bi vam radi pokazali svojo spretnost. Pomislite, da je precej truda za telovadno spretnostjo, vedite pa tudi, da je to plemenit šport, kateri vzgaja otroke telesno in tudi duhovno, v narodnem pogledu in tudi čutu do bližnjega. Ne da se primerjati s surovo gonjo, kot jo vidite tolikokrat na TV, kadar kažejo profesionalne igre.
Tekmovanje bo v sledečih disciplinah:
Telovadba:
1.	Naraščaj (tek na 60 m, drog, talna, skok čez konja) — do 12. leta;
Naraščajnice (tek na 60 m, bradlja, talna) — do 12. leta;
2.	Mladci (tek na 80 m, skok čez konja, bradlja, drog, talna) — do 16. leta;
Mladenke (talna, skok čez konja, dvovišinska bradlja, tek na 60 m);
3.	Člani (talna, skok čez konja, konj z ročaji, -bradlja, krogi, drog);
Članice (talna, skok čez konja, dvovišinska bradlja). Odbojka:
Cleveland : Toronto Atletika:
Atletski troboj (tek na 100 m, met krogle in skok v višino). Dne 4. avgusta bo STZ tudi sodelovala pri IV. Slovenskem dnevu.
Treningi za tekme so v polnem teku, mladci, telovadci pridno vadijo pod cerkvijo v prosti vaji, v Masarykovi dvorani pa na orodju.
Odbojkaši trenirajo na Alexandra School grounds (Broad-viiew. & Dundas) in zares pridno: nabijajo žogo.
Tudi v Bancroftu sei čuti nova aktivnost, STZ Farm Trust bo gradil letos tam jez za jezero. Oglaša se želja, da bi se dobilo strelišče kje bližje, da se lahko bolj urijo v streljanju morebiti tudi med tednom, kdo ve, če se lovci ne bodo skoraj-žili in kaj zares ukrenili.
STZ Toronto
— Za Grand canyon niso izdelali natančnega zemljevida vse do leta 1923.
Ime škofa ubežnika na Slovenskem domu v Kamilionu
HAMILTON, Ont. — Meseca majnika 1. 1945 j-ei udarilo in nas razteplo po svetu. Žalostni sprevodi beguncev so se pomikali po cestah proti Ljubelju in koroški meji in reka ubežnikov se je izlivala v Dravsko dolino. Bežali so posamezniki, in družine; ljudje iz mesta in dežele; vseh starosti, vseh slojev, vse poklicev. Tudi kralji, ministri in škofje so bežali tiste dni. V beg nas je pognal strah pred (sovražnikom, ki si je pridobil prav tako strašen sloves in ime, kakor nekdaj divji Huni: zveri v človeški podobi. “Razpnite čez ves svet vešala, naš bog je rop-požig-umor!”, tako je pel s (krvavim nožem v roki rdeči prerok Bor. Ubežniki brezdomci D.P.
Kakor vsako leto se tudi letos, ob 19. obletnici velikega bega, vrstijo v naših spominih tisti dnevi in tedni, polni usodnih dogodkov in doživetij. Več let smo životarili po taboriščih med upi in brezupom, med življenjem in smrtjo. Od tam smo se razpršili širom sveta. Ko smo bežali, smo bili begunci. Ko smo nehali bežati, smo postali ubežniki — brezdomci. Angleška beseda “Displaced person”, s katero nas še danes dostikrat pitajo, je dobila zaničevalen pomen. Kar dobro bi se prevedla s slovenskim izrazom: di-pije-vec-pritepenec. če je že nam
dovini katoliške cerkve moža, ki si je zaslužil naslov “Veliki”, ker je znal ob pravem času bežati. Ta mož je sv. Atanazij Veliki, nadškof in patriarh v Aleksandriji Egiptovski. Ari-janci so spletkarili proti nj-emu, ga obdolžili umora, posilstva, ga vlačili pred svoja sodišča. Podkupovali so krive priče in najemali morilce, da ga spravijo s pota. On pa se jim je umikal. Petkrat ali šestkrat je pobegnil iz Aleksandrije in se spst vračal. Na begu v izgnanstvu je prepotoval ves tedanji svet, -pisal in zbiral pravoverne sile proti arijancem. Zadajal jim je udarec za udarcem, dokler se niso zrušili. Če bi jih bil čakal, bi ga bili ubili. Kakšno korist bi bila imela Cerkev od, recimo, junaškega, a mrtvega Atanazij a? Nobene! In kakšno škodo arijanci? Tudi nobene, rajši korist. Tako mučeništvo bi bilo nespamet. Itak je pretrpel namesto enega krvavega mučeništva, sto nekrvavih. Ni bil samo taktik, ampak tudi junak.
