Insorati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. čo se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Narečnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspo-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovenski narod Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol lota . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 ,, V administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . (i „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošjjjiffr T* velja 1 gl. več na leto. J:'/1"' Posamezne štev. veljajo 7 kr. Iziiaja vsak dan.izvzemši nedelje in praznike, ob >/,(i popoldne. Deželni zbor kranjski. Št ima j sta seja 19. okt. Prične so o pol enajstih, poslušalcev je pičlo malo, poslancev navzočih 33, manjkajo le dr. Schrey, ki si jo pa prišel pogledat začetek, Braune in grof Blagaj, ki imata zavoljo bolehnosti odpust, pa knozoškof. Po navadnem pričetku seje vstane gospod deželni predsednik, ter pravi, da je od ministerstva notranjih zadev prejel telegram, po kterem je želja vlade, da zavoljo pričetka delegacij zbor dokonča svoje delovanje jutri. Potem stavi poslanec Svetec s tovarši interpelacijo do deželnega predsednika zavoljo iztirjevanja zemljišnega in hišnorazrednega davka in priloži razglas litijskega okrajnega glavarstva z dne 4. oktobra t. I., v kterem se ukazuje, da se ima ta davek plačevati v 12 odrokih, to je vsak mesec. Iver jo to kaj čisto nenavadnega in nepričakovanega, stavi do deželne vlade to vprašanje: „Hoče li visoka c. kr. vlada natančno preiskavo ukazati, v kterih obrokih se iztirjuje po deželi gruntni in hišnorazredni davek, in ako se pokaže, da se ta davek iztirjuje vsaki mesec, to nepostavnost odpraviti ter vsaj za zdaj za-povedati, da se omenjeni davek pobira le v štirih obrokih in da naj se lo potem načinu eksekucije napravljajo in zamudne obresti za-rajtujejo ?" Deželni predsednik baron Winkler reče, da to interpelacijo vzame na znanje. Zdaj pride na vrsto tretjo branje volilne reforme, oziroma njeno konečno potrjenje. Deželni glavar grof Thurn konštatira, da je navzočih 33 poslancev, toraj čez potrebno tri četrtine. Pri glasovanji vstane za potrditev 25 poslancev narodne stranke, nasprotniki obsede; ker je treba le dve tretjini glasov vseh navzočih, je postava s tem sprejeta. Poslanec dr. Bleivveis vit. Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o uvedenji lastne režije (oskrbovanja) v blazuici na Studencu ter stavi predlog: »Deželnemu odboru se naroča, pretresavati na drobno, ali je z ozirom na korist deželnega fonda, kakor tudi na korist zavoda in umobolnih priporočati, da se vpelje v blazuici na Studenci lastna režija. Deželni odbor ima v ta namen zaslišati zvedonce, o rezultatu tega posvetovanja pa poročati v prihodnjem zasedanji deželnega zbora." Ta predlog se sprejme brez ugovora, ravno tako dr. Moše-tovo poročilo o računskem sklepu deželnega zaklada in njegovih podzakladov za preteklo leto. Temu sledi več poročil o letnem poročilu deželnega odbora, ki se vsi sprejmo brez kakih razprav. Poslanec Svetec poroča v imenu gospodarskega odseka o uvedenji lovskih kart, De- želni odbor jo namreč predložil o tem postavo, obsegajočo 17 paragrafov, ktere jedro je to, da vsak, kdor hoče hoditi na lov, mora imeti za to dovoljenje ali lovski list, od kterega jo plačati po 3 gld. na leto in ki se ima dobiti pri dotični politični gosposki, t. j. pri okrajnem glavarstvu. Dohodki teh kart ali novega davka se imajo stekati v deželni kulturni zaklad, ki ima zdaj komaj 800 gld. lotuega dohodka. Te obravnave vdeleži se več govornikov, ki žolč tu in tam prenaredeb; slednjič pa vendar z malimi prenaredbami obvelja odsekov, oziroma deželnega odbora načrt, ki se izroči deželnemu odboru, da mu pridobi cesarjevo potrjenje. Dvorska vas v kočevskem okraji je prosila, da bi se odtrgala od županije sv. Gregorja ter pridružila županiji Velikih Lašič; prošnja ta pa se odbije, ker ni dosti podkovana z razlogi. Dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o pogozdovanji Krasa. Odsek je to reč pretresal in vzel na znanje, kar se je zgodilo za to do zdaj iu kaj misli vlada šo storiti, ker je podala deželnemu odboru gradiva za postavo o tem; le to je želeti, da bi se gozdarska šola bolj ozirala na Kras in na deželo, kakor zdaj, in ne pošiljala rastlin iz dežele. V tem smislu stavi tudi predloge, ki se sprejmo. Občini Šmartno, Litija in Trebeljevo se obrok za povrnitev posojila 1500 gld., ki ga je prejela za šolo, podaljša do 1. januvarja 1885. Dnevni red