GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA NOVA GORICA Ana Kosič IZZIVI PRENOVE SPLETNE STRANI GORIŠKE KNJIŽNICE FRANCETA BEVKA NOVA GORICA Pisna naloga za bibliotekarski izpit Nova Gorica, 2021 Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Ana KOSIČ Naslov pisne naloge: Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica Kraj: Nova Gorica Leto: 2021 Št. strani: 25 Št. slik: 5 Št. preglednic: 0 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 4 Št. referenc: 19 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica Mentor v času strokovnega usposabljanja: Irena Troha Jejčič UDK: 004.774:027(497.4Nova Gorica) Ključne besede: splošne knjižnice, prenova spletne strani, evalvacija, spletna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Izvleček Knjižnice že nekaj desetletij, poleg fizičnih storitev, nudijo tudi virtualne. Pri tem so spletne strani ključnega pomena, saj uporabnikom omogočajo uporabo knjižnice kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je uporabniška prijaznost spletne strani zelo pomembna. Dobra spletna stran naj bi vsebovala ustrezno navigacijo, primerno razmerje med slikovnim gradivom in besedilom ter omogočala uporabnikom enostavno uporabo. V Goriški knjižnici Franceta Bevka nameravamo oblikovati novo spletno stran. S pisno nalogo smo želeli ugotoviti, ali je obstoječa spletna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka uporabnikom prijazna. Za izvedbo raziskave smo uporabili metodo uporabniške izkušnje, ki omogoča, da na majhnem številu uporabnikov preverimo prednosti in slabosti spletne strani. V raziskovalni vzorec smo vključili sedem uporabnikov knjižnice in jim zastavili šest nalog, ki so jih morali izpolniti s pomočjo uporabe spletne strani knjižnice. Izkazalo se je, da pred izvedbo raziskave večina raziskovancev izkušenj z uporabo omenjene spletne strani še ni imela. Največ težav so imeli pri ključnih storitvah, kot so dostop do COBISS-a, e-virov ter cenika, poudarili so tudi nezadovoljstvo z grafično podobo spletne strani. Rezultati raziskave so pokazali, da spletna stran knjižnice uporabniško ni dovolj prijazna. Knjižnica jih bo uporabila pri načrtovanju nove spletne strani, v času njene prenove pa bo uporabnike na različne načine povabila k sodelovanju. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV KAZALO 1 UVOD ......................................................................................................................... 1 2 SPLETNE STRANI KNJIŽNIC.................................................................................... 1 2.1 VSEBINA IN OBLIKA SPLETNIH STRANI........................................................ 1 2.2 KAJ NAJ PONUJA SPLETNA STRAN KNJIŽNICE ............................................ 6 2.3 DOMAČE IN TUJE SPLETNE STRANI KNJIŽNIC ............................................. 7 3 GORIŠKA KNJIŽNICA IN NJENA SPLETNA STRAN .............................................. 8 3.1 ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST KNJIŽNICE .................................................. 8 3.2 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE ........................................................................... 9 4 RAZISKAVA UPORABNIŠKE IZKUŠNJE S SPLETNO STRANJO GORIŠKE KNJIŽNICE ...................................................................................................................... 12 4.1 METODA UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN KNJIŽNICE .................................... 12 4.2 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA IN METODE .......................................... 14 4.3 OMEJITVE RAZISKAVE .................................................................................. 15 4.4 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................ 15 5 UGOTOVITVE IN RAZPRAVA ............................................................................... 21 6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 23 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA ........................................................................ 24 8 PRILOGE ..................................................................................................................... I PRILOGA 1: Primerjava spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica z rezultati raziskave avtorjev Chow idr. (2014) ..................................................................... I PRILOGA 2: Naloge za uporabnike udeležence raziskave............................................... IV Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V KAZALO SLIK Slika 1: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 1 .......................... 10 Slika 2: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 2 .......................... 11 Slika 3: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 3 .......................... 11 Slika 4: Prikaz zavihka "Za uporabnike" na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica...................................................................................................................... 17 Slika 5: Prikaz e-virov na spletni strani Goriške Knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica ..... 18 Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI ZAHVALA Rada bi se zahvalila mentorici Ireni Troha Jejčič za posredovanje in deljenje znanja, vodenje, pomoč in spodbudne besede med usposabljanjem za bibliotekarski izpit. Zahvalila bi se tudi kolektivu Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, da so mi omogočili opravljanje bibliotekarskega izpita. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Spletne strani knjižnic igrajo pomembno vlogo pri približevanju knjižnice uporabnikom že več kot dvajset let. Prve spletne strani so bile osnovne, sčasoma pa so knjižnice začele dodajati tudi povezave do spletnega kataloga in oddaljenih virov. Danes dobra spletna stran predstavlja knjižnico v malem in za uporabo knjižničnih storitev fizičen obisk knjižnice skoraj ni več potreben. Spletna stran knjižnice mora potencialnim in dejanskim uporabnikom ponuditi osnovne podatke o knjižnici ter informacije o knjižničnih storitvah in elektronskih virih, dosegljivih z oddaljenim dostopom. Pri spletnih straneh pa ni pomembna le vsebina, ampak tudi način, kako je predstavljena uporabnikom. V prvem delu pisne naloge bomo povedali, kakšne vsebine in katere elemente (iskalno okno, ustrezno navigacijo itd.) mora imeti dobra spletna stran. Predstavili bomo tudi nekaj raziskav, izvedenih na spletnih straneh domačih in tujih knjižnic. Na kratko bomo opisali Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica (dalje Goriška knjižnica) in njeno spletno stran ter metodo uporabniške izkušnje, ki smo jo uporabili pri raziskavi. V drugem delu pisne naloge bomo predstavili izvedbo in rezultate raziskave, opravljene julija 2021 v Goriški knjižnici. Spletna stran knjižnice je bila nazadnje prenovljena pred skoraj desetimi leti. V naslednjih letih načrtujemo njeno ponovno prenovo, zato smo se odločili, da bomo raziskali, kako uporabniško prijazna je trenutna spletna stran; s tem bomo pridobili podatke o tem, kaj povzroča uporabnikom največ težav ter na kaj moramo biti še posebej pozorni pri oblikovanju nove spletne strani. Uporabili smo metodo uporabniške izkušnje, ki se v tujini pogosto uporablja za preverjanje t. i. uporabniške prijaznosti. Zanimalo nas je predvsem, kako enostavno je poiskati informacije na spletni strani ter kako pogosto uporabniki, udeleženi v raziskavi, uporabljajo spletno stran, kaj jih moti pri njeni uporabi ter kakšen je njihov splošni vtis o spletni strani. 