škof Rožman — ubežnik
Obiskal sem škofa Rožmana zadnjič v Ljubljani meseca marca 1. 1945. Povedal sem jim ob tisti priliki, da sem se razjokal, ko sem po radiju na kratke valove ujel na uho sklepe nesrečne konference v Jalti, kjer sta Churchill in Roosewelt pod-
navadnim ljudem težko delo,! pisala našo smrtno obsodbo, ko smo postali ubežniki-prite- “Prodali so nas,” sem dejal,
penci, koliko huje je to zadelo kralje, ministre in škofe.
Ubežnik — junak
“Čuden naslov”, bi kdo rekel; bežati je sramota — boriti se je junaštvo.” Ne vedno, dragi moj! Včasih je beg sramota, dostikrat je pa modrost in taktika.
Ko je špartanska mati zvedela, da je njen sin strahopetno pobegnil iz bitke in da se bliža domu, je vsa zagorela jeze in sramote. Planila je iz hiše sinu nasproti in ga z lastno roko na mestu zabodla, preden je prestopil prag.
Mati sinu meč izdere, in mu prsi z njim predere. “Ne boš bežal, pravi, “več.”
‘klanje bo, da takega še ni bilo v zigodovini Slovenije:.” Nič niso rekli, -povesili so glavo in za pol minute sva oba molčala. “Imate prav,” so slednjič izpre-govorili. “Jugoslavijo so zavez-nki dokončno prepustili komunizmu. Najbolj to potrjuje dejstvo, da so že pred par meseci opustili vso obveščevalno dejavnost v teh krajih.
Gospod doktor, umaknite se, dokler imate še možnost. Vsi tisti duhovniki, ki veste, da vas bodo končali, če ostanete, pojdite. Ta in oni je že odšel.”
“Kaj pa vi, Prevzvišeni, kaj boste vi storili? Vas bodo tudi končali v prvih tednih pobes-nelosti in zmede. Ali veste, da
Svojo lastno sramoto in sra- rdeče tovarišice, s peno na moto sina-dezerterja je oprala'ustih brusijo nože v hribih, da z njegovo krvjo.	. j vas bodo na mestnem trgu ži-
Nasprotno pa imamo v zgo- vega rezale in trgale na kosce.”
OČ IVI DNO Mu dobro DENE —Umivanje dene ve-ike.nu tju nu v živalskem vrtu v Frankfurtu na Nemškem brez dvoma zel0 dohr0) ^ ^ gornja slifca.
“Vem,” so dejali škof, “na to vam danes ne morem dati odgovora. Ne vemo še, kako se bodo zadnji dogodki razvijali. Molimo in bodimo pripravljeni na vse.”
“A vam, g. doktor, še enkrat pravim, pojdite; bilo bi nespametna čakati jih. Živ lahko še služite cerkvi in se še lahko kdaj vrnete, mrtev pa nič več.” Tako sva se ločila.
Kako sem se oddahnil, ko sem koncem maja 1. 1945 v Italiji zvedel, da so škof Rožman na Koroškem. Prav so storili, da so se umaknili. Bilo bi nespametno čakati jih in se pustiti rezati in trgati na kose. Grdi prizor bi samo pomnožil obup in gorje dobrim ljudem v Ljubljani, ko se je že itak nebo rušilo nanje in se jim zemlja vdirala pod nogami tiste: strašne dni.
