AMERISKflWoOMOYINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER \ 273 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Jugoslavija bo dobila od Italije odškodnino za napad na Bitolj ko bo Italija plačala za odškodnino, povzročeno po bombah njenih letal, želi, da se smatra zadeva zaključeno in "prijateljski odnoša-ji" bodd vladali še naprej med obema državama. fad. —Italijanski bomb-so metali bombe na jugo-^sko mesto Bitolj v Južni ^ 5. novembra in italijan-v'ada je pripravljena plača-°dškodnino za 19 ubitih in 33 $enih oseb po bombah, poleg i °dnine za vso materialno p0' povzročeno ob tej priliki, počilo pravi, da so italijanski bombardirali Bitolj , .^moti" in italijanska vlada di tega dogodka ij °vanje Bolgradu, radi krše-^ nevtralnosti Jugoslavije in t l2Sube na življenjih ter ško-A^ Posetvih. ^ L* Jfee mesta je bila poslana . ki je precenila škodo ^ sotovila na dveh nerazpoče-^ombah, da so italijanske. Je to sporočila vladi v ^ H ki je potem obvestila l vlado z sugestijo, naj še j ^eiskuje, če želi. a ^ Rima je prišlo v sobo-H^cilo v Belgrad, da itali-a vlada priznava, da so bi Jjfcl ZA NAŠO on jiCNO IZDAJO t^' spretni dopisovalci bodo ^ 0 tudi letos prispevali z ^ , ' ^anki in spomini iz svo-^ UVriih dni. Vsaka božična ^ a Ameriške Domovine je 1» i,tega lepega in zanimive ii^ja. Prosimo pa jih, da ijj,e:i0 te dopise pravočasno, i. ^°mo mogli uvrstiti. Zad-ijjv Za božične dopise smo M ^' 5- decembra. Do tega (jO^ I ,. ahko vsak spiše še tako ^vest. Pozneje došle do-„ol5 pJ1® bomo mogli uvrstiti v I 0 'zdaj o. y I ^—0— I, v bolnišnico ■ J* li^0 Aclinic bolnišnico je bi-I^Ui vana Mrs- Johana Jarc, na 16110 Arcade * I!' ol. 0t>ri ženi želimo skoraj- ■ Sevanje. li bombniki italijanski in da je vlada pripravljena povrniti vso škodo. Laški zunanji minister Ciano je obvestil jugoslovanskega poslanika v Rimu, naj sporoči v Belgrad, da bo italijanska vlada plačala vsako zahtevano odškodnino brez ugovora. "Na ta način in radi prijateljskih odnošajev med obema državama, smatra italijanska vlada dogodek kot zaključen," se glasi italijansko vladno poročilo. * London, 19. nov. — Radijsko sporočilo iz Berlina naznanja, da je bil v Jugoslaviji ustreljen nek nemški državljan. Ustrelil da ga je nek policist, ki je bil pijan. Nemci v Jugoslaviji so radi tega zelo razkačeni in berlinski radio komentira, da Nemčija ne bo dovolila, da bi se streljalo nem. ške državljane na tak način. Londonski poročevalec potem pristavlja, da se Nemčija vedno poslužuje takih vzrokov, kadar namerava zasesti kako državo. Take-le purane dajejo! Hitler bo ukazal pohod na Balkan Nogometna igra v korist revnim družinam Dnevnik Plain Dealer bo priredil v soboto v mestnem stadionu nogometno igro in čisti dohodki od tega se bodo porabili za božični in zdravilni sklad za revne družine. Vstopnice lahko dobite pri gdč. Ančki Traven, v Černetovi zlatarski trgovini 6401 St. Clair Ave. Vstopnice so po 50c, $1, $1.50, $2 in $3. Igra bo zelo zanimiva in ker je namenjena za dobro stvar, toplo priporočamo, da kupite vstopnice. Za 20c lahko plešete Gotovo ste videli oglas v naši sobotni številki, kjer oglaša Twilight Ballroom ples vsak četrtek, vstopnina samo 20 centov, kdor prinese s s^boj dotični oglas. Igrata dva poznana orkestra, Louis Trebar in Johnny Pecon. Poslužite se te lepe prilike! To sliko smo vjeli sinoči, ko je ta lepa gospodična nesla domov purana, ki ga je dobila na bazarju fare Marije Vnebovzete. Ni čudno, če se tako lepo na smeh drži. še bolj se bo pa jutri opoldne, ko bo purmanček marširal na mizo. Ker je nocoj zaključek bazarja, ki se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave., se vam nudi zadnja prilika, da ga obiščete, pa se boste tudi vi tako prijazno držali, ko se boste metali domov s puranom. Ampak \da ne bo kdo mislilr da bo dobil na bazarju oboje, dečvo ii$«p.u&kna.! Kot čebele okrog matice se vrtijo evropski diplomati okrog Hitlerja, ki pripravlja novo presenečenje za Evropo i'1% s er se bo zvedelo, ka-euclidskih deklet je ^li/^lfirna. V šolski dvora- ^ iH Stine bo namreč za" , tega kontesta, v kate-J'lV^jejo Lucinka Trškan )|VCeste> Vicky Dragozet iz in Emily Wess iz jt jJ^ Dekleta bodo dobi-o!Vl Sv°je pridno prodajanje r^UUčEK POPULARNEGA KONTESTA ^oljivnih listkov nagrade: $25, $15 in $10. Pa tudi oni, ki so kupili volivne listke, bodo nekateri srečni, ker se bo oddalo med nje tri lepe nagrade in sicer: žensko zapestno uro, za $10 vrednosti blaga in pa $5 v gotovini. Pridite jutri večer, na Zahvalni dan v dvorano sv. Kristine in dobro se vam bo godilo CVET PRIREDI KONCERT IN IGRO 1 'juhi ■ ^■■t'' ni Pevski zbor Priredi Jutri> na Zahval- "" I 'koncert in igro "Snuba-genski delavski dvora-^rince Ave. Začetek bo . Popoldne. Najprej bo m i č n a šal j ivka - «Ci" i* > v kateri bodo imeli \Alb*na Kodek, Mirko Stanley Zabukovec, ^H^en, Eddie Zabukovec Igra nudi mno 6 zabave in smeha bo na Nastopi mešan zbor ,tv i" 4' ti | Cveta in potem damski zbor. Zatem bo zapela gdč. Ana Traven tisto prelepo "Srcu" in v duetih Stella Roječ in Rose Ban "Oj večer je že", ter Annie Mag dalenc ter Ana Traven "Pomlad". Končno bo zapel zopet mešan zbor štiri pesmi. Pevo-vodja zbora je g. Louis šeme, na klavir bo spremljala pevske točke Elsie Artel. Rojaki so prijazno vabljeni, da posetijo Cvetovo prireditev, ker se ta zbor vedno rad odzove pri raznih kulturnih prireditvah. Evropski diplomati so bili