je zdaj dovršen do tajne seje, a ker se mudi z obravnavanjem, se seja nadaljuje. Poslanec Svetec poroča o Klunovem predlogu zavoljo omejenja ženitev, oziroma ženito-vanjskih oglasnic. Odsek je to reč pretresal in prišel do spoznanja, da tu je treba še obširnih in nadrobnejih pozvedovanj; zato naj se vsa ta reč izroči deželnemu odboru, da o tem vse potrebno pozve in v prihodnjem zborovanji poroča, oziroma predloži postavo; ta predlog so sprejme. Ravno taka se zgodi z dr. Samčevim predlogom o ženitovanjskih taksah, o višem za-davkanji žganja in omejenji prodaje špirita; tudi to naj deželni odbor pripravi za zborovanje prihodnjega leta. Dr. Papež poroča o prošnji podobčine vrh-poljske v sodnijskem okraji vipavskem za od-cepljenjo od vipavsko občine, da bi postala samostojna. Gospodarski odsek je to reč pretresal in sklenil vstreči prošnji, ki je bila že tolikokrat podana zbornici, pa po prejšnji večini odbita; saj bo s tem vstrežeuo obema občinama, ki so želite razdružiti. Temu so vstavlja poslanec Dežnian v daljem govoru iu ponavlja to, kar jo že v sejah prejšnjih let večkrat govoril. Zavrne ga krepko dr. Poklukar, ki pravi, da jo bila ta zadeva v tej zbornici že tolikokrat in tako nadrobno premleta, da bi bilo škoda za čas, čo bi se še dalje razpravljala, ker novega no pride nič na dan. Govore še dr. Samec, deželni predsednik baron "VVinkler, Dežman, Lavrenčič (ki prav krepko da Dežmanu pod nos) in poročevalec dr. Papež, potem so sprejme postava, po kteri se ima to razdruženje izvršiti. Dožmanovci glasujejo nasprotno. Dr. Poklukar poroča o prošnji kmetijske podružnice novomeško o zadevah trsja; izroči se deželni vladi. Potem slede šo nektere točke letnega poročila odborovega, kterim se pritrdi. Ob četrti na tri prične se tajno posvetovanje o prošnjah deželnih uradnikov za povišanje plač, ki traja do treh, potem je seje konec. Vova volilna postava za deželni zbor kranjski, k o 1 i k o r j e p r e n a r o j o n e pri o b r a v n a v i. (Konec-.) § 36. Vsakega volilnega razreda volitev, ktero je zvrševati v pričo volilnega komisarja, vodi iz tistega volilnega razreda vzeta volilna komisija, ktera mora biti sestavljena tako: 1. za volilni razred velikega posestva iz štirih od volilcev in iz treh od deželnega načelnika imenovanih članov. 2. za vsak volilni razred v § 8. naštetih mest in trgov iz župana ali od njega postavljenega namestnika, iz dveh članov občinskega zastopa volilnega kraja iu iz štirih od volilnega komisarja imenovanih članov. 3. za vsak volilni razred kmetskih občin iz treh od volilnega komisarja in iz štirih od volilnih mož imenovanih članov volilnega razreda. Volitev tistih članov, ktere jo voliti volilcem velikega posestva ter mest in trgov, vršiti se mora z glasovnicami, ktero po vabilu volilnega komisarja oddajo o začetku tega vo-ljenja pričujoči in izkazani volilci, zvršujoč svojo volilno pravico in ono, ktero kdo v vo-lilskem razredu velikih posestnikov zastopa. Prosojevati volilne izkaze pristoji pri tem voljenji volilnemu komisarju. Pri toni se ne smo dopuščati nobenih ugovorov iu protestov. Tisti, kteri so pri tem glasovanji dobili največ glasov, štejejo se. da so izvoljeni. Ako jo onoliko glasov prejelo več oseb, nego je'k polnemu številu potrebnih, razsodi med njimi žreb, kterega vzdigne volilni komisar. § 38. Na dan volitve, ob določeni uri in na napovedanem zbirališči so brez ozira na število došlili volilcev začenja volitev s tem, da si izbere volilna komisija, ktera izmed sobo z relativno večino glasov izvoli predsednika ter prevzame volilske imenike s pripravljenim glasovnikom vred. Pri enakem številu glasov razločuje žreb, kterega vzdigne komisar. § 40. Sklepi volilne komisije se delajo po večini glasov brez ozira na število glasujoč ih. Predsednik volilne komisije glasuje samo tedaj, kadar se glasovi jednako razdele, ter v takem slučaju razsoja s svojim glasom. Razsodba o tem, sine li kdo glasovati ali ne, in razsodba o veljavnosti oddanega glasu pristoji volilni komisiji samo tedaj: a) kadar se o identiteti kakega volilca pri oddajanji glasov pokažejo pomisleki: b) kadar nastane dvojba, so li veljavni ali neveljavni posamezni oddani glasovi ali pooblastila ali preklici pooblastil, ali c) kadar se pri volitvi ugovarja zoper volilno pravico kakšne v volilne imenike vpisane osobe. Tak ugovor je dopuščen samo doslej, dokler tista osoba, kteri se oporeka volilna pravica, še ni oddala svojega glasu, in samo v toliko, v kolikor se trdi, da je ta osoba od tistega časa. ko je bil ustanovljen