Živ škof so še služili cerkvi skozi toliko let in služili nam ubežnikom - izgnancem; mrtev ali pa v ječi bi ne koristili ne nam ne onim v domovini. Kaj pa junaško mučeništvo? Izognili so se mu. Ne vem, če jei neumno mučeništvo junaško! Mislim, da Bog nima nobenega venca za nespametne mučence, kvečjemu pomilovalen nasmeh.
Cerkev sv. Gregorija Vel. in dom škofa Gregorija Rožmana
Cerkev sv. Gregorija Velikega bo s svojim naslovom spominjala škofa Gregorija — Ubežnika. Poleg Gregorija Velikega, ki je škofa Rožmana krstni patron, bo v cerkvi tudi kip papeža Gregorija VII., ki je po hudi borbi za pravice Cerkve tudi bežal iz Rima. Potrt, ponižan in zapuščen jei umiral v svojem rojstnem Salernu. Lahko bi zadnje besede Gregorija VII. položil v usta Gregorija Rožmana. “Ljubil sem pravico in črtil hudobijo, zato umiram v izgnanstvu.”
Dne 16. majnika smo v Hamiltonu končno dobili škofovo dovoljenje, da lahko začnemo graditi. Radi bi začeli zidati v zgodnji jeseni.
Dom Hamiltonskih ubežnikov bo nosil ime škofa Gregorija. Naj nam izprosi pri Bogu dobrotnikov za naše veliko delo!
! i	Fr. L. T.
-----o------
Na obisk v Evropo
Toronto, Ont. — V mesecu maju so potovali sledeči slovenski rojaki iz Kanade v Evropo in stari kraj: g. A. Pavlovec, ga: Z. Kikelj, ga. K. Ores-can, ga. A. Straszewski Strah, g. J. Tomc, g. M. Mesesnel, g. M. Cindric, g. F. Šebenik in g. M. Flisar. Vsem je organizirala potovanje slovenska potniška a-gencija World Travel Service Ltd. iz Toronta.
Peter Urbanc
—----o------
Proslava sv. Sirila m He-Soda v Torontu
Nedeljo, 7. julija, bomo Slovenci v Torontu posvetili 1100-letniei prihoda sv. Cirila in Metoda k Slovanom. Proslavo prirejata obe: slovenski župniji v Torontu. Slovesnosti bodo na Slovenskem letovišču pri Bol-tonu (ob avtocesti št. 9). Spored:
Dopoldne: ob 11.30 sv. maša na prostem.
Popoldne: ob 2. uri jubilejna proslava.
1.	Sveti' Ciril in Metod (A. Foerster) — poje zbor obeh slovenskih šol v Torontu.
2.	Slavnostni nagovor — (g. dr. Jože Bernik).
3.	Sveta bi a g o v estnika pri knezu Koclju (dr. Metod Turnšek), dramatski prizor. Igralci župnije Marije Pomagaj.
4.	Staroslovanske liturgične pesmi — poje zbor obeh slovenskih župnij v Torontu.
5.	Slovanski ples št. 2 (Anton Dvoršak) — rajajo v narodnih nošah otroci Slovenske šole Marije Pomagaj.
6.	Melodija in simbolična vaja — izvaja Slovenska telovadna zveza.
7.	Kolo — rajajo Prekmurska folklorna skupina in folklorna
skupina SMK Nagelj. Igra orkester.
Na proslavo vljudno vabimo ne le rojake iz Toronta in bližnje okolice, ampak tudi iz vseh krajev Ontarija in Kanade. Naj bo nedelja, 7. julija, manifestacija naše vere in zunanji izraz hvaležnosti slovenskih src v tujini apostoloma in velikima dobrotnikoma slovanskih narodov.
------o--------
Italijanski komunisti bi radi dobili “nevtralnega papeža!
RIM, It. — Odkar je pri zadnjih volitvah glasoval vsak četrti vohvec za komunističnega kandidata, so italijanski komunisti postali sila samozavestni. Ne zahtevajo samo udeležbe pri novi vladi, spravili so se tudi na Vatikan. Komunistično časopisje je z glavnim komunističnim dnevnikom Unita na čelu začelo pisati o papežih.