2 SPLETNE STRANI KNJIŽNIC 2.1 VSEBINA IN OBLIKA SPLETNIH STRANI Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 Preprosto si ne moremo več predstavljati, da kakšno podjetje ali organizacija ne bi imela spletne strani. Knjižnice pri tem niso izjema. Že na prelomu tisočletja je bila to pomembna tema tudi v slovenskem knjižničarstvu. Rezultati vrednotenja spletnih strani izbranih splošnih knjižnic (Novljan, 2002) so pokazali, da so bile spletne strani oblikovane brez ciljev in niso izkoristile vseh možnosti, ki jih je omogočalo njihovo lokalno okolje. Ko so knjižnice po svetu začele uporabljati spletne strani, so najprej ponujale dostop do spletnih virov, kot je na primer spletni katalog knjižnice. S časom pa so se v knjižnici vedno bolj uveljavili elektronski viri, kot so e- knjige, avdioknjige, elektronske serijske publikacije, platforme za pretočne video vsebine in drugo. Poleg teh vsebin mora knjižnica na svoji spletni strani objaviti še informacije javnega značaja ‒ programe dela in nabavne politike, informacije o knjižnici in njenih enotah, informacije o prihajajočih dogodkih in še veliko več (Wittmann in Stam, 2016). Težava lahko nastane, ko poskušamo na spletni strani vse to predstaviti jasno in preprosto. Krug (2014) pravi, da je eno izmed temeljnih načel pri oblikovanju spletnih strani to, da jih lahko uporabljamo brez napora. Zato je ključno, da so spletne strani knjižnic kakovostno oblikovane in prijazne za uporabo. Kakovost spletne strani je odvisna od njene vsebine, uporabljenega jezika, strukture, navigacije, oblike in dostopnosti (Poll, 2005, v Poll, 2007). Pri oblikovanju spletne strani je treba upoštevati njeno vsebino, videz in postavitev elementov na njej. Ključni elementi na spletni strani so: glava in noga spletne strani, iskalno polje, navigacija, glavno polje z vsebino in slikovno gradivo (Wittmann in Stam, 2016). 1. Glava in noga spletne strani Glava je na vrhu spletne strani in navadno vsebuje logotip knjižnice (Wittmann in Stam, 2016); logotip je najpogosteje na sredini glave ali v levem zgornjem kotu (Chow idr., 2014). Noga je na dnu spletne strani. Osnovni podatki o knjižnici (urnik, lokacija, kontaktni podatki) so v enem ali drugem elementu, ne pa v obeh. 2. Iskalno polje Iskalno polje je zelo pomemben element spletne strani. Knjižnična spletna stran mora vsebovati iskalno polje za iskanje po spletni strani knjižnice ter iskanje po knjižničnem katalogu. Priporočljivo je, da je polje čim večje in na vrhu strani (Wittmann in Stam, 2016) ‒ na knjižničnih spletnih straneh je večinoma desno zgoraj (Chow idr., 2014). Iskalno polje mora biti dobro vidno in preprosto dostopno (EBSCO, 2015). Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 3. Navigacija Dobro urejena navigacija spletne strani uporabnikom omogoča, da brez težav najdejo, kar potrebujejo, zato morajo snovalci spletne strani dobro premisliti, katere kategorije bodo postavljene skupaj (Wittmann in Stam, 2016). Navigacija ne sme biti zapletena; prav preprosta navigacija namreč omogoča preprosto uporabo spletne strani (EBSCO, 2015). Pred objavo nove spletne strani je treba navigacijo preizkusiti s pomočjo mnenj uporabnikov knjižnice. Uporabnik obišče spletno stran navadno takrat, ko nekaj išče, zato je dobra navigacija ključna pri zagotavljanju pozitivne uporabniške izkušnje (Krug, 2014). Nekateri ljudje bodo do želene informacije vedno prišli z iskanjem ‒ z uporabo iskalnega okna, drugi bodo vedno brskali po spletni strani, pri preostalih uporabnikih pa je to odvisno od njihovega razpoloženja in preglednosti spletne strani. Vsem, ki bi po spletni strani radi iskali, moramo to omogočiti z iskalnim okencem, v katerem mora biti jasno zapisano, kje iščemo ‒ po spletni strani ali po katalogu (Krug, 2014). Poleg tega, da navigacija uporabniku pomaga najti želeno informacijo, nam dobra navigacija tudi pove, kaj spletna stran sploh vsebuje, kako jo uporabljamo in kakšne možnosti nam ponuja. Zelo priporočljivo je, da je navigacija na vseh straneh ‒ razen denimo na straneh za registracijo in plačilo ‒ enaka in vedno navzoča, saj to uporabniku nakaže, da je še vedno na isti spletni strani (Krug, 2014). Vedno mu mora biti omogočen izhod s trenutne strani na vstopno stran, najpogosteje lahko to naredi s klikom na logotip oziroma naslov spletne strani. Večina spletnih strani knjižnic (Chow idr., 2014) ima glavno navigacijo horizontalno na vrhu ali pa vertikalno na levi strani. 4. Glavno polje z vsebino Polje z vsebino je vse, kar je med glavo in nogo ter se razlikuje glede na podstran spletne strani; priporočljivo je, da je oblikovano tako, da se po njem ni treba veliko premikati (Wittmann in Stam, 2016). 5. Slikovno gradivo Ključno je ustrezno razmerje med slikovnim gradivom in besedilom. Spletna stran z več kakovostnega slikovnega gradiva je privlačnejša za uporabnike kot spletna stran brez njega, pomembno pa je tudi, da takšnega gradiva ni preveč (Wittmann in Stam, 2016). Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 Avtorica Poll (2007) pravi, da je vstopna stran (angl. homepage) najpomembnejši del spletne strani, saj bralcu ponuja prvi vpogled v knjižnico. V zadnjem desetletju so se naše iskalne navade na spletu spremenile. Kljub temu, da je veliko člankov, ki govorijo o pomembnosti vstopnih strani na knjižničnih spletnih straneh (EBSCO, 2015; Poll, 2007), avtorica Solomon (2021) meni, da vrednost in pomembnost vstopnih strani upadata. Večina uporabnikov svojega iskanja namreč ne začne več na vstopni strani knjižnične spletne strani, ampak v spletnem brskalniku poiščejo točno tisto, kar jih zanima. Tako morda vstopne strani sploh nikoli ne obiščejo (Solomon, 2021). Kljub temu je pomembno, da so na njej pogosto iskane informacije (urnik, kontakt), dostop do knjižničnih storitev in pregled dela knjižnice ter tudi, da pri zapisu ni uporabljena strokovna terminologija, ki je uporabniki ne bi razumeli (Becker in Yannotta, 2013; EBSCO, 2015; Poll, 2007; Vargas Ochoa, 2020); prav nerazumevanje terminologije je najpogostejša težava, na katero naletijo uporabniki pri uporabi spletne strani (EBSCO, 2015). Primer neuporabe terminologije je storitev za pomoč uporabnikom, ki je s poimenovanjem »vprašaj knjižničarja« veliko bolj razumljiva kot »referenčna služba«. IFLINE smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi (Irvall in Skat Nielsen, 2015, str. 17–18) zapovedujejo, naj bodo knjižnične spletne strani dostopne tudi tistim, ki imajo pri branju težave. Pri tem priporočajo, naj spletna stran vsebuje enostavno navigacijo in možnost iskanja, naj omogoči spreminjanje velikosti besedila, fonta, kontrasta in razmika med besedilom ter naj bodo vsi zvočni zapisi opremljeni tudi z besedilom. Odsvetujejo vključevanje gibljivih slik, okvirjev in tabel. Za uporabnike spletnih strani je značilno, da vsebine spletne strani ne berejo, ampak jo samo preletijo. Pri tem se osredotočijo na besede, ki jih trenutno zanimajo, ali besede, ki so povezane z njihovimi interesi. Poleg tega si ljudje redko vzamejo čas, da bi podrobno preučili, kako nekaj deluje, in raje preizkušajo različne strategije, dokler ne pridejo do rezultata. Pri oblikovanju spletnih strani lahko to upoštevamo tako, da (Krug, 2014): ● Uporabimo splošno znane in sprejete dogovore, ki se uporabljajo pri večini spletnih strani, denimo kje bo logotip organizacije in kje bo navigacijska vrstica. S tem uporabnikom olajšamo delo ‒ tako vedo, kaj lahko pričakujejo in kje, saj so tega vajeni že z drugih spletnih strani. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 ● Uporabimo hitro razumljive hierarhije ‒ pomembnejši podatki so denimo napisani z večjo pisavo, jasno je razvidno, kateri elementi spadajo skupaj in kateri elementi so med sabo povezani. ● Poskrbimo, da bo na spletni strani jasno razvidno, kaj je povezava in kaj samo besedilo (npr. modro obarvano besedilo je povezava). ● Spletno stran razdelimo na smiselne segmente. ● Poskrbimo, da spletna stran ne bo videti razmetana oziroma preplavljena z različnimi vsebinami in prevelikim številom informacij. ● Besedilo oblikujemo tako, da omogoča preletavanje. To lahko dosežemo z uporabo naslovov, krajšimi odstavki, poudarjenimi besedami idr. Pri oblikovanju spletne strani je treba upoštevati tudi potek (shemo) informacijskega procesa pri uporabnikih, saj bomo tako olajšali delo uporabnikom, ki v tistem trenutku nimajo knjižničarjeve pomoči (Novljan, 2003). Avtorici Wittmann in Stam (2016) predlagata, naj knjižnice pred prenovo spletne strani dobro preučijo trenutno spletno stran ter raziščejo, katere so njene prednosti in pomanjkljivosti, saj bo to igralo ključno vlogo pri snovanju nove spletne strani. Predlagata, da bi za mnenje o trenutni spletni strani povprašali tudi zaposlene v knjižnici, vsekakor pa mora biti spletna stran primarno namenjena uporabnikom. Pri vrednotenju spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic (Novljan, 2002) je bilo ugotovljeno tudi, da so se spletne strani med seboj zelo razlikovale v kakovosti. Kakovostnejše spletne strani imajo navadno večje knjižnice, ki imajo več strokovnih delavcev in finančnih sredstev. V Sloveniji knjižnice trenutno nimajo priporočil za oblikovanje spletnih strani, pred kratkim pa so bile pripravljene enotne spletne predloge za spletne strani splošnih knjižnic, s katerimi so želeli razbremeniti manjše splošne knjižnice, omogočiti knjižnicam, da so v spletnem okolju izenačene in zagotoviti enak nabor vsebin na spletnih straneh (Malec, b. d.). Prednosti povezovanja knjižnic pri ustvarjanju spletnih strani so velike. S povezovanjem se zmanjšujejo Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 razlike med knjižnicami, storitve se razvijajo hitreje in poveča se kakovost knjižničnih storitev (Novljan, 2003). 2.2 KAJ NAJ PONUJA SPLETNA STRAN KNJIŽNICE Kot smo že omenili, naj bi knjižnice na svoji spletni strani ponujale velik nabor podatkov, virov in dokumentov, kar lahko za nekatere knjižnice predstavlja velik izziv. Spletne strani knjižnic so primarno namenjene uporabnikom (Wittmann in Stam, 2016), zato morajo biti funkcionalne, prijazne in dinamične. Uporabnikom morajo omogočati, da si jih prilagodijo po svoji meri ‒ spremenijo velikost črk in kontrast ‒ ter da lahko do njih brez težav dostopajo z vseh naprav (mobilnih telefonov) in brskalnikov (Malec, b. d.). Avtorica Novljan (2003) opozarja, naj si knjižnice pred izdelavo spletne strani zastavijo jasne in merljive cilje, saj bo taka spletna stran bolje služila uporabnikom. Po njenem mnenju mora knjižnica na svoji spletni strani ponujati: 1. Splošne informacije o knjižnici Na spletni strani naj bodo podatki o poslanstvu knjižnice, razvojnem programu, knjižnični mreži, oddelkih knjižnice in njihovih odgovornih osebah ter navedba knjižničnih delavcev. 2. Informacije o storitvah knjižnice V to kategorijo spadajo poslovnik knjižnice z informacijami o ceniku, članstvu, izposoji in podaljševanju roka izposoje gradiva, opis knjižničnih zbirk, knjižnični katalog, predstavitev serijskih in monografskih publikacij ter novosti, dostop do neknjižnega gradiva in možnosti njegove uporabe, informacije o uporabi računalnikov, program ter opis prireditev in izobraževanj, omogočanje izražanja predlogov, mnenj, pritožb uporabnikov idr. 3. Elektronske vire in storitve V tej kategoriji naj bi spletna stran knjižnice ponudila različne elektronske vire, pomoč za uporabo le teh, informacije o vzajemnem katalogu, domoznanske elektronske vire ter dostop in povezave do specialnih referenčnih informacij. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 2.3 DOMAČE IN TUJE SPLETNE STRANI KNJIŽNIC Preden so knjižnice začele nuditi spletne storitve, so lahko uporabniki dostopali do knjižničnih storitev le fizično, s časom pa je postajal vedno pomembnejši spletni dostop ‒ s spletnimi stranmi je uporabnikom omogočen virtualni vstop v knjižnico, ki jo lahko uporabljajo kjerkoli in kadarkoli (Poll, 2007). Knjižnice se morajo zavedati pomembnosti dobre spletne strani. Kakovostna spletna stran vpliva na uporabniško izkušnjo, ki jo ima uporabnik z ustanovo (Wittmann in Stam, 2016). Pri prenovi ali vrednotenju spletne strani je najpomembnejše pregledati tiste segmente spletne strani, ki jih uporabniki največ uporabljajo, ter preveriti, ali ustrezajo njihovim potrebam in željam. Zadnja obsežnejša evalvacija spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic je potekala pred slabimi dvajsetimi leti – o tem poroča avtorica Novljan (2002) –, ko so se spletne strani zelo razlikovale od današnjih. Rezultati raziskave so pokazali, da so knjižnice svoje poslanstvo na spletni strani predstavile le zadovoljivo. Enako oceno so prejele tudi za predstavitev zbirke in domoznanskega gradiva. Nabor elektronskih virov in povezav je bil nezadovoljiv in slabo predstavljen. Nekoliko boljšo oceno (dobro) so spletne strani dobile pri predstavitvi ustanove, dostopu do kataloga in predstavitvi prireditev. V raziskavi spletne strani skupno niso dosegle ocene dobro (Novljan, 2002). V ZDA so v prvo večjo evalvacijo spletnih strani vključili visokošolske in splošne knjižnice (Chow idr., 2014). Zanjo so uporabili kontrolni seznam, t. i. check list, ki je bil pripravljen posebej za to raziskavo, ter spletno anketo. Rezultati so pokazali, da je pri večini spletnih strani navigacija na vrhu ali na levi strani spletne strani, prav tako sta na vrhu logotip in iskalno okno. Kontaktni podatki so navadno navedeni v nogi spletne strani. Večina knjižnic svojim uporabnikom ponuja podatke o urniku, lokaciji, knjižničnem katalogu, izposoji gradiva, o otroških in mladinskih dejavnostih, dostop do elektronskih virov itd. Spletne strani manjkrat vključujejo podatke o njihovi zadnji posodobitvi, odgovore na pogosto zastavljena vprašanja, dostop do orodij spleta 2.0 in družbenih omrežij, redko lahko uporabniki podajo mnenje o spletni strani. Raziskava je pokazala tudi, da za večino spletnih strani skrbijo knjižničarji ter da je bila večina spletnih strani posodobljena v zadnjih dveh letih, kar kaže, da se knjižničarji zavedajo pomembnosti aktualne in funkcionalne spletne strani (Chow idr., 2014). Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 3 GORIŠKA KNJIŽNICA IN NJENA SPLETNA STRAN 3.1 ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST KNJIŽNICE Goriška knjižnica je osrednja območna knjižnica in obenem knjižnica na obmejnem območju. Ustanovljena je bila leta 1949. Prostore je imela na različnih lokacijah v Novi Gorici in njeni okolici, leta 2000 pa se je preselila v novo stavbo, v kateri je še danes (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, b. d. d). Poimenovana je po slovenskem pisatelju Francetu Bevku in hrani velik del njegove zapuščine. Knjižnica ima devet krajevnih knjižnic: v Biljah, Braniku, Desklah, Kanalu, Mirnu, Prvačini, Renčah, Solkanu in Šempetru; zadnji dve ‒ v Mirnu in Šempetru ‒ je odprla leta 2019. Deluje na obmejnem območju; v tem sklopu sodeluje s slovenskimi knjižnicami v Italiji na strokovnih in kulturno-izobraževalnih področjih za podporo razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnem območju (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, b. d. b). Tudi bibliobus ima, poleg postajališč v Sloveniji, dve postajališči v Italiji. Goriška knjižnica izvaja različne projekte, za mlade in odrasle. Za mlade pripravlja Knjižne POPslastice, sodeluje pri projektu Rastem s knjigo, organizira različne prireditve, delavnice in razstave ter mesečne uganke. Poleg tega na šolah izvaja projekt Rastem z e-viri, s katerim vzpodbuja uporabo kakovostnih e-virov, ki jih knjižnica brezplačno ponuja svojim uporabnikom. Za odrasle prireja prireditve, delavnice in razstave, uganke ter projekte, kot so Primorci beremo, Dnevi Goriške knjižnice itd. Kot osrednja območna knjižnica za svoje širše območje, tj. Goriško območje, opravlja posebne naloge, kar v praksi pomeni zagotavljanje brezplačne medknjižnične izposoje med knjižnicami Goriškega območja, dostop do različnih e-virov uporabnikom vseh knjižnic območja, koordinacijo digitalizacije gradiva, vzpostavljanje ter sodelovanje v različnih projektih tako na območnem kot nacionalnem nivoju idr. (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, b. d. c). Goriška knjižnica je leta 2017 prva v Sloveniji uvedla kreativnico, ki smo jo poimenovali Mojstrovalnica (isto), tj. prostor, namenjen ustvarjanju s 3D-svinčniki, 3D-tiskalniki in 3D- skenerji; v njem je tudi tihi studio (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, b. d. a). Leta 2020 je Goriška knjižnica ‒ prav tako prva v Sloveniji ‒ odprla Knjižnico semen, ki je namenjena ozaveščanju o ohranjanju avtohtonih sort ter pomembnosti samooskrbe. Uporabniki si lahko v Knjižnici semen izposodijo semena, iz njih vzgojijo rastline, nato pa semena vrnejo. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 (Vidmar idr., 2020). Goriška knjižnica je aktivna tudi na socialnih omrežjih Facebook ter Instagram. 3.2 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE Prva spletna stran Goriške knjižnice je bila postavljena leta 1997. Sprva uporabniki po njej niso veliko posegali. To se je spremenilo, ko so na spletno stran dodali možnost podaljševanja roka izposoje gradiva ter dostop do servisa Moja knjižnica (Vremec Ragusi, 2009). Trenutno spletno stran, že tretjo po vrsti, je knjižnica vzpostavila leta 2014 (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, b. d. d). Spletna stran ima glavno navigacijo na vrhu (Slika 1), in sicer pet zavihkov: O knjižnici, Za uporabnike, Bibliobus, Krajevne knjižnice in E-viri. V prvem zavihku so podatki o informacijah javnega značaja, urnik in kontakti, seznam zaposlenih, seznam publikacij, ki jih je izdala Goriška knjižnica, informacije o območnosti in obmejnosti, cenik, kratka zgodovina knjižnice, seznam njenih podpornikov in fotogalerija. V zavihku Za uporabnike so informacije o članstvu in vpisu, izposoji, oddelkih, medknjižnični izposoji, Mojstrovalnici, Knjižnici semen, projektih, organizaciji prireditev, najemu knjižničnih prostorov, storitvi Knjiga na dom in vodenih ogledih knjižnice. V zavihku Bibliobus lahko uporabniki dobijo podatke o potujoči knjižnici, vključno z urniki, kontakti in zgodovino. Pod zavihkom Krajevne knjižnice so naštete krajevne knjižnice, napisani so njihovi kontakti in urniki, predstavljena je njihova zgodovina. Pod zavihkom E-viri pa lahko najdemo informacije o e-virih, ki jih ponuja knjižnica, e-virih, ki jih soustvarja knjižnica, prosto dostopnih e-virih, e-knjigah ter projektu Rastem z e-viri. Pod navigacijo je okno, v katerem se vrtijo novice oziroma informacije o dejavnostih, ki bi jih radi poudarili, denimo spletnem vpisu v knjižnico, novem knjižničnem gradivu ali novih pridobitvah knjižnice. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 Slika 1: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 1 Pod oknoma so obvestila o dogajanju v knjižnici, nižje sta še koledar dogodkov in iskalnik z možnostjo iskanja po spletni strani, vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic ter s povezavo do servisa Moja knjižnica (Slika 2). Pod iskalnikom je povezava do portalov, ki jih soustvarjajo tudi zaposleni v Goriški knjižnici. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 Slika 2: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 2 Slika 3: Vstopna stran Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica – 3 Na dnu strani so objavljene splošne informacije o knjižnici, kot so kontakt (naslov, e-pošta), urnik osrednje knjižnice, prijava na novice ter zemljevid o lokaciji knjižnice (Slika 3). Da bi odkrili splošne slabosti obstoječe spletne strani Goriške knjižnice, smo jo primerjali z rezultati raziskave, ki so jo opravili Chow idr. (2014), v kateri so preverjali glavne lastnosti in vsebino spletnih strani ameriških splošnih in visokošolskih knjižnic. Razlike so se pojavile pri postavitvi navigacije, informacije o lokaciji in postavitvi iskalnega okna. Goriška knjižnica ima iskalno okno in informacije o lokaciji levo spodaj, navigacijo pa v sredini zgoraj. Knjižnice v Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 raziskavi iskalnega okna in informacij o lokaciji na spletni strani večinoma niso imele, navigacija pa je bila levo ob strani. Nato smo preverili še, ali spletna stran Goriške knjižnice dosega vsa merila, ki so jih določili avtorji raziskave (Chow idr., 2014). Ugotovili smo, da spletna stran Goriške knjižnice nima dovolj kontrasta med besedilom in ozadjem, ne omogoča pomoči za uporabo spletne strani ali iskanja v katalogu, ne vsebuje zemljevida spletne strani ter datuma zadnje posodobitve. Prav tako uporabniki ne morejo podati predlogov ali komentarjev o spletni strani ter uporabljati orodij spleta 2.0. Vsa preostala merila knjižnična spletna stran dosega. Celoten seznam je v prilogi 1. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako je spletna stran knjižnice uporabniško prijazna. Da bi pridobili podatke o izkušnji uporabnikov s spletno stranjo Goriške knjižnice, smo opravili kvalitativno raziskavo uporabniške izkušnje. 4 RAZISKAVA UPORABNIŠKE IZKUŠNJE S SPLETNO STRANJO GORIŠKE KNJIŽNICE 4.1 METODA UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN KNJIŽNICE Uporabnost spletnih strani se pogosto preverja z metodo uporabniške izkušnje. Krug (2014) pravi, da je ta metoda ključni korak do priprave kakovostne spletne strani. Z metodo uporabniške izkušnje zbiramo podatke tako, da opazujemo, kako (reprezentativen) vzorec uporabnikov rešuje naloge, povezane z izdelkom, ki ga želimo preizkusiti (Rubin in Chisnell, 2008). Metodo uporabniške izkušnje je mogoče izvesti brez večjih stroškov ter z manjšim številom udeležencev v raziskavi (EBSCO, 2015; Krug, 2014). Preverjanje z metodo uporabniške izkušnje je priporočljivo že pri osnutku spletne strani ter ves čas do izida končne spletne strani; tako je mogoče odkriti 85 % vseh težav, ki se pojavijo kasneje pri njeni uporabi (EBSCO, 2015). Rubin in Chisnell (2008) opredeljujeta, da je izdelek uporaben, ko ga lahko uporabljamo brez težav, tako kot želimo. Uporabnost spletne strani je odvisna tudi od njene dostopnosti, vsebine, jezika, strukture, navigacije in oblike (Poll, 2005, v Poll, 2007). Preverjanje izdelka z metodo uporabniške izkušnje izvedemo zato, da bi odkrili njegove pomanjkljivosti in omogočili uporabnikom uporabo preprostejših izdelkov, ki jih bodo radi uporabljali. Ko takšno metodo Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 izvedemo tako, kot je treba, skoraj vedno odkrijemo težave in načine za njihovo odpravo (Rubin in Chisnell, 2008). Pomembno je, da zastavljene naloge odražajo dejansko vedenje uporabnikov, preveriti je treba, kaj bodo največ uporabljali. Na spletni strani knjižnice bodo najverjetneje podaljševali rok izposoje gradiva, iskali kontakte, urnik in drugo (Poll, 2007). Rubin in Chisnell (2008) priporočata, da je izvajalec preizkusa med raziskavo poleg udeleženca raziskave, saj bo tako najhitreje razbral prvi vtis izdelka nanj. Poleg tega mu lahko sproti postavi tudi kakšno vprašanje, tako pa se udeleženec raziskave bolj sprosti. Priporočljivo je, da med raziskavo uporablja tehniko glasnega razmišljanja, pri kateri udeleženec raziskave naglas govori, kaj počne in kaj razmišlja. S tem pridobijo raziskovalci boljši vpogled v način uporabe določenega izdelka in ugotovijo, ali se ujema z njenim namenom (Rubin in Chisnell, 2008). Če se pri določeni nalogi pojavijo težave in uporabniki ne vedo, kako bi nadaljevali, jih ne smemo odvračati in preusmeriti na novo nalogo, ampak jih moramo spodbujati, naj izpolnijo nalogo kljub morebitni frustraciji. S tem bomo pridobili koristne podatke o tem, kako uporabljajo izdelek. Krug (2014) svetuje, naj uporaba metode uporabniške izkušnje poteka po določenem vzorcu. Udeležencu najprej razložimo namen in potek raziskave ter mu postavimo nekaj vprašanj, ki nam bodo pomagala oceniti, kako dobro se znajde na svetovnem spletu. Nato mu pokažemo vstopno stran spletne strani in naloge. Med reševanjem nalog mu ne smemo pomagati z namigi, lahko pa ga spodbujamo h govorjenju, če utihne. Po izvedenih nalogah ga lahko vprašamo o morebitnih zapletih, splošnem vtisu ipd. Tako Krug (2014) kot Wittman in Stam (2016) svetujejo, da udeležence raziskave za sodelovanje nagradimo z razpoložljivimi sredstvi. V tujih knjižnicah je metoda uporabniške izkušnje pogostejša kot v slovenskih, kljub temu pa je raziskava, opravljena leta 2014, pokazala, da je le 30 % raziskanih visokošolskih in splošnih knjižnic v ZDA uporabilo omenjeno metodo ob posodabljanju ali prenavljanju spletnih strani (Chow idr., 2014). S preverjanjem je priporočljivo začeti že na samem začetku oblikovanja spletne strani in z njim nadaljevati do izdelave njene končne različice (Krug, 2014). V eni izmed raziskav (Becker in Yannotta, 2013) so ob razvijanju nove spletne strani raziskali, kako uporabniško prijazna je nova spletna stran ter kako stara. S tem so želeli ugotoviti, s čim so imeli uporabniki največ težav na stari spletni strani, hkrati pa tudi, ali so bile z novo spletno stranjo težave odpravljene. Rezultati so pokazali, da sta navigacija in izbira jezika (brez Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 terminologije) ključnega pomena za uporabniku prijazno spletno stran. Kako pomembna sta navigacija in jezik, da je uporaba preprostejša, so ugotovili tudi v drugih raziskavah (Vargas Ochoa, 2020). 