volilski imenik, izgubila ktero k volilni pravici potrebno svojstvo. Volilna komisija mora v vsakem posameznem slučaji prej izreči razsodbo, predno se nadaljuje volitev. Rekurz zoper take razsodbe ni dopuščen. § 41. (ilasuje se v volilskem razredu velikega posestva, potem v mestnem volilskem razredu brez izimka z glasovnicami, po kmot-skili občinah pa ustno. Kjer se voli z glasovnicami, smejo se rabiti samo uradno prejete glasovnice (§ 35), sicer volilni glas ni veljaven. Na vsako glasovnico je zapisati toliko imen, kolikor poslancev je voliti tistemu volilnemu razredu. Neposredno pred začetkom glasovanja se je volilni komisiji prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volitvena posoda prazna. (ilasovanje se pričenja s tem, da člani volilne komisije oddado vsak svojo glasovnico. Na to oddajajo glasovnice drugi volilci; v to svrho jih jeden član volilne komisije kliče po vrsti, kakor so jim imena zapisana v volilskem imeniku. Volilci, kteri pridejo v volilni zbor potem, ko so bili že po imenu poklicani, oddado svoje glasovnice še le tedaj, kadar je prebran ves imenik, in za to se morajo zglasiti pri volilni komisiji. Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, ki mu jo ta zga-iteno poda, dene vsako posamič v volitveno posodo ter čuje nad tem, da nihče namesto jedne same ne odda po več glasovnic. Vsak volilec mora, oddajajo glasovnico, pokazati svojo izkaznico. § 42. I)a je volilec glasovnico oddal, to je zaznamenovati v volilskem imeniku poleg njegovega imena v razprodelku, ki je za to pripravljen. Zapisnikar zapisuje to v volilskem imeniku, jeden član volilne komisije pa v glasovniku, v kterem je po imenu zapisavati osobe, ki oddajajo svoje glasovnice, pri volitvah po pooblaščencih v volilskem razredu velikega posestva {»a tiste osobe, na mesto kterih zastopniki glasovnice oddajo in te zastopnike. Glasovnik rabi za prigled, da so se oddane glasovnice v volilski imenik prav vpisale. § 43. Tudi za ustno glasovanje velja, kar § 41 ukazuje, o začetku in nadaljevanji oddajanja glasov, in o pokazovanji izkaznic. Vsak po imenu poklicani volilec mora z natančnim oznamenovanjem imenovati tistega moža, kteri bode po njegovi želji poslanec. Ce pride na jeden volilni razred po dva ali po več poslancev, mora vsak volilec imenovati toliko imen, kolikor je voliti poslancev. V volilskem imeniku je zapisnikarju poleg volilčevega imena v razpredelu, za to pripravljenem, zaznamenovati, dajo volilec oddal svoj glas. Istočasno piše jeden član volilne komisije glasovnik, drugi član pa glasovni vpisnik. V glasovniku je po imenu zapisovati vo-lilce, kteri oddajajo svoj glas, in pri vsakem izmed njih tudi moža, za kterega je glas oddan. V glasovni vpisnik je vsakega, kdor dobi jeden glas za poslanca, po imenu zapisati in poleg njegovega imena število 1, in pri drugem glasu, ki pade nanj število 2, pri tretjem številu 3 itd. pristavljati. § 44. Volitev se mora navadno dovršiti do konca tistega dne, ki je za volitev določen. Oddajanje glasov je skleniti ob določeni uri. A taki volilci, kteri so stopili v volilnico, še predno je določena konečna ura iztekla, ter so ondu pričujoči, ko se končuje glasovanje, ne smejo se od glasovanja izključiti. Ako se pripeti kaj tacega, kar brani volitev začeti, nadaljevati ali dokončati, sme volilna komisija s privolitvijo volilnega komisarja voljenje na prvi sledeči dan odložiti ali podaljšati. To se volilcem dii na znanje, kakor je v tistem kraji navadno. Ako se je bilo glasovanje že začelo, morata volilna komisija in volilni komisar volit-vene spise in volitveno posodo z glasovnicami, kar jih ježe v njej, zapečatiti dotlej, dokler se volitev ne nadaljuje. § 45. Kadar je konec glasovanja, kar mora predsednik volilne komisije dati na znanje, tedaj mora glasovnice, še predno se začno šteti, v volitveni posodi pomešati, po tem iz nje vzeti in sešteti. Na to pride glasoštetje (skrutinij), pri kterem razgane jeden član volilne komisije vsako glasovnico posamič in pregledavši jo izroči predsedniku, kteri jo na glas prebere in dalje poda drugim članom komisije, da jo vsak pogleda. Pri tem morata dva člana volilne komisije o možeh, kteri so dobili kak glas, pisati vsak po jeden glasovni vpisnik, napravljen po §43; oba ta glasovna vpisnika se morata vjemati med seboj in podpisati ju morajo vsi člani volilne komisije iu volilni komisar. § 40. Ako ima ktera glasovnica več imen, nego je voliti poslancev, tedaj ni ozira jemati na toliko izmed zadnjih imen, kolikor jih je čez to število pristavljenih. Ako