SZ NOVICE Stadion v Ljubljani bo dne 1. jut. sprejel v svojo areno čete in čete telovadcev Orlov in zopet čete telovad kinj Orlic. Zopet se bo zganila rdeča reka čepic ob stadijonskem vhodu, in se razlila kakor rdeče morje po areni. Zacveteli bodo rdeči makovi cveti in se zagibali v ritmičnem vetru novih vaj. Sama moč, samo cvetje naše mladine. Kdo bi ostal ta dan doma? Kdo se ne bi pridružil našim Orlom in Orlicam? Saj je vožnja zni žana za vse posetnike za 50 odstotkov, Orli in Orlice pa plačajo le eno četrtino. Tudi izgovor, češ, nisem vpi san pri Orlih, ne drži. Zakaj ne? Zato, ker bodo v sprevodu korakali tudi fantje in dekleta v narodnih nošah, ki so člani naših prosvetnih in izobraževalnih društev. Zbrana bode ta dan vsa naša katoliška mladina, Orli in Orlice v krojih, člani in članice društev, pevskih zborov pa v narodnih nošah. Ta dan veselja, dan ki nas bo navdušil za novo delo! Kako je z zdravljenjem raka in drugih doslej neozdravljivih bolezni? V našem listu smo že poročali, da se je posrečilo celjskemu meščan sko-šolskemu učitelju g. Poljšaku najti razna zdravila, s katerimi je us pešno zdravil razne pojave raka, kostne jetike itd. Javnost se je z vso vnemo začela zanimati za Poljšakove iznajdbe in čakala z napetostjo, kedaj bo otvoril posebno zdravilišče za zdravljenje zgoraj omenjenih neozdravljivih bolezni. Proti Poljšaku so nastopili v časopisju razni zdravniki. Nekateri sploh ne verjamejo njegovi iznajdbi, drugi pa pozivajo, naj preiskusi svoja zdravila na bolnikih po javnih bolnicah. Kakor poroča sobotni »Slovenec«, je celjsko okrajno glavarstvo prepovedalo Polj šaku zdravljenje, a mu pustilo možnost, da se radi te prepovedi še lahko pritoži na mariborsko veliko županstvo. Med onimi zdravniki, ki so pozvali g. Poljšaka v bolnico, je tudi mariborski kirurgični primarij g. dr. Černič. Kakor poroča »Slovenec«, se je g. Poljšak odločil, da bo sledil dr. Černičevemu klicu, prišel v maribor sko splošno bolnico in se lotil zdravljenja na raku obolelih slučajev. O razvoju in nadaljnemu napredovanju Poljšakovega zdravljenja doslej neozdravljivih bolezni še bomo poročali, ker ta zadeva zanima celotno javnost. Smrtna kosa. Kap je zadela znanega mariborskega odvetnika g. dr. Oskarja Orosel. Rajni je bil rojen kot sin odvetnika v Šmarju pri Jelšah leta 1871. Pred vojno je bil vodja ma riborskih Nemcev. Po prevratu se je odrekel političnemu delovanju in je živel le samo za svoj odvetniški posel. ŽALOSTNI POJAVI MED SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Med našo srednješolsko mladino so se pojavili v zadnjih dneh kar t.ri- je samomori. Ti žalostni slučaji kličejo vodilnim krogom naše prosvete, da srednješolska mladež ni na pravi poti in da jo bo treba vzgajati ne za društva, politiko in šport, ampak za Boga, Cerkev, šolo in državo. Ptuj. V Ptuju je izvršil samomor sedmo šolec-privatist (ki se je učil doma in delal konečno izpite) Milko Jesih. V sredo, dne 13. t. m., je zaupal svojim staršem, da je slabo pisal računsko nalogo, ker je moral delati izpit na koncu šolskega leta. Popoldne omenjenega dne bi moral biti še izprašan iz računstva. Predno se je podal Jesih k ustmenemu izpitu, si je pognal kroglo skozi oba senca. Prepeljali so ga še pri zavesti v ptujsko bolnico, kjer je padel proti 7. uri zvečer v nezavest. Vse slika Jesiha kot čednega fanta in je vsem neverjetno, zakaj se je odločil za ta žalostni korak. Za izpit je bil pripravljen, bi ga bil napravil, a je trpel radi učenja na živCevju. LJubljana. Isti dan kakor v Ptuju se je obesil ljubljanski realčan-maturant Makso Eržen. Eržena slika časopisje kot vestnega dijaka, ki se je pripravljal z vso marljivostjo na maturo, a mu je tudi razburkano živčevje zmedlo pamet, da se je omenjenega dne obesil v Dravljah v ljubljanski okolici. Sarajevo. V Sarajevu je v tamkajšnji tehnični srednji šoli izvršil samomor dijak Ibrahim Hifzi Efendič. V sredo zjutraj je prišel ves bled v sejno sobo, kjer so sedeli profesorji, in pokazal na enega izmed njih, rekoč: »Ta je vsega tega kriv!