PivMnl *r
i Mavi m
Posamezna Stav. 80 vin.
86. štev.
V (Jubilant, v petek 16. aprila 1620.
Leto IV.
bfiaja razen pendeljk« In Pneva po prazniku
TOrediiistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica et.0/L, Učiteljska tiskarna.
Dopee iiankhaii ia podpirati, sicer so jih ae priobči. Rokopise 3C ne vraea.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 2'70, osmrtnice la zahvale po K 3‘20, razglasi in poslano vrstica po K 3'60; večkrat, objave po dogovora primeren popast.
Glasilo jugosiov. soclialno - demokratične stranke.
Te8GS©Kska St. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 168. za pol leta K 84 za <elrt pfa K 42, za mesec K 14. Za Nemčijo celo leto R 204, za ostalo tujino in Ameriko K 228.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Cpravništvo ie v L,ubt|oni, Frančiškanska ulica il.6 L, Užitcliska tiskarna.
Čudne metode klerikalne politike.
2e večkrat smo se bavili s politiko klerikalne stranke na Slovenskem. Vsa niih politika gre za tem.
da nosilo svojo
grdo moralo na (rp.
To k dognano deistvo in če bi izgubljali le besedo o tern. bi ponavljali samo staro resnico, ki smo ks Že tolikokrat naglašali.
Meščanske stranke so sicer v marsičem vse enake. Tako »e minuli teden nastopil intendant ljubljanske ooere g. Lubec, ki ni hotel povijati Pevskemu zboru nizke plače.' z Žalitvami proti zboru, zbor odpustil in skušal korumpirati posameznike s Disnii. To le brutalnost, ki !e od podjetnikov redno pričakujemo, toda d„a bi oa politična stranka skušala ko-rumpirati sploh
delavstvo v mezdnih bolih,
kakor to delata »Slovenec« in »Večerni list*-, to le pa boli redka prikazen. zlasti le pa redek
podil način.
katerega se poslužujeta gorenja
Usta.	,
Prav sedaj imamo stavko v tobačni tovarni v Ljubljani, kler so stopili v stavko moški delavci. Plače v tet tovarni znašajo komaj 90 do 140 K na teden. Bol za izboljšanje plač ie torei popolnoma opravičen, ker ima tobačno delavstvo tudi v drugih tovarnah mezdna gibanja, dasi delavstvo ni nikier tako slabo plačano, kakor v Ljubljani.
Modri klerikalci so ob tej stavki Prepovedali delavkam, da bi bile
solidarne s tovariši.
In če bi bili storili samo to, bi človek rekel, da morda ne poznalo položaja. Ali to ni zadostovalo. Pisali in zapisali so še. da ie stavka
komunistična In politična.
Kdor ne sedi ob pečenki in vinu, ker ima premalo denarja, bo govoril drugače, ko ie čul zneske zgoraj navedenih plač. In klerikalci vse to ve do. toda s hudobnim namenom podtikajo
stavki politično ozadie.
da bi delavstvo disk‘reditirali in s tem pomagali do propada stavke. V Belgradu hnamo dra. Korošca, ki vsega tega noče videti in kakor se zdi. ga delavstvo ali prav malo briga. ali pa nima v vladi prav nikakršnega voliva.
vodfinklpriUai i° metodo boiu, ki ga vocnio Klerikalci zoper delavstvo le
treba omeniti še drugo, ki je prav
posebno značilna za
poštenost klerikalizma,
aapr	i,‘i...ir-rrias»;
Ta gospoda ima namreč prav čudno navado, da hvali zdai socialne demokrate zdai komuniste, drugič pa ie opsule kakor vaški kravar. Pii vsem tem pa nikdar ne pozabi obrekovanja. S tem zbudi najprej zanimanje za to ali ono delavsko gibanje, a
z lažmi hi obrekovanjem
izpodkopava poštenost
in
ne. V znameniti poštenega boja so delavske organizacije vodile doslej svoje bole in iih bodo tudi vbodoče. ker le tedaj so in ostanelo delavske,
z delavskim programom In z delavskim] načeli.
Zato nas ni strah?
Radikalizem.
pa mu ugled.
Ker še vse to ne zadošča, obravnava tudi delavske In delovne razmere v posameznih tvomlcah In krajih. Prav pošteno lopne po podjetnikih časih ter vzpodbuja delavstvo
k odporu In uporu.
da utegne res kdo misliti, kakšni ve-IfKi poštenjaki so ti klerikalci. Toda čim ie delavstvo stavilo opravičene zahteve na podjetnika, komu se bob mudi kakor klerikalcem, da začno pisariti o
boljše v iškem rovareuf«!.
češ. zagnali bomo s tem neslogo, nezaupanje med delavstvo, da bo v svojem opravičenem boju onemoglo !n bo podjetnik ohranil nedotaknjen
svoi denarni mošnjiček.
Kdor le !e nekoliko sledil pisanj« klerikalnih listov. ?e moral že sam opaziti to
nesramno metodo klerikalnega pro-tldefavškeža beta.
ki se ne da primerjati z nobeno drugo politično grdobijo, ker s tem ubija bedno delavstvo, ki ima v današnjih časih’ najtežji živlienski boj.
Razbojniške so te metode poli tičnega bola. tolovajske, ker od poštenih liudi jih ne more nihče pričakovati.
Opozorili smo tukaj morda nekoliko preveč površno na zlobnost maziljenih Hudi. od katerih zemljani ne bi kaj takega mislili. Ali vse to nam vsakdanji dogodki potrjujejo. Če se le nekoliko ozremo okolo sebe. nam zija od povsod ta
zinal s strupenimi iezlkl
v lice in se nam reži kakor sam peklenšček hudobno in hinavsko z edino želia. da nam škoduje in koristi tistemu, ki ga plačuje. ki gaje poklical. da ga čuva v Imenu Sikhovem Na vse te stvari mora biti delavstvo pozorno. Take metode boja so zle in le zli ljudje Hh utegnem po*
rahljati.	,	,	v	,
Delavstvo se ni posluževalo
nepoštenih metod.
ker se zanaša na svoje organizacije, svojo značajno poštenost, rta svoje iskreno delo zase in za svoje solmi
(»Proletarec* v Ameriki
Ni le cenejše politike, kakor radikaliziranje z jezikom. Tudi uspesna le, vsal za človeka ki se le poslužuje. Na površne duhove delajo bobneče fraze vtisk in kdor lih iztresa. obvelja med niimi za junaka. Pri tein ni veliko ležeče na tem. kakšne vrste ie radikalizem. Jingo ie radikalec, antisemit Luezer ie bil radikalec. Ro ckefeilr le radikalec, pater Zakrajšek ie radikalec in anarhist Je radikalec — vsak na svoj načine. Radikalizem ni nikakršna posebna ideia; naj-ne2natnejša ideiica in naivečji nesmisel se lahko razvile v radikalnost. Tisti, ki prodajalo radikalizem na so-ciialnem Doilu. se zelo motilo, če mislilo. da so originalni 5 duševno so popolnoma sorodni nacilonalnim šovinistom ali religioznim zelotom. Karakteristika radikalizma le pretiravanje in ošabna odklanjanje argumentov.
Socilafnl procesi se ne vrše poc? pogonom fraz. Sedanlemu sistemu se očita, da ie postal absurden. Razmere čluveške družbe ga prehitevajo; novim potrebam ne ustreza, ljudstvu ne služi. Preživlja se. Njegovo orodje ostala neizpremenieno. a njega razumnost ie izuinAa. Zato se mora umakniti drugemu, novemu sistemu, ki na! se viema z razumnostjo.
Če ie tako. tedai ie lasno, da mora imeti razum prvo besedo pri preureditvi. Radikalizem pa postavila na n!cca mesto strast, ki opaja in dela človeka nesposobnega za jasno sodbo. Radikalizem Je sovražnik vsemu, kar se mora graditi z razumom.
Radikalizem besede ie prišel v modo. S tem postaja nalezljiv. Moda nima nič opraviti s pametio. Večinoma se kresa z nio Človek se ne oblači tako in tako. ker ie bolie od drugega načina, ampak ker se vsi oblačijo tako. Briie se pod nosom, ker je v Ameriki taka navada, čeprav mu Je v resnici strašno sitno. Imenuje se boliševika. ker se dragi tako Imenujejo.
Razum? — Vprašajte jih. ki prepevajo himno boljševizma, kaj je pravzaprav boljševizem! Poizkus se izplača: laz sem ea naredil. V enem mestu sem vprašal petindvajset oseb, kal ie boljševizem; dobil sem enoln-dvaiset različnih odgovorov. AH vs!, ki so se razhaiali v svojih odgovorih, včasi kakor noč in dan. so trdili o sebi, da so boliševiki. Poznal sem lih Nekateri so bili še pred kratkim
0 domačih razmerah.)
zagrizeni cesarievci, drugi fanatični katoličani, drugi absolutni Indiferen-ti. dva ali trije so sc imenovali anarhiste. Od mraka do zore so vsi postali »boliševiki«. a vsak z drugo temeljno idelo in drugim programom.