je na glasovnici zapisanih manj imen, zato še ne izgublja svoje veljavnosti. Ako je ime jedne in iste osobe na jedni glasovnici po večkrat zapisano, šteje se pri preštevanji glasov samo jedenkrat. (ilasovi, ki pripadejo osobi, ktera jo po § 18 izključena od zmožnosti voljena biti; glasovi, ki se oddajajo pod kakimi pogoji ali kterim so pristavljena naročila za izvoljenca; naposled taki glasovi, iz kterih ni razločno povzeti, kteri osobi veljajo, niso veljavni in se no prištevajo oddanim glasovom. § 47. Posledek zvršenega glasoštetja mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti, in ako volitev poslanca z opravljeno volitvijo še ni dokončana, dostaviti, da se skupni resultat vseh skupaj spadajočih glasovanj dozve v glavnem volilnem kraji. § 53. Deželni načelnik mora pregledavši dospele volitvene spise vsakemu izvoljenemu poslancu, zoper kterega ni nobenega v § 18 predpisanih izključevalnih vzrokov, izdati in vročiti volitveno potrdilo. To volitveno potrdilo daje izvoljenemu poslancu pravico stopiti v deželni zbor in na postavi tega potrdila je misliti, da je njegova volitev veljavna, dokler se nasprotno 110 spozna. Vse volitvene spise mora deželni načelnik poslati deželnemu odboru; ta jih mora presoditi ter o njih poročati deželnemu zboru, kteremu pristoji razsodba o tem, je li izvoljenega potrditi ali ne. Člen II. Mojemu ministru notranjih stvarij je naročena tega zakona zvršitev. Politični pregled. V Ljubljani, 20. oktobra. Avstrijske dežele. Predkraj Višegrad v J'rut/i se bode z mestom združil. Dotična postava je že od cesarja potrjena. Enoletnih prostovoljcev za pomorsko inženirsko službo ne bo od letos na dalje nič več. Mesto njih se bode pa vpeljala enoletna prostovoljna služba za izšolane gimnazijalce in realce v pomorskem mašinistvu. ker za slučaj vojske naši mornarici rezervnih mašinistov primanjkuje. Ogerski vladni list razglaša lastnoročno pismo cesarjevo do kraljevega komisarja v Szefjedinu, Ludovika Tisze, v kterem se livalno omeni vztrajnost, previdnost in delavnost, s ktero je 011 v polpetem letu delo dovršil. ki bode ostalo mestu v vodnem spominu in s kterim si je prislužil zahvalo mesta in deželo in tudi najviše priznanje. Vnanje države. Italijansko ljudstvo pred obličjem papeža Leona XIII. (Konec papeževega odgovora.) Da se odvrne taka nesreča, naj zbirajo svoje moči vsi tisti, ki imajo pravo rodo-ljubje in čislajo sveto vero. Stroga dolžnost jim veleva, da so odkritosrčni in zvesti katoliki v besedi indjanji; da pa sovražne napade toliko lože odvrnejo, je njih dolžnost, da se oklepajo čezdalje bolj apostoljskega prestola, da se poganjajo za to, da papežtvo zopet tisto moč in nezavisnost nazaj zadobi, ki mu gre po njega vzvišeni moči in časti. Vemo, da Vas te misli navdajajo in da so Vas semkaj pripeljale. Trdno se jih oklenite in potrudite se, da jih obudite tudi pri drugih, iu to naj Vas in njih stanovitno vodi pri vsem dejanji in nehanji. Da dobimo razsvitljeuja in sveta, kreposti in moči v tem vročem boji, ki se ravno sedaj bije, hoteli smo. da nebesa na pomoč kličemo in posebno tisto devico, ki se imenuje kraljica rožnega venca. Nepremagljiva gospa, kedar so jo klicali pod tem imenom, je slavno premagala najmogočnejšo sovražnike krščanskega imena in ohranila pri posameznih, pri družinah, pri narodih vero in lepo življenje, ki ste najlepši kinč katoliškega življenja. K nji povzdigujejo v tem meseci in poglavitno ta dan po vesoljnem svetu vsi pobožni otroci enega srca in duha svojo roke polni sladkega zaupanja. Neverni svet se temu posmehuje iu zaničuje vse to s strupenim jezikom. A to ne bode omajalo nekdanjo po-božnosti italijanskega ljudstva do preblažene Device, marveč jih bode potrdijo, da se bodo s toliko večini zaupanjem obračali do mogočno priprošnjice. Večkrat se Bogu primerno vidi, da mogočne, ko skazujejo svojo veljavo, poniža in potolaži revne, kteri zaničevani in zatirani, bojujejo se v njegovem imenu in nanj zaupajo. — Sveti Oče so potem podelili apostoljski blagoslov pričujočim, vsem tem, ki so s pričujočimi v duhu sklenjeni, vsem udom katoliških družeb in zavodov po Laškem. — Ko so sv. Oče prenehali govoriti, je vse živahno postalo, in veselo gibanje se še le poleže, ko so sv. Oče izrekli svoj blagoslov. Sv. Oče so potem peš odšli blagoslove in živahni slavokliei so jih spremljevalk Jz Jielgruilu dohaja vest, da vlada skupščino 30. decembra st. kol. (11. januarja po našem) v Niš sklicati misli. Novica ni prav verjetna, ker prebivalci Niša in okolice niso bolj konservativnega duha, nego prebivalci Beli-gračani, kakor so se vsaj pri poslednjih volitvah skazovali. Dalje ima Beligrad to prednost, da je od dveh strani po vodi in od tretje — iz notranjega pa po železnici poslancem pristopen, kar so pač o Nišu nikakor ne more trditi. Da bo železnica do Niša gotova, bo še morebiti dobro leto dni preteklo. Jiolgurski mini.