« ter omahnil na tla. Iz ust se mu je vlila tekočina, ki so jo po vonju spoznali kot lizol. Profesorji so ga skušali rešiti z mlekom, toda bilo je že prepozno. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. Dijak je izvršil samomor zaradi slabega uspeha v šoli in zaradi revščine. Letos bi moral delati ponavljalno skušnjo iz računstva in bi zato izgubil štipen dijo, s katero je študiral, ter bi radi tega ne mogel več študirati. Pred smrtjo je napisal svoji materi ganljivo poslovilno pismo. Pozor pred sleparjem! Po deželi se klati neki neznan slepar, ki se izdaja za agenta Zadružne gospod. banke v Ljubljani in izvršuje zavarovanja proti nezgodam ter prejema denarna plačila od strank. Na ta način je pred mesci ogoljufal Martina Frešerja v Breznici pri Zgoraji Polskavi za 200 Din, njegovega brata Leopolda pa za 500 dinarjev. Banka se je sedaj obrnila na policijo s prošnjo, naj nepoklicanega agenta zasleduje. Mati ustrelila otroka in še samega sebe. V naši prelepi Solčavi se je doigrala dne 12. t. m. rodbinska žaloigra, kakoi"šne ne pomnijo najstarej ši ljudje daleč na okrog. Žalosten dogodek je vzbudil grozo in sočutje z vsega pomilovanja vredno rodbino Klemenšak. Zena posestnika Klemen šaka, p. d. Majdaša Angela, je tistre- lila najprej svojo enoletno hčerkico Pavlo, nato pe še sebe. Angela Klemenšakova je bila že dolgo časa živčno bolna in je iskala zdravja po raz nih bolnicah. Čutila je, da bo bolezni podlegla in v tej boli jo je posebno skrbela usoda najmlajšega otroka, ki bi bil po njeni smrti brez prave matere. V odsotnosti moža, ki je bil že dva dni na delu eno uro daleč od doma pri Roku Klemenšaku, ji je do zorel sklep, da usmrti Pavlico in sebe. Njeni otroci so bili razen osemletne Ivanke in Pavlice vsi na njivi. Ivanko je zapodila iz hiše in vzela moževo puško, koje ena cev je bila nabasana s kroglo, druga pa s šibrami. Ivanka je obstala pri oknu in videla, kako je mati ustrelila Pavlico in potem še sebe. Zagnala je krik, ki je priklical domaCe z njive. Našli so mater in bčerko že mrtvi. Pavlici je šla krogla skozi desno stran prsi in izstopila pod levo pazduho. Sebe je mati ustrelila na ta način, da je postavila puško na tla, se naslonila z levo prsno stranjo na cev in izprožila petelina s pomočjo starih polomljenih grabelj. Nesrečna mati zapušča še sedem otrok, od katerih je naj starejši star 19 let, najmlajši pa tri leta. Ogenj. Ob Gračnici proti Jurkloštru je preteklo soboto, dne 9. junija, proti večeru nenadoma pričel goreti hlev posestnika Jakoba Brečko. Edino kravo so pravočasno spravili iz hleva, ki ga je ogenj upepelil do tal. Junaški krmilar potniškega aeroplana. Nizozemski potniški aeroplan ki je letel te dni iz Rotterdama v London s sedmimi potniki, je zadela čudna nesreča. Letalo je vodil pilot (krmilar) Sillevis. Ko se je približal angleški obali, je nastala strašna ne vihta. Bliskalo se je in treskalo, da je bilo groza. Pilot se je boril z nevihto, potnikov pa se je polastil silen strah. Ko je zopet zabliskalo, je začutil pilot na levi roki strašno bolečino