Ne težko, ampak nemogoče ie povedati danes, kaj le boljševizem. Pred revolucijo je bilo to lahko. Meniševifci so imeli en program, boli-ševiki so imeli drugega, in človek le lahko spoznal In razumel razliko. Odkar so boliševiki v enem delu Rusije prišli do moči. ie stvar vsa drugačna. Ali nai se boljševizem presoja do svolem prvotnem programu, po načinu, kako si le prisvojil oblast v Petrogradu in Moskvi, pobrest-litov-skem miru. po svoi! poznejši taktiki9 In po kateri ? Nfegova taktika se je izprcminlala do kraJn in do času: boljševizem v Moskvi Je bil eno, boljševizem v Vladivostoku drugo , boljše v iška taktika leta 1917. se razlikuje od one leta 1918. hi ta od one leta 1919. Katera Je »pristno boljše ■ viška?«
Leta 1917. so nam predavali, da ie absolutni pacifizem, nmr za vsako ceno glavna ideja boljševizma. Lenin le to t<yncH»to ovrgel — v teorili hi praksi: toda tisti, ki so aplavdirall boljševizmu, ko so mislili, da Je ultra • pacifističen, mu enako arlavdTalo sedai. ko organizira armade, fabri-cira orožje in se biie na več irontah kakor nekdanja carjeva armada. Slavili so boliševike. ko so gonili ravnatelje. tehnične vodJe itd. iz tovarn' hvalijo iih danes, ko jih kličejo nazaj in išče io še drugod.
Za k a (eri boljševizem se toreJ ogrevajo?
Boljševizem na Ogrskem se kardinalno razlikuje od onega na Ruskem, oba pa od onega na Bavar-
1 skem iu od spartaclzma v Berlinu.
Ali !e vsebina čisto postranska in te le treba, da ie oblika radikalna? če Je tako, tedaj bi radikalci morali zavreči tudi boljševizem, kajti pokazalo se ie. da se dobi še kal radikal nejšega. V Monakovem so nltraradi-kalci vrgli boliševike, ker so iim bili tudi preveč »koservaiivni«. Tako se radikalizem vedno lahko stopnjuje. Ali kakor ne postaja vera boljša, če se prevrže v fanatizem, narodnost ne, če se prelevi v šovinizem, tako se tudi socilalizem ne zboljša s samim radikaliziranjem.
LISTEK,
Ant, P. Čehov;
Soseda.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
Peter Mihajlič Ivašin ie bil zelo slabe volie; nieeova mlada sestra je bila ušla k oženjenemu Vlasiču. Da Di se otresel morečeea, tožnega raz • položenla. ki mu ni dalo miru niti doma. niti na doHu. je klical na pomoč čustvo pravičnosti in svole pošteno, dobro prepričanje, — sai je vedno zagovarjal svobodno ljubezen — a to lil pomagalo in vedno le prišel preko svole volie do takega zaključka, kakor glupa varuška, namreč da le sestra nekaj zagrešila in da mu ie Vla-slč sestro ukradel. — In to čustvo je bilo mučno.
Mati po ves dan ni prišla iz sobe, varuška ie govorila šepetale in vedno vzdihovala, a teta se le pripravljala vsak dan, da odpotuje; znosili so nlene kovčege v predsobo, nato Da zopet nazaj. V hiši, na dvorišču in na vrtu ie vladala tišina In podobno ie bilo. kakor da imajo v hiši mrliča. Teda, služinčad In celo muziki so gle-
dali na Petra Mihailoviča, kakor se mu le dozdevalo, zagonetno in sum-no. kakor bi hoteli reči: »Tvojo sestro so zapeljali, kaj držiš roke križem!« Očital si ie brezdelico, dasi ni vedel, kai nai stori.
Tako ie poteklo kakih šest dni. Sedmi dan. v nedeljo po obedu, je sel prinesel pismo. Naslov je bil pisan z znano žensko pisavo: »Nieni pre-vzviš. Ani Nikolajevni Ivašini.« Petru Mihajliču se Je zdeio, da Je bilo na ovitku pisma, na rokopisu in na nedopisani besedi »prevzvlš « nekaj izzivajočega, svojeglavega, svobod-njašKega. A žensko svobodniaštvo le uporno, neizprosno, kruto...
»Ona raie umrje, nego se materi uklone in io poprosi oproščenja,« je mislil Peter Mihajlič. ko le nesel pismo materi.
Mati je ležala oblečena v postelji. Ko ic zagledala sina, se le sunkoma dvignila, popravila sive lase, ki so Ji silili izpod čepice Jn hlastno vprašala:
»Kai je? Kai je?
»Poslala je...« ie delal sin in 51 iziočil pismo.
Ime Zina in celo besedica »ona« se v hiši nista izgovarjala: o Zrni so
gnvoiiiile brezosebno: »poslala Je. ušla ie. - •« Mati ie spoznala hčerin rokopis, obličje se il Je spačilo in zmračilo: sivi lasle so zopet pogledali izpod čepice.^
»Ne’« ie vzkliknila in zakrilila z rokami, kakor bi fi pismo opeklo prste. »Ne, ne* n,-kdar! Za nič na svetu!«
Mati ie od goria in sramu histerično zaihtela: očividno bi bila rada prečitala pismo, a branil ii je ponos. Peter Mihajlič ie razumel, da b! moral sedal sam pismo razpečatiti in prečitati naglas, nenadoma ga ie obvladal srd. kakršnega še ni poznal. Stekel So na dvor in zaklical selu: »Povej, da ne odgovorimo! Ne odgovorimo! Tako povej, živina!«
Raztrgal ie pismo: nat oso mu zalile oči solze in čuteč se krutega, krivega in nesrečnega ie krenil na polie.
Bil je šele v 28. letu, a bil je že rejenega telesa, oblačil se ie starinski v široko, prostorno obleko in ie bolehal za naduho. Imel je že vse znake starega samca. Nikdar se ni zaljubil, na ženitev tli mislil in ljubil !e le mater, sestro, varuško in .vrtnarja Vasi-Uiča; cenil je dobro led. počitek po
obedu ter razgovor o politiki in o vzvišenih stvareh... SvoJčas le dovršil vseučiliške študije, a sedaj je smatral to za nekako dolžnost, ki se ji ne morejo ogniti mladeniči od 18. do 25. leta: vsal misli, ki so mu sedaj vsak dan blodile do glavi, niso Imele nič skupnega z vseučiliščem in z vedami, s katerimi se !e bavil.
Na noliu Je bilo vroče In tiho kakor pred dežiem. Gozd se ie paril od smrek in napol prhlega listi« seje širi! voniiv. težak duh. Peter Mihajlič se le večkrat ustavila! In si otiral vlažno čelo. Ogledal si Je svojo ozimno In faro žito. obhodil deteliišče in parkrat splašil jerebico z mladiči; vedno ie mislil, da to neznosno stanje ne more večnd trajati in da se mora tako ali drugače končati. Končati kakorkoli, nepremišljeno in šiloma, vsekakor končati.
A kako? Kai storiti?« se ie izpraševal ki se proseče oziral proti nebu in na drevle. kakor bi orosi! pomoči.	.r	,
A nebo in drevesa so molčala. Pošteno prepričanje mu ni pomagalo, zdrav razum pa mu je govci ;l. da mučnega vprašanja ni možno rešiti drugače kakor glupo in da današnji
Že davno ie »Proletarec* deial. da ie naihollše. k«r so storili ruski boliševiki. to. da izvršuleio eksperiment. ob katerem se sociJalisft drugih dežel lahko uče. Lenin sam pripoveduje. da se iim mnogo reči ni posrečilo: Gorkii pravi, da so delali napake in da iih še delajo: Trockil sc z marsičem ne strinia. kar zago • varia Lenin. Ce sami tako govore, tedai imamo pač tudi ml pravico po vedati enake misli. A če le dognano, da so delali napuke. imalo socilalistl v drugih deželah nrofitirati od tega in skrbeti, da ne ponove njih napak in škode, ki so jo s tem povzročili.
Tak} eksperimenti sc sedat PO Evropi množe in s tem zgledi, ob katerih se socllalisti povsod lahko uče. To le vrednost vseh teh eksperimentov. da drugi lahko posnemalo, kar le dobrega v nllh in odklonilo, kar le slabega.
Ali pa socijaliste v Ameriki ni glavno vprašanje, ali naj se boliševiki v Rušili in na Ogrskem hvaliio ali gralaJo. temveč kaj ie sociJallstom v tel deželi delati. O niih končnem ciliu ne more hiti dvoma, če so res socijalisti. Ta cili ic organizacija družabne produkcije in distribucije namesto kapitalistične. Kakor pa 1« lahko povedati ta cJil. tako težko 16 za vsako deželo posehel označiti izhod iz kapitalističnega sistema v in-dustriialno demokracijo. Eno le go« tovo: Po enakem receptu povsod st to ne izvrši. Kdor količkaj misli, mora spoznati, da so bile v Rušili in da so na Ogrskem in Nemškem povsem drugačne razmere kakor na primer v Ameriki.
Na Ruskem ie odigrala armada veliko vlogo v rcvolucHI: v Nemčiji menda še večio. Baš Nemčiia le v tem oziru izredno poučna. V času brest-iitovskih pogajanj so ruski boliševiki na vse moaoče načine apelirali na nemško armado. Vsi pozivi so bili zaman. ViHemovi vojaki, tedaj zmagoviti na vseh frontah, so se rogali ruskim delavskim bratom in iih s slastlo pobijali. Prav ta armada to postala rebelična. ko ic bila poražena in v sled tega desorganizirana in demoralizirana. V premagani armadi gre disciplina lahko rakom žvižgat: vojaške enote se razblinejo, pomešalo, tuli oiicirli pridelo namesto znauih. Kakor naneseio prilike, postanejo taki vojaki ronarii ali pa revolucijonarli. Avstrijski oficirji so se do porazu lotili armadnih blagajn. Vojaki so po Kranjskem prodajali svojo opremo; Idebec kruha le bil vreden konja.