štev Hal uhanov popotoval bo na Dunaj in Petrograd. Na Dunaji bo izročil osebno določilo o ratifikaciji iztočnih železnic, za popotovanje v Petrograd mu je pa sprejeta konvencija poplačanja ruskih stroškov za časa okupacije povod. Od kar sta ruska generala Sobolov in Kaulbars bolgarske ministorske sedeže zapustiti morala, ruski časniki na "Bolgarijo zabavljajo, kadar in kolikor jim čas dopuša. Dolže ju izdaje, nehvaležnosti in o knezu Aleksandru pa trdijo, da se je Avstriji prodal. Bolgarski listi se takošnjemu obrekovanju kratko ali krepko in temeljito vstavljajo in neomajano hvaležnost in sočutje do ruskega naroda in ruske države povdarjajo, ter vse besedovanje ruskih časnikov kakor golo sumničonje zavračajo. »Rusija in Bolgarija, pravijo, imate ene in tiste interese, in zveza njuna je za večne čase nerazrušljiva. Eno pa si Bolgari iz celega srca želo, in to je, da se Rusija v notranje bolgarske zadeve ne vtika in pa osebnega dobička nekterih Rusov, kakor Soboleva in Ivaulbarsa, ki sta se po svojih vmazanih rokah sama nepriljubljena storila, ne smatrala za ruski državni blagor. Razmere med Rusijo in Bolgarijo se tudi za las niso pre-drugačile. Odstop ruskih dveh ministrov ne pomeni nič druzega, kakor navadno vstavno premembo ministerstva. Kje jo Bolgar, ki bi ne vedel, da je bil minister Sobolev minister za lastni žep — toraj se na dalje nikakor ni zamogel držati. Takoj pa, kakor jo odložil dostojanstvo bolgarskega ministra, pokazalo mu je ljudstvo kakor Rusu svoje simpatije in gaje s častmi obsipalo. Bolgari ostanejo na veko Rusiji in ruskemu čaru hvaležni in slabo bi bolgarski knez vozil, ki bi poskušal drugačno mišljenje po svoji kneževini vcepiti. Rusija naj se le v notranje bolgarske zadeve nikar ne vtika in pa svojo Soboleve naj doma obdrži in ne bo ga boljšega prijatelja kakor so Bolgari. Ruski časniki odstop ruskih generalov Soboleva iu ICaulbar.su iz bolgarskega ministerstva s tem zagovarjajo, da se jima je trnovska ustava, ki jo je Bolgarska zopet sprejela, preveč radikalna zdela, in si imenovana generala nista upala odgovornosti za vpeljavo ustave sprejeti. V Petrogrrulu izhaja tednik pod naslovom „Kraj" v poljskem jeziku. Ni še davno, ko seje v njem brala novica, da bi bila Avstrija Rusijo že to jesen napadla, ko bi so ne bili Hrvatje vzdignili. Toraj Hrvatom so imajo ubogi Rusi zahvaliti, da jih Avstrija letos še ni po-hrustala; kaj bo pa drugo leto — kdo bi to že danes vedel? Oj preiuodri dnevnik „kraj"! Francoski ministerski predsednik Ferry in predsednik republike Greyy sta se menda zopet sprijaznila. Ferrv-ju so jo sedež po spremembi kabineta na Spanjskem zopet toliko vtnlil da se ga celo njegovi sovražniki ne nadjajo kmalo zgubiti in ob onem povdarjajo, da se predsednik Ferrv nima toliko svoji politiki in njenim privržencem, kakor pa bedarijam, ki so jih radikalci delali, zahvaliti, da je še na ministorskeni prvem mestu. Da bi se radikalci in republikanci kdaj zjedinili, na to še misliti ni, in to tim manj, ker ni še davno, da je Ferrv povdarjal, da se mora republika prod njimi in njihovimi napadi skrbno čuvati. Po drugi strani je pa surovost radikalcev sama vzrok, da se ljudje se studom in gnju-som od njih obračajo in okoli republikanskega prapora zbirajo. 3000 kmetov razglasilo je v okraji Va-lenca de Mili ho na Portugalskem, republiko. Valenca de Milllio je na severni španjski moji. Odposlali so so proti njim vojaki in na obeh straneh jih je nekaj padlo in mnogo ranjenih. Kakor so čnje, so so menda vojaki konečno umakniti morali. Po vojski poškodovanemu misijonarju Sliavvu na otoku Madagaskar je francoska vlada pripoznala (>0.000 frankov odškodnine. Izvirni dopisi. Iz Polja, IS. oktobra. (Stoletnica.) Ko sem Vam že poročal o cerkveni slovenosti, ki se je imela vršiti, naj Vam zdaj še slovesnost samo nekoliko opišem. Po domače, pa lepo praznično se jo za stoletnico oblekla poljska cerkev. Znotraj ni bila ravno posebno spremenjena, ker je že tako vsa lepa in praznična (je namreč v zadnjih letih po č. g. župniku vsa prenovljena); le pri velikem altarji nastavljene bilo so cvetlice, velike in malo, da jo bil presbiterij podoben nježnemu gaju; od