in je bil nekaj časa, kakor da bi izgubil vid in sluh. Takoj je razumel, da ga je zadela strela. S skrajnim na porom je kljub temu še dalje junaško vodil letalo. Ko se je letalo končno čez 30 minut spustilo na londonsko letališče, so uslužbenci izvlekli pilota skoro napol nezavestnega raz njegovega sedeža in je imel levo roko popolnoma ožgano in črno. S svojim junaštvom je rešil življenje sedmih ljudi, kajti nihče izmed njih razen silnega strahu ni dobil niti najmanjše poškodbe. Ako bi pilot samo za trenutek izgubil prisotnost duha, bi vihar gotovo premagal odpor aero plana in treščil letalo ob tla. Železniška nesreča na Bavarskem. V noči od sobotc na nedeljo (od 9. na 10. t. m.) se je zgodila strašna železniška nesreča pri Siegelsdorfu 18 km od Nvirnberga na Bavarskem. Brzovlak Monakovo—Frankfurt, ki je od šel ob % na 11. uro po noči iz Monakovega, je skočil okrog 2. ure ponoči pri Siegelsdorfu na nekem ovinku s tira. Vagoni so se odpeli, kotel lokomotive pa je eksplodiral in para je pokončala še tisto, kar je ostalo živo pri nesreči. Po dosedanjih poročilih je bilo pri tej nesreči, ki jo prištevajo med največje svoje vrste, 24 ljudi mrtvih, 11 težko in 112 lahko ranjenih. Večinoma so bili v vlaku železniški uradniki, ki so se vračali iz službe domov. Vlak je sestojal iz lokomotive in tenderja, 2 spalnih vozov, 3 vagonov III. razreda in 4 vagonov I. in II. razreda ter iz 2 poštnih voz. Spalna voza, ki sta bila pripeta za lokomotivo, sta se prekucnila na njo, 6 vagonov pa se je odpelo in zdrvelo po progi navzdol. Brzovlak je drvel z bpzino 80 kilometrov na uro. Romanje v Slovenski Lurd v Rajhenburgn. Romarski shodi pri Lurški Mariji v Rajhenburgu pridobivajo leto za leto na razmahu. Zlasti je živahno ob tridnevnici, ki jo obhajamo vsako leto za praznik obiskovanja D. M. od 30. junija do vštevši 2. julija, spominjajoč se časa, ko je bilo posvečeno to Marijino svetišče. Letos pa se obeta one dni v našem Marijinem domu še prav posebno ve liko živahnega vrvenja in duhovnega veselja. Od več strani so priglašene romarske procesije, pa tudi posameznih romarjev in skupin ne bo manjkalo od blizu in daleč. Častilce naše Lurške Marije bo zanimalo, da je dobila letos naša cerkev nove orglje od tvrdke Brandl v Mariboru. Ve ličastno je to največje delo g. Brandla. Najmodernejše orglje so to v Sloveniji, sijajna dispozicija velikih strokovnjakov gg. dr. Kimovca in p. Hugolina. 40 registrov v tem umotvoru te kar zaziblje v neke višave, kjer se čutiš, kakor da bi bil blizu nebes. Na 300.000 Din — toliko bodo namreč stale te orglje — se pri tem užitku kar pozabi. Torej, častilee Marijin, kar pridi in prepričaj se, kako učinkuje ta izredna harmonija 2500 piščalk na dušo in srce človeka. Tudi sicer boš našel v cerkvi marsikaj novega in lepega. Za mogočno rimsko procesijo, ki se bode vršila v nedeljo, dne 1. julija zvečer, vzami seboj majhno svečico. — Tridnevno romarsko pobožnost bodo vodili letos gospodje misijonarji družbe Jezusove v Ljubljani. Sv. mašb dne 2. julija ob desetih služi mil. g. opat trapistov P. Placid Epalle v svojem pontifikalnem ornatu in s svojo redovniško asistenco. Poslovodja knjigoveznice Cirilove tiskarne umrl. Dolgoletni poslovodja knjigoveznice Cirilove tiskarne v Ma riboru g. Karl Koračin je umrl na posledicah kapi ter se je vršil pogreb v torek, dne 19. t. m. Najstarejša Slovenka umrla. Dne 16. junija je umrla v Savi na Kranjskem 102 leti stara gospa Elizabeta Vilkovčeva. Blagopokojna je bila skoro do zadnjega zdrava, živahn,a ter polna šegavosti. Resnici na ljubol V zadnji številki smo poročail, da je pri Novem mestu lopnil oče sina s tako silo po glavi, da je poslednji umrl na posledicah tega udarca. Oče in sin sta se sprla, a je sin nmrl nenadoma na — srčni kapi. Oblastna skupščina mariborske ob lasti bo zborovala dne 17. julija 1928, ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani na Slomškovem trgu štev. 21 v Mariboru. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnikov VIII., IX. in X. seje zasedanja 1927-28. Predlogi oblastnega odbora: 2. Osnutek uredbe o zdravstveni službi na deželi. 3. Osnutek uredbe o organizaciji kmetijsko-pospeševalne službe. 4. Osnutek uredbe o gasilskem skladu. 5. Osnutek uredbe o živinorejskem skladu. 6. Osnutek uredbe o okrajnih zastopih in o cestnih odborih. 7. Osnutek uredbe o viničarskem redu. Jnbilejno romanje na Brezje se bo letos vršilo od 29.—31. julija. Za polovičnovožnjo smo prosili in je verjetno, da jo dobimo. Potovanje se bo vršilo skoroda po istem voznem redu kot lani, ker se je ta vozni red izkazal kot praktičen. Takoj, ko bomo dogovorjeni z železniško direkcijo, ga bomo objavili. Na progi Konjice —Poljčane bo vozil vlak kakor lansko leto. Spored nabožnih vaj in zborovanja bomo natisnili na izkaznice, kakor tudi vsa navodila. Priglasiti se je pri domačem župnem uradu. Treznostni dan na Eumn. Dne 7. in 8. julija t. 1. bo veliko treznostno zborovanje na Kumu pri Trbovljah za dekanije Laško, Celje, Braslovče in Videm ob Savi. Zborovanja se bodo udeležili tudi iz obmejnih dekanij ljubljanske škofije. Vrše se velike predpriprave. Dne 7. julija bo dijaško zborovanje; na večer bodo goreli po vseh gričih kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu in veliki akciji iztreznenja našega naroda. V nedeljo, dne 8. julija, bo tabor na prostem, pri katerem bo sodelovala železničarska godba iz Zidanega mosta. Dolenjci in Posavci, pridite na Kum, da dobite nov pogum za trezno življenje! Vlomilci so se zopet pojavili v Dravski dolini. Ona vlomilska družba, ki se je klatila pred tedni po naši Dravski dolini in ogrožala imetje ter življenje ljudi, se je razkropila in že nekaj časa sem so potihnile vznemirljive vesti o ponočnih vlomih. V zadnjih dneh je bilo vlomljeno v trgovino Slavka Geratiča pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Z železnim drogom so si pomagali v notranjost hiše, prišli v trgovino ter jo prav pošteno izropali. Odnesli so najrazličnejšega blaga (cigaret, oblek, pijače, sladkarij itd.) v skupni vrednosti D 6661. Sleparji na deln. Zadnjo nedeljo se je zgodil v Mariboru ta-le slučaj drzne sleparije: V trafiko ob mestnem parku je prišel lepo oblečen, še mlad gospod in prosil trafikantinjo, naj mu izmenja tisočdinarski banko vec. Ko je bil drobiž že naštet na mizi, je stopil v trafiko neki drugi moški ter zahteval 20 cigaret. Ko se je trafikantka obrnila ter segla po cigaretah, je prvi pograbil z mize tisočak in ves drobiž ter smuknil skozi odprta vrata navzgor po parku. Mož, ki je kupoval cigarete, je stopil hitro za njim, kakor da ga hoče loviti. Nazaj pa seveda ni bilo ne prvega in ne drugega. Zadruga krojačev v Mariboru naznanja, da se prikrojevalni tečaj prične dne 2. julija ob šestih zvečer. Novice od Sv. Juiija ob ščavnici. V Sovjaku stoji takozvani »Zlomski križ« s podobo žalostne Matere božje v podnožju. Na tem križu so trije fantalini iz Sovjaka učinili strašno bogoskrunstvo. Sneli so namreč kip Marijin raz križ in ga med strašnim bogokletnim psovanjem vrgli na tla, tolkli s palicami, pljuvali in hodili po kipu. Eden