zelo presenečeni, ko so zvedeli, da je bil bolgarski kralj Boris pri Hitlerju zadnjo nedeljo. Bolgarska vlada ne izda z nobeno besedo vzroka kraljevega obiska pri nemškem diktatorju. V pondeljek so bili pri Hitlerju španski in italijanski diplomati. O čem so se posvetovali ni znano, toda nevtralni diplomati v Švici so mnenja, da se pripravlja pohod nemške armade preko Bolgarske v Grčijo in preko Španije na trdnjavo Gibraltar. Nemško časopisje omenja samo toliko, da bo ta teden jako aktiven. Diplomati so tudi mnenja, da je Španija sedaj popolnoma pripravljena aktivno pomagati osišču. Iz diplomatskih virov se tudi poročd, da se Hitler zdaj trudi, da sprijazni katoliško Španijo z boljševiško Rusijo in da je zato poklical k sebi španskega zunanjega ministra. Ruski komisar Molotov, ki je bil prošli teden v Berlinu je baje izjavil, da je Rusija pripravljena pripo znati vlado generala Franca v Španiji in da se vpeljejo med obema državama diplomatski odnošaji, če je general Franco s tem zadovoljen. Iz* Londona se poroča, da je trdnjava Gibraltar pripravljena za napad od španske strani. An glija bo morala scier v slučaju napada odpeljati ladje iz pristanišča, toda trdnjava sama se lah- ko brani najmanj eno leto, ne da bi potrebovala kaj potrebščin od zunaj. Iz Buchareste, Romunska, se poroča, da se je vrnil premier Antonescu iz Rima in da odide v petek v Berlin na posvetovanje k Hitlerju. -o- Avtna nezgoda Peter Predovith, stanujoč na 3983 E. 86th St. je bil sinoči zadet od avtomobila na Broad-wayu in Walker Ave.. Odpe ljan je bil v bolnišnico s težki-mi poškodbami. Grki so odprli topovski ogenj na mesto Koritzo. Atene, 20. nov. — Grška arti-ljerija je danes začela z vso silo obstreljavati albansko mesto Koritzo potem, ko so zavzeli dve nadaljni vasi pred tem mestom. Grki so napredovali na obeh straneh tega mesta in tudi na fronti v Epiru. Včeraj so angleški avijatičarji metali zažigalne bombe na Koritzo, ki je začelo na več krajih goret1-. Italijanske čete se zbirajo za hodno od mesta Koritza, odkoder nameravajo začeti s protinapadom na grške postojanke. Grki pošiljajo ojačenja proti Pogra-detu, ki se nahaja 37 severno od Koritze, kjer nameravajo odre zati Italijanom pot za umik. * Bitolj, Jugoslavija. — Izza meje se poroča, da so izgube pri mestu Koritza na obeh straneh ogromne, toda nobena stran ne more zadati odločilnega udarca Poročilo tudi zatrjuje, da so Ita lijani predrli grško linijo pri Si rici in zavzeli goro Morava. Ba je so pri tem vjeli 600 Grkov Pet albanskih vojakov, ki so no sili italijanske uniforme, je pri šlo v Jugoslavijo, kjer so jih razorožili. Ti pripovedujejo, da se po vsej Albaniji širi nezadovoljstvo proti Italijanom in da narod upa na zmago Grkov. Se ne strinjamo! Ameriški pisatelj Louis Adamič je na banketu, ki je bil prirejen v pondeljek njemu v počast izrekel te-le modre besede: "Amerilcanizem je gibanje proč od enoličnosti in slepega soglasja!" — Vi, g. Adamič, zamenjujete amerikanizem za komunizem! Pravi amerikanizem uči toleranco, ljubezen, prijateljstvo. Prevratneže, ne-zadovoljneže, ki jim obstoječi red ni všeč, vzgaja boljševiška Rusija. Tak "amerikanizem," kot ga učite Vi, g. Adamič, hvaležno odklanjamo! NOVIGROBOVI Marij Augustine Po kratki in mučni bolezni je preminila Mary Augustine, rojena Gimpel, stanujoča pri sinu na 12411 Lena Ave., West Park. Tukaj zapušča soproga Johna, sina Josepha, hčere Mary, omož.. Šinkovec, Rose, omož. Jozel, Ano, omož. Vidmar, sestri Ano, omož. Augustine, Josephine, omož. Godec in veliko drugih sorodnikov. Rojena je bila v Vavta vasi na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 35 let i;er je bila članica društva sv. ovrenca, št. 63 KSKJ in podružnice št. 21 SŽZ. Pogreb se bo vršil pod vodstvom Josip Že-e in Sinovi v petek zjutraj ob 9:30 iz hiše žalosti, 12904 Car-rington Ave. v cerkev Annunciation in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru v ameriški zemlji, preosta-im naše sožalje. Kari Znebel Po kratki in mučni bolezni je umrl v St. Lukes bolnišnici Karl Znebel, star 44 let, stanujoč na 4018 St. Clair Ave., kjer je vodil gostilno Friendly Inn. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, rojeno Skrjanc, dve hčeri: Slavo in Albino, dva brata: Johna in Josepha, ki biva v Kaliforniji in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Mar-kosna, fara Brezovica, kjer zapušča dve sestri, dve po pol sestri in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 20 let ter je bil član društva Danica , št. 34 SDZ, Modern Woodmen in podružnice št. 5 SMZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Joseph Opalek Sinoči ob 20 minut čez 11 je umrl Joseph Opalek, stanujoč na 424 E. 160th St. Star je bil 78 let. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti poročamo prihodnjič. -o- Nov grob v domovini Mrs. Frances Hegler iz 765 E. 236. ceste v Euclidu je dobila iz starega kraja žalostno novico, da ji je umrla njena teta Frančiška Francelj iz Raplen-ga pri Strugah. Važna seja članice društva sv. Helene K. S. K. J. se opozarjajo, da se vrši na Zahvalni dan redna mesečna seja. Prošene so vse članice, da se udeleže. Bolgarija bo dovolila prehod nemški armadi. - Hit-boler hoče biti v Aziji do spomladi. — Italija ne bo imela nobene besede na Balkanu. JUGOSLAVIJA NI KLICANA NA POSVET! Berne, Švica, 19. nov. — Tukaj prevladuje splošno mnenje, da je Htiler poklical na Dunaj zastopnike osišča, potem pa zastopnike Madžarske, Romunske in Slovaške z namenom, da se napravijo končni načrti za pohod na Balkan. Nemški zunanji minister von Ribbentrop in laški zunanji minister Ciano sta danes dospela na Dunaj. Zastopniki Madžarske, Romunske in Slovaške pa pridejo jutri. Npa tem sestanku bo vprašal Hitler te male državice, da se pridružijo rimsko-berlinskemu-japonskemu osišču, potem bo pa Hitler zapovedal svoji armadi, da začne prodirati preko Bolgarije na Grško. Tedaj bo Turčija imela samo dve izberi: da se uklone Hitlerju in mu da, kar zahteva, ali pa se upre z orožjem in tvega izid. Hitler ima v načrtu, da bo do spomladi že v Siriji. Rusija je v to že privolila in bolgarski kralj Boris, ki je bil pred nekaj dnevi pri Hitlerju, je baje privolil prehod nemški armadi preko Bolgarske. Z Rusijo in Bolgarsko na svoji strani, z Madžarsko, Romunsko in Slovaško v svoji oblasti, Hitlerja malo briga, kaj bo napravila Turčija. Nemške motorizirane čete bodo z lahkoto okupirale Grško in potem bo stala nemška armada pri Dardanelah. Eno pa je, kot poročajo diplomatski krogi, da Hitler ne mara, da bi imel Mussolini svojih prstov v balkanskem testu. Tega hoče imeti popolnoma zase. Zato bo pa dal Italiji francosko Tunizijo in Alžir, da se jo izne-bi. Značilno je, da ni Hitler poklical zastopnikov Jugoslavije na Dunaj k posvetovanju. Kot je mnenje v diplomatskih krogih, Jugoslavija itak nima izbire, ako se Hitler odloči za pohod na Balkan. Obkoljena od vseh strani bo najbrže privolila v vse, kar bo od nje Hitler zahteval. Hitler ima, kot trdijo poročila, v Bolgariji že od treh do pet divizij svojega vojaštva in predno bo konec tega tedna bo svet zvedel o najnovejši potezi Hitlerja. Značilno je bilo včerajšnje radijsko poročilo iz Ankare, Turčija, ki je trdilo, da so ti diplomatski sestanki, ki jih vodi Nemčija samo radi tega, ker se Nemčija nahaja v škripcih in Hitler mora naglo delati, da se reši iz zagate. Sinočnja noč je bila zopet strašna za vse angleško otočje. London, 20. nov. — Na stotine nemških bombnikov je priletelo ob mraku preko Rokavskega preliva in začelo strahovito razsajati po angleških mestih. Najmanj 14 angleških mest je bilo silno poškodovanih. Poročila trdijo, da zgodaj danes zjutraj Nemci še vedno niso odleteli. Mnogo mest je zadela ista usoda kot mesto Coventry zadnji teden, ki je bilo skoro popolnoma razdejano ter ubitih in ranjenih do 1000 oseb. Najprej je priletelo 100 nemških bombnikov, zatem so pa sledili drugi, val za valom v dolgi vrsti. London sam sinoči ni trpel dosti. * Berlin, 20. nov. — Angleško mesto Birmingham je zadela ista usoda kot mesto Coventry pred nekaj dnevi. Na tisoče bomb so vrgli nemški bombniki na to industrijsko mesto. Več kot 20 požarov so zanetile prve nemške bombe, ki so padle v mesto. Birmingham, je drugo najvažnejše industrijsko mesto v Angliji. -o- Prva obletnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Johnom Učakar v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zaroka Miss Peggy Trusgnack, 15434 Calcutta Ave., naznanja, da se je zaročila njena sestra Elma z Mr. Augustom Markioli iz 10810 Park hurst Di ,.['r mu Lipetu še privošči^, na nekaj drugega ježe ^>t>o gla svoje sovražne z)ta> \ Ce migovala z rahlim' „ Lipetova pipa namreč ^ ^ , a ček za tobak, smradlj^ nikakor ne po rožnem • £ či tobačni ostanki, so jp^ r° neznosnejši. Bila je Pa L petu tako prirastla na ^f kor ušesa na glavo in ^ ^ najljubša pesem se jeg ^ , t/ :S0. "Jaz in moja pipa sva y • sklenila, ..^C da se nikdar na svet" , i l0Čila; Prav lahko prenašam ^ . skrbi, _ lr da le v pipici moji m1 , gori." , iir N" Na ženina rahla n3" ^ glede pipe je imel g^ se je delal, da sploh '' jVs kaj misli. Tuhtal je tl ^ pJ ji glavi, kako bi se. ^ bran tozadevnim m00'1^ ^ ^ padom. Nekega dne J® ^ ca izredno prijazna 1 t ^ je takoj vohal nevai-11 i v ^ Lizika je rekla: 0 1 (Nož "Lipče, videti si J^/ J^l. da padeš v j etiko." "" ^ 0 zika. a ^li5 "Lizika, samo *eC\or ^ r tel, toda zdiš se mitil ^ji ^ ^ upadla, da me noč m / ^ t0] da bi ne bolehala na / a jn y sti. že davno sem n3 / , na božjo pot na Sy^y JS, j mi hudo ne zboliš- ^ ^ pe. . jo ^ i,,/^ ženica je osup«^ št(j ^ v ugovora si ni možic® je ^ drznil, čez nekaj c " ^Jej ka zopet pričela: ^ i t, je, "Ti, možiček, qai rn1 • ves prošnjo. . . . »aj , \ , . "Gotovo ne," Je ^ "toda jaz bi imel šnjo, ki mi jo mor*3 J itl ^ ko izpolniti." . ^ifH ' "Se razume, tu 3e - , e ^ je potrdila me zenica. ^ „ " (Dalje p1'1'1 ttxtxx je vendar on! Daleč tu ice! na jugu si ga sicer to-,icj, ^srečal in tudi njegova oble-■ojt J }e čisto drugačna ko tista, Ji!;s' Jo najbrž videl v Uinta- 1Ž V Dai,,mogoče!" ga je prekinil "Cisto nemogoče je! Ti-joJi ic'ovek z neumnim obrazom, ijits j Jfto mu moral nakazati po-„i>-1 v Herkulovi kabini, tisti 0jž'®b>bii old Shatterhand —. ..jjs * vse vam verjamem, vse, l02?, Poveste, tega pa ne! Ni-; y ne!" '' J°kažem ti!" tefi iad bi vedel kako —!" p t videl njegovo puško?" $ s V platneno vrečo jo * zavito. Pa sta dve, se mi te! ' j. Ve puški ima in vsak člo-,j rj .pozna divji zapad, ve, ' :lria Old Shatterhand dve jvjji, '' medvedarico in repetir-^ ^ki, ki jima ni para na za- ti 5al(0 Pa veste, da sta tisti V$?ki? Ste ju videli?" lo^ ^ SVa stanovala v istem ^ jj,Pušk sicer nisem videl, 59tl j,'3U je> koJ ko me Je Prvi % /Ogledal, dobro sem razumi a ju ne smem videti. In ? .a j tudi, zakaj ne. Spoznal W J6 >9 J , je? v, ; ' a rej le ne veste natančno, * Vtisti dve jvoi i, c' Gostilničar ju je videl, f® e! r°kah ju je imel. Blebeti I °Vek je, pravil mi je o pu->j(< t^°Pisal mi ju je celo. Ka-i 6cen°, ena je reptirka, pu-^jjjj Petindvajsetimi streli, Henry jeva repetirka, ■ J it?h ni več dobiti, druga U > medvedarica, dvocev-•pj (jj.