213ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Mednarodni znanstveni sestanek
»Primorska od kapitulacije Italije 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954«
Koper, 4. – 5. oktober 2004
Mednarodni znanstveni sestanki, ki jih redno prireja Znanstveno-raziskovalno sredi{~e v Kopru so
postali ‘e vsakoletno tradicionalno sre~anje znanstvenikov, strokovnjakov in ljubiteljev posameznih
zgodovinskih poglavij. Tokrat se je tema sestanka neposredno navezovala na petdeseto obletnico skle-
nitve Londonskega memoranduma, s katerim je takratna Jugoslavija pridobila ve~ji del Primorske in
Istre, medtem ko je Italiji pripadel Trst s svojo neposredno okolico. Dokon~na sklenitev memoranduma
je pomenila izredno pomemben korak bodisi v bilateralnih odnosih med sosednjima dr‘avama bodisi
novo poglavje na mednarodni ravni. Zato se je Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Univerze na Primor-
skem v sodelovanju z Zgodovinskim dru{tvom za ju‘no Primorsko in Fakulteto za humanisti~ne {tudije
odlo~ilo obele‘iti obletnico z znanstvenim pristopom do problema, ki je preve~krat predmet brezplod-
nih, neutemeljenih in hkrati tudi neustreznih obravnav. Tudi tokrat se je sestanek vr{il sredi Kopra v
prostorih Pokrajinskega muzeja.
Ob odprtju sestanka so goste, udele‘ence in ostale slu{atelje najprej pozdravili Lucija ^ok, rektori-
ca Univerze na Primorskem, Bruno Scapini, italijanski generalni konzul v Kopru, Jo‘e [u{melj, sloven-
ski generalni konzul v Trstu, Marko Belavi~, predstavnik Ministrstva za {olstvo znanost in {port, ki je
finan~no podprl organizacijo sestanka, ter Darko Darovec, direktor Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a.
Po uvodnih nagovorih je besedo prevzel Jo‘e Pirjevec, ki je v svojem posegu Tr‘a{ko vpra{anje med
leti 1943–1954 podal {ir{i okvir dogodkov, v katerem je na koncu pri{lo do podpisa Londonskega
memoranduma. Poudaril je mednarodne razse‘nosti problema, ki je pomenil odlo~ilno poglavje v zgo-
dovini primorskega prostora. Odmevi, ki jih je v {ir{em obsegu imel primorski prostor, so bili predmet
analize tudi referata Uro{a Lipu{~ka »You will not be robbed«: Slovenci in velike sile od Londonskega
pakta 1915 do Londonskega memoranduma 1954. Le-ta je pokazal, kako so v Washingtonu, Londonu,
Parizu in Moskvi obravnavali poglavje Trsta in Primorske, ter problematiko razmejitve tega obmo~ja.
Milan Pahor se je s svojim posegom Viharni september 1943 v Trstu, v Gorici in na Primorskem: prva
svoboda osredoto~il na stanje, ki je nastalo v tem prostoru po kapitulaciji fa{isti~ne Italije. Pozornost je
usmeril predvsem v tiste kraje, ki so po Londonskem memorandumu in posledi~ni razmejitvi za~eli
pridobivati ime Zamejstvo. Dopoldanski del prvega dne zborovanja je zaklju~il Bojan Gode{a z refe-
ratom Slovensko osvobodilno gibanje in umestitev Trsta v program Zedinjene Slovenije, v katerem je
osvetlil eno izmed temeljnih to~k programa slovenske Osvobodilne fronte in v sklopu tega posebno
pozornost posvetil Trstu.
Po jutranjem sklopu, ki je ob pozdravnih nagovorih vseboval doma~e, slovenske zgodovinarje, je
popoldanski del ponujal tudi nekaj tujih predavateljev. Prvi izmed njih je bil Petar Str~i}, ki je s svojimi
Esuli od 40-ih do 50-ih: povijesni ili politi~ki problem? vzbudil precej{nje zanimanje. Obravnavo pro-
blema izseljevanja in priseljevanja iz tega prostora je za~el z obdobjem po prvi svetovni vojni in pouda-
ril, da se od konca druge svetovne vojne dalje problem esulov uporablja v politi~ne namene in se ga ne
obravnava kot zgodovinski problem. S problemi etni~nega prepletanja v tem prostoru se je ukvarjal tudi
nem{ki zgodovinar Michael Wedekind, ki je v italijan{~ini predstavil spis Nem{ka okupacija v »Jadran-
skem primorju« (1943–1945) in prisilna etni~na preureditev obmo~ja Alpe-Jadran. Podrobno je pred-
stavil koncept nacionalsocialisti~ne etnopolitike v »Jadranskem primorju« oziroma jo umestil v {ir{i
na~rt prisilne preureditve etni~ne in dru‘bene strukture obmo~ja Alpe-Jadran s strani nacisti~ne Nem~ije.