Pravi, da je bil papež Pij XII. preveč konservativen in ni razumel duha časa. Zato pa zelo pohvalilo p o k o j n ega Janeza XXIII., ker je bil mož na svojem mestu in ni tlačil cerkve v politiko. Komunisti svetujejo kardinalom, naj izberejo “nevtralnega” papeža, ki bo . nadaljeval delo pokojnega Janeza XXIII.
Ostalo italijansko časopisje je hitro odkrilo in objavilo pravi namen komunističnega zanimanja za novega papeža. Kardinalov se seveda rdeči nasveti ne bodo nič prijeli.
------o-----
NEDELJSKI LOVEC
— Poglej, to je že drugi zajec, ki sem ga ustrelil.
— Kje imaš pa prvega?
— Prvega sem ustrelil pred 10 leti.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Perica in čistilka
Zenska za pranje perila in čiščenje, ki zna dobro likati, dobi zaposlitev v South Eucli-du za 3 do 4 dni na teden. Kličite EV 1-3131.	(114)
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska moderna hiša na E. 157 St., 4 spalnice, kopalnica in pol, 2y2 kare garaža, 2 minuti od cerkve Marije Vnebovzete. Kličite UL 1-0458.	(115)
j	ZULICH	|
I	INSURANCE	I
l	AGENCY	1
J	X
|l8U5 Neff Rd. IV 1-42211 § Cleveland 19, Oiue
19407 Shawnee Ave.
Štiri sobe oddamo zgoraj, z garažo, brez otrok. — Kličite IV 1-1695.
STAN'S SHOES
6107 St. Clair Ave. Čevlji'.1 Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
Lastnik prodaja
Hišo za eno družino na 5410 Stanard Ave. — Kličite EN 1-5606.	(118)
V	najem
Oddamo 4 velike sobe, zgoraj, velika kopalnica, plinski furnez, v fari sv. Vida, starejšim ljudem. Kličite HE 1-5370. '	(116)
V	najem
— Tri sobe s kopalnico, popolnoma prenovljeno, v prvem nadstropju, fara sv. Vida.
— Štiri sobe v najem, spodaj, na novo dekorirane, v fari sv. Vida. Pokličite HE 1-7710, po 'četrti uri popoldne.
—(11,14 jun)
%
AMERIŠKA DOMOVINA,
I
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ZENA
POVEST
Pavla Ferriera so dražili raz- pričesko, govori o njegovi ženi in tega ni skrival.
“Ne’, je odgovoril, “ničesar ne ve.”
“Tem slabše zanjo! Ali si prepričan, da ničesar ne sluti?”
“Popolnoma. Če bi naju videla skupaj, bi ne verjela.”
Berta se je vstopila pred zrcalo in se spravila na delo, medtem ko je Pavel prižgal z njenim dovoljenjem cigareto in nepotrpežljivo čakal, da si uredi
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE — 7”Rm. Bi-levelTNear CTA transp. & schools. By owner. Immed. occup. Concord Lane area. Pan. rec. rm.; 3 bedrms., vanity bath; beau. Indscpd. w-w crptg. Bitins. Exceptionally priced at $28.000. OR 5-0308.	(114)
OAK PARK — By owner. 4 Bedrm. Brick bungalow. Full basement, 2 car garage, open space for 3rd car. Gas hot water ht. Excellent transportation. Lower 20’s. — VI 8-1088.
(1141
- APT. BRICK BLDG. IN AUSTIN New gas heating plant. 2 Story bldg. 4-4’s, 4-3V2’s. Easy terms. Mid 60’s. 5443 Cortez St. By owner. — 379-7838.	(114,)
Ijaš med naju.”
Obrnila se je, da bi mu odvrnila;
“Oba misliva neprestano nanjo. Ti jo ljubiš, jaz pa se je bojim.”
Ko se je približala zrcalu in se lahno naprašila, je zaslišal njen cvileči krik, da je oledenel od groze; planil je k njej in jo objel.