zunaj pa je bila okinčana, kakor je ob enakih slovesnostih v navadi. Fantje so postaviti dva velika in več manjših majev, na kterih je vihralo mnogo zastav: papeževih, cerkvenih, slovenskih, cesarskih in habsburških; dekleta so pa napletle iz zelenja in cvetlic mnogo vencev, ter jih razpelo na primernih krajih. Bili so tudi napravljeni napisi, primerni slovesnosti. Pri vhodu na pokopališče na sprednji vnanji strani se je bralo: »Poljska fara so radujo: Ko stoletnico praznuje." in na notranji strani: „Farno cerkev vodno ljubil lioiu: Ona nio polja v nebeški doni." Pri velikih cerkvenih vratih bilo je brati: „Mati! — farna cerkev si nam Ti: Ko v Tebi se sv. krst deli.'' Tudi č. g. duhovnom bil je posvečen napis v latinskem jeziku pri vratih pred zakristijo z besedami: „lntras ud laborem: lici. on! — honorom." Ker je s farno cerkvijo tudi farna hiša sezidana 1881, vdeležila se jo tudi ta slovesnosti, imela je pred vhodom napis z besedami: ..Vesela sprejemam sto let in žo čez. Gospode duhovne za delo z nebes." Po Vam že znanem redu vršila se je slovesnost prav lopo in mirno; vselej je bila cerkev polna molilcev in poslušalcev, ki so vseskozi izvrstne govore gospodov pridigarjev pazljivo poslušali. Tudi pri spovednicah ni bilo prazno, kajti obhajanih je bilo v tridnevni« kakih 1700. Kakor znano, je v poljski fari papirnica Leykam-Josefsthal. Slavno vodstvo v papirnici se je v tej priliki skazalo jako ljubeznjivo. Podarilo jo blagovoljno veliko k cerkveni olepšavi potrebnega in čas za delo skrčilo ta dva dni tako, da se je vsa papirnica zamogla vdeležiti zgodovinske cerkvene slovesnosti. V resnici častno! Bila jo tako poljska stoletnica prav praznično obhajana; innaj prva hvala in čast za njo veljii proč. gosp. župniku Levičniku, ki jo jo nam priredil, in v drugi vrsti proč. gg. duhovnom pridigarjem in spovednikom, ki so blagovoljno v čast Božjo iu faranoin poljskim v postrežbo darovali svoje moči. Med zadnjič omenjenimi čč. gg. so nas počastili še proč. g. mons. Jeran, P. guardijan Kalist, P. Vilibald, šentlenarska gospoda, Smrekar iz Polhovega gradca in dekan, preč. gosp. kanonik Urbas, ki so po slovesnem »Te Doum" sklenili tridnevno slovesnost. Od sv. Lovrenca na Dravskem polji, 18. okt. Sv. Lukeža god je bil za nas dan groze in strahu. Strašen požar, ki so je bil popoldne ob '/2L uri vnel uničil je v nekterih urah 22 hiš z gospodarskimi poslopji in vso poljske sadeže. Hud veter tiral je plamen od hiše do hiše tako naglo, da je v četrt uri bilo vse v enem ognji. Zalibog je v plamenu našla smrt tudi stara ženkica, ki je hotela še nekaj rešiti. Tudi farovž in cerkev bila sta v veliki nevarnosti. Domače novice. {Zadnja seja deželnega zbora) se je danes zjutraj ob devetih pričela in trajala do 1/i na tri neprenehoma, potem je bila pretrgana in se prične zopet ob šestih zvečer, ker je rešiti še mnogo reči. Drevi bo sklenjeno zborovanje. (V včerajšnji tajni seji) se. je vslišala prošnja deželnih služabnikov s tem, da se je naročilo deželnemu odboru, naj se pri oddaji vratarskih služeb posebno na-nje ozira ; Sku-betu ste se dovolili dve petletnici pod pogojem, če tudi mestni zbor temu pritrdi; vratar Zitko se da v pokoj s celo plačo 300 gld. in 40 gld. miloščine, toraj vsega skup 400 gld.; slednjič se deželnemu koncipistu gosp. Pfeiferju za I. 1884 dovoli 200 gld. remuneracije. (Narodni poslanci) so imeli danes popoludne v Tavčerjevi gostilni (Hotel Evropa) za slovo skupen obed. (Za „štmlentovsko kuhinjo") zložili so deželni poslanci pred svojim razhodom 117 gld. ter jih izročili gosp. kanoniku mons. .Teranu. Slava jim! (.Državni poslanec gospod A. Obreza) v včerajšnjem »Narodu" kaj čvrsto zavrača barona Apfaltrerna, ki je oni dan v deželnem zboru kranjskem napadal državne poslance — češ, da niso na Dunaji nič storili za to, da bi se za pobiranje davka naredili trije obroki. Konečno mu reče, da tak govor gre v »Ljudski Glas", ne pa v zborov stenografični zapisnik. (Ljubljanskemu mestu) so jo od vlade dovolilo, da bode vžitninski davek v prihodnje samo pobiralo in se ne bodo več dajal v najem. O cesarjevi navzočnosti v Ljubljani jo namreč mestni župan podal prošnjo za to, ktero je zdaj ministerstvo rešilo. Mesto dobi pobiranje za isto ceno, kakor je bilo zdaj v zakupu. Dobro! (Delavsko izobraževalno društvo) obhaja jutri v spodnjih prostorih ljubljansko čitalnice svojo petnajstletnico z besedo, ki ima obširen in raznovrsten program z godbo in petjem. Začetek je ob osmih zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. (Nova