^0, pa izvrstno orožje, ki ^>1 ^ lobanjo tudi najmoč- > grislyju. .jK' i,se Več dokazov govori za ; Kakor veš, je Old Shat- M le b°jno ime> ki £a P° r J^znajo na divjem zapa jo« ^ em pa slučajno tudi za e j| ,v° Pravo ime in vem, da je , ij °Vec po rodu Nemec. In * v tujski knjigi njego-,„0 ;<6 za Nemca se je vpi- "h iJ-! Sto ljudi lahko ima .4] ! in Nemcev je dovolj iip M>> V ^Ulnem! Ime samo še ne •"v* vsega. Pa poslušaj 41J k VPisal se je za escritor-Hii Pisatelja, revež da je, je ^ i ^'" in vendar je celih šti-b! 0ji ,(ini kupoval hotelirjevi ^ L 1 meso jin kruh in vino. s1 ; ij" Vemo, da je Old Shatter-j ^ Svoji domovini pisatelj ,1(0 , !'i°žen človek. 1 ' 11 " Ponudil sem mu slu-^%ovodje na haciendi del t/' \\{ je res revež, bi bil / ^^ 2 veseljem sprejel, kaj-' . j, s'užbe ne pobereš na ce-^je ni sprejel, le pogojno \i ^ ^enoj, prej da bi se rad "i^C*1, je Pra^1' ali -ie za »j ^j0 tudi sposoben in res zaslužil imenitno % 1 sem mu jo obljubo val. o^.j |,Ve kamene je zviti lisjak ^(i v- e! Nikdar se še nisva % Vendar me je nepresta-) ^ opazoval. Bratu sem J1 k n> kakor veš, moj obraz ^ \ ^°minjal na njega —. Se-j ^j.'6111 se naredil, kot da ni-& [ \ ^ vidim, in ga tudi sam )e. ^zoval. Hij ^eSovo obnašanje , t)''' \t)')e' ^a je navaden pisar, ]]t nevednega se je de- Ves njegov nastop je bil ffjii| H}' je vajen boljše dru-''ie^6' kaj hoče, ki je samo- ■ ^ ' Samozavesten, izkušen, j r deželo. Ra umem se na oj^io Stil znača-]'e! Mene ni a - S krinko pisarja! g tole! Pripotoval je s Si ..jt) \ Sierra Vere je pust, S v varen svet, noben na-' °Vfik si ne bo zašel tja, lTTTTTYTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTXXXXTTITXTTTTTl SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya najmanj pa tak, ki ga ne pozna, posebej še ne, ker divja onstran meje vstaja in vojska in ker so razmere negotove in nevarne. In sam je potoval —! Crez Sier-ro Verde si upa le drzen, pogumen in izkušen človek, ki ve, da se sme zanesti na sebe in na svojo puško. In še tak si bo poiskal varno družbo. Tisti 'pisar' pa je sam potoval —! Da še eno omenim! Vse noči je prespal zunaj na dvorišču v koruznici —. Dovolj poznaš zapad in življenje na zapadu pa veš, da tak lovec najrajši noču-je pod milim nebom, ker je vajen svobode, in da se ne zapira rad med štiri stene —. Povzemi vse te razloge pa boš tudi sam prepričan, da ta človek ni nihče drug ko Old Shatterhand!" Lahko si mislite, kako napeto sem poslušal! Slutnja me tudi topot ni varala. Mormon res ni pošteno mislil z izseljenci —. Kaj je nameraval, tega iz njegovih redkih namigavanj seveda nisem 'mogel uganiti, pa zvedel sem, da so izseljenci v nevarnosti, in to mi je zaenkrat zadostovalo. In na mah sem tudi vedel, zakaj se mi je zdel mor mono v obraz znan —. Podoben je bil, kakor je sam povedal, bratu, morilcu častnika, ki je bil moj dober znanec. Res sem tistikrat, pred nekaj leti je bilo, nemudoma pohitel za njim, ga zasledoval do fort Edwarda in ga prijel. Brat je bil slepar in večkratni morilec, umljivo je bilo, da tudi mormon ni bil nič boljši. že njegovo mnenje o bratovem zločinu je pričalo zelo nedvoumno, da se je tudi sam že skregal z zakoni in s pravico. Bil sem torej na pravi sledi. Toda spoznal me je —. Tujska knjiga čudaškega hotelirja don Geronima me je prva izdala, bral je v njej moje ime in da sem Nemec. Vzbudil se mu je sum. In ko mu je blebetavi don Geronimo pripovedoval o mojih puškah in še marsikaj druga, se mu je sum še bolj utrdil. Res ostro me je opazoval in razumel se je na ljudi in značaje, to sem mu moral priznati. In vsako malenkost je sklepal. Njegovi razlogi so bili tako tehtni, da je končno Wellerja res prepričal. Na glasu mu je bilo slišati, kako je iznenaden, ko je dejal: "Vaši dokazi so res tehtni—. Ne morem druga reči, kot da bo mož z neumnim obrazom menja le res Old Shatterhand. Ampak, če je res Old Shatterhand, — po kaj pa gre z nami na haciendo del Arroyo —? Da bi dobil službo pisarja, gotovo ne!" "Za pisarja ne'bo šel. Dejal je sicer, da bi sprejel službo, da pa bi si rad prej pogledal razmere na haciendi. Toda s tem se je le izgovarjal. Z nami pa je hotel potovati, to je dejstvo. Predvsem radi tega, ker sumi, da sem brat tistega, ki ga je zasledoval v fort Edward in ki mu je nazadnje le še ušel. Sklepa namreč, da bo našel brata tam, kjer sem jaz. Zato se je obesil na mene. Drugi razlog pa so izseljenci. Izkušen človek je, dobro pozna razmere tod, sumljivo mu je, po kaj bi šli izseljenci na samotno haciendo. Navohal je nekaj. Po vsem, kar vepi o tem človeku, je zasumil, da so v nevarnosti, pridružil se jim je, da jim svetuje in jim pomaga, posebno še, ker so njegovi ožji rojaki. Zato je le pogojno sprejel službo knjigovodje, dobil je do Lobosa mesto na ladji, ki bi ga, tako je vsaj mislil, sicer ne dobil. Pogodbe pa ni hotel podpisati, noče se vezati, da lahko izgine, kadar bo treba. (Dalje prihodnjič) Koncert Kraljičkov Maple Heights, O. — Večkrat slišimo, ko se naši starejši pogovarjajo, da naša mladina ne bo dolgo slovenska ostala. Mogoče bo res tako, ali pa tudi ne. To je