— 168 —
Gizdavost mora trpeti.
W^Zm^. do neki ni rad lep ? Menda prav vsak, mla-St^Hsj      dina pa  še   najbolj.   Kar  prirojeno  je  to Lja_pT^      nagnenje človeku; zato se ni čuditi, da.je 'S!^L»     bi!a Košarjeva Milica uprav taka. •iHl         No pa ž njo bi se bilo že ie izhajalo,
I S3Sw     l'a "'  'me'a  ":1 svoi' stran' stare mamice. mLP||B     Ali ta slara inamica — stokrat  rajši so jo ^Uums    imeli kakor oče in mati skupaj. jJj«EJ          ,O Milica, kako si ti lepKana!" je bilo
llS^I^Sr    vedno slišati okoli Košarjevega doma.
,,Tvoji lasci. tvoje očke, tvoja ličeca, dajmirokce", samo  tako   so znali govorifi Košarjeva stara mamica.
Le preveč so radi imeli Milico. Sami so se po-polno pootročili poleg nje, in vsakdo, ki je poslušal njuno govorjenje, je menil, da govori dvoje otrok.
Ker so tako radi imeii svojo Milico, ni čuda, da so vedno nadlegovali mlado mamo, naj kupijo hčerki tudi lepo oblekco, takisto zobčasto obrobljen pred-pasniček, takisto nabrano krilce in našopirjene rokavce. Tako dolgo so prosili, da je dobila Milica, kar so hoteli, vkljub temu, da sta prišli z mlado mamo prav dostikrat navskriž. Seveda, do prepira ni prišlo, pa saj tudi ne sme priti med staro in mlado mamico.
Tako daleč se pa tudi niso dali pregovoriti mamica, da bi bili kupili Milici kaj nepotrebnega \epo-tičja. Za tisto so morali pa babica že iz svojega po-skrbeti.
Birma je bila v Podgorju, in vsepolno šotorov je stalo gori okoli cerkve sv. Nikolaja, pod njimi pa razstavijenih in razobešenih čuda veiiko igrač in lepo-tiija.
Tamkaj v gosti množici so se prerivali tudi Kq-šarjeva babica in vlačili za seboj Milico. Sicer niso bili botra, in Milica ni bila birmanka. vendar — kako bi moglo to dvoje prestati doraa, ko je bilo pri cerkvi videti toliko lepega.
Oh, kako jima je bilo vse všeč! Na tihem so že sklenili babica v svojem srcu in v svojem mošnjičku,
•
— 170 —
da bodo vseeno kupili kaj Milici, akoravno ni bila pri birmi. da ne bo žalostna, ko bodo sosedovi otroci prišli od sv. birme vsi prepreženi zlatih verižic.
,Koliko pa je ta-le?" oglasijo se pri nekem šotoru, kazaje na verižico s križcem, lesketajočim se v solncu kot čisto zlato. No, saj so tudi mislili babica, da je prav samo suho zlato skozi in skozi in niso vedeii, da jc šlo samo mimo zlata, pa še ne prav blizu, am-pak le bolj iz daleč.
»Eno kronico bote dali", odgovori v naglici pro-dajalec. Ko pa babico natančueje pogleda, precej pri-stavi: ,,Ali sle vi? No, vam bo pa samo osemdeset vinarjev."
KupHja je bila precej narejena. Kako bi pa tudi ne bila. saj so babica tiščali pod palcern že dve kroni, češ, manj ie ne bo, dobro, če bo toliko dosti.
Bogvekako veseli niso bili Košarjeva mati, ko so ugledali proti večeru Milico z verižico okoli vratu.
tNo, da so ji kupili vsaj kaj božjega", rekli so samiprisebi. Milici so pa pripomnili: .,G!ej, stara mati te imajo preveč radi, jih moraš pa ludi rada ubogati."
Pod ješen tistega leta, ko je bila birma pri sve-tcm Nikolaju v Podgorju, zaslišijo babica nekega jutra tuje stopinje v Košarjevi vezi, in obenem izpreleti vso hilo močan glas: Kupite kaj?
Kaj pa je? vzkliknejo vsi naenkrat, in preden se kdo gane, odprb se hišna vrata, in noter se prikaže (urška kapa in noter stopijo turške opanke, obenem pa se zopet oglasi: Kupite kaj? Bil je Bošnjak s svojo robo.
^Pri nas ne bo nič", oglasita se hkrati oče in mati.
Toda gorje prodajalcu, ki bi posluša! prve be-sede in šel daije, saj ve, da ga sprejm6 v vsaki hiši takisto. Nič bi ne iztržil. Toda Bošnjak se ne da tako hilro odgnati, možato koraka do mize: pipe, nože, vilice . . . ?
,Nič, nič!"
.,Uhane, prstane?" in odpira škatljico za škatljico in poklada na mizo.
Milica je bila prva pri njem. Zmagal je Bošnjak.
Za Milico pa — kdo drugi kakor babica?
- 171   -                     '         ¦
Milica ni več čula matere: ,No sta že spet skupaj, zclaj bo pa že semenj." Ralilo je potegnila babico za krilo, s prstkom pokazala v škatljici bingljajoče uhane, z lepimi očki pa Ijubeznjivo proseče pogledala v dobre starkine oči. To je pomagalo.
,Vsaka pol", rečejo babica, in deklica prinese precej svoj hranilček in strese na mizo dvajset vinarjev. Babica vzamejo dva uhana in jih smehljaje ogledujejo. Potem pa primaknejo Uidi svoj del. Odmajevala je turška kapa, da je bil čopek zdaj na tej, zdaj na drugi strani, vendar se je pa v upanji. da naredi tudi še pri očetu in materi kupčijo, Bošnjak vendar udal. Ni se motil, prav zadovoljen je odhajal iz Košarjeve hiše.
Milica je bila vsa pokoncu. Polno hižo jo je bilo, tako se je sukala, vrtela in skakala. Precej pri-nese k uhanom še verižico.
,Koliko imam!" vzklikne. Verižico si dene okoli vralu, z uliani pa k babici.
Stara mati so lupili jabolka tamkaj na kiopici. Ravnoprav so imeli nataknjena svoja starodavna, toda dobra očala, da so mogli ustreči Miličini prošnji. Kar odložiti so morali svoje delo. Milica jim ni odlegla.
,Mamica, denite mi uhane v ušesa!'
,Veš, ali bo bolelo!"
,Naj!"
Morali so babica in so morali, pa saj so radi. En uhanček so položili polag sebe na klop, da se ne izgfubi, drugega so pa vtikali v desno uho Miličino. Pa ni šlo rado, Milico je silno silno bolelo, in kar ne-hote je zdihovala in trepetala.
,Asss . . . asss . . .!"
nAli naj pustim ?"
nNe, toda dajte hitro!"
Cek! je dejalo, asss! se je odzvalo, uhanovo za-ponka se je prelomila v ušesu, kcr so babica hoteli le preveč pohiteti.
Milica se spusti v jok, ali radi bolečine ali radi uhana, se ne ve. Menda radi obojega. Mati, ki so dalj časa skozi okno opazovali babico in Milico, se pa ogiase skoro škodožcljno: ^AIi sta jo vendar enkrat izkupili, gizdavki gizdavi?"
— 172 —
Milica je nosila mesec dni zateklo in krvavo uho, in kadarkoli se je radi tega kaj nakremžila, povedali so ji mati stari pregovor:
nGizdavost mora trpeti."
Ferdo Gregorec.