Profesor na celov{ki univerzi Karl Stuhlpfarrer je v svojem Avstrijski interesi v Primorju od 1943 do
1945 analiziral, kako je to obmo~je ostalo privilegirani sogovornik za razkosano Avstrijo po prvi svetovni
vojni, med vklju~itvijo v skupni Rajh in tudi po nacisti~nem porazu, ko so Avstrijci prek tr‘a{kega
pristani{~a be‘ali pred povojno bedo. O povezavi med Avstrijo in primorskim obmo~jem je poro~al tudi
Du{an Ne}ak v referatu z naslovom Avstrijski odnosi do tr‘a{kega vpra{anja, 1947–1954. V svojem
posegu je postavil v ospredje pomen Trsta oziroma njegovega pristani{~a za gospodarske interese Avstrije,
214 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ki je po vojni za uresni~itev svojih na~rtov ustanovila »Avstrijsko tr‘a{ko trgovinsko zbornico«. Boris
Mlakar je v prispevku Vloga in pomen Primorske v delovanju protirevolucionarnega tabora v Sloveniji
predstavil neenotnost omenjenega tabora, ki pa si je bil edini pri ozemeljskih zahtevah na Primorskem
in vklju~itev teh ozemelj v bodo~o zdru‘eno Slovenijo. Pred odmorom je publiki predstavil svoje ugo-
tovitve {e Egon Pelikan v referatu Primorska duhov{~ina in vpra{anje meje, v katerem je avtor poglobil
stali{~a katoli{ke duhov{~ine do vpra{anja razmejitve med Italijo in Jugoslavijo od konca prve vse do
konca druge svetovne vojne.
Sestanek se je nadaljeval s posegom tr‘a{kega odvetnika Jo‘eta [kerka s prispevkom naslovljenim
Premirji, podpisani v Cassibile in na Malti (1943). Izjemna pooblastila ZDA, Velike Britanije in Fede-
rativne republike Jugoslavije v osvobojeni in zasedeni Italiji do mirovne pogodbe (1947). V njem so od
blizu predstavljene pravne in diplomatske zna~ilnosti medvojnih stikov takratnih zavezni{kih sil. Na
diplomatsko zgodovino se je nana{al tudi prispevek Antona Beblerja in Gorazda Bajca Vloga dr. Ale{a
Beblerja v zvezi s Primorsko 1943–1954, ki ga je slednji tudi prebral. V njem je postavljeno v ospredje
Beblerjevo delo v zvezi z vpra{anjem Primorske med vojno in {e zlasti po njenem koncu, ko se je
izkazal kot eden izmed soavtorjev londonskega protokola leta 1954.
S tem posegom in kraj{o diskusijo, ki je sledila se je zaklju~il prvi dan simpozija. Naslednji dan je
sestanek za~el predavatelj z ruske akademije znanosti Leonid Gibianskij, ki se je v svojem referatu
Tr‘a{ko vpra{anje in Sovjetska zveza med leti 1940 in 1950 osredoto~il na raziskovanje glavnih faz
sovjetske politike glede tr‘a{kega vpra{anja med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej. Ozna~il
je {tiri temeljna obdobja, v katerih se je tr‘a{ko vpra{anje re{evalo v okviru povojnih mirovnih porav-
nav. Marina Rossi je od blizu analizirala prisotnost sovjetskih voja{kih enot na obravnavanem terito-
riju, ki je {e skorajda povsem neobdelana tematika; v referatu Sovjetski vojaki v enotah OF na Primor-
skem izhaja iz osebnih zgodb Mihajla in Ivana Ruskega, ki sta neposredno povezana s slovenskim
osvobodilnim bojem in partizanstvom na Primorskem. Velika Slovenija – Zdru‘ene dr‘ave Evrope? je
naslov posega Du{ana Bibra, v katerem se od blizu posve~a na~rtu polkovnika Vladimirja Vauhnika, ki
je v zadnjih mesecih vojne hotel uveljaviti pri zahodnih diplomatih idejo o ustanovitvi Zveze evropskih
dr‘av. Znotraj te bi bil ves slovenski narod zdru‘en v eni celoti, a Vauhnikov na~rt je propadel zaradi
nezaupanja ameri{kih obve{~evalcev. Obve{~evalne slu‘be so v ospredju tudi v spisu Gorazda Bajca;