“Kaj je, Berta?”
S široko odprtimi očmi, z ro-Bojim se njenih oči”, je de-1 ^arn^ na Prs^> k-0*- bi jo dušilo, jala čez hip, “kot bi bila obse- ni moSla 'Odgovoriti. Končno je dena od njih.”	pokazala z roko na okno:
Ni ji odgovoril. Ta vsiljivost Tam! Tam!” ga je dražila. Zagledal je spet Položil jo je na divan in sto-ženine modre oči, ki sta mazala ^ odprtemu oknu. njen nežni in čisti pogled.	hodi tja! ’ je zavpila.
“Saj veš, Pavel, da ne morem I Ne da bi 1° Poslušal, je po-
gledal in se celo nagnil ven; “Noriš, nikogar ni!’
Zaradi listja ni mogel videti dalje. Ona pa se ni upala stopiti k njemu in je tožila z otroškim
NORTHBROOK AREA—BY OWN ER. An ideal growing place for children and plants. Beaut. Idscpd. % acre. 6 rm. Redwood frame ranch with end. breezeway and 1 % car gar. An Xtra Ige. kitchen with built-ins. $18,800. Call CR 2-3395.
(114)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE WITH STOCK. FIXTURES AND 5 FLAT INCOME. WILL TRADE OR SELL. In business over 30 years. Retiring. By owner. 447-4015.	(115)
GROCERY STORE (SMALL) LUNCHEON MEATS. Equipped for fresh meats. Widow ill. Must sell. $1,500 Cash. Call 374 1224 days or 374-2363 after 7 P.M,
(114)
FLORIST BUSINESS. Established 8 yrs. Priced for quick sale by owner. Beverly Terrace. Phone RE 7 1840.	(115)
RESTAURANT - EQUIPMENT' Business — $3,000.
Factory District. NEvada 8-9337. After 6 SAcramento 2-4081
(115)
BOATS FOR SALE
37 FT. SLOOP. Needs work. Will sacrifice for only $1,200. — Phone 731-4148.	(115)
NURSING HOME
HAVEN OF REST NURSING HOME
A Real Home For the Elderly & Convalescent Men & Women Licensed by the State of Ohio 24 Hr. Nursing Care Excellent Home Cooked Food A Homelike Christian Atmosphere With Regular Church Services
MRS. LEWIS WALTERS
OWNER & ADMINISTRATOR
MA 2-5437
754 S. 6th
Coshocton, Ohio (HO)
živeti v nevarnosti-”
“Vem to.”
“Ljubše bi mi bilo, če ne bi bil poročen. ’
“Tukaj je to vseeno.”
“Ne rečem. Toda strah me ja J glasom, tresoč se po vsem te-priti in bojim se oditi.”	lesu:
“Mala neumnica!”	“M°j B°g! M°j B°g!”
Ko je ob pogledu na njena ra- Vrnil se je k njej: mena spet prišel v dobro voljo, Govori vendar! Kaj si vide-jo je poljubil v tolažbo in spet H3^ Govori!’ sedel s hrbtom proti svetlobi; B težavo je izjecljala: zazdela se mu je odločno prepo- Vstopila bo •..” časna in prenerodna, da bi si Razumel je, kakšen strah jo uredila lase. Germana se počeše muči, zaprl je okno in se pre-dvakrat hitreje in njeni lasje so P™3!’ ie zaPab z;aprt. lepši. Ni pa bil navajen primer- ‘Videla sem jo. Rečem ti, da jati svoje resnične ljubezni s sem jo videla, strastjo.	“Ali boš sedaj povedala?”
“Da”, je nadaljevala Berta. še vedno ie z Srozo zrla v “so ljubimci, ki jih nevarnost	NJen obraz z majhnim,
podžiga; mene pa hladi.”	zavihanim noskom, ustvarjenem
“Res?” je porogljivo vprašal. za veseiJe> Je slabo izražal ta Rezko se je nasmehnila:	premočna čustva in njena ra-
“To skrivam, samo da ti na- mena> pokrita s kurjo poltjo, so redim veselje-”	se skrušila, kot bi pričakovala
“Hvala. ’	udarca. Ni bila več ljubko, za-
“Toda tvoja žena je vedno med ijoblJeno bitje, vse veselo v ljub nama »	kovanju, ampak bedna človeška
Tvoja strast je, da jo- postav-| cunia’ ^ ie lahko vzbujala le še
usmiljenje.