odvisno od vas starejših. Ako boste navduševali vaše otroke za materin jezik in jih dali k mladinskim pevskim zborom, potem bo slovenska beseda še dolgo ostala v tej deželi, ko vas že več ne bo. Mi imamo svoje pevske zbore v Clevelandu in bližnjih naselbinah, kakor tudi po drugih državah. In kdor bo ostal pri teh zborih vsaj nekaj časa, tisti ne bo več pozabil lepe slovenske besede in melodije. Tudi v Maple Heights imamo en tak zbor "Kraljički," ki priredi svoj šesti koncert v nedeljo 24. novembra ob štirih popoldne. Priprave za ta koncert se bližajo koncu, še par dni, pa se bo razlegala krasna melodija naše slovenske pesmi po dvorani Slovenskega narodnega doma v Maple Heights. Naš poznani skladatelj in učitelj g. Ivan Zorman, je izbral za ta koncert same take pesmi, da boste tudi starejši imeli užitek in lepe spomine od njih in boste prav zadovoljni da ste nas prišli poslušat. Kdor želi en prijeten in užitka poln večer, naj ne zamudi tega koncerta, obenem pa boste tudi nam dali več veselja še na vaje hoditi. Saj na teh vajah se ne učimo samo peti, ampak se učimo tudi lepega materinega jezika. Vstopnina za koncert je samo 35c, samo za ples pa 25c. Za ples bo igral naš poznani Louis Simončičev orkester. Pomnite, da ta koncert m ples ne bo samo za mladino, ampak tudi za vas strejše. Nasvidenje v nedeljo 24. novembra v Maple Heights. Vida Perusek. --o—- Zahvala Bliža se zopet dan, ko bo donela zahvalna pesem po vseh cerkvah in domovih. Za me je letošnji Zahvalni dan še posebno pomenljiv in zato hvala Bogu in Mariji. Prepričana sem, dami je Marija izprosila, da sem prestala težko operacijo. Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki ste kaj storili za me v času bolezni. Najlepša hvala g. kanoniku Omanu in Father Bazniku za obiske in tolažbo v bolnišnici. Bog plačaj čč. sestram za obiske in molitev. Najlepša hvala našemu slovenskemu zdravniku, dr. Anton Perkotu, ki me je tako rekoč potegnil nazaj iz preranega groba. Iskrena hvala Mrs. Mokrohajski in Mrs. Mary železnik za vse dobro kar sta storili moji družini v času moje bolezni. Bog Ti povrni Mary, ker jaz vem, da Ti ne bom mogla. Hvala lepa mojim ljubim "Kanarčkom," ki so mi prinesli med cvetlicami tudi malega kanarčka. Hvala lepa Gospodinjskemu klubu Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. za prekrasne cvetlice. POMAGAJMO COMMUNITY FONDU V CLEVELANDU Na rjornji sliki vidimo ubogo malo pohabljeno revico, ki si smehljaje umiva in snaži zobe. Deklica, ki je zdaj stara osem let, ni mogla do tretjega leta hoditi ali se plaziti. Zanjo se je zavzela Community Fund organizacija, ki jo je namestila v Rose Mary Home, enega svojih zavodov, kjer je bila operirana in njeno stanje se je silno izboljšalo. Starši deklice so srečni in hvaležni, ker je v Clevelandu zavod kakršen je Rose Mary Home, kjer dobe revni in pohabljeni otroci vso potrebno nego in postrežbo. Pomagajte po svoji moči s svojimi prispevki plemeniti organizaciji—Cleveland Community fondu! "ICE FOLLIES OF 1941" "La Conga ples" bo predstavljen na ledu v cleve-landski Areni sedem večerov, od 24. novembra do 30. novembra ped avspicijo "Veterans of Foreign Wars." Neva "Ice Follies of 1941" produkcija ima 86 izuče-tri h drsalcev. Na sliki sta Bess Erhardt and Roy Ship-stad v "Tango del Rio." Vstopnina za to predstavo je kakor za hockey igre. Ker mi je nemogoče našteti vsa posamezna imena, ker jih je preveč, zato se vsem skupaj zahvaljujem za tako krasne cvetlice in lepe darove, za vse obiske in tolažila v bolnišnici. Bog vam poplačaj stotero. Prav lepa hvala gg. Louis in Anton Ferfolia, ki sta me pripeljala domov iz bolnišnice. Rojakom ju toplo priporočam. Bog plačaj g. Ferfolia. Sedaj pa zaključujem to mojo zahvalo s prekrasno pesmijo: "Hvala bod' gospod Bogu . . ." Mr. Frank Silbitzer. Moč ruskega jezika Sovjetska revolucija je v Rusiji tako zelo premešala razne jezike in stanove, da je danes pri mladini razlika po narodnosti čisto zabrisana, izvaja neka knjižica, ki opisuje življenje v Rusiji. V vsakodnevnem boju za obstanek se nikoli ne pojavlja nasprotje med Rusi in drugimi. To dejstvo ustvarja izredno važen pojav pospešenega porusovanja tujerodne mlade-ži. Kakemu Armencu ali drugemu tujerodcu je ruski jezik njegova na novo pridobljena lastnina, tako rekoč njegova osvojitev in te pridobitve ne bi nikoli več zamenjal za kakršen koli separatizem. Ruščina je njegova izkaznica za vstop v svetovno kulturo. Ukrajinski kmet nikakor ni bil navdušen nad tem, da so uvedli ukrajinski jezik. Prvič, ker ni dobro razumel uradno uvedenega galiskega ukrajinskega narečja, drugič pa ker je bil prepričan, da se hoče zabra-niti njemu in njegovim otrokom pristop k velikoruskemu jeziku z namenom, da bi ostali neizobraženi kmetje in da bi se jim s tem zaprla vsaka pot do napredka. Pot do napredka pa je v resnici odprta samo s pomočjo znanja ruščine1, to se pravi velikoruščine. V vseh velikih ukrajinskih mestih se govori le velikoruski. V Dagestanu so uvedli osem uradnih državnih jezikov. Pa so jih morali kmalu odpraviti, ker je zaradi njih nastala le zmeda. Ker ni nikakega narodnostnega zatiranja in zato tudi nikakršnega užaljenega narodnega ponosa, mora zmagovati golo spoznanje, da se brez ruščine ne da napraviti red. Ukrajinski delavec, ki je delal včeraj jez na Dnjepru in je danes poslan na Volgo, obenem pa vedno sanja, kako bo prišel na višjo šolo v Moskvo, gotovo nima nikakršnega smisla za privlačnost ukrajinstva. Tako se bodo počasi porušili v Sovjetski zvezi zlasti majhni narodi. Razlika med velikoruščino, ukra.jin ščino (maloruščino) in beloru ščino pa je tako majhna. -o- "Boulogne ob morju" "Boulogne" je ime, ki ga ima v Franciji več krajev. Tu se spomnimo le še na Boulogne-Villancort, to je pariško predmestje in pa Bois de Boulogne — Bulcnjski gozdič. "Boulogne ob morju" se imenuje veliko, lepo mesto s 60,-000 prebivalci v francoskem okrožju Pas de Calais in je zdaj v nemški oblasti. Pod Franki je bilo to mesto glavno mesto grofije Boulonnais in ima jako burno zgodovino. Mimo Cala-isja je bilo to mesto zmeraj "ključ" za v Anglijo. Angleški kralj Henrik VIII. ga je 1. 