je celo z nožem zabodel Marijin kip, po obrazu in rokab. se namreč pozna več ubodov z nožem. Bogokletniki so zbežali, ko je prišel slučajno neki človek mimo. Ti zločinci so znani in bodo gotovo prejeli plačilo za svoje grozno dejanje od posvetne pravice, še bolj gotovo pa od božje! Božji mlini meljejo počasi, pa na drobno. Ta dogodek nam jasno kaže strašno podivjanost enega dela naše mladine. Tisti, ki imate kaj vpliva v Sovjaku, skrbite, da bodo zavladale boljše in lepše razmere. — Pretekli teden se je smrtno ponesrečil v Ščavnici vrl mož, gasilec, kmet Jožef Vuk iz Jamne. Bog mu bodi mil sodnik! V miru počivaj! — Pri Megličevih v Vidmu pa je dveleten otrok zašel v mlako in tam utonil. Tako smo v enem tednu imeli 2 utopljenca. Žalosten pojav. (Poročilo s Pohorja.) Pred kratkimi dnevi je prišel k nam berač in poprosil vbogajme. Dam mu dar, že odhajajoč pa se okrene in reče: »Neko novico vam pa le moram povedati, strašno mi teži srce!« Precej let že imam, mnogo že sem doživel, toda sličnega kot danes pa še nisem učakal. Tukajle doli pri mostu se pred kapelico odkrijem ter pomolim Očenaš. Nenadoma pa se pojavi za menoj lepo oblečen moški, očividno tujec, in me nahruli: »Mož, kaj pa delate tukaj? Čemu se odkrivate in križate pri tem zidovju?« Začuden mu rečem: »Kaj ne vidite kapelice in sv. križ in podobo sv. Janeza notri?« Tujec se nasmehne, rekoč: »Kaj bo takšen tam notri —«, groza me je povedati, kako je svetnika imenoval. — Kam je vendar prišel svet, ti moj Bog, kako da se ljudje kazni božje ne bojijo!« S temi vzdihi je oddrsal starček na cesto. Taka propalost zasluži res največjo sramoto in obsodbo! Ustanovni občni zbor Strokovne zveze vlnlčarjev pri Sv. Ani v Sl. gor. V nedeljo, dne 24. junija, se po rani sv. maši v dvorani Društvenega doma vrši ustanovni občni zbor Strok. zveze viničarjev tukajšnje skupine, ki šteje že nad 100 rednih članov. Dnevni red običajni. Govori naš tov. viničar oblastni poslanec Rozman. Ker se pripravljajo viničarji za organizacijo in skupine v sosednih župnijah Sv. Jurij in Marija Snežna, vabimo, da se udeležijo našega tovariškega občnega zbora tudi od tam v obilnem številu! Žalostno svidenje. Jožef Felicijan iz Bočne v Zadrečki dolini se je odpravil pred 22 leti z doma v Ameriko, kjer si je pridobil precej dolarskega premoženja. Na domu je pustil otroke ter ženo, s katerimi si je stalno dopisoval. Zadnji čas se ga pa je lotilo nevzdržno hrepenenje po domo vini ter svojcih. Odpravil se je iz Vašingtona v Evropo in med potom je zgrešil pismo, v katerem mu javljajo domači, da mu je zbolela žena smrtnonevarno. Ko je stopil Amerikanec po dolgih 22 letih zopet v svojo hišo v Bočni, je bila njegova žena ravno na mrtvaškem odru. Pač žalostno in pretresljivo svidenje po tolikih letih! Radi bede zastrupila lastno deco in mater. V noči na sredo, dne 13. jun., se je dogodila v Dugem selu pri Zagrebu grozna družinska žaloigra. V sredo dopoldne se je sosedom zdelo čudno, da so vrata in okna zdravnice dr. Edite Žagarjeve še vedno zaprta. Sluteč, da nekaj ni v redu, so vdrli v sobo in našli ležati štiri osebe na postelji: dr. Edito Žagarjevo, njeno mater in njena dva otroka, osemletnega Mirka in triletno Betiko. Otroka sta bila že mrtva, dočim sta se ženski borili s smrtjo. Takoj je bil poklican rešilni avto iz Zagreba, ki je Edito in njeno mater odpeljal v bolnico. Kakor je bilo ugotovljeno, je družina živela v veliki revščini, ker Edita ni mogla najti službe. Zato je sklenila najbrže s svojo materjo, da se vsa družina prostovoljno preseli v