S prezirom ji je zrl v obraz, začel pa se ga je polaščati strah, ki jo je tako spremenil in ki ga ni razložila. Končno je zajecljala:	»
“Tvoja .. • tvoja žena.”
“No, in? ’
“Tvoja žena je zunaj. Videla
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
_____________________{__
8 ROOM HOME: 5 BEDROOMS.
baths, insulated; gas heat; 220	•	• „
naju je.
wiring, 2 car gar. Nr. schools, Excellent transportation. By owner $18,750. COlumbus 1-3281.	(1151
Zasmejal se je, njegov smeh pa je zvenel nepristno.
“Duh te je zapustil. Moja žena je pri materi. Nikogar ni bilo. Z močjo je ponovila:
“Videla sem jo, tam, v zrcalu-”
“Beži!”
“Videla sem jo. Bila je bleda me je.”
Stone Park — By Owner I Skiila je obraz v dlani, kot bi
3 bedrms. basement, gas heat. Liv- ne mogla prenašati tega pogleda
ing Rm. carpeted. S&S. Many ex-1 tras. Excellent condition. $15,900. —
FI 5-9431.	(116)
LASTNIK PRODAJA —
SEVERO-ZAHODNO 7-sobna hiša in 4 sobe za dohodek,
$960 letno. Avt. gorkota na olje,
220 žice, preproge, peč, hladilnik, lepo zasajen,o, ograjeno. Zelo poceni $15,500. 3129 W. Belden. Kli-čite AL 2-6517.__________(116) I kot mrli5 Gledala
‘To ni mogoče!” je zaklical, hoteč prepričati samega sebe,
COUNTRY CLUB HILLS BY OWNER
3 bdrm. ranch. 1 Va baths, built-in | range oven. Lge. lot. $17,000 Best Offer! SY 8-2724.
RAVENSWOOD — NR. PAULfNAl & WINNEMAC.
Income property. 2 Apt. 5 and 61 rooms, 3 car gar. Lot 50x165. $155 monthly income. Close to everything. Price $30,000. By owner. ED | 4-3625.	(116)
ITASCA — Unusual design in a 3 bedrm. ranch on 100x200 beautiful] landscpd. lot. Carpeted liv-din. rm, and master bedrm. Firepl. Custom I kitch. IVa tile baths. Util. rm. Lge alum. scr. and glass pch. Att. IV2 car gar. Blacktop drive. 10 min. | Walk to public and Parochial schls. | 828,350. By owner. 773-0521.	(115)
BY OWNER
Room Brick; 3 Bedrooms up; IV2 I baths; basement; 2 car garage. — $17,500. — 1051 N. Drake. — AL-[ bany 2-4397.	(115)
CICERO — Owner, 5 Rms., 2 Bdrm. brk. ranch. Carpet, drapes, tile bath and kit. Sliding glass doors to end. jalousie porch. Attach, gar. 50x125] fenced yard. $17,500. OL 6-2432. -3701 S. 54th Av.	(116) I
ZA NA PLAŽO? _ Za letošnjo sezono je. neka modna hiša predložila za ženski svet tudi takole o. bleko za na plažo.
kajti pričel je dvomiti: “Imela si privid. Strah, ki te z njim navdaja, te dela blazno,’
Tretjič je ponovila:
“Videla sem jo! Rečem ti, da sem jo videla.”
Naglo je stopil k vratom:
“To bom takoj videl.”
Skočila je k njemu in ga skušala zadržati:
“Ne hodi tja, prosim te- Ona je tam. Čaka naju. Ubila naju bo.”