1544 vzel Francozom, a čez šest let nato so ga Francozi vzeli že nazaj. V Boulognu je bila zmeraj močna angleška kolonija. Bili so časi, ko je bila sleherna tretja oseba, ki si jo srečal na cesti, angleškega rodu. V letih vladanja Napoleona I. ni bilo Angležem ljubo, da bi se spominjali mesta Boulogna. On d i je Napoleon v letih 1803 do 1805 zbral veliko brodovja in armado proti Angliji. Takrat pa je imela Anglija svojega Nelsona, ki je v bitki pri Trafalgar ju onemogočil Napoleonov napad na Anglijo. IZ DOMOVINE —Jesenice, septembra. Zaradi naraščanja draginje so posebno prizadeti rudarski staroupoko-jenci, saj prejemajo pokojnino, ki znaša največ 150 din na mesec. Pred kratkim je bila ta pokojnina menda zvišana za 20 odstotkov, kar znaša pri staroupo-kojencih 30, pri vdovah pa 25 din priboljška na mesec. Kaj pomaga zvišanje pokojnine za nekaj odstotkov, ko pa je osnovna pokojnina tako majhna, da bi niti enkratno povišanje ne moglo ublažiti gorja, ki ga preživljajo izgarani delavci. Hudo so priz«adeti tudi oni upokojenci, ki zaradi bolezni niso mogli doseči polno število zavarovanih let. Tudi ti prejemajo pokojnino, ki v mnogih primerih ne presega 300 din mesečno. Saj celo polna pokojnina, ki v največ primerih znaša 637 dinarjev na mesec, ne zadošča za še tako skromno življenje. Še bolj pa so prizadete vdove in sirote rudarjev, ki prejemajo polovico, odnosno le četrtino moževe ali očetove pokojnine. Medtem, ko se po cestah pomikajo onemogli siromaki kakor črne sence, pa neki ljudje navijajo cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam in si kupiči-jo premoženje. Industrijska podjetja morajo plačevati poseben prispevek v banovinski bednostni sklad. V ta sklad plačujejo prispevke tudi delavci, torej bedni ljudje, ne plačujejo pa te davščine veleposestniki, veletrgovci in bankirji, Dolžnost odločujočih činite-teljev bi bila, da bi v izdatnejši meri skrbeli za izgarane ljudi, ki so delali, dokler so mogli, zdaj pa trpe lakoto. —Svojo ženo j 6 do smrti pretepel. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal 47-letni delavec Pavel Dre-venšek iz Velike Varnice v Halozah, ker je 22. maja letos svojo ženo tako pretepel, da je reva naslednjega dne na dobljenih poškodbah umrla. Obtoženec se je zagovarjal, da se žena tegai dne ni pravočasno vrnila z dela in da jo je zato šel iskat in jo našel vinjeno v nekem grabnu. Po poti domov, pravi, da je ni pretepal, le doma jo je s palico nekajkrat udaril. Trdil je da je razne poškodbe dobila pri padcih. Večkrat je po moževih izpovedih zaradi vinjeno sti padla. Priče so nasprotno trdile, da je žena, ko je šla z dela, bila trezna. Tudi to so izpovedale, da je Drevenšek svojo ženo večkrat pretepel. Nesporno je preiskava v nasprotju ; Drevenškovimi izpovedmi ugo lovila, da je svojo ženo tega dne pretepel s kolom in jo suval 5 nogami. Zlomil ji je nekaj re ber in ji zadal poškodbe po vsem telesu. Ko so ga orožniki naslednjega dne aretirali, jim je baje rekel, naj ga samo še za toliko časa o d vežejo, da bo ubil oba svoja otroka in samega sebe. Ker se vse pozvane priče niso odzvale vabilu, je sodni senat moral razpravo odložiti. — Krepko nosi osem križev. 23. avgusta je obhajal svoj osemdeseti rojstni in godovni dan cerkvenik in čevljarski mojster g. Filip štefula. Jubilant je pristen Kamničan in je vsa leta preživel v Kamniku. Kljub osmim križem je zdrav ko riba, krepko zravnan in vedno nasmejan. Redkokdaj ga vidite brez dolge pige, ki ga zvesto spremlja skozi življenje že pol veka. Oženil se je dvakrat. že 34 let j opravlja službo cerkvenika pri farni cerkvi na šutni in skrbi za lepoto hišo božje. --o- MALi OGLASI Išče se stanovanje obstoječe iz 3 sob; v OoHmwoo-du ali Nottinghamu. Vpraša se na 955 E. 63rd St. (274) Purana zastonj Nocoj bomo dali živega purana zastonj. Svirala bo godba, da se bomo dobro zavrteli. Na svidenje tudi v petek in soboto. Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St. Delo išče Ženska išče delo v slovenski ;estavraciji. Je izkušena v ku-linji. Kdor želi dobro moč, naj pokliče KEnmore 2237-J (273) Soba se odda poštenemu fantu ali dekletu. Odda se s hrano ali brez nje. Vprašajte na 6604 Schaefer Ave. . (274) Stanovanje se odda obstoječe iz 5 sob in kopališča. Vprašajte na 1366 Marquette Rd., blizu 55. ceste in St. Clair Ave. EN 4936. (274) Odda se soba, kuhinja in kopališče. Vprašajte na 6424 Spi Iker Ave. -—i(273) Prihranite si denar, ako naročite vaša božična darila sedaj. Mi vam jih shranimo do božiča. NORWOOD APPLIANCE FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 8X9 E. 185th St. & OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete, kadar se nameravate seliti. Delo garantirano in hitro. Pokličite nas, pa se bomo zglasili pri vas in povedali, koliko vas bo stala selitev. Obrnite se z vsem zaupanjem na svojega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. KNIGHTS OF PYTHIAS PODAJO POSEBNOSTI SVETOVNE RAZSTAVE Nastopijo Frank Buck — Betty and Benny Fox !)