13 Prirodopisno - natoroznansko polje. Pogled v vroče dežele našega svetd. Jraano ram je, da rastline pokrivajo malo ne vso soho zemeijsko po-^vršje, a razven tega tadi nekatere kraje morja. Ker pa rastline na-vadno v velifcej nmožiui skupaj rast6, zato ima vsak kraj svojo po-sebno podobo po rastliuah, ki ga pokrirajo. Kako različen je uU pri nas pogled prijazne zelene ravuiae od pogleda resne, mra&o tmine v doraslein gozdu ? Kolika razlika je med poijem, pokritim z rnineno pSenico. med zo-leno grivo (Irato) in med skalnato steno, olepšauo a pisanim cvetjem! Ali še bolj očiten je ta vpliv rastliii na podobo kakega kraja, ako ga primerjamo z drugim, ki ima vse drug&dno podnebje. Ako gremo od ledenega morja, kjer so tla pokrita e večnim suegom, dalje proti jugu, pri-demo najpred v 6ni pas naše zemlje, r kateiem pokrivajo tla le borni lišaji in nizki niahovi, a tu ne raste nobeno drevo, noben grm. Dalje proti jugu se už^ začenja nizko grmovje in pritlifno drevje, katertga se n a južaej strani drii Siroki gozdi. Tudi tukaj še ni videti ovočnega drevja in Cejibl-dlOTO. tu4i se malo žita seje po teh krajih, ker niu poduetija Se ni toliko ugodno, da bi vspeSno ob-rodilo. In ie gremo Se dalje proti jugu, pokažejo se nam t tem hipu Tse drugačne rastline. '?A\o zcleui travniki so izgiuili iu mesto Djih nabajamo veduo zeleno listnato drevje z usoijatiui srcUim listjem. Po teh krajib raste uajplainaiutejSa ovoSje (sadje), ki nam je znauo pod imenora julnega ovoSja. In če pridemo naposled v vroči pas uaSe zemlje, Tidiino, da se razvija pred nami naiSfratejše, aajbolj velikattsko Ia aajiSiduejže tastUasko iivljeaje, ki mora prebifalca srednje-gorkih krajev, ki ni rajeu kaj tacega videti v svojih krajib, navdati z občndovaujem in strmanjeEa. Izuied mznib dreves ogromne velikoati, naj vam danes le v podobi po-kažemo drevo, katero raste po otocib zabodne ludije iu v nižavah južne Amerike ter je znauo pod iincaoui Cejibn (Bouibax Ceiba). To dievo doseže visokost do 40 inetrov, a njsgovo deblo ima v povprečniku (prem^ru) blizu do5metrov. S to oijaJko debelostjo se popolneui ujemajo tudi vejc tega drevosa, Najspod- u nejšs yeja se lahko primerja z oajdebelejšim hrastom, ki raste po naših gozdih, 8 tako močjo se steza od svojega orjaškega debla t temni pragozd vellkanskih dreves. Z ratno tako uioejo uapojeno je tadi Hstje Cejibovega drevesa, katerih stoji po 5 skupaj. Kako velikansko je to drevo, najbolje se Tidi, ako se priineri z jezdecem ca konji, kadar stoji pod drevesora. Konj bi imel pač dosti dirjati, da bi obhodil to orjažko drevo. Cejiba je posebno zaradi tega znauo, ker iuia lepe, bagreuo-rudei;e CTetOTe, iz katerib se naredf kakor pest debeli plod, ki je zeld podoben jajčastemu plodu zduatega bombaževca, ter ima, kakor ta, volni podob ne kocine (bombaž), katere drevo pozneje po ?eem ptigozdu razttosi ter se rabi ne saino za nailevanje blazinie, nego tndi kot primeček t praveuin bombažu, h katerega se tko mnogovrstns tkanine, k&kor so: katua, tuuSlia itd. Ne samo za prebivalce vroiSib. dežel, nego tudi za nas je zel6 koristno tako iinenovauo kakaovčevo drevo (TheobriSuia Caeao), ki jc 6—13 metrov visoko ia raste v vrteih aiucrikauskib deželah. Deblo tega drevesa ima gladek lub a listi so podolgasto-okrogli, debuli, svitli in veduo zeleni. Kakaovec cvete vse leto. Majheui rudeei cvetovi izra-atejo šopoma iz luba po debla in po Tejab. ter se razviji5 v Te- like, kumaram podobne plo- dove, ki so na- polnjeni z belo kiselkasto kašo, v katerej je mnogo ru-javegasemena, ki sb kakaov bob iraenuje. Iz tega semena (boba) se na-reja čokolada; zaradi tega to drero sade tudi po druzib vročih krajih. Za Cokolado se izprži seme tega drevesa, potem se zmelje in poineSa s sladkorjem (cubrom) ter se doda tej zmesi Se drugih različuth dišav. čokolada se prodaje t pločicah. Pije se kakor kava z mlekom. — Co-koladosoizumili Mehikanci, od njib so se jo naučili delati v 16. stoletji fepanci, ali ti bo dolgo tajili, kako se dela eokolada. Še le v 17. stoletjipo- stala je obče BnaaapoEvropi. Zavoljo avoje lepoto iu velike koristi, katero imajo od njih prebivalci uo-čibdeže), občeso znaDe palme. Palme so dre-vesa, ki itnajo po največ prosto deblo, katero nosi v vrhu šop velicih, pžrasto ali mahalasto sestavljenili listov. Deblo nima luba ter kaže na površji ostanke in sledi velicih listov, ld 15 ne odpadejo, amp&k se na debln polagoma s»56 in odgojivajo. Cvettm 30 droboi. mnogoštevilni in betieasto nakupičeni; iz cvetov postane pozneje plod. Jedua najznauienilejših in najkoristnejših je kokosova palma (Cocos nu-eifera). To najkoristnejšo izmed vseh palm sadč ljudje po vročih kTajih naše zemlje, posebno pa po otoeih in bregovih indijskega oceana (v Aziji). Njena prava doinovina je Azija, a od tod je prenesena v vse gorke dežele. V Aaiji se dob6 celi gozdi kokcsovih palm, pa jih tadi sadč. Kokosova palma ima 20 —oO metrov Tisoko deblo, kt je šibko, a pri tleh precej debelo. (Denašoja slika vam kaže mlado kokosovo palmo). Ta palma zelft bitro raste ia od šestega leta počemši rodi sad. Listi so p^raati in 4—5 metrov dolgt. Izpod listov izrasU veliti cvetoi betiui 3 svojimi fvftnimi tulei. Sad ali plod t>>ga drevesa imenujemo kokosove orehe, ki so jajčasto špifiasti in veliki kakor otročja glava; t sredi iraajo košeico z rlaknato lupino. Ta koSčica ima, dokler še 111 popolnoraa zrela, 7 sebi neko hladiluo, mleku podobno tekočino, ki se pozneje strdi ? mandeljaasto, trdo, v sredi votlo jedro. Kokosova palma cvetS skozi vse leto in nosi vsak mesee 15-25 orehov. Iz sadov se prido-biva kokosovo olje; deblo tlaje les za stavbe ; iz Tlakeu, ki se dob6 iz lislov ia cvetuih tulcev, spleia se različno pletivo. Iz trdib lupin 88 delajo čase ia druge posode; iz deblovega soka se prideliije palmovo vino, palmov slador, arak (jako dobro in močno žganje) i. t. d. — Ć.