referat Britanske obve{~evalne slu‘be in misije med partizani na Primorskem, v Furlaniji in Karniji
med drugo svetovno vojno na bazi novoodprtih arhivov prikazuje sliko vseh britanskih misij na tem
obmo~ju, ki jih je bilo skupno vsaj 38. Nato se je Borut Klabjan s prispevkom ^e{koslova{ka in tr‘a{ko
vpra{anje poglobil v stike, ki jih je strate{ko zelo pomembna ^e{koslova{ka gojila s Trstom in zlasti
njegovo luko od pari{ke mirovne konference dalje, ko je odkrito podprla ideolo{ko sorodno Jugosla-
vijo. Darko Dukovski je v svojem Gospodarske i politi~ke prilike u Istri, 1945–1950 predstavil gospo-
darske procese, ki so se neobhodno prepletali s politi~no situacijo v Istri v povojnem obdobju. Pri tem
je KP Jugoslavije oziroma Hrva{ke in Slovenije imela odlo~ilno vlogo, ker je bila v tistem obdobju
edina organizirana enota. Nevenka Troha se je od blizu posvetila Svobodnemu tr‘a{kemu ozemlju; v
spisu Politika levih strank v ~asu do sprejetja resolucije Informbiroja (september 1947–junij 1948) je
obravnavala preobrazbo Komunisti~ne partije Julijske krajine v KP Svobodnega tr‘a{kega ozemlja in
popolno spremembo polo‘aja po objavi resolucije Informbiroja, ko se je velika ve~ina delavstva opre-
delila za Sovjetsko zvezo. Poseg Vida Jak{e Opa~i}a je temeljil na predstavitvi medijskega boja med
italijanskim in jugoslovanskim tiskom nana{ajo~ se na dogajanja v STO-ju. Posebno vlogo so pri tem
imele karikature in ostali slikovni material.
Popoldanski del drugega dne je za~ela Sabine Rutar, ki se je predstavila s prispevkom Nacionalni
dejavnik v letih nem{ke okupacije in po njej, v katerem je avtorica predstavila ve~ aspektov slovenskega
in italijanskega odporni{kega gibanja. Poseben poudarek je namenila nacionalni problematiki in reto-
riki, ki je izhajala iz takratnega obdobja. Tr‘a{ki zgodovinar Piero Purini je v svojem spisu Etno-demo-
grafske spremembe v Trstu med leti 1943–1954 ponudil celo vrsto podatkov o etni~nih spremembah
prebivalstva, ki so med vojno in po njej bistveno spremenile videz pokrajine. Z demografskimi spre-
membami se posredno ukvarja tudi Sandi Volk, saj se v spisu Med tradicionalnimi stereotipi in novimi
strahovi: Slovenci na Tr‘a{kem in Gori{kem v o~eh ezulskega tednika l’Arena di Pola ubada z odno-
som, ki ga je begunski tisk gojil do Slovencev. Iz ~lankov je izlu{~il stali{~a in ve~krat tudi predsodke,
ki so prevevali ezulsko elito. Z Italijani, ki so ostali na jugoslovanskem ozemlju se je ukvarjala Alessan-
215ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
dra Argenti Tremul; v referatu Londonski memorandum in italijanska narodna skupnost je prikazan
odnos jugoslovanskih oblasti do italijanske skupnosti na obmo~ju cone B takratnega STO-ja. Tudi Jure
Gomba~ se je poglobil v preu~evanje istega obmo~ja; v prispevku Vplivi londonske spomenice na mi-
gracije prebivalstva z okraja Koper je z grafikoni prikazal izseljevanje slovenskega, hrva{kega in ita-
lijanskega prebivalstva, ki je potekalo skozi celotno povojno obdobje in se zaostrilo ob sprejemanju
sporazumov. Kako so sporazumi vplivali na {ir{e Primorsko obmo~je, je obdelal tudi generalni konzul
Republike Slovenije v Trstu Jo‘e [u{melj v referatu Videmski sporazum. V njem je obdelal pomemb-
nost tega sporazuma bodisi za meddr‘avne odnose med Italijo in Jugoslavijo bodisi z vidika prakti~nih
sprememb za ljudi, ki so ‘iveli na obmejnem obmo~ju.