(> ATRAKCIJ IZ SVETOVNE RAZSTAVE PUBLIC HALL 19. DO. 30. NOVEMBBiA Vstopnina čez dan ali zvečer 30c East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno tn dobro. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI [CA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino. žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830._ Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. samega sebe pred sovražnikom, ljudstvo pleše ponoči pod milim ne da bi v isti mah moral tudi nebom, na trgih gore smolnice gledati, kako obrani jagnje in grmade. Ob tem času je v pred volkom —" Italiji spomlad in cvetlice kli- Kristina je rekla tiho in pla- jejo na tratah in po vrtovih in ho: ženske se kitijo z njimi in me- "Mislila sem — da tisti, ki čejo rože in vijolice na mimo-žive med svetimi stvarmi in ima- idoče — same sede ob oknih in jo v rokah vse močne prošnje imajo čez kameniti zid razveše-in molitve —" na svilena pregrinjala in drago- Gunnulf se je sklonil, pobr- cene inozemske tkanine. Kajti skal po ognju, se oprl s komolci tam doli so vse hiše iz kamena ia kolena in tako obsedel: in vitezi imajo svoje gradove in "Te dni bo šest let, kar sva bi- utrjene hiše kar sredi mesta, la z Eilivom prišla v Rim sku- Tam v tistem mestu gotovo ni paj z dvema škotskima duhov- nobenih postav o redu ali miru noma, s katerima sva se bila se- — kajti oni in njihovi hlapci se zdanila v A^ignonu. Včto pot bijejo med seboj po ulicah, da smo bili napravili peš —. teče kri —. V mesto smo prišli malo pred V ulici, kjer sva stanovala mi-začetkom postnega časa. Ob dva, je bil tak gradič in njegov tem času ima ljudstvo v južnih gospodar se je imenoval Ermes deželah velike svečanosti in po- Malavolti. To poslopje je senči-jedine — temu pravijo carne va- lo vso ozko ulico, v kateri je stale. Tedaj teče v gostilnah vino, lo naše prenočišče, in naša soba rdeče in belo, kar v potokih in je bila temna in mrzla kot ječa ska v skupnem življenju imela oporo — drug drugega, starše, otroke in družino pa za zveste in pomagljive spremljevalce na poti v dom miru —" Ki-istina je tiho odgovorila: "Meni se zdi, da mora biti lažje, bedeti in moliti za tiste, ki v kamenitem gradu. i I smo odhajali v mesto, ^ ■ morali stiskati k zidu, k0 J ( poln srebrnih zvončkov leki jahal po ulici s celi«/^ stvom oborožencev, da in govno brizgalo izp°° J ■ kajti v tisti deželi meče lJ^ vsakršno lajno in ^ kar skozi vrata. Ceste so ^ in temne in ozke kakor F v. soteske — in so kaj »»»JJR bne zelenim cestam v naS JN stih. Ob času carne valajl| jajo dirke — z divjimi a^ mi konji tekmujejo za sta ^ . Duhovnik je nekoliko P nato je znova začel: I "Ta gospod Ermes je|| sebi v hiši sorodnico. i < jo klicali in bi se bila , novati kar plavolasa . y Polt in lasje so ji bili sK®^ ^ kor med, oči pa je g°t0 ^ črne. Videl sem jo bil »e ob enem izmed oken zunaj med svetom spijo, kakor pa se ubijati s svojimi lastnimi grehi —" "Res je tako," je rezko rekel svečenik. "Tega pa nemara le ne misliš, Kristina, da je kdaj živel le en sam Bogu posvečen mož, ki ni bil prisiljen, braniti Sigrid Undset: | KRISTINA - LAVRANSOVA HČI H.—ŽENA Vsakdo ima rad Coca-Cola 5 tlllP^ Coca-Cola je priznana in priljubljena J^ povsod. Ljudje imajo radi nje čist okus in osvežilo, ki sledi. Kadar ku-^^^SuQHmfev pujete potrebščine za doma, vedno JKVpHKj^^^a vključite kartun s šestimi steklenicami Ccca-Cola, da boste imeli okrepčilo HMMn doma. ^flMMH^ CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 THANKSGIVING RATES Ako bi radi obiskali svojce v rojstnem kraju za Zahvalni dan, pa ne morete stran, samo želja ne pomaga . .. Ampak telefon pa. Malo stane, da premostite daljavo po nizkih cenah za Zahvalni dan. So iste kot nočne in nedeljske cene ter so v veljavi od 7 zvečer v sredo do 4:30 zjutraj v petek med tem mestom in skoro vsemi kraji po Zed. državah. Na primer, triminutni klic od postaje do postaje od Clevelanda do Daytona stane samo 50c; od Toledo do Zanesville 45c; in od Columbusa do Cincinnati 35c. ZAHVALA Za mnogoštevilne in tople izraze globokega sožalja ob težki izgubi soproga in očeta John Jeglič-a ki je umrl dne 1. novembra ter bil pokopan na dan 4. novembra, izrekamo naj prisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem društvenim članom, ki so pokojnika obiskovali in tolažili v dolgi in težki bolezni, ki so se cd pokojnika poslovili ob mrtvaškem odru, ki so darovali toliko prekrasnih vencev in cvetja, in ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Torej še enkrat naša najiskrenejša zahvala vsem in vsakemu in posameznim skupinam, ki so na ta ali oni način doprinašali sočutje, tolažbo^in tople besede. JOSEPHINE JEGLIČ, soproga; HENRY, sin; JEAN, hči. Cleveland, O., 20. novembra, 1940. Božična darila Iz poroičil, ki prihajajo iz starega kraja razvi-dimo, da tamkaj draginja od tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo narašča pa tudi pomanjkanje denarja. Gotovo boste v teh težkih časih priskočili svojcem v domovini na pomoč in njih razveselili za praznike z darom v obliki denarne pošiljatve. Nikar ne pošiljajte denarja v pismih, mnogo ameriških