V Ameriki ni nič podobnega. Tukaj misliti na oboroženo revolucijo ie blaznost, pridigati to ie hudodelstvo. Kakor ie Jaurčs dejal. Je revolucija opravičena, kadar io izvrši večina
■parciauiLP i »t pr-w^wer.r9KflR'‘.qn»
prizor s selom ne bo zadnii te vrste. Strašno je misliti, kal bo še iz tega1.
Ko se Je vračal domov, ie že zahajale soluce. Sedai se mu je zdelo, da vprašanja sploh ni možno rešiti. Z izvršenim dejanjem strinjati se ne more. sprave zavračati tudi ne more, a srednje poti ni. Snel le klobuk hi sc pahtial z robcem: ko je bil od doma še kaki dve vrsti, le začul odzadaJ Žvenklianie. Biserni zvoki, ki so se združevali v uspelo ubrano soglasje, so Izvirali od zvončkov in kragulj* čkov, s kakršnimi sc ie vozil edino okrožni načelnik Medovskij, bivši huzarski častnik, ki le zapravil vse svole imetje, bolehen človek, °dda-Uen sorodnik Petra Mihaihca. Pri Ivašrnih le bil čisto domač in do Zme je čutil nežno očetovsko nagnenje.
>,K Vam sem namenjen.« je dejal, ko ie dohitel Petra Mihailiča. »Sedite na voz. da Vas popeljem! •
Smehljal se ie in veselo gledal; očividno pm še ni bilo znano, da je Zina utekla k Vlasiču; mogoče so mu o tem že pravili, a on ni verjel. Peter Mihajlič se ic čutil v težavneip položaiu.
»Dobrodošli!« ie zamrmral in zardel do ušes. ne vedoč, kako in kal
Stran 8,
MAPR1J.
Siev. 80,
proti brntaln! manjšini. Stanje organizacij. uspehi volitev, ravnanje ljud-stva v političnih rečeh kaže. da ne reprezentira socilalistična stranka večine prebivalstva, še mani pa !o predstavljalo radikalnejše organizacije kot S. I- P. ali I. W, W. Kako za vse na svetu naj povsem očitna manjšina v razmerah, kakršne so v tei deželi, izvrši oboroženo revolucijo? Pridigati tak eksperiment ie lahka reč. Kdo prevzame odgovornost za žrtve, ki padeio brez uspeha in pridejo brez koristi v ječe, ako se da delavstvo tu ali tam res zapeljat! od takih pridigat jev?
Moč delavstva n! na jeziku, ampak edino v orvanizacijj In v niecovl organiziran! sposobnosti. Frazasto radikaliziranje ie zločin nad delavstvom, ker mu daie upe. ki se ne mo-reio izpolniti. Nihče pa si tako ne želi puhlega radikalizma, kakor nalboli reakciionarni kapitalisti, ki bi radi enkrat ugnali delavstvo v kozji ro? in mu za jjekai časa strli pogum.
Proti zavednemu sociialistične -mu delu ie danes težko nastopati. Zaradi organizacije, pouka, političnega dela obesiti človeka ne gre me • ni nič tebi nič. Prav to delo pa le iz koriščevaicem najbolj nevarno. Ce se delavstvo trdno organizira, 5e dobi zakonodajni aparat v svoie roke
in postane po pravici gospodar situacije, se kapitalizem tudi na baionete ne more več zanašati, zakaj tedaj so tudi baloneti delavskemu Hudstvu pokorni. Nikomur ni vsled tega toliko ležeče na tem, da zvabi oroleta-riiat s pravilne poti. kolikor baš nal-večiim sovražnikom delavstva, ki bi radi dobili priHko. da mu ouste žilo.
To ni nova iznajdba. Kdor ie imel kai dalie posla z delavskim gibanjem, inia lahko dovoli izkušen! v tem. Vedno je bilo priljubljeno sredstvo delavskih sovražnikov vtihotapljati v delavske organizacije »anarhiste« in vsakovrstne velike radikalce, katerim le bilo vsako delo prekrotko, pa so hujskali, dokler jim ni šel kdo na limanice, ki ie potem navaduo drago plačal svolo lahkovernost.
Resnica ie, da koraka socilalizem. In če noče ameriško delavstvo zaostati in zamuditi čas. tedaj se mora resno lotiti svoie prave naloge, ki lo diktiralo razmere v deželi: Organizirati se. politično se izobraziti, napraviti se sposobno, da prevzame in Izvrši veliko vlogo, ki mu ie v človeški družbi namenjena. To ie pot. na kateri le treba dela in truda, toda pot, ki drži do uspeha. Radikalno deklamiranje ie cenejše, ie da ne prinaša nobene koristi
Izredni strankin kongres v Mariboru.
II.
Strankin zbor v Mariboru, na katerem ie bilo zastopanih nad 23 tisoč zavednih delavcev in delavk po svolih zastopnikih, ie dosti izrazito povedal, da mora delavstvo, če hoče dosegati uspehe, hoditi trezno in pametno pot. ki ne nasprotuje ne načelom in ne razumu. To je bilo na kongresu za vsakega zastopnika delavskih organizacij najvažnejše. Kongres ie šel preko kapric, preko vseh očitkov in ie s svojim solidarnim nastopom le pokazal, da svojim dosedanjim zaupnikom ne izreka nezaupanja. Zavedal se ie. da so zaup niki stranke posvetili vse svoje moči delavski stvari povsod, kamor iih je klicala dolžnost in naročilo, oziroma mlsila. ki jim je le nalagala stranka.
V tem oziru se ie kongres popolnoma lojalno izjavljal. Da le meščansko časopisje, zlasti klerikalno, skn-šalo zanesti razkol v delavske vrste z lažmi, obrekovanjem in demagogi jo. to stranko ne sme nikoli tangi-rati. ker ie stranka odgovorna za dejanja svoiih zaupnikov, dokler ravnajo v nie imenu.
Na tem strankinem zboru je šlo za spremembo taktike, ne v bistvu, marveč le v vprašanju ministerija-lizma. In ker je kongres predlogom strankinega vodstva, ki }e že od zadnje seje izvrševanega odbora stalo na tem stališču, pritrdil, le s tem ustvarjena podlaga za nadaljnje delo.
V stranki se mora predvsem u-veljav iti dosedania resnost deta za proletariiat. To delo mora iti zlasti v dveh smereh. V prvi vrsti se mora povzpeti proletariiat do spoznanla socilalizma. v drugi vrsti oa mora izvesti organizacijo, ki v vsakem Wfcneru upošteva disciplino. Nič nam ne pomaga, če imamo Še toliko organizacij, če te organizaciie ne bi bile disciplinirane. Ce hoče vsaka organizacija svoio pot. če se postavlja po robu zaupnikom, ki lih je izvolila. grozi z izstopom, ali nastopa nasilno proti sklepom ali nroti celoti.
ie taka organizacija slabo disciplini rana. ker s tem dele v organizaciji neprijetnosti, sovraštvo in povzroča mnogo nepotrebnega dela ter ubila zlati čas. ki bi ga lahko porabili za delo. za izobrazbo m organizacijo. In to. kar velja za organizaciie. velja tudi za posameznike. Najvažneje v organizaciji pa je kulturno delo.
Ne razburjajmo se. če nam kdo to pripoveduje, ker se moramo zavedati. da človek ni nikdar doveli izobražen niti v navadnem pomenu besede, kai šele v socilalfemu, ki Je veda in popolno prerolcnie človeške ga duha. Nalbolfši poznavalec socl-ializma še daleč nj popoln sociialist. ker kolikor toliko voliva nanj njegova vzgoja, razmere in vsa okolica.
V tem sl moramo biti na Jasnem. Nekoliko drugače ie z disciplino, ki te zunanja oblika organizaciie. slo neča na zavesti hi prepričanju, da Je moč organizaciie te v skupnosti
V tem zmislu je mariborski kongres dokazal s vol veiikl namen. Na nfem se ie izrazila volia discipline, ki le potrebna bila dosedal in bo potrebna tudi vbodoče.
Sklepe, ki so bili kongresu, bo izkušal bor stranke izvesti Posvetovati se mora ustvariti trdno oodiaoo za disciplinirano organizacijo, ki bo vedela ceniti in pošteno upoštevati naše dosedanje organtzatorično delo.
Iskreno delo za organizacijo more prinesti lep razvoj in zavest socilaHzma. Vse te naloge !e prevzel novi izvrševahii odbor.
napravljeni na izvrševalni odkar najhitreje, o nHh v celoti.
nal se mu nalaže. »Zelo mi je drago«, ie nadaljeval in se skušal nasmehniti... »toda Zina je odpotovala, a mat! ie bolna.«
»Kako neprijetno!« ie vzkliknil okrožni načelnik, zamišljeno gledaje na Petra Mihadiča. — »A iaz sem nameraval preživeti ta večer pri Vas. Kam je odpotovala Zinajida Mihaj-lovna?«
»K Sinickim, odondot oa nemara v samostan. Ne vem zagotovo.«
Okrožni načelnik ie izpregovorfl še nar besed in se nato vrnil. Peter Mijmilič je šel domov in s strahom v srcu premišljeval, kal poreče okrožni načelnik, ko izve resnico Predstavljal si ie čustvo in poglabljajoč se vani ie stopil v hišo.