Vsa hladnokrvnost se mu je vrnila. Brž se je je oprostil: “Moram vedeti. Ostani tu! Saj ti ničesar ne tvegaš. Vrnil se bom.”
“Ne pusti me same!”
Ihtela je. Odrinil jo je in stopil ven. Komaj je bil zunaj, je že zapahnila vrata. Ščitila je samo sebe z bojazljivostjo človeka, ki mu je njegovo življenje prvo, pa če bi moral za njegovo- rešitev prepustiti še tako drago bitje najžalostnejši usodi.
Zvila se je v klobčič na stolu, ki je na njem prej sedel Pavel in ki je obračal oknu hrbet, in čakala. Ropot kljuke jo je pretresel. Pavel Ferriere je ob povratku zadel na zapahnjena vrata.
“Odpri, jaz sem”, je rekel skozi steno.
Stopila je bliže in vprašala: “Ali si sam? ’
Jezen zaradi zamude in njene bojazljivosti, je stresal ključavnico. Odločila se je, odpahnila in s strahom sprejela Pavla. S hitrim pogledom se je razgledala po gozdu za njim in vprašala z nizkim glasom:
“Ali nisi ničesar videl?” Skomizgnil je z rameni: “Naravno, ničesar.”
“Ali si dobro pogledal?”
“Šel sem prav do hiše. Najini kolesi sta še vedno na svojih mestih. Nihče se ju ni dotaknil. Končno sem obiskal še vrtove. S terase se vidi precej daleč po cesti. Nikogar, prav nikogar. Sa-
TORY KRfSTfiYKIK PAINUNO 8 DEGORATHHS
ZA BARVANJE VAŠIH HIŠ ZUNAJ IN ZNOTRAJ se zanesita na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 15Gth Street
KEnmore 1-9411
TUDI KUŽA PRI FRIZERJU — Major, pes velike danske pasme, je med gosti frizerskega salona v Bart-fordu na Angleškem, seveda le za reklamo. Slika je bila posneta za angleško televizijo.


POGLED NA NEW YORK — Tale posnetek nebotičnika v New Yorku je najbolj zanimiv zaradi nekam razkrečenih stebrov v ospredju.
njalo se ti je.”
“To je čudno”, je rekla.
Pavlovo preiskovanje je ni pomirilo- Ne da bi se zavedal, njegov glas ni bil prepričevalen. Čez trenotek je zamrmrala: “Skrila se je v gozdu. Videla te je, ko si šel mimo. Pazi na naju. Sovraži me.”
Brezobzirno jo je nahrulil: “Preiskal sem gozd. Nikogar ni, razumeš, nikogar. Brezumna si.’
“Pa sem jo le videla! Prepričana sem, da sem jo videla-” “Ne, nisi je videla. Tako si mislila nanjo, da si si pričarala njeno prisotnost.”
Boječe je umolknila pred jezo svojega ljubčka. Kakor bi hotela pridobiti na času, si je z iglo počasi pripela svoj široki klobuk, ne da bi se približala zrcalu, ki ji je takšno zaigralo. Zdolgočaseno jo je opazoval. — Zavzdihnila je:
I
Oseminšestdeset let
nudi KhKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
j)
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
i
!
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, )] pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, Uj proti bo Jezni in onemoglosti.	G
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do // 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.	u
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in V mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
\\
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške /7 podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes 'A kot jutri!	((
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
/j
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice f krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
/
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
|
(<
Joliet, 111. >
-d)
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
l) Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
F BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Rose Tofant-Sharkey
ki nas je za vedno zapustila dne 11. junija 1957.
Šesto leto je minilo odkar si zapustila nas, srce predrago je zastalo in utihnil sladki glas.
Zdaj ie spomin ostal je nam, zdaj le ljubezen veže, molitve kliče in solze hvaležnosti in vere.
Zdaj naša mama v grobu spi, za našo srečo prosi.
V neskončni božji milosti naj večna luč ji sveti.
žalujoči:
MICHAEL SHARKEY — soprog EMMA — hči	WILLIAM — sin
Cleveland, Ohio, 11. junija 1963.