knjižica.) Pri knjigarji .1. Giontinijn je prišla na svitlo knjižica »Jama nad Dobrušo", zvedel in za priprosto ljudstvo spisal J. Alešovec. V tej knjižici, kteri je pridana kolorirana (barvana) slika, ki kaže pred težek voz vprežone kmete, ktere goni z bičem grajski oskrbnik po klancu navzgor, pripoveduje pisatelj pravljico o smloškeni in repenjskem gradu ter o jami nad Dobrušo. (Dobruša jo vas v vodiški fari blizo Roponj, kjer je rojen Kopitar.) Knjižica, prav po domače pisana, bo dobro došla vzlasti priprostomu ljudstvu o dolgih zimskih večerih. Cena ji je 20 kr. in se dobiva pri založitelji J. Giontiniji, knjigarji na mestnem trgu v Ljubljani. Kazen te knjižice jo ta knjigar izdal še troje povesti, dve prevedeni iz nemščine, tretja pa je Nikolaj Zriujski. Dobivajo se po 20 kr. ( J. Lapajne), ravnatelj niešč. šole v Krškem, nabira naročnike za svojo „Zgodovino štajerskih Slovence v" (cena 1 gld.), ktero namerava v bodočem letu izdati. JI i priporočamo to podjetje. (Zadnji posebni vlak) k električni razstavi na Dunaj se je danes popoldne odpeljal. ( Učiteljska zborovanja.) V četrtek 18. t. m. je bil občni zbor vdovskega učiteljskega društva za Kranjsko. Ob 8 uri je bila sv. maša v mestni farni cerkvi sv. Jakoba. Lepo ubrano petje je poveličalo to sveto opravilo. Ob 9 uri je bilo zborovanje v društveni sobi v grof Bla-gajevi hiši na Št. Jakobskem trgu št. 10. Sešlo se je bilo udov toliko, da jo bil zbor sklepčen, razen tega več gostov, med kterimi omenimo deželnega poslanca dr. Jurija Sterbenca, župnika v Hrenovicah. Predsednik, prošt dr. Anton Jarec, vpokojeni c. k. deželni nadzornik, prijazno nagovori zbrane, omenja zgodovinske slavnosti, ki so je letos v Ljubljani obhajala, UOOletnega združenja Kranjske s slavno hišo Habsburško in prihoda presvitlega cesarja. Ob isti priliki je društvo dobilo po milosti cesarjevi lep dar 000 gold. Predsednik zakliče slavo in hvalo presvitlemu vladarju, navzoči ostanejo in glasno naznanijo svojo hvalo. Dalje omeni tudi odlikovanja treh udov našega društva, ki so: nadučitelj Praprotnik in učitelja Levičnik in Tomšič. V imenu društva čestita odlikovanim izraževajo veselje, da je udje vdovskega društva zadelo to odlikovanje, zbor živahno pritrdi besedam predsednika. Predsednik spominja se tudi umrlih udov, ki so tekom tega leta odšli v večnost, posebno pa g. Kuharja, ki je bil dolgo let odboinik društva in vselej navzoč pri zborovanji. Naj v miru počiva, njegov spomin pa naj živi med nami! Prestopi se potem na dnevni red. — Tajnik in blagajnik, upokojeni učitelj Močnik razpravlja in pojasnuje posamezne točke računa, kteri je bil udom razdeljen. — Udov i.na društvo 05. Umrla sta dva: Blaž Kuhar, učitelj pri D. M. v Polji in Jožef Kavšek, učitelj v Vinici; pristopil je Božidar Valenta, nadučitelj v Krškem. Podpiranih je bilo letos 9 udov in 18 sirot. — Premoženja v obligacijah je bilo 1. 1. 40.350 gold., letos prirastlo 1300 gold. = 41.650 gold. Sicer je premoženja nekaj v hranilničnih bukvah, v privatnih dolžnih pismih, in v gotovini 1479 gl. 13 kr. — tako da je vsega premoženja 43.129 gold. Letnina in vstopnina društvenikov znaša 400 gold. 50 kr. Vdovam se je plačalo 1140 gold. (1. 1. 1170 gold.) — Iz tega se vidi, da se jo moglo nekaj obresti od kapitalov obrniti v to, da se doseže poglavitni namen društva, podpiranje vdov in sirot, ker je bil ostanek I. 1. 108 gold. 05 kr., se jo todaj letos vzelo od obresti 505 gold. 85 kr. v ta namen. Za nakupovanje obligacij se je potrosilo 1030 gl. (1. 1. 1010 gold,) (Konec prih.) Razne reči. — O. dr. DomlnkuSu, ki je bil odlikovan s Franc-Josipovim redom, na čast napravi mariborska čitalnica 28. t. m. ob 7. uri zvečer banket s slavnostnim govorom, h kte- remu je povabljen tudi narodni klub deželnega zbora kranjskega. — V j u ž n i D al m a c i j i (Špica in Kastel Lastova) čutil so je od 16. na 17. oktobra hud potres, ki je 12 sekund trajal. Opazovali so ga od Špico proti Kastellastovi. — Zmrznil. „Slov. Gosp." prinaša za sedaj nenavadno novico, da je na solčavskih planinah Klemenšakov hlapec, Kralj po imenu — zrmznil. — „S1 o venski gospodar" omenja, da so nemški listi jeli Štajarsko kot vrlo hmeljarsko deželo hvaliti.. Stajarska od Kranjske ni ravno Bog vo kako silno daleč. Ali ne bi se tudi pri nas v kakem gorskem zatišji, kamor burja no more, gospodar našel, ki bi se hmeljarstva poprijel? Skoraj da gospodarjem šo največ dobička donaša. — Geolog (zemljoslovec) Bar a de poklonil je pred svojo smrtjo kraljevemu češkemu muzeju svojo