»Pornozi, gospod, pomozi!« je mislil.
V obednici ie sedela pri večernem čaiu sama teta. Kakor navadno, ie nosilo njeno obličje tak izraz, da se. naisi ie slaba in brez zaščite, ne da žaliti od nikogar. Peter Mihajlič je sedel na drugi konec mize (tete ni mara!) in je jel molče piti čaj.
»Tvoja mati danes zopet ni obedovala.« je Izpregovorila teta. »Ti bi se motal za to brigati, Petruša! Ako se umoriš, s tem gorja ne odpraviš!«
(Dalie prih.)
Plebiscit na Koroškem.
LDU. DuuaJ. 13. (CTU.) »Tele-graph« poroča: Oblasti v Celovcu so dobile iz Pariza vest. da odpotuje komisija za nadziranje glasovanja dne 24. t. m. iz Pariza tia Koroška
SKRČENJE JUGOSLOVANSKE MIROVNE DELEGACIJE.
LDU. Beigrad. 13, Tribuna piše'o vladnih ukrepih za proračunsko ravnotežje- Poleg že oblavtienih kora kov za finančno saniranje naše mlade države se Je vlada odločila za nastopno: 1. Da se naša mirovna delegacija v Pariza Skrči na minimum in da ostaneio tam, dokler bo treba, samo glavni delegati: Pašič. Trumbič. Vesnič in Žolger, vsak z enim tajnikom. Vsi drugi člani s pomožnim osobjem pa se vrneio domov. V zvezi s tem le odpovedano stanovanje v Parizu, za katero je država dose! plačevala velike vsote. 2. Odpoklicani bodo vsi volni atašeji, ki so od več pri naših poslaništvih v inozemstvu. za katere so se plačevale tudi precejšnje vsote. 3. Pomoč ruskim beguncem se zmanjša za polovico. .4. Menjava denaria se bo podvrgla naj strožji kontroli.
Jadransko vprašanje.
LDU. Beigrad, 13. »Balkan« piše o iadr&nskem vprašanju: Včeraj Je bila seia ministrskega sveta, na kateri je bil od demokratske zaiedntce prisoten g. Draškovlč. Kolikor smo mogli izvedeti z merodajnega mesta, se Italija žuri, da bi se to vprašanje rešilo čim prei in poskuša z nami direkten sporazum. Vlada le razpoložena. da bi prišlo do lojalnega sporazuma, ki bi omogočil, da bi so v
bodoče razvili JačJi politični in gospodarski odnošail med Italijo in našo državo.
ČRNOGORSKO VPRAŠANJE,
LDU. Praga. 13. (CTU.) Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo kate gorično dementlra vest. da mirovna konferenca odobrava ljudsko glasovanje v Crni gori.
LDU. Berlin, 13. (CTU.) Iz Londona iavliaio. da ie vodla liberalne stranke Maclean v poslanski zbornici prosil vlado, da bi delala na to, da se zavaruje pravo samoodločbe črno • gorskega naroda. V imenu vlade le odgovoril državni tajnik za zunanje stvari, da se bo mirovna konferenca pečala s črnogorskim vprašanjem.
STAVKA OBC, NAMEŠČENCEV
V TRSTU — KONČANA.
Trst. 14. aprila. (Izv.) Z včeraj-šniim dnem Je končala velika, enajst dni trajajoča stavka občinskih nameščencev in uslužbencev vseh kategorij. Med zastopniki organizacije občinskih nameščencev in vlado Ji došlo do končnega sporazuma. Po vseh komunalnih obratih, podjetjih in uradih so takoi pričeli z delom-Občinski nameščenci so bili vladt predložili obširno spomenico glede izbolišania niih gmotnega položaja in glede preosnove občinske službe ne pragmatike. Vlada se ie krčevito branila privoliti v izbolšanle plač ter ni hotela odobriti postavke 13 milil lir v proračunu za 1. 1920. — Uspeh stavke ie bil predvsem izvojevan od trdne in solidarne socifalističuc strokovne organizacije.
ZAHTEVA PO NEODVISNOSTI ALBANIJE
LDU, Beigrad. 13. Iz Tirane javljajo: Dne 25. mat ca Je arbanaška narodna skupščina sprejela izjavo, s katero izrekajo nado. da se bo Italija ozirala na želie arbanaškega ljudstva. da bo izoremenila svoio politiko in priznala neodvisnost Albaniie Nadalie zahtevalo od Angliie in Francije. da resoektirata pravo samoodločbo in zaščito narodnih manjšin. Zahvaljujejo se Wilsonu in ameriškemu narodu, da sta ščitila male narode.
Francozi Izpraznilo Fraklurt in okolico.
LDU. Pariz. 13. (DunKU. — »Agence Havas*.) Angeški poslanik lord Derbv Je včeral izročil ministr skemu predsedniku Millerandu odgovorno noto na francosko noto. ki lo je preiel dan popre!. Millerand je takoi podal zadovoljujoča pojasnila In zagotavljal, da se bodo čete popolnoma in naenkrat umaknile iz zasedenih mest na desnem bregu Mena; razložil Je okohiosti. v katerih so Francozi postopali.
Uuičenle uetuškesa orožja.
LDU. Pariz. 13. (DunKU. — »Agence Havas«.) Snoči sta imela v voinem ministrstvu ministra Churchill in Lefebre važen porazgovor. Razmotrivala sta tehnična sredstva za izvedbo določbe versailleske pogodbe glede oddaje in uničenja nemške municije hi nemškega vojnega gradiva, zlasti topničarškega. ^Dosegel se ie popoten sporazum, število francoskih in angleških nadzornih častnikov se bo pomnožilo, da se pospeši delovanje. Porazgovoru je pri-sostvoval tudi maršal Foch, kakor tudi več angleških hi francoskih generalov.
RAZPUST TURŠKE ZBORNICE
LDU. Carigrad. 13. (DunKU.) Zbornica se Je z iradejem razpustila Posebnih dogodkov ni bilo nobenih.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V ANDALUZIJI.
LDU. London, 13. (DunKU.) Brezžično.) Iz Gibraltarja javljajo, da ie ianova izbruhnila stavka na an daluziiskih železnicah in da »e Uib raltar odrezan od celine.
NEMIRI V GUATEMALL
LDU. VVashington. 13. (DunKU, — Brezžično.) V Guatemah L izbruhnil udot zooer predsednika Uporniki so osvojili mesto so se razvili poulični bojt ameriškega poslaništva call ameriški mornarii.
— Razbojniški napadi. Iz Nikšiča
javljalo, da so istočasno, ko so razbojniki napadli generala Tržiča, razširili svoio akciip tudi na nevesini-sko pokrajino. V Rovcih so razbojniki prizadejali velike izgube tamkaiš-nii močni žandarmeriiski patroli. Na Belem polju so iz zasede ubili major-la Ruda Medoliča in njegovega spremljevalca. LDU.
— Ameriška finančna komisija je prišla pod vodstvom mr. Murphvja 13. t. m. na Dunaj in se odpelje dalje v Prago* Ko se vrne na Dunai. se bodo začele razprave. Morganova skupina si nridržuie pravice, da bo vodila vso akcijo.
— Darilo Masaryku, Čehoslova Sko natodno ujedinjenje v Ameriki je poslalo predsedniku Masaryku za rojstni dan 1 milijon kron kot darilo, ki ga nai predsednik porabi.v korist naroda.
— V komisijo za sprejem rezerv, oficirjev le bil poklican kot zastopnik dobrovoHcev prof. Ludvik Vagaja.
— General Romanovskj ustreljen.
Iz Carigrada poročajo, da je bil tam general Romanovski ustreljen Iz samokresa v trenutku, ko ie hotel vstopiti v poslopje ruskega poslaništva. Romanovski ie prišel skupno z Djenikinom z Krima.
—- Eksplozija, Listi iavliaio iz Ah ■ na: Dne 13. t. m. popoldne le stolber-ška tvornica za umetna gnolila zletela v zrak. Tvornica Rhenania in hiše v obližiu so močno poškodovane. Mrtvih ie 20, hudo ranienih iako mnogo. Mrtvih ie vseh 17 delavcev, ki so delali v tvornici, ko se ie dogodila nesreča.
—• Uspeh francoskega premijskega posojila. Francoski minister za Finance ie razglasil v poslanski zbornici uspeh zadnjega premiskega posojila. Podpisalo se ie 15.000 milijonov frankov.
— Španska bolezen na Japonskem. Iz Tokia se poroča, da ie po brala španska bolezen preteklo zimo na Japonskem 65.000 liudi. Obolelo ie pa nad poldrugi miiiion Hudi. Najhuje ie epidemija razsajala v Tokiiu in Osaki. kier ie bilo po kakih 10.000 smrtnih primerov. Ker se oblasti jse vedno boie. da se ne bi epidemija povrnila, so odredile, nai se nosilo posebne varnostne maske.