4.2 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA IN METODE Kot predlagata avtorici Wittmann in Stam (2016), smo se tudi v Goriški knjižnici odločili, da bomo pred zasnovo nove spletne strani poskušali odkriti, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti sedanje. Namen raziskave je bil pridobiti koristne raziskovalne podatke, ki bodo lahko služili pri zasnovi nove spletne strani. Rezultati bodo pokazali, ali je spletna stran knjižnice uporabnikom prijazna. Da bi to ugotovili, smo s pomočjo kontrolnega seznama primerjali spletno stran Goriške knjižnice z rezultati raziskave, ki so jo opravili v ZDA (Chow idr., 2014). Za preučevanje, kako prijazna je za uporabnike spletna stran Goriške knjižnice, pa smo uporabili metodo uporabniške izkušnje ‒ zanjo smo se odločili na podlagi tujih virov in literature, saj smo menili, da bo najbolj realno pokazala, s čim imajo uporabniki pri uporabi spletne strani težave in kaj jim je všeč. Ker je spletna stran namenjena vsem uporabnikom knjižnice (mladim, starejšim, novim, oddaljenim itd.), mora čim bolj ustrezati vsem skupinam (Poll, 2007). Izvedli smo kvalitativno študijo na vzorcu sedmih oseb. Vzorec je bil namenski, saj smo udeležence izbrali sami; upoštevali smo strukturo uporabnikov glede na starost ter njihovo zgovornost. Sodeloval je en uporabnik, mlajši od 18 let, eden v starostnem obdobju 18‒25 let, eden 25‒40 let, trije 41‒60 let ter eden, starejši od 61 let. Za sodelovanje smo želeli pridobiti čim zgovornejše uporabnike, saj je bilo komentiranje ob reševanju nalog ključno za uspešno izvedbo raziskave. Sodelovali so tako moški kot ženske, vendar bomo v nadaljevanju za vse uporabljali moško obliko. Nekaj tednov pred raziskavo smo izbrane udeležence raziskave prosili za sodelovanje ter jim določili datum in uro. Razporedili smo jih na dva dneva ter vsakemu namenili šestdeset minut; za posameznega udeleženca smo porabili dvajset do trideset minut. Raziskavo smo izvedli 28. in 29. julija 2021 na računalniku Časopisnega oddelka Goriške knjižnice. Navzoči sta bili avtorica pisne naloge in njena mentorica. Udeležencem raziskave smo najprej razložili namen raziskave in kaj od njih pričakujemo ‒ glasno razmišljanje. Pred začetkom smo jih vprašali, ali se strinjajo z zvočnim snemanjem raziskave, v kar so vsi privolili in podpisali obrazec s Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 soglasjem; s snemanjem mladoletnega udeleženca so se strinjali starši. Pokazali smo jim list s šestimi nalogami (Priloga 2) in jih prosili, naj jih rešijo oziroma na spletni strani Goriške knjižnice poiščejo, kar naloge od njih zahtevajo. Ko so z reševanjem končali, smo jim postavili še tri vprašanja ‒ o morebitni frustriranosti, o njihovem splošnem mnenju o spletni strani ter o pogostosti njene uporabe. Odločili smo se, da vprašanja izvedemo ustno in ne pisno, saj smo sklepali, da se bodo tako bolj razgovorili; hkrati nam je to omogočalo postavljanje dodatnih vprašanj. V zahvalo za sodelovanje pri raziskavi smo jim podarili promocijski material knjižnice (platneno vrečko, beležko) in oprostitev plačila naslednje članarine. 4.3 OMEJITVE RAZISKAVE Kljub temu, da za izvedbo raziskave z metodo uporabniške izkušnje ne potrebujemo veliko udeležencev, smo izvedli le pilotno študijo, s katero smo pridobili le omejen obseg mnenj uporabnikov. Ob načrtovanju nove spletne strani bo treba izvesti obsežnejšo raziskavo. Pozorni moramo biti tudi pri primerjanju novih rezultatov s starejšimi rezultati iz drugih raziskav, saj so se spletne strani in uporabniki v tem času zelo spremenili (Vargas Ochoa, 2020). 4.4 REZULTATI RAZISKAVE Prva naloga, ki smo jo zastavili udeležencem raziskave, se je glasila: »Želite prebrati knjigo Veronike Simoniti Ivana pred morjem. Poiščite, ali je v Goriški knjižnici knjiga prosta.« Katalog knjižnice je za uporabnike ključnega pomena. Zanimalo nas je, ali bodo imeli udeleženci raziskave pri dostopu do njega težave; želeli smo namreč, da na spletni strani najdejo iskalnik po COBISS-u ali dostop do njega. Pri tem je imelo vseh sedem raziskovancev težave. Povezava do kataloga na spletni strani Goriške knjižnice je levo spodaj (Slika 2). Poleg tega je v iskalniku privzeto iskanje po spletni strani, zato moramo najprej klikniti na Katalog Goriške knjižnice. Pod zavihkom Za uporabnike, Izposoja je povezava do servisa Moja knjižnica. Drugega dostopa do kataloga ni. Že na začetku sta dva omenila, da do COBISS-a nikoli ne dostopata prek spletne strani knjižnice, ampak katalog poiščejo na spletu. Vsi razen raziskovanca 5 so do njega sprva želeli dostopati prek zavihka Za uporabnike, Izposoja, raziskovanec 5 pa je najprej pogledal po vstopni strani ‒ iskalnik je našel, vendar je iskal po domači strani namesto po katalogu; ker z Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 iskanjem ni prišel do rezultata, je nato tudi on dostop do COBISS-a iskal prek zavihka Za uporabnike, Izposoja. Pod zavihkom Izposoja je le povezava do profila Moj profil Cobiss, ki so jo nekateri uporabili za dostop do servisa Moja knjižnica in nato kataloga. Dostop do COBISS-a so iskali tudi pod zavihkom Oddelek za leposlovje, jezikoslovje, umetnost in šport. Pri iskanju kataloga so udeleženci raziskave pogrešali iskalno okno, kar so tudi omenili. raziskovanec 1 je rekel: »In sedaj, da bi tukaj pisalo, kje je kakšen search engine, da bi bilo kar za vtipkati ime knjige, bi mi manjkal, recimo … recimo tukaj desno zgoraj … Ni nobenega searcha, tako da ne vem.« Raziskovanec 2 pa je razmišljal: »Bom napisal v kakšen search, če je.« Le eden izmed udeležencev raziskave je katalog našel prek iskalnika na spletni strani, dva pa sta našla iskalnik, ampak sta iskala po spletni strani namesto po katalogu. Eden je navedel razlog: »Kataloga Goriške knjižnice ne bi smatrala kot COBISS … Z nekim naslovom Iskanje knjig. Tako katalog, ne.« Pri drugi nalogi smo želeli, da raziskovanci poiščejo seznam semen, ki si jih lahko izposodijo: »Radi bi posadili koruzo. Zanima vas, ali si zrna koruze lahko izposodite v Knjižnici semen. Poiščite njen katalog.« Katalog semen so skoraj vsi ‒ razen enega ‒ našli brez težav. Eden izmed udeležencev raziskave je celo pripomnil: »Za uporabnike grem, Knjižnica semen, evo, mi je padlo takoj v oči, zato ker je tisti listek spredaj.« Piktogram ob Knjižnici semen je razviden iz Slike 4. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Slika 4: Prikaz zavihka "Za uporabnike" na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica V okviru tretje naloge smo se spraševali, ali spletna stran omogoča preprost dostop do oddaljenih virov, ki jih ponuja knjižnica, sodelujočim v raziskavi smo zato zastavili nalogo: »Zanima vas prispevek v današnjem časniku Dnevnik. Veste, da knjižnica ponuja podatkovno zbirko PressReader, ki omogoča dostop do njega. Kje jo najdete?