bogato zbirko, ki se ceni mnogo nad 300.000 goldinarjev. Iz Angleškega se mu je za njo 30.000 funtov sterlin ponujalo. Zbirka je bila zavarovana za 180.000 gl. Barrande,po rodu Francoz, je ves čas svojega življenja Cehom posebno sočutje skazoval, s tem si je pa tudi njih vedno hvaležnost pridobil. — Cesarje vi č I? u dol lova družina se bo presolila drugi teden iz Laksenburga na Dunaj, kjer bo tako dolgo na cesarskem dvoru ostala, dokler v pražki okolici v Zižkovu koze ne prenehajo. — Kako s e s i b i r s k i pregnanci ženijo. Ruski list „Sibir" prinaša naslednjo, jako zanimljivo poročilo o ženitvi in možitvi pregnancev na otoku Sahalin v iztočni Sibiriji. Ako so hoče ondošnji vjetnik oženiti, oglasiti se mora svojemu pazniku, in ta mu po njegovem obnašanji nevesto izvoli. Oba dva ali tri dni neporečena skupaj živita. Ako se vjetnik na to ravnatelju pritoži, da mu izvoljena ne dopade, dobi jih 25 s palico in pa zopet novo nevesto. Ravno tako se postopa z ženskimi vjetniki. Zakoni te vrste ne sklepajo se cerkveno in se „pazniški zakoni" imenujejo. „Sibir" jamči za resnico. Telegrami „SIovencu". Berolin, 10. okt. Pri današnji volitvi mestnih odbornikov so bili v drugem volilnem razredu voljeni samo liberalci. Pariz, 20. okt. V poslaniških krogih gre govorica, da skrajna levica namerava zahtevati iztiranje princev. Dunajska borza. 19. oktobra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl- 50 kr. Sleherna „ „ „ „ . . 79 »» 05 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 99 jj 30 jj Papirna renta, davka prosta 92 jj 90 ij Ogerska zlata renta 6% 119 40 n 4% . 86 jj 85 ij „ papirna renta ">% Kreditne akcije . . 160 gld. 85 j' 70 jj 288 jj 30 ij Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 jj 2b ij „ avstr.-ogerske banke 838 jj — jj „ Liinderbanke 105 — „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 632 »j — jj „ državne železnico . 312 jj 25 jj „ Tramway-drustva velj. 170 gl. . 222 70 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 102 ij 90 jj „ „ Ferdinandovo sev. ,, 105 ♦j — m 4 »i državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 119 25 ii 4% „ . „ „ 1860 500 „ 131 u 25 ij Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 167 ij 25 ij ...... „ 1864 50 „ 166 u 75 11 Kreditne srečko . . 100 „ 168 ij 50 ij Ljubljansko srečke . 20 „ 23 jj — ij Rudolfove srečke 10 „ 19 50 ij 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 104 jj — ii London ...... 120 jj 05 ii Srebro ...... — ij — ii Ces. cekini..... 5 ij 70 ij Francoski napoleond. 9 ij 521 / 2 u Nemško marke..... 58 „ 80 u Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujeta (3) P. &. 1». Kecinauii v Iy.juhl.jani. Sedem barigel prodaja trgovec v Ljubljani po nizki ceni. Ba-rigle so šo nove ter drže po 12 do 13 veder avstr. mere. Kje so na prodaj, pove vredništvo Slovenca". (3) »•••»••••MMMtltSNNMM« M iiiileiice pri 24 lotili, zdrav in krepak, teoretično izučen v kupčijskih rečeh, zmožen nemškega jezika v pismu in besedi, slovenskega v besedi, tudi francoskega precej dobro, želi v službo stopiti pri kakšni kup-čijski hiši za malo plačilo, in je tudi k vsakemu drugemu delu pripraven. (i) Natančneje se izve pod naslovom: S „P. R. pošta Stari trg pri Poljanah." S——»———————»»»»»i Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Gvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revviatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospodu .1. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Hoja mati so na proliiiski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet zu 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavuin toraj dr. Mnličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem ud a ni Franc Jim, (6) posestnik v Smarji p. Celji. Varstvena znnmlca. ii :]SE izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Poiiinhljcv« (fl>orsch) najboljše vrste, izborilo zoper bramoro, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. SaSirihia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zupreči pokon-čunje zob in odpravi slab (luh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, <•. U. j>viv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvodoeilo pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenili udih, skaženem želodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se lo jeden zavoj. HS^T Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. ""^RJ Naročila iz dežele izvršb se takoj v lekarni pri »samorogu" Jul. pl. Trnkocz.v-ja na mestnem trgu v Ljubljani.