— Za aristokratske bedake. Du
nutski Usti oblavtiak) sledeči oglas:
V najkrajšem času nameravam odiri v Ameriko, kjer bom tamkajšnjim milijonarjem priporočil gospode i? naifineiših krogov v Fvropi za može niihovih hčera. Poživljam kavalirje, sine veleindusrrilcev ko tudi gospode odličnega stanu, ki so dobro situ • irani. da ne zamude te prilike in da se čim preje oglase pri J. Kleinu«... Listi pišek), da hodilo norci k temu človeku v celih trumah in plačalo za vsako avdiietteo 50 frankov. Av strijskl artstokratie menijo, da bodo — ko so izgubili oblast — vsaj svoie grofovske in baronske naslove spravili v denar za težke ameriške do-larie.
— Predavanja umetnika Janka BraJlča, ki ie bilo napovedano v to rek. ni bilo. Braiič ie prehodil tnnogo sveta in ie biva! zadnii čas v Italiji, odkoder so ga izgnali. Opisati ie baje hotel na predavanju odnošate stalile napram duooslaviji In orisati namene in naloge države v tem sporu in v svoji notranjosti. Kdo le preprečil predavanje, nam ni znano, vse kakor se nam pa čudno zdi. zakaj bi se o teh stvareh ne smek> govoriti, vsaj itak nič ne poznamo razvoja italijanske pditfce .zlasti v Jadranskem vprašani«.
ob tem V varstvo so se izkr-
Novice.
— Obsojena nemška podivjanka.
Mariborsko sodišče Je pred kratkfm obsodilo neko Terezijo Pacher. ki Je pred letom dni, ko so oodivianl volkswehrovcl v neki hiši pri Vov-brah osamljenega Srečka Puncerja pobili, še na mrtvega streljala.
— Železniška zveza Skoplje-Gostivar Je zopet vzpostavljena.
Dnevne vesti.
Cez tri mesece se bomo vozili na železnicah tako kakor v medvojnih Časih.
In zavidate nas bodo vsled tega vse države. Ce ne verjamete, vam oovema da ie minister za železnice, duhovnik dr. Korošec, »požegnal« železnice in železničarje tako, da bomo, kakor se bere v »Slovencu«, imeli v treh mesecih popravljenih 400 lokomotiv in precejšnje število vagonov in še marsikaj drugega. Sicer niegov blagoslov ne učinkuje takoi, Pač pa se bo do »Slovenčevem« računu učinek pokazat natančno po treh mesecih. Kako smo veseli, da nam bo v teh težkih časih vsai ta mož pomagal iz neznosnih muk današnjih časov. Le škoda, da Je Korošec et consortes svojčas »požegna!'-draginjo, svobodno trgovino In ve-rižništvo. namesto da bi vse to pro-klel!
»Kdo je kriv, da ni živil.«
Pod tem naslovom skuša »Slovenec zvaliti krivdo za sedanje Izvažanje živi! iz Jugoslavije v Madžarsko na rame prejšnjih vlad, to pa !e
zato. da opere početje sedanie vlade v tem ozitu. Ali ne posreči sel VsaK namreč ve, da so klerikalci sicer, mojstri v laži, da pa se jim v tem primeru laž nikakor ni posrečila. Mirovna pogodba z Madžarsko, kakor znano, sploh še ni sklenjena, to-rei bivši vladi tudi ni bilo mogoče odobriti lo s tem tudi ne p; susa za izvažanje živil v Madžarsko! Klerikalci bale sedal s »ležkhn srcem« in pridno izvažaio živila na Madžarska in so se torei glede krivde bivše vlade na tem izvozu zopet s težkim srcem in s povzdignjenimi očmi zlagali.
Izkoriščanje delavcev. Prejeli smo: V Ljubljani na Poljanski cesti ie obrtnik, iermenar g. Sega. ki izkorišča svoie delavce na način da mu moralo dnevno garati skoro 14 ur (od 6. ure do 12., ter od po! 1 do 8. ure zvečer) brez plačila za čezuroo delo. dasiravno ie bil že opozorjen na osemurni delavnik. Čas ie. da se take nesociialne razmere odpravijo.
Prošnja vdove. Slišala sem, da se vdovam nekoliko zvišajo pokojnine Prosim, kdo bi se usmiJLl uboge vdove in ji pomagal vsaj z dobrim nasvetom. Moj mož je bil pri Južni železnici sedem let uslužben, a leta 1899 je smrtno ponesrečil Dokler sem bila delazmožna. mi ie bil še za-siguram obstanek, toda danes, ob tel draginji z mesečno pokojnino 10 K 80 vin. in v starosti 76 let pa mi ni možno ne živeti in ne umreti. Moj mož je v najlepši dobi žrtvoval svoje življenje kapitalistom okolu Južne železnice, a danes dobivam mesečno pokojnine za en kg koruzne moke. Kam naj se obrnem, da najdem pravico? Kdor bi se zavzel za stvar vsaj z dobrim nasvetom, mu bom hvaležna vse ure, ki so ml Še določene. Naslov se nahaja v uredništvu »Naprej«.
Komunike. Finančni minister le dne 9. marca t. 1. pod G. D. N. P. št. 2501 izdal naredbo. da se takoi prične oziroma nadaliuie in konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke v vseh novih pokrajinah in za vsa leta. za katera se ta odmera še ni izvršila in so dani zakoniti po-goii za to. Obenem ie pozval delegate. nai — z ozirom na težki finančni položaj, v katerem se nahala država, ukrenejo vse, kar le potrebno. d»
na naienergičnejši način pospeši vplačilo davkov na vojne dobičke in drugih med voino vpeljanih davkov. Istotako ie dne 9. marca t. I. pod G. D. N. P. št. 2502 izdal naredbo. da se odmera drugih (starih) neposrednih davkov za leto 1919 nemudoma konča. odmera za leto 1920. oa izvrši v predpisanih rokih. Tudi glede teh davkov ie ukazal, naj se z najener-gičneišo eksekucijo skrbi za vplačilo zapadlih državnih davkov.
Plačevanje Izvozne carine. Po predlogu finančnega ministra la sklepu ministrskega sveta se plačuje izvozna carina do 10.000 dinarjev v gotovini v dinarski .vrednosti, nad 10.000 dinarjev pa z garancijskim pismom denarnih zavodov v teku enega meseca.
t Dr. Henrik Schrelner. Dne .14. tega meseca je umrl dr. Henrik Schreiner. ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru. Bil je izvrsten pedagog in plodovit šolski pisatelj, — Izdal in napisal je mnogo šolskih knjig kot mnogoletni agilni predsednik Šolske Matice.
Zahvala. Soproga umrlega železniškega uslužbenca Karla Kisel*. Helena. se zahvaljuje’ vsem znancem, prijateljem, železničarskim oruaniza-ciiam In delavskemu izobraževalne-mu društvu »Svoboda« iz Radeč in Zidanega mosta, kakor tudi krajevni politični organizaciji, železeičarskl godbi, postaienačelniku in vsem uradnikom, ki so se udeležili pogreba. Prisrčna hvala tudi vsem cenjenim darovalcem, ki so mi v prvi sili priskočili na pomoč z lepo podporo. — Helena Kiselj, vdova, Radeče pri Zidanem mostu.
Proces dr. M, Rostohar ca, big. Uhllr. Včerajšnja razprava pred ljubljanskim okrajnim sodiščem ja odpadla, ker niso iz Prage prišli spisi o zaslišanju priče ing. Frevualda in ker glavna priča, postni kontrolor Hellmann ni mogel priti iz Vratlsla-ve k razpravi vsled potnega zadržka. Proces dr. M, Rostohar ca ing. Uhiif traJa že skoro eno leto. Dr. M. Rostohar je dne 25. aprila 19. vložil tožbo zaradi razždjenja časti.
Napačni 20-kronskl bankovci, Vi Ljubljani so se pojavili 20-kronski bankovci avstro-ogrske banke s po-, narejenimi koleki in s Donareieno štamnilio »Ljudske posojilnice•■. Koleki so zamazani. Na bankovcih i« besedilo štamnilje: »Ljudska posojil*
| ntca v Ljubljani«. Prava uradna l Stampilia tega zavoda se
glasi.
Stav. 86.
IAPR Bf,
»Ljudska posojilnica, rej?. z. % o. z. v
Liubllanl«.
Delavčevi ženi An; Leskovec v Spodnji Šiški se je nekam zatekla kokoš vredna 50 K. Prosi se, da bi jo
najditelj izročil proti nagradi v hiši št. 205.
Policijska kronika. Aretiran je bil mehanik Josip Kadunc, ki je ob prevratu i. 1918 izvabil od trgovke Marije Bergant v Sp. Šiški 764 nekdanjih avsiro-ogrskih »lil« ter 2 tisoč lir iste valute od realca D, Ogrizka. — V »Prvo delavsko kon-sumno društvo« na Kongresnem trgu so neznanci vlomili ter odnesli za 15.000 K raznega blaga. — Mlekarici Aojziji Kocijančič iz Vižtnarij je neznanec odnesel z mlekarskega vozička v Knafljevi ulici — 6 litrov mleka.
Veleverlžniki z moko na svobodi! Iz preiskovalnega zapora so bili ie dni izpuščeni znani veleverižniki z moko Vilko Meiač, Paul Erzin in
Ivan Vreček. Državno pravdništvo je proti njim ustavilo kazensko preiskavo zaradi goljufije, ker je »Žit-nl zavod« po svojih zastopnikih izjavil, da ni kot tak oškodovan.
Izgnan tihotapec. Iz kraljevine SHS ie izgnan italijanski podanik Antoeuollo Ulderico zaradi tihotapstva s tobakom.