« Pri tem vprašanju so imeli udeleženci raziskave nekoliko več težav, na kar je mogoče vplivalo tudi to, da vsi niso poznali zbirke PressReader. Spraševali so: »Kaj sploh je PressReader?« in razmišljali: »Ne vem, kaj je to. To je problem … Tako da ne dobim tega in tudi ne vem, kaj iščem.« Tudi po tem, ko smo jim razložili, kaj PressReader je, so imeli še vedno težave. Le en raziskovanec je Dnevnik hitro našel, ampak on zbirko tudi pogosto uporablja. Trije udeleženci raziskave so najprej iskali PressReader pod zavihkom Oddelki in gradivo, Časopisna zbirka ter izrazili začudenje, da s te strani ne morejo dostopati do njega. Ker ga tam niso našli, so nato začeli brskati po spletni strani in kliknili tudi zavihek E-viri. Eden je komentiral: »Aha, zdaj tukaj ga vidim, ja, samo ne bi nikoli povezal e-viri s tem, da bom noter dobil PressReader.« Nekateri so poskušali poiskati zbirko PressReader tudi prek iskalnika po spletni strani, ki so ga odkrili pri reševanju prve naloge. Tisti, ki na spletni strani še vedno niso našli iskalnika, so tudi pri tej nalogi iskali iskalno okno: »Po navadi pride na spletni strani en iskalnik, tista lupa, ki je tukaj žal ne vidim. Kje je pri vas lupa, da bi noter napisal? Lupe ni, ne, jaz je ne vidim. Po navadi si jaz vedno s tisto lupo pomagam.« Ko so našli zbirko PressReader, so imeli težave z vstopom. Navadno so kliknili gumb Več, ki jim je pokazal opis zbirke in navodila za njeno uporabo. Na vrhu strani je tudi gumb za vstop, vendar je minilo precej časa, preden so ga opazili. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 5: Prikaz e-virov na spletni strani Goriške Knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica Dva raziskovanca zbirke PressReader nista našla. Dva udeleženca raziskave sta bila navdušena, ko sta zbirko spoznala in ugotovila, da do nje lahko dostopata brezplačno. Raziskovanec 1 je pripomnil: »Ma super, sem se naučil nekaj novega. To bom uporabljal. Če bom našel še enkrat, ker je težko najti.« Pri četrti nalogi smo želeli izvedeti, ali lahko raziskovanci z lahkoto najdejo ponudbo projektov za mlade. Naloga za udeležence raziskave se je glasila: »Poiščite, katere projekte za mlade izvaja Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.« Vsi razen enega so dokaj hitro prišli do projektov, ki jih ponuja knjižnica. Težava je nastala, ker niso vedeli, ali so med najdenimi projekti tudi projekti za mlade. Dva sta to tudi omenila: »Nikjer ne piše za mlade, kako bom jaz vedela? Sem pogledala po slikah, katere so bolj take igrive. Samo to bi moralo pisati čisto zgoraj. Za mladostnike.« Pri peti nalogi nas je zanimalo, ali je kontakt Časopisnega oddelka na vidnem mestu: »Radi bi pridobili skeniran članek iz časopisne zbirke. Poiščite e-naslov, na katerega lahko pišete zaposlenim na Časopisnem oddelku.« Večina vprašanih je e-naslov brez težav našla pod zavihkom Oddelki in gradivo, Časopisni oddelek. K temu je mogoče prispevalo dejstvo, da so naslov videli že takrat, ko so pri tretji Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 nalogi iskali zbirko PressReader. Dva udeleženca raziskave sta imela pri iskanju nekoliko več težav: raziskovanec 7 je po nekaj iskanjih našel želen naslov, raziskovanec 6 pa je najprej pogledal zavihek O knjižnici, Kontakti in urnik ‒ ker tam e-naslova ni našel, je obupal in ni želel več iskati. S šesto nalogo smo želeli preveriti, ali je cenik knjižnice na vidnem mestu in dostopen brez težav. Udeležencem raziskave smo zastavili nalogo: »Sedaj poiščite še, koliko stane sken ene strani članka.« Vsi so najprej pogledali »glavne kategorije« na vrhu spletne strani; cenik so sprva večinoma iskali pod zavihkom Za uporabnike, vendar so kmalu pogledali tudi kategorijo O knjižnici in ga tam hitro našli. Tudi pri iskanju cene skena niso imeli težav in so se z lahkoto pomikali po ceniku; le raziskovanec 7 je komentiral: »O knjižnici ne bi dala cenika. Bolj zgodovino.« Ko so končali reševati naloge, smo jim postavili še tri vprašanja. Zanimalo nas je, kako pogosto uporabljajo spletno stran Goriške knjižnice. Štirje so odgovorili, da spletne strani ne uporabljajo nikoli, trije pa jo uporabljajo redko ‒ za preverjanje urnika knjižnice, med raznimi zaprtji in eden za dostop do zbirke PressReader. Pri drugem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali so se v kakšnem trenutku med raziskavo počutili frustrirane, ter če da, kdaj. Vsi so se med reševanjem nalog kdaj počutili frustrirane, najbolj takrat, ko so iskali zbirko PressReader, cenik in COBISS ali ko dolgo nečesa niso našli. Raziskovanec 2 je povedal: »Ko sem šel mimo nečesa, kar je bilo mogoče očitno … Zame je preveč informacij na enem kupu.« Eden izmed udeležencev se je počutil frustriranega ves čas med iskanjem po spletni strani. Glede dostopa do kataloga so udeleženci raziskave izrazili veliko nezadovoljstva. Raziskovanec 4 pravi: »Najbolj sem se počutil frustriranega, kadar sem iskal za priti na COBISS.« Raziskovanec 1: »Bi pričakoval, da je (COBISS, op. avtorice pisne naloge) na prvi strani. Na prvi strani bi moralo biti takoj: katero knjigo iščeš, je prosta ‒ ni prosta. To potrebuješ.« Raziskovanec 4: »Je komplicirano priti na COBISS. Bi človek pričakoval, da bo pisalo nekje COBISS, da klikneš gor, da bo nekje bolj gor, ne prav spodaj.« Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Tudi pri iskanju cenika so bili nekateri nezadovoljni. Primer izjave: »/…/ kadar sem iskal cenik, zato ker je malo zmedeno, ne veš, kje bi bilo, kje poiskati.« Pri iskanju zbirke PressReader jim je nekaj preglavic povzročalo to, da je niso poznali, nekaj pa to, da so pričakovali dostop do nje iz podzavihka Časopisni oddelek. Pri zadnjem vprašanju smo želeli pridobiti njihovo splošno mnenje o spletni strani. Skoraj vsi, razen najmlajšega udeleženca raziskave, so bili nezadovoljni z grafično podobo spletne strani. Po njihovem mnenju so črke neprimerne, saj so premajhne in je zanje uporabljen neprimeren font, zato je besedilo posledično slabo berljivo. Motila sta jih tudi črna pisava na rdeči podlagi, saj tudi to pripomore k slabši berljivosti, ter premajhen kontrast med pisavo in ozadjem. Nekateri so omenili, da bi morale biti pomembnejše stvari napisane z večjimi črkami. Menili so, da spletna stran zahteva preveč branja ‒ na njej je preveč besedila, hkrati pa tudi preveč informacij na enem mestu. Raziskovanec 5 je pripomnil: »/.../ da prebereš dve stvari in že nekako bi moral vedeti, o čem se gre. Če je taka pisava, moraš res dejansko vse prebrati.« Poudarili so tudi, da spletna stran ne omogoča brskanja. Raziskovanec 4 je rekel: »Moraš iti prav samo po tistih poteh, kot je že začrtano.« Dva udeleženca sta menila, da je spletna stran preveč resna ‒ na njej pogrešata živahnost in več barv. Motil jih je tudi nezapolnjen prostor na levi in desni strani »glavnega polja«. En raziskovanec je tudi tukaj omenil iskalno polje: »Lupa mi manjka, to je zelo čudno. Ne poznam strani brez lupe.« Le dva sta izrazila pozitivni mnenji. Najmlajšemu udeležencu je bila spletna stran všeč, raziskovancu 6 pa je bila všeč, vendar je predlagal, da bi jo izboljšali. Opazili smo, da udeleženci raziskave najpogosteje uporabljajo glavno navigacijo na vrhu strani, posebej zavihka Za uporabnike, kar je smiselno. Veliko so pregledovali tudi zavihek O knjižnici, zavihek E-viri pa so odprli, ko jim ni preostalo nič drugega. Videti je bilo, kot da menijo, da e-viri zanje niso uporabni. Tudi ko so iskali zbirko PressReader, ki je spletni vir, niso pomislili, da bi jo našli pod tem zavihkom. Glede na starostne skupine med udeleženci raziskave ni bilo večjih razlik. Najbolj opazna je bila ta, da je najstarejši udeleženec hitro odnehal ‒ ob prvem neuspelem poskusu ni želel več Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 nadaljevati z reševanjem naloge in se je kar pomaknil na naslednjo ‒, najmlajši pa ni dobro razumel izrazov, uporabljenih na spletni strani. 