pisem namreč nikdar ne pride v roke naslovnikov. Ako želite, da bo vaša pošiljatev GARANTIRANA, hitro in točno izplačana v starem kraju onim, katerim je namenjena, tedaj se čim prej obrnite na: AugustKollander 6419 St. Clair Ave., v Slov. Narod. Domu, Cleveland, Ohio Zglasite se pri Hollander ju tudi: KADAR želite napraviti prošnje za državljanske papirje, KADAR rabite krstne ali rojstne liste iz starega kraja in, KADAR potrebujete notarske listine ali notarski pečat. THE OHIO BELL^PTELEPHONE^ TUNE IN "THE TELEPHONE HOUR" EVERY MONDAY 8 P. M. • WTAM . WLW • ^ Marolt's^ git Night Club fil 1128 East 71st St. JBI 1129 East 68th St. ^tHF§ Vsak petek serviramo okusno ribjo pečenko. Postreže, mo vam tudi z dobrim pivom, vinom in žganjem. Se priporočamo za obilen obisk. TONY IN JULIA MAROLT UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEšKO-SiLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & 9 HI) in stane samo: 9 baUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. "Saj vendar dobro veš, da se ne jezim na vas," je tiho odvrnil. "Tako široka in odprta dolina je," je čez nekaj časa rekla Kristina. "Tako prostran razgled ima človek s Husabyja in nebo je tako — tako daleč. Tam, kjer sem jaz doma, je nebo kakor nekakšna streha tik nad gox^ami. Dolina leži vsa okrogla, zelena in sveža spodaj v varstvu gorskih sten. Svet je tako pripraven — ne prevelik in ne preozek." Vzdihnila je in preložila roke v naročje. "Mož, kateremu te je oče kanil dati za ženo, je bil kajpada tam doma?" je vprašal svečenik in Kristina je prikimala. "Ali si kdaj žalostna, da ga nisi dobila?" jo je spet pobaral. Stresla je z glavo. Gunnulf je šel in vzel s police kjnigo. Nato je spet sedel k ognu, odprl zaponke in začel iščoč obračati liste. Vendar ni bral, marveč je sedel z odprto knjigo na kolenih. "Ko sta se bila Adam in njegova žena uprla božji volji, sta začutila v svojem mesu moč, ki se je upirala njuni volji. Bog ju je bil ustvaril, moža in ženo, mlada in lepa, da bi živela drug z drugim in rodila dediče za da-ri njegove dobrote, za sladkosti rajskega vrta, za sadež z drevesa življenja in za večno blaženost, Ni se jima bilo treba sramovati svojega telesa, kajti dokler sta se pokorila Bogu, je bilo vse njuno telo z vsemi svoji- mi udi poslušno njuni volji, kakor so roke in noge." Rdeča kot kri je stisnila Kristina sklenjene roke pod prsmi. Duhovnik se je sklenil nekoliko bliže k njej; začutila je njegove bistre, svetlo rjave oči na svojem obrazu: "Eva je uropala, kar je bilo božje, njen mož pa je vzel, ko mu je dala, kar je bilo po pravici last njunega Očeta in Stvarnika. Zdaj, sta mislila, mu bosta enaka' r— toda opazila sta, da sta mu naj poprej postala enaka v le-tem: kakor sta bila onadva izdala njegovo gospostvo v velikem svetu, prav tako je bilo zdaj izdano njuno gospostvo v malem svetu, v mesenem prebivališču duše. Kakor sta bila onadva izdala Gospoda in Boga, tako je zdaj telo izdalo svojega gospoda, dušo. Tedaj sta se jima ti telesi zazdeli tako gnusni in mrzki, da sta si napravila obleko, da bi ju skrila. Najprej samo kratko opasico iz figovega listja, čim bolj pa sta spoznavala bistvo svoje mesene narave, tem više sta si urezavala obleko, do nad srca in preko hrbta, ki se ne mara uklanjati. Prav .do teh zadnjih dni, ko si moški oblačijo v jeklo skrajne členke prstov na rokah in nogah in skrivajo obličje za rešetke na čeladah — do-torej sta na svetu narasla nemir in izdajstvo/' "Pomagaj, Gunnulf," je prosila Kristina. Še v ustnice je bila bela. "Saj — saj niti ne vem, kaj je moja vdja." "Tedaj reci: Zgodi se tvoja volja," je tiho odvrnil svečenik. "Saj veš, njegova volja naj se zgodi, da odpreš svoje srce njegovi ljubezni. In znova ga moraš vzljubiti iz dna duše —." Kristina se je naglo okrenila k svaku: "Ne veš, kako rada sem imela Erlenda. In otroke —!" "Sestra — vsaka druga ljubezen je samo kakor odsev neba v mlakužph bljatnega pata. Ako se hočeš poglobiti vanje, se tudi sama oblatiš. Če pa se vse-kdar Zavedaš, da ge to odsev) svetlobe iz one druge domovine, ti bo zlati pogled v veselje in pazila boš, da ga ne skališ, da ne razbrozgaš umazanije, ki leži na dnu —." "že. Ali ti si duhovnik, Gunnulf — in si Bogu samemu obljubil, da boš bežal pred temi — nadlogami —" "Tudi ti, Kristina, si to storila, ko si obljubila, da se boš izogibala hudiča in njegovih dejanj. Hudičeva dejanja so tista, ki se pričenjajo s presladko slastjo in se končava j o s tem, da se dva človeka zagrizeta drug v drugega kot kača in gad. To je spoznala Eva, ko je hotela možu in svojemu rodu prinesti božjo lastnino, in jim ni nič drugega prinesla kot pregnanstvo in uboj in smrt, ki je prišla na svet, ko je brat ubil brata na tisti prvi njivci, kjer se je na kupih' kamenja okrog bornih zaplat zemlje bohotilo trnje in osat —" "že. Ali ti si duhovnik," je rekla kot poprej. "Tebi ni naložena vsakdanja preizkušnja, združevati se z voljo nekoga drugega," bruhnila je v solze, "potrpežljivo prenašati —." ' Duhovnik je dejal z rahlim nasmehom: "V tej stvari ni pri nobenem otroku človeške matere skladnosti med telesom in dušo. Zato sta postavljena svetstvo in poročna maša, da bi moški in žen- . - -Z':.i ' f-> ~ ______^ \ All Woof OVERCOATS - TOPCOA^ J IN ALL STYLES n itd i Made in Our Own Shop Ur ^ Suits, Topcoats, Overcoats—Made To Order—$22.5° BRAZIS BROS. CLOTHES 905 Superior Avenue 6122 St. Clair Av t 15602 Waterloo Road