Delavka Marija Ko-
.,IZ Jaške se ie v Karlovcu se-ixffnila s trgovskim pomočnikom -1 etanom Vinčeeem, Ko sta prišla v Miibliano, mu ie Mar. Kovačič, ki je u nameravala nakupiti nekai blaga, zaupala 3000 K in par amerikanskih čevljev. vrednih 1000 K. Vinčec je ootem v l iublianl izginil.
v	taivhia gonilnih jermen.
Plebiscitnem pasu B. v bližini de-^jttkaciiske črte na Koroškem, v Ve-triniu, so neznani tatovi ukradli na zaRi »Koroške lesne obratne družbe v Ulovcu« več novih in starih gonilnih iermen v skupni vrednosti 60 tisoč kron.
Tatyine na deželi. Značilno ie, da so čim števlineiše tatvine na deželi. Zadevna kronika bilieži razne drzne vlome do vseli kraiih. dočim so tatvine in vlomi do večiih mestih_Slo-ventie zalezeni, ker so tatinske družbe večii de! — na varnem.
Velik vlom »a Viču. Ko so v torek
' u'1!?' ^e'Rv^e tobačne tovarne prihajale na delo. ni bilo med njimi drugega razgovora, kakor o velikem vlomu na Viču. Neznani vlomilci so Donoči vlomili skozi obcestno okno v Prodajalno »Lahinje«, Agnole ter odnesli 5000 K denarja in razno drugo blago.
Vlom v Spodnji Šiški. Ponoči od 10. na 11. t. m. so neznani vlomilci vlomili v prodajalno Pimaria v Spod Šiški. Iz železne blagajne so odnesli 22.000 K in razno galanterijsko, špecerijsko in manufakturno blago. — Skupna škoda znaša 40,000 K. Vlomilci so doslej še neznani. Zanimivo ie, da so vlomi dolgo časa potihnili, a seda! so zooct na dnevnem redu.
Državna posredovalnica za delo, Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) se sprejmejo v delo: gozdarji (225), služkinje, kuharice težaki, hlapci, dekle, mizarji, va-
delaVkeZ1nkStr0-te’ P°ljski delavci ln
Društs
I ,tv° dlzay»-uslužbencev v
Ljubhaui. Javen shod z dnevnim redom: Dragima in naš sedanji poinSi se bo vršil dne 16. t. ni. v dvoran!
hotela Union, Udeležite se % vs! brez izieme!	%
čHalnfca. Dobroz-nanS
£2 * fPf’ dr' Pavla Kozine pri redi v nedeho 18. aprila ob 8. uri zv v dvorani hotela .Mesto Trst. kS-'
PrednrLJI ,fbra.nim sporedom. «.	vstopnic v trgovini
<Jr..frev“e^,^dborPv SI°v. ženskih
«Jk
društev brez razlike polit prepriča nja. Dnevni red: Posvetovanje glede udeležbe na iugosl. ženskem kongresu v Zagrebu dne 6„ 7. in 8. maja t. i. 2, Razgovor o ustanovitvi Zveze vseh slovenskih ženskih društev. 3. Slučajnosti.
Iz stranke.
Stavka tobačnega delavstva traja
dalje., V petek, dne 16. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil shod stavkujo-cih delavcev v vrtnem salonu gostilne pri »Novem svetu*, Gosposvetska cesta.
Državni stanovanjski
urad in vlada.
»Vlada nam dela največie težkoče" to so značilne besede iz ust uradnika stanovanjskega urada. Naredba o posegu po stanovanjih ie tu. izdana ie od dež. vlade, n vlada ie srtavnfj ovira, da se ta naredba ne izvede. In brezstanovanici prezebajo po vagonih. žive ločeni od družine oo umazanih luknjah, ali sc veseli najti prenočišče pii dobrem prijatelju. Verižnikr se smeieio naredbam, sai imajo denar, za denar dobe odvetnika, odvetnika vladaioče stranke, odvetnika z dobrimi zvezami, In rekurzi leže nerešeni ali pa so rešeni v nasprotju z naredbo.
Naredba ima namen voditi stanovanjsko evidenco, predvsem oa opro. stitl io zaseči prosta družinlska stanovanja. Toda kal se godi: V družinska stanovanja se naseljuje urade, trgovine, zasebne pisarne, inozemske zavarovalnice, agenture in društva. ateHeii. ki rastejo ix>hotno kot gobe pod patronanco vlade in — bakšiša.
Ozrimo se le na anonse po časopisju. le poglejmo po tablah mnogo-broinih filiialk vojnih dobičkarjev, trgovskih družb, agentur, oo nebroinih zasebnih In trgovskih pisarnah. Večina teh skladišč, pisarn, uradov se nahaja v hišah, v nadstropjih, kjer so očividno bili prostori pripravi teni In pripravi zn družinska stanovania. Vse te otvoritve, naznanila, izobesit-ve tabel vidimo še boli mnogoštevilno nastaiati do 2. decembru 1919. ko je naredba bila izdana, kot pa preje.
Javni nastavljenec. delavec, uslužbenec, ki te borba za kruh. ali klic oblasti postavi v Ljubljano. letaj, se pehai. pritiskaj za kljuke, prosi — nimaš pa zvez. nimaš denarja. nhnaS zastopnika advokata, ne moreš nagraditi hišnega gospodarja ta — stanovanje. za katero si se prvi oglasil, napravil vsa pota mu od?£ tvrdka N. oisarna J. nodietle P. urad U. Če le družinsko, kdo se briga za to, v najskrajnejšem slučalu se malo štedilnik pokvari, pa ?e vse v redu.
Na rešitev pritožbe bos čakal dolge mesece, in ne bo izpadla tebi v prid.
Vlada dela naredbe sama iluzmič-ne. ker ilh ne rešoektira saaiat Napravila ie za naredbo iluzorično že 2 izdaniem. ker le dala hišnemu posest -ni'cu in stanovanjskemu najemnika vso moč v roke nasproti onemu ki se poteguje za celo stanovanje ali pod-uaiemnino. Če se boste potegovali za stanovanje z vso energiio. če boste v smislu naredbe pregnali neupravt čeno stranko, ste lahko zasigurani. da ne dobite stanovanja, ako gospodar drži z neupravičencem.ali če niste na ta ali oni način dobili lastnika hiše in stanovanja na svojo stran. Zaman Vaš nauor. ves trud. ne ščiti vam ga naredba, ne ščiti stanovanjski urad, ne čuva vlada.
Ali niso upravičeno tnalodušni hi brezupni vsi brezstanovaici. kt skromno morajo gledati na svoja sredstva, ki so vajeni dela a ne pro-tekcije. katerim sc gabi podkupovanje. ali ki se podkupovati ne upajo?
Kako odoomoči tem razmeram. Vlada ščiti iavne nastavijence in druge »male ljudi* s primerno spremembo naredbe. vlada čuvai nad Izvedbo naredbe. sjcer pa roko proč tudi predsednik dež. vlade_ od stanovanjskega urada bodisi z vizitkami, bodisi i besedami, pred vsem pa proč s pro-tekcijo za denar — in za verižnike!
Radovedni smo danes samo Se, kai nam prinese nova naredba glede zklania stanovanjskih hiš. Morda tu di le kai takega, kar nam ie prinesel stanovanjski urad.
el mn.
TEMFŠVARSKI PROCES.
LDU. Temešvar, 13. (DunKU.) Agencija »Damiao« iavija: Proces prod temegvarskim Madžarom, kateri so se zarotili, da preženejo s po-močlo Horthvja in segedlnske posadke rumunsfre čete iz Banata, ie bu po sedemdnevni obravnavi končan. Dasi so podani dokazi za krivdo vseh obtožencev, je bilo vendar 36 oseb oproščenih z ozirom na nJU* mladost. Obsojenih le bilo le 8, in sicer dva na smrt. drugi pa na do • smrtni zapor, oziroma na dvajset do 15 let leče. Obsojenci so vložili priziv.
NOVO RU V AREN JE V NEMČIJI
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) »Berlin er Tage-blatU javila: Položaj na Ponioranskeui le, kakor menijo me rodajni krogi, zelo resen. Veliko število malih posestnikov zadržuje ži
vik. kar znači da se delalo priprave
za nov puč. Vsi poizkusi, aretirati generala Liittvvkza in majorja Bi-schfa. so ostali brezuspešni.
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Načelnik nemške socijalno-demokratske stranke le priobčil v »Vorv/ftrtsu« poziv, v katerem pravi med drugim: Sodrugi! Reakcija še vedno ni preje -njala rovariti, kar nam dokazuje nien predrani nastop. Po državi se širijo govorice o novih vojaških po-kretih proti Uudstvu. To nas sicer ne straši, vendar se ne bomo dali presenetiti od dogodkov. Sedanji čas zahteva od nas, da smo hladnokrvni, disciplinirani in čuječi.
PRVI MA.l V NEMČIJI.
LDU. Berlin, 14.. aprila. (DunKU) Kakor javljalo listi, }e komisija strokovnih organizacij za Berlin in okolico sprejela tale sklep*. Vsi nameščenci in delavci Velikega Berlina se pozivljejo, da ustavijo L maia delo. V važnih obratib i>a naj se dela za silo. Zaupniki posameznih obratov se pozivljejo, naj to sporočijo svojim strokovnim organizacijam, Posebne slavnosti strokovnih organizacij se nc bodo vršile.