5 UGOTOVITVE IN RAZPRAVA Z raziskavo smo želeli pridobiti podatke o zadovoljstvu uporabnikov s spletno stranjo Goriške knjižnice. Ugotovili smo, da udeleženci raziskave spletne strani knjižnice večinoma ne uporabljajo ali jo uporabljajo takrat, ko iščejo informacije o urniku ali dostopajo do oddaljenih virov (zbirke PressReader). Posledično spletno stran slabo poznajo. Tako smo pridobili informacije, kako preprosta za uporabo je spletna stran, ko jo prvič ali redko uporabljamo. Izkazalo se je, da so imeli raziskovanci veliko težav z dostopom do COBISS-a; do kataloga ‒ kot so povedali tudi sami ‒ navadno ne dostopajo s knjižnične spletne strani, temveč kar s spletnega brskalnika, kar omenja tudi avtorica Solomon (2021). Rezultati raziskave so pokazali, da na vrhu spletne strani manjkata iskalno okno ter povezava za dostop do kataloga. Glede na to, da so nekateri omenili, da ne bi povezali knjižničnega kataloga s COBISS-om, bi bilo zaželeno, da bi bil ob povezavi COBISS-ov logotip. Pokazalo se je, da se raziskovanci skoraj nikoli niso pomaknili po spletni strani navzdol, tudi zato bi bilo priporočljivo pomembnejše stvari umestiti na vrh. Tisti, ki so na spletni strani našli iskalnik, so imeli težave, saj so kar vtipkali iskalno zahtevo, ne da bi prebrali, kje iščejo. To nam pove, da je iskalnik narejen pomanjkljivo. Chow idr. (2014) predlagajo, naj bo iskalno okno čim bolj na vrhu spletne strani. Pri večini knjižnic iz opravljene raziskave je desno na vrhu. Na novi spletni strani Goriške knjižnice bi vsekakor morali imeti iskalnik na vrhu spletne strani in jasno označen dostop do COBISS-a. Drugo nalogo so vsi udeleženci raziskave izpolnili brez večjih težav, torej je Knjižnica semen na spletno stran dobro postavljena in – tudi zaradi piktograma – bolj opazna. Pri tretjem vprašanju so imeli nekoliko več težav. Mogoče je k temu prispevalo tudi to, da nekateri niso poznali zbirke PressReader in kljub našim razlagam niso dobro razumeli, kaj pravzaprav iščejo. Ker je nekaj udeležencev raziskave iskalo odgovor pri časopisni zbirki, bi bilo verjetno smiselno, da povezavo do zbirke PressReader dodamo tudi tja ter tako omogočimo več kot samo eno pot do nje. Kljub temu, da smo jim povedali, da je to spletni vir, niso pomislili, da spada k e-virom. Težave so imeli tudi pri vstopu v zbirko, saj niso videli gumba Vstopi; ob Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 prenovi spletne strani bi ga bilo treba umestiti na bolj vidno mesto in povečati pisavo. Glede na to, da niso vedeli, kaj pričakovati pod zavihkom E-viri, bi bilo verjetno dobro, da zavihek na novi spletni strani drugače poimenujemo. Pri četrti nalogi so do projektov, ki jih izvaja knjižnica, hitro prišli. Težave so imeli le pri določanju, kateri projekti so namenjeni mladim in kateri odraslim; smiselno bi bilo, da bi jih na novi spletni strani ločili. Tudi pri reševanju pete naloge niso imeli večjih težav, mogoče zato, ker so že vedeli, kje lahko najdejo e-naslov; veliko jih je namreč pregledovalo stran Časopisna zbirka, ko so iskali zbirko PressReader, in takrat so opazili e-naslov. Eden je iskal e-naslov tudi pod zavihkom Kontakti in urnik, zato bi bilo verjetno smiselno, da kontakt Časopisnega oddelka (in drugih oddelkov) vključimo tudi tja. Pri šesti nalogi so raziskovanci cenik iskali pod zavihkom Za uporabnike, ne pa pod zavihkom O knjižnici, kjer so pričakovali zgodovino knjižnice ipd. Udeleženci raziskave so večinoma pregledovali zavihka O knjižnici in Za uporabnike, preostali vsebini se niso veliko posvečali. Kot omenja več avtorjev (Becker in Yannotta, 2013; EBSCO, 2015; Poll, 2007; Vargas Ochoa, 2020), je uporaba bibliotekarske terminologije na spletni strani nezaželena. S strokovnimi izrazi so dejansko imeli raziskovanci res nekaj težav, niso bili denimo prepričani, kaj so e-viri in kaj je knjižnični katalog. Največ težav pri razumevanju terminov je imel najmlajši udeleženec raziskave, kar smo tudi pričakovali. Glede na IFLINA priporočila za uporabnike z oviranostmi (Irvall in Skat Nielsen, 2015, str. 17–18) je spletna stran Goriške knjižnice za take uporabnike le delno primerna. Udeleženci raziskave so večkrat omenili premajhno velikost pisave; velikost pisave na spletni strani je sicer mogoče povečati, vendar tega niso opazili. Opozorili so tudi na premajhen kontrast med besedilom in ozadjem – tudi to je na spletni strani mogoče prilagoditi: črno besedilo na rdeči podlagi je mogoče spremeniti v zeleno besedilo na črni podlagi. V tem primeru je besedilo v zavihkih in podzavihkih napisano z velikimi tiskanimi črkami. Glede na to, da nihče ni opazil, da spletna stran ponuja ti dve možnosti, očitno nista na dovolj vidnem mestu. Raziskovanci menijo tudi, da ima spletna stran ob strani veliko nezapolnjenega prostora, ki bi ga lahko bolje izkoristili. Pomembno je, da se zavedamo, da niso vsi uporabniki vztrajni in da ne iščejo informacij vse dokler jih ne najdejo, ampak se nekateri vedejo kot raziskovanec 6, ki je pri reševanju naloge velikokrat obupal. Avtorica Poll (2007) večkrat omenja pomembnost vstopne strani, ki je še Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 posebno pomembna za uporabnike, kot je on, ki je pričakoval vse glavne podatke že na vstopni strani. Kot pravi Krug (2014), večina uporabnikov besedila na spletni strani ne bere, ampak ga le preleti, kar smo opazili tudi med raziskavo. Na spletni strani Goriške knjižnice je veliko besedila ‒ na to je opozorilo tudi nekaj udeležencev raziskave. Raziskovanec 5 je omenil, da uporabljena pisava ne omogoča preletavanja vsebin, ampak od uporabnika zahteva, da prebere vse. Raziskovanec 2 pa se je počutil frustriranega, ker je v množici informacij večkrat spregledal, kar je iskal. Novo spletno stran bi morali oblikovati tako, da bi omogočala preletavanje, tistim, ki jih bolj zanima določena stvar, pa ponuditi obsežnejše besedilo. Kot smo že omenili, Krug (2014) svetuje, da omogočimo preletavanje tako, da so pomembnejši podatki napisani z večjo pisavo, da spletna stran ni poplavljena s prevelikim številom informacij in različnimi vsebinami ter da uporabljamo krajše odstavke, naslove in poudarjene besede med besedilom. Krug (2014) omenja, da nekateri uporabniki spletnih strani radi iščejo po spletni strani, drugi pa brskajo. To se je pokazalo tudi pri naši raziskavi. Trije raziskovanci so skoraj pri vsaki nalogi pogrešali iskalno okno, drugi, npr. Raziskovanec 4, pa so želeli, da bi bilo omogočeno brskanje po spletni strani. To pomeni, da bi nova spletna stran morala vsebovati več poti do istega rezultata ter omogočiti uporabniku, da odkriva knjižnico in njene storitve na svoj način. Trenutna spletna stran tega ne ponuja, saj lahko do določenih strani dostopamo samo po že začrtani poti. Raziskava je pokazala, da spletna stran ni tako uporabniško prijazna, kot bi si želeli, saj so imeli udeleženci pri uporabi kar nekaj težav. Glede na to, da večina udeležencev raziskave ne uporablja spletne strani knjižnice, bi morali v knjižnici razmisliti tudi o boljši promociji spletne strani ter storitev, ki jih nudi. 6 ZAKLJUČEK Oblikovanje kakovostne spletne strani je izziv. Knjižnica mora objaviti vse zakonsko predpisane informacije, se obenem predstaviti uporabnikom ter jim nuditi informacije in spletni dostop do storitev. Pri zasnovi spletne strani morajo biti glavni uporabniki, saj je stran namenjena njim. Tega se zavedamo tudi v Goriški knjižnici, zato smo se odločili, da v pripravi na novo spletno stran, ovrednotimo sedanjo. Odločili smo se, da uporabimo metodo Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 uporabniške izkušnje, za katero je značilno, da zahteva malo udeležencev ter da prikaže dejanske pomanjkljivosti spletnih strani. Metoda se navadno uporablja ob oblikovanju nove spletne strani, tokrat pa smo jo uporabili za preverjanje trenutne. V raziskavi je sodelovalo sedem uporabnikov Goriške knjižnice, ki so na spletni strani iskali, kar so od njih zahtevale naloge. Izkazalo se je, da je imela večina raziskovancev težave pri istih nalogah, predvsem pri iskanju dostopa do COBISS-a in zbirke PressReader. Raziskava je pokazala, da je iskalno okno na preslabo vidnem mestu. Poleg tega bi morala spletna stran omogočati raziskovanje ter vsebovati manj strnjenega besedila. Priporočljivo bi bilo, da bi metodo uporabniške izkušnje uporabili tudi pri oblikovanju nove strani. Z znanji, ki smo jih pridobili pri izvedbi raziskave, bomo brez težav izpeljali novo raziskavo in oblikovali kakovostno spletno stran, ki bo le s stalnim vrednotenjem in vključevanjem uporabnikov uporabniško prijazna. 