Sestanek sta zaklju~ila posega Bo‘a Repeta Slovensko-italijanski odnosi od Londonskega memo-
randuma do osamosvojitve Slovenije, ki je prikazal raz~lenjeno politi~no prepletanje Slovenije oziroma
Jugoslavije in Italije v zadnjih desetletjih, in Milana Bufona Politi~no-geografski u~inki mirovnega
sporazuma in Londonskega memoranduma na Slovensko-italijansko obmejno obmo~je, ki se je
osredoto~il na spreminjanje politi~ne karte in integracijske modele slovensko-italijanskega obmo~ja.
Po kraj{i diskusiji se je zaklju~il dvodnevni znanstveni sestanek, ki je v Koper, na pobudo Znan-
stveno-raziskovalnega sredi{~a privabil skoraj trideset zgodovinarjev in strokovnjakov iz {estih razli~nih
evropskih dr‘av, ki so nedvomno pripomogli k {ir{emu in celovitej{emu prikazu obravnavane tematike.
Borut Klabjan
5. Eustory generalna letna skup{~ina in posvetovanje
»Commemorating 20th Century Migration in National Societies«
Var{ava, 27. – 30. januar 2005
Najprej naj pojasnim, kaj sploh je Eustory. To je mednarodne mre‘a mladinskih raziskovanj
najnovej{e zgodovine. V mre‘i sodelujejo dr‘ave zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Dr‘ava z najdalj{o
tradicijo tovrstnih tekmovanj je Nem~ija. Tam je to tekmovanje pod okriljem predsednika republike.
Med organizatorji pa je fondacija Körber Stiftung iz Hamburga. Iz sodelovanja omenjene fondacije s
sorodnimi organizacijami v vzhodni Evropi je nastala ideja o ustanovitvi mednarodne mre‘e tekmo-
vanj. Mre‘a je bila uradno ustanovljena leta 2001. Zdru‘uje skoraj 20 evropskih dr‘av. V teh dr‘avah
doma~i organizatorji pripravljajo tekmovanja po lastnih pravilih. Temeljno vodilo mre‘e je zapisano v
Eustory listini. Ve~ o mre‘i in listini lahko najdemo na spletni strani http://www.eustory.org/.
Na vsakokratni letni skup{~ini ~lani mre‘e razpravljajo o svojih aktivnostih tj. tekmovanjih in more-
bitnem delu z mentorji, opravijo volitve za ~lane izvr{ilnega odbora in del ~asa posvetijo tudi mednarod-
nemu posvetu.
Del leto{nje skup{~ine je bilo tudi posvetovanje o spominjanju oz. pomnjenju migracij v dvajsetem
stoletju v nacionalnih okoljih. Na posvetovanju so sodelovali razpravljavci iz Nem~ije, Poljske, Norve{ke,
Tur~ije, [vice in ZDA. V uvodnem referatu je Philipp Ther z dunajskega IWM analiziral in predstavil
temeljne zna~ilnosti migracij v 20. stoletju. V grobem bi se lahko govorilo o preseljevanju zaradi iskanja
dela, zaradi politi~nih razlogov in zaradi etni~nih razlogov. Vsako od teh preseljevanj ima svoje vzroke
in posledice, pogosto se vse tri vrste med seboj tudi prepletajo. Razli~ni so tudi stiki, ki jih preseljenci
ohranjajo s staro domovino. Christiane Derrer iz {vicarske zveze u~iteljev je predstavila nekaj trenutnih
zna~ilnosti ukvarjanja z migracijami v [vici. Tako je poudarila, da je bil pred kratkim. zavrnjen predlog
o la‘ji naturalizaciji tujcev. Predlog je bil zavrnjen, ker ve~ina sploh ni dobro razumela bistva, namre~
razlikovanja med tujci, ki v dr‘avi ‘ivijo ‘e nekaj ~asa, imajo delo in urejen status, in jih je zamenjevala
z begunci in ilegalnimi priseljenci. V {vicarskem {olskem sistemu so migracije obravnavane kot del
geografskih tem. Pri zgodovini je to lahko le del vsebin, ki jih u~itelj sam vklju~uje po lastnem pre-
udarku. Kljub zapletenosti teme o prisotnosti tujcev, je o tem potrebno govoriti oz. ‘elja je, da bi u~enci