POT OŽAJ NA RUHRSKEM.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) *Ber-liner Tageblatt« iavlia. da se ie na Ruhrskem v premogovnikih povsod vzpostavilo delo in da se delavci držita nadur, kakor so se domenili. Povsod vlada mir, tudi v Miihlheimu in Diisseldorfu.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) »Frel hcite iavl!a iz Haaeena, da so čete državne hrambe zapustile Iser!o*hn.
NAREDBA O IZJEMNEM STANJU
V	NEAlČiJl.
LDU. Berlin, 14. (DunKU). Ka kor javljajo listi, se Je vsled prizadevanja ’ pruskega* ministrskega predsednika izdelala državna vlad na naredba, po kateri se prenese iz vrševalna oblast za izjemno stanje na civilne oblasti. Vojaške oblasti se bodo pri tem popolnoma zločlle.
VPRAŠANJE NEMŠKEGA BRODOVJA.
LDU. Berlin, 14. (DunKU). Kakor Javljajo listi, je ententa odbila ugovore Nemčiji proti izročitvi ostale ga dela nemškega brodovja,
SAN REMO.
LDU. Pariz. 13, (DunKU. — »Agencc Havas?.) Ministrski predsednik Miilerand odpotuje v petek k mirovni konferenci v San Remo. SpremHal ga bo med drugimi maršal Foch. čigar navzočnost Je potrebna pri pogajanjih voiaških vprašanj glede Nemčije m Turčije.
VZPOSTAViTEV OSREDNJE EVROPE.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) >.Vos-sische Zeitung« iavija iz Pariza: šs ta mesec se sestane konferenca zastopnikov Zedinjenih držav. Anglije, Franciie, Italije, Švice. Nizozemske, Danske, Švedske in Norveške, ki bo proučevala sodelovanje Dri vzposta vitvi Osrednje Evrope.
SPLOŠNA STAVKA NA IRSKEM.
LDU. Amsterdam. 13. (DunKU.) Po poročilu »Telegraafa« iz Londo na so na Irskem proglasili splošno stavko kot protest proti lavnanlu Angležev s političnimi ujetniki. Izvzeti so obrati živlieniske važnosti.
IZMENJAVA SPOMENIC MED ZE-D1NJEN1MI DRŽAVAM]! IN NEM-
LDU. Berlin 14. (DunKU.) .A;or-wSrtse javlja iz Pariza. Kakor do-znava i/F.cho de I^arisc. sta bili med nemško in ameriško vlado ponovno izmenjani spomenici glede postopa-nia Francije. Berlinska vlada se ie obrnila na Zedinjene države s posebno noto. v katen se sklicuje na 14 NVilsonovih točk.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AlfiEKIM.
LDU. New York, 13. aprila, (DunKU), Stavka v vzhodnih in Južnih pokrajinah se je poostrila,
LDU. Washmgton, 13. aprila. (DunKU - Brezžično). Predsednik VVilson, ki je včeraj prvič po svoji bolezni sklical sejo kabinetnega sveta ie imenoval komisiio. ki se bo ba-vila z železničarsko stavko. Wa-shington je vslcd stavke popolnoma izoliran, vozijo Ie nekateri osebni vlaki Položaj je izredno kočljiv. Pripravljenih Je mnogo tovornih avtomobilov, ki bodo dovažali ŽI-
Vila'lZVOZ PŠENICE iz JUŽNE AMERIKE.
LDU. Buenos Aires. 14. (DunKU.
—	»Havas«.) Poljedelski minister.
dementira vest, da le vlada baje
sklenila, preprečiti izvoz pšenice. Vlada bj se bavlla s tem vprašanjem, ako bi koncem lunija mesečni izvoz dosegel tri mlfflone ton, Kajti potem bi bilo nač previdno odrediti omejitve ,
LITVA IN RUSIJA.
LDU. Pariz. 14. (DunKU.) — Brezžično.) Litvanski miuister za zunanje posle je Čičerinu brzojavno sporočil, da ie pripravljen skleaiiti z Rusijo mir, ako sovjetska vlada prizna neodvisnost Litve, ki bi obsegala štiri bivše ruske gubernije: Vilno, Kovno, Orodno in Suvalki ln katere glavno mesto bi bila Vilna.
Določitev mlevnine.
Deželna vlada za Slovenijo je v seji dne 10. aprila 1920 sprejela naredbo, s katero se izpreminjajo predpisi za mline. Mlevnma se ie dotočila:
a) za mline z vodnim pogonom K 45.— za 100 lig žita;
b) za mline na paro K 50.-- za 100 kg žita;
c) za mline z motornim obratom K 57.— za 100 kg žita.
Zaprašitev ne sme presezati pri izdelovanju moke 2%, pri podelo-vanju ječmena in prosa v ješprenj oziroma kašo 4 % teže žita.
Mlinom se je nadalje dovolil za dovoz žita s kolodvora In odvoz mlinskih izdelkov na kolodvor K 4, za milne, ki majo lasten tir pa K 3.50. Posojnina za vreče in štir ledne se le določila na K 1.20.
Naredba velja od 1. februarja 1920.
Deželna vlada je zvišanje mlevnine dovolila samo zato, da Lastniki mlinov morejo ugoditi zahtevam svojih uslužbencev po povišanju plač in vsled tega. ker mlini vsled pomanjkanja žita večkrat ne obratujejo, uslužbence pa morajo pla čati tudi za ta čas. Za slučaj, da bi zveza industrijcev ne sprejela dovo' Benih postavk in ne bi hotela ugoditi zahtevam delavstva in bi delavstvo nastopilo stavko, bo deželna vlada odredila vse potrebno, da se zagotovi nemoten obrat v mlinskih podjetjih.
OKROŽNICA VSEM ŽUPANOM,
Da se pospeši izročitev civilnih oblek padlih vojakov njih dedičem naj oredlože županstva potom poli* tičnlh okrajnih oblaste v volaški iti-tendancl za Slovenilo najkasneje do
IS. maja 192«
sezname vseh v volski padlih ali vsled pogrešanja mrtvim proglašenih v otokov, ki so oddali svolo civilno obleko bjvši avstro-ogrski vojski vojaški upravi. Predložiti Je ločene sezname cnHi, ki so oddali obleko pri kakem kadru v Ljubljani oziroma v Mariboru .oziroma v Celju, oziroma v kakem kraiu izven Jugoslavije.
Ti seznami na! imajo sledeče raz-predelke:
i. ime in priimek; 2. rojstno in naborno leto; 3. domovna občina; 4. čas odhoda k vojakom;' 5. vojaški oddelek; h kateremu je odšel (polk in četa): 6. opomba.
V	opombi nai se zlasti navede, če so dediči že prosili za vrnitev obleke. kam so prošnjo naslovili in če so morda obleko oziroma odškodnino že prejeli.
Vojaška intendanča za Slovenijo bo. čim prejme sezname, poslala vse obleke, ki Jih bo mogoče najti, pri stolninj županstvom, da lih rastdele upravičencem.
Slednii se opozarjajo, da nima ni • kakega smisla priti osebno h inten-danci. ker se bo oddajala obleka načeloma le potom pristojnih županstev.
Oddelek za narodno hrambo deželne vlade za Sloveulio.
Predsednik deželne vlade.
Iz Slovenije.
Štnarto pri Litiji. (Pobožne
želje naših klerikalcev) Naši klerikalci se tolažijo s propadom naše stranke in časopisja m stavljajo svoje nade v prerokbe »Večen jga listaNaši klerikalci so brau laži »Večernega lista* in so bliskoma raznesli ta lažiporočila med nezavedneže. Vemo, gospodje klerikalci, da so to vaše pobožne želje, ki se pa nikdar izpolnile ne bodol Povemo pa, da bo preje pel mrtvaški zvonec kapitalističnemu klerikalizmu, kot pa edinstvenemu smcijah-zmu, katerega sovražite le zato, ker dobro veste, da je edluole socijah-zem nasprotnik kapitalizinal Zelo vas bode x oči naše časopisje, ki je
Stran &
vas in vso vaSo klerikalno stranko pred ljudstvom žo docela razkrinkalo, in neusmiljeno bičalo klerikalno reakcijo in korupcijo — o kateri pobožna meniha »Slovenec« in »Ve* černi List« pridno molčita, kar našim klerikalcem kar v glavo ne gre.
—	Pa ni čuda, saj pripadajo tisti straki, katere geslo je: Z zlorabo vere narod preslepimo, Če ne uboga, s peklom ga poplašimol Povemo pa Še to v tolažbo našim klerikalcemj da kljub njihovemu strašilu 'ljudstvo zapušča klerikalno stranko in ji ne zaupa več. Uvidelo je, v kako nesrečo ga je spravila klerikalna tarba-rija in baharrja! Taka so klerikalna nebesa na zemlji! Zmaga reakcije, dopušča, da v škodo ljudstva lerupcija maršira. In ž njo si klerikalizem spleta venec svoje slave. Ljudstvo oa sodi po svoje: treba te4 slavi napraviti konec.