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Becker, D. A. in Yannotta, L. (2013). Modeling a library website redesign process: developing a user-centered website through usability testing. Information Technology and Libraries, 32(1), 6–22. https://doi.org/10.6017/ital.v32i1.2311 Chow, A. S., Bridges, M. in Commander, P. (2014). The website design and usability of US academic and public libraries: Findings from a nationwide study. Reference and User Services Quarterly, 53(3), 253–265. https://doi.org/10.5860/rusq.53n3.253 EBSCO. (8. 12. 2015). 7 best practices for creating a user friendly library website. https://www.ebsco.com/blogs/ebscopost/7-best-practices-creating-user-friendly- library-website Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. (b. d. a). Mojstrovalnica. https://www.gkfb.si/za-uporabnike/mojstrovalnica Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica (b. d. b). Obmejnost. https://www.gkfb.si/o- knjiznici/obmejnost Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica (b. d. c). Območnost. https://www.gkfb.si/o- knjiznici/obmocnost Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. (b. d. d). Zgodovina. https://www.gkfb.si/o- knjiznici/zgodovina-knjiznice Irvall, B. in Skat Nielsen, G. (2015). Smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z ovirami: kontrolni seznam. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Krug, S. (2014). Don’t make me think revisited: a common sense approach to web usabiliy. New Riders. Malec, L. (b. d.). Enotne predloge spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic [predstavitev PPT]. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2020/10/Templates_SSK_Kranj- Autosaved.pdf Novljan, S. (2002). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica, 46(1-2), 45–59. https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5603 Novljan, S. (2003). Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir. Knjižnica, 47(1-2), 69–83. https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5674 Poll, R. (2007). Evaluating the library website: statistics and quality measures. World Library and Information Congress: 73rd IFLA General Conference and Council, Durban, South Africa, 19-23 August 2007. IFLA. https://archive.ifla.org/IV/ifla73/papers/074- Poll-en.pdf Rubin, J. in Chisnell, D. (2008). Handbook of usability testing: how to plan, design, and conduct effective tests. Wiley. Solomon, L. (11. 1. 2021). Your homepage isn’t nearly as important as you think it is. Linkedin. https://www.linkedin.com/pulse/your-homepage-isnt-nearly-important-you- think-laura-solomon?trk=public_profile_article_view Vargas Ochoa, I. (2020). Navigation design and library terminology: findings from a user- centered usability study on a library website. Information Technology and Libraries, 39(4), 1–15. https://doi.org/10.6017/ital.v39i4.12123 Vidmar, S., Vrh Makarovič, R. in Koren, F. (2020). Knjižnica semen: izposodi, vzgoji, deli. Goriška knjižnica Franceta Bevka. Vremec Ragusi, M. (2009). Kako domača nam je domača stran. V B. Seljak in B. Jukić (ur.), Zbornik Goriške knjižnice Franceta Bevka: ob njeni šestdesetletnici (str. 25–31). Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. Wittmann, S. A. in Stam, J. T. (2016). Redesign your library website. Libraries Unlimited. Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I 8 PRILOGE PRILOGA 1: Primerjava spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica z rezultati raziskave avtorjev Chow idr. (2014) Kje je: Navigacija Goriška knjižnica Povprečje v raziskavi Levo ob strani x Zgoraj v sredini x Iskalno okno Goriška knjižnica Povprečje v raziskavi Zgoraj desno Spodaj levo x Ni na spletni strani x Ime in logotip Goriška knjižnica Povprečje v raziskavi Zgoraj levo x x Zgoraj v sredini Kontaktne informacije Goriška knjižnica Povprečje v raziskavi Spodaj v sredini x x Zgoraj v sredini Levo ob strani Ni na spletni strani Informacije o lokaciji Goriška knjižnica Povprečje v raziskavi Spodaj v sredini x Zgoraj v sredini Levo ob strani Ni na spletni strani x Goriška knjižnica Ali obstaja jasna navigacija na vsaki strani? Da Se je mogoče vrniti na vstopno stran z vsake strani? Da Ali vsebuje iskalno okno? Da Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Ali je naveden datum zadnje posodobitve? Ne Ali vsebuje frazo, ki na kratko opiše knjižnico? Da Ali sta ime in logotip knjižnice na ustrezni lokaciji in ustrezne velikosti? Da Sta font in oblika besedila konsistentna? Da Je med besedilom in ozadjem dovolj kontrasta? Ne Ali je omogočeno večanje in manjšanje besedila? Da Ali je grafična podoba spletne strani čista in nenatrpana? Da So slike dodane le, kjer je smiselno? Da Ali lahko spletno stran uporabljamo na različnih brskalnikih? Da Ali je omogočena izbira jezika spletne strani? Da Ali je spletna stran smiselno urejena (so podobne stvari združene)? Da Ali vsebuje zemljevid spletne strani? Ne Ali so naslovi, povezave idr. brez žargona? Ne Ali so okrajšave razložene? Ni okrajšav Ali je na spletni strani: Goriška knjižnica Urnik knjižnice Da Kontaktni podatki (e-naslov, telefon) Da Povezava do spletnih vsebin (e-knjig, baz podatkov) Da Povezava do kataloga Da Podatki o lokaciji knjižnice Da Informacije o storitvah za otroke in mlade Da Jasna navigacija na vseh straneh Da Informacija o članstvu (način vpisa, članarina) Da Informacije o dogodkih v knjižnici Da Informacije o tem, kaj ponuja knjižnica Da Omogočeno podaljševanje knjig prek spleta Da Omogočena pomoč Ne Informacija o knjižničnem pravilniku Da Kontaktni podatek do vodstva Da Omogočen dostop do virtualnih storitev Da Možnost podajanja predlogov in komentarjev o spletni strani Ne Pomoč za iskanje po katalogu Ne Omogočeno iskanje po spletni strani Da Povezava do posebnih zbirk Da Datum Copyrighta Da Omogočena prilagoditev spletne strani z uporabo orodij spleta 2.0 Ne Redno objavljena nova vsebina Da Ali je mogoče na vprašanja odgovoriti z vstopne strani? Goriška knjižnica Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Kje sem? Da Kako lahko vzpostavim stik s človekom? Da Kaj ponuja ta spletna stran? Da Kakšen je naslov organizacije? Da Kaj počnejo? Da Kako lahko uporabljam spletno stran? Da Kaj je pomembno za to organizacijo? Da Kako poiščem, kar potrebujem? Da Jih zanima moje mnenje o spletni strani? Ne Kosič, A., Izzivi prenove spletne strani Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV PRILOGA 2: Naloge za uporabnike udeležence raziskave Pozdravljeni. Sem Ana Kosič, zaposlena v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica. Za pisno nalogo za bibliotekarski izpit raziskujem, kako prijazna je uporabnikom spletna stran naše ustanove. Prosimo, če na spletni strani Goriške knjižnice poiščete, kar zahtevajo naloge. Pri raziskavi ne ocenjujemo Vas, ampak spletno stran. 1. Želite prebrati knjigo Veronike Simoniti z naslovom Ivana pred morjem. Poiščite, ali je v Goriški knjižnici knjiga prosta. 2. Radi bi posadili koruzo. Zanima vas, ali si zrna koruze lahko izposodite v Knjižnici semen. Poiščite katalog Knjižnice semen. 3. Zanima vas prispevek v današnjem časniku Dnevnik. Veste, da knjižnica ponuja podatkovno zbirko PressReader, ki nudi dostop do Dnevnika. Kje jo najdete? 4. Poiščite, katere projekte za mlade izvaja Goriška knjižnica Franceta Bevka. 5. Radi bi pridobili skeniran članek iz časopisne zbirke. Poiščite e-naslov, na katerega lahko pišete zaposlenim na Časopisnem oddelku. 6. Sedaj poiščite še, koliko stane sken 1 strani članka. Najlepša hvala za sodelovanje!