večnost in Edita je kot zdravnica izbrala najlažjo smrt: zastrupIjenje z morfijem. Zvečer je vbrizgala svojima otrokoma, materi in sebi močno količino morfija pod kožo na roki. Strup je na oba otroka kmalu deloval in ju usmrtil, dočim sta ženski padli le v nezavest. Predrzna tatvina. Anton Pinterič. čevljar iz Zakota pri Brečicah, se je pretekli teden s kolesom peljal na svoj travnik v Črne. Kolo je pustil ob jarku okrajne ceste, sam pa se nekoliko oddaljil in je začel popravljati dovoz s ceste na travnik. Ko se je med delom ozrl po kolesu, je ravno še videl neznanega moškega, ki se je na njegovem kolesu naglo vozil in mu kmalu izginil izpred oči. Predrznega tatu še niso izsledili. Smrtna kosa v Pišecah. Dne 15. junija je mirno v Gospodu zaspala občespoštovana Ana Lepšina iz Globokega pri Brežicah. Rajna je bila vzor modre žene, skrbne gospodinje in dobre matere. Njena izguba v ugledni Lepšinovi družini je nenadomestna. Na zadnji poti pretečeno nedeljo so jo spremili njeni številni prijatelji in znanci iz hiše žalosti v Pišece k sv. maši, odtod pa do rodb. groba. Marsikatero oko se je posolzilo, ko se je vlč. g. župnik poslovil od rajne. Hudo prizadeti rodbini izražamo iskreno sožalje, blagi rajni pa želimo bogato plačilo pri Bogu za njena obilna dobra dela! Radi drnžinskih sporov v rokah pravice. Na Čretu pri Celju je kupil za 111.000 Din hišo in posestvo Karol Miitsch, rodom iz Zamberga v Čehoslovakiji. Miitsch je bil zaposlen kot sluga v železninski veletrgovini Osvalda Roedla v Pragi. Tvrdka ga je poslala s čekom v Nahod, od tam pa je dne 1. januarja zjutraj odšel črez mejo peš v Nemčijo iq, se odpeljal z vlakom v Berlin. V Berlinu se mu je posreCilo v nekem uradu za posredovanje služb dobiti sebi sličnega moža, ki mu je preskrbel za 400 M nemški potni list na ime Franca Scbultze.S tem potnim listom je odpotoval v Zagreb, kjer je živela njegova poročena sestra Hedviga. Stopil je s sestro v stik potom brzojava, jo našel pri RadeCah pri Zid. mostu. Zaupal ji je, da je poneveril pri zgoraj imenovani tvrdki večjo svoto denarja. Sestra mu je zamenjala en del poneverjene svote pri neki zagrebški banki za 45.000 Din in sta se dogovorila, da bosta kupila neko posestvo, ker je imel brat 135.000 Din v raznih valutah. Kupila sta zgoraj imenovano posest. Miitsch je sicer oženjen, a ločen od svoje žene. Iz Čehoslovaške si je naročil svojo drugo izvoljenko. Precej časa je živela ta lepa družba nemoteno, dokler se nista brat ter sestra tako sprla, da sta se spopi-ijela dejansko. Iz sovraštva je ovadila sestra Hedvika brata, da ima napačen potni list na ime Schultze, da bi ga ne izsledila njegova prava žena. Po tej prijavi je izginil Karol Miitsch z doma s svojo ljubico in se nastanil v nekem celjskem hotelu. Policija je še pravočasno izsledila oba in Miitsch je priznal pri zaslišanju poneverbo, njen potek in konec. »Odpoved nesrečne žene«, ki je žc pred nekaj dnevi izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru, je vzbudila toliko pozornosti, kakor malokatera knjiga. Ali ste jo že kupili, naročili? Storite to kmalu, drugače bo prepozno, ker se naglo razprodaja. Dobi se za neznatno ceno 12 Din v Cirilovi knjigarni v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. Zahvala. Matilda Vider iz Celja je zgubila dragoceno uro zapestnico. Zgubo je javila v »Slov. Gospodarju« in prosila poštenega najditelja, naj ji vrne dragocenost. Uro je našel posestnik Josip Zidanski iz Babne reke, Sv. Štefan pri Žusmu. Blagemu najditelju se lastnica ure zahvaljuje najbolj prisrčno.