Radeče pri Zidanem mostu, (t S o d r u g Karol K i s e 1 j.) Krajevna politična organizacija v Radečah naznanja, da je nemila smrt ugrabila dne 6. t. m, enega najzve-sleiših sodrugov in boritelja za človeške pravice podpredsednika organizacije, sodruga Karola Kiseljna. Sodr. Kiselj je bil v najlepši starost! 40 let, in je po svoji dolgi bolezni - i jto Je prinesel od vojakov s seboj iz Ruskega, trpel cel čas, vseeno pa ie opravljal težko službo na železnici kot premikač. Umrl Je na pljučnici. Zapustii le ženo praznih rok in 7 malih otročičev od 4 mesecev do 13 leta, Sodr. Kiselj je bil zelo priljubljen v našem okraju, zato so mu naši sodrugi in okoličaui izkazali nailcpšo čast s tem, da so sc udeležili pogreba, čeprav je bii delavni dan v takem številu, da so se vsi čudili m rekli, da ue pomnijo še taka udeležbe. Sodmgi železničarji iz Zidanega mostu so se korporativno udeležili pogreba s svojo godbo, na čelu DeL izobraževalnega društva »Svoboda« iz Zidanega mosta in Iz Radeč. Oo-spod poitajenačelnik in g. Vargazon, kakor tudi več drugih uradnikov so umrlemu tudi izkazali zadmjo čast s mnogoštevilno udeležbo. Rodbini naše najiskrenejše svoje sožalje!
Celje. Ali tudi to diši po Korošcu? Zgodil se Je v pon-dellek 12. t. m. v Celju zanimiv slu-čai. ki je vreden, da ga izve tudi širša javnost. Izobraževalno društvo »Svoboda« je imelo v nedeljo v hotelu »Union« veliko prireditev, zato smo tudi to Dot izobesili našo strankino rdečo zastavo, kt Je do sedaj lahko nemoteno visela raz * Uniona«. Danes pa pride k predsedniku društva »Svobode k stražnik in zaukaže po naročilu okrajnega glavarstva sneti zastavo, predsednika pa vzame na zapisnik, človek ne ve, ali bf se k temu smešnemu ukazu smejal ali Jezil. Misli pa si lahko sam pri sebi marsikaj. V Celju imamo te dni misijon in v Belgradu vlada Protld-Koroščeva vlada, v Ljubljani pa sede na Aiadl klerikalci, Ako ima okrajno glavarstvo celjsko čas brgaii se za take malenkostna zadeve, katere ga prav nič ne brigajo, naj bi imelo tudi Čas brigati se: za to, da bf gospodarski urad v Celju razdelil sladkor, ki leži tam ž» cetlh 8 tednov in se ga vkljub urgenci tudi že od naše strani, še do danes ni ImeJo časa razdeliti! Tukaj gospodje, vtikajte svoje nosove, naše zastave pa pustite v mini! Pomnite pa*, rdeča zastava je smela svobodno vihrati v -stari Avstriji, je smela v Celju viseti do danes tudi v Jugoslaviji in bo ob’ priliki nalili prireditev vihrala raz »Uniona« tudi Se v naprei. Verjamemo sicer, da bi gospodom bilo bolj po volji, če bi se za čas Koroščeve vlade izobešale klerikalne zastave...
Poljčane, (Nepoboljšljiv z v e z a r.) Naš postajenačelnik se kar ne more umiriti; predvsem pa ne zaradi dopisa o afriški puščavi. Zakaj se vendar jezi vsled tega nad uslužbenci! Če se mu ne zdi kai prav, naj kar vpraša za uudaljne podatke, ki mu jih radevolje ijodamo, ck ne bo kdo mislil, da lažetno. Ostro se moti, če misli, da se bo de-dalo z delavci, ki niso pri »Zvezi«, kar na poljuben način. Sicer pa Je prav sam kriv, da ima na svoji postaji že popolnoma zbegane uslužbence, ker grize vedno In vedno krog sebe. Prisrčno bi nas veselilo in bolte bi Nk> za vse, če bi se na-selik' med nas vendar že enkrat mimo sporazumijenje vsaj v službi! To Je naša želja iti vsled tega tudi naSe pritožbe.
A
orovijtRc^p.
Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo oddajal za mesec april letos v mestni prodajalni na Po-
Kanski cesti št.15 od sobote 17. aprila 19JO naprti, in sicer dobi: štev. 1 do 400 dne 17.. št. 401 do S00 dne 19., št. KOI do 1200 dne 20.. št. 1201 do 1600 dne 21., št. 1601 do 2000 dne 22.. št. 2001 do 2400 dne 23.. št. 2401 do konca dne 24. anrila. Kilogram zdroba stane 10 kron.
immmmmmmmbmmm—hthi prt »n mc*r\’tr »' mar, r.
Novo!	Novo!
Ravnokar je izfela zanimiva brošuriea
Mi nmtti is sit. vdUl
Spieal Abditufl.
Cena K 4'—, s poštnino K 4*20.
Naroča s« v upravništvu j,Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 -1.
um m jokt.
čas« primerno čtivo kupujte, čitaite, raažirtaitc
BROŠUREi
TenteHna načela soeliallric detnokra* elle (Erfurtski orogram).
Spisa! Karel Kautsky.
8. Kdo unicute oroizvalanie v sua* iem? Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država orlhodnlostl. Cena 40 vin.
Pronasrandni srr?«3;
Narodno vprašanje In Slovenci. Ce. na 10 vin.
Volna in socilalna demokracija. Cena 30 vin.
V	dobi yerlkaffi«ua. Cena 40 vin.
Prvi tnajnfk I9fS. Cena 1 K.
V«n z enako volilno pravico! Piro? s carino na ilvlla. Cena 40 vtn.
Zvišanje duhom. plač. Cena 10 vin.
Tajnosti španske inkvlzlclle. H., Hi. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Viadiniira. Cena 50 vin.
Katoliško svetovno naziranle in svobodna znaisost. Cena 70 vin.
Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristojbine ali štolnfria. Cena 30 vin.
Razprave Vil. rednega zbora fti?osl. soc. dem. »trafike Iz 1. 1909. Cena 60 vin.
Koliko pritlče ttfrtsžsesasiB vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Razprave S. rednega zbora jugosl. soc, dem. stranke Iz 1, 1917. Cena 1 K 50 vin.
Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice. Serija po 1 K. Pripovedmi in znanstveni spisi:
Lutška pravljica. Cena 40 vin. Francka In dr««ro. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Dr. Janez B!eSweis to njegova doba.
Cena 1 K,
Primož Trubar in naša reformacija.
Cena BO vin.
Pot k fiociiatfzmu. Dr, Oto Bauer. Cena 2 K.
Pod spovednim pečatom. II. del. Ce* na 2 K.
Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%.
Sodnici. Sodražice! Naročajte zsornie kniižiee naravnost ali do dopisnici pri upravi sNapreia«, Ljub-liana. Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstropje. — Vse oodružnice »Svobode« onozariamo. da st<rhe marljivo za razširtanie zs?orai navedenih brošur.
Izdaiateli Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: lak Vehovec^ Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
'ffltfjl fS s!loro aova so^aa kredenca flUflu (C iz orehovine, zelo masivna,
t&M
■i | 1 st dobi v P« R 4 semenski
2 ogkdaif, marmorjem in brušenim j 1 r g o v i n i SEVKR & ROM P,, &teklom> Poizve se v upravi „Napre)*, j	Ijane, Woifova uHca VJ,
Razglas.
Ocenjevalna komisija za presojo konkareroSnih osnutkov aa zgradbo Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani je na podlagi preučevanja in skupnih posvetovanj spoznala za najbolj&e nižje navedene osnutke in jih odlikovala z cenami doloceoiMi v konkurenčnem razpisu
I. darilo 10.000 kron
osnutek označen z geslom L. * T. projektant inž. arfeit, Adolf Leo Dubič v Ljubljani.
IB. da rito 6000. - liro n
osnutek označen z geslom »Predlog", projektant: Tvrdka Viljem Treo, arhitekt in stavbenik, Ljubljana.
III. darilo 4000.— kron
osnutek z geslom T. P. D. v L. projektant Ladislav lauda, arhitekt v Sarajevu.
Ocenjevalna komisija je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt z gesli: „Čni kralj", Oblikovanje, „Nova doba* »Črna ruda". Izmed teli sta bila priporočena v nakup po določenih zneskih po K 2000. osnutka z gesli: ,,Čmi kralj" in Oblikovanje".	*
Razpisovalka vabi projektante pohvalno omenjenih in v nakup priporočenih osnutkov, da izjavijo Če želijo da se njih projekti razstavijo pod njih imenom, oziroma •'Se pritrjujejo predlaganemu nakupu.
V Ljubljani, dno 12. apriia 1920.	456
Razpisovalka:
Trboveljska premogokopna družba v Ljubki ani.
Zopet 1
ogromno po3iJj«tev manufakture naravno*! iz inozemstva ie prcjeia tvrdka H. Stermfebl v tlijo,
in siccr volne, cefirje, tiskanine, damino, baiista za ženske obleke, snhna kamgarna in hlaievlnc za moške obleke, belega in pisanega plalna za perilo, klota, cviiha, robcev, svile in Se mnojjo raznega družeča blaga, katero sc prodaje, znradi nakupa v vciikanskln množinah po žudevlto nizkih ccnah. Razentega, vedno velika zaloga testnega
iuz, kril, ženskih, raoških in fantovskih oblek, po .?.cto
frttfffiltsi ifi liri k^kor peterki), solatna) itlUcIld lu 1(1 pesa, majaron, cvetlice!
izberi na debelo in drobno, 3EIM t «BP, tlttMiiSl, Wolfovn ulica ŽU 12.	-iO«
v na pripon
jiepži >foca;
(tok ta tflmn kakor tudi »• JeS© 10 »HilS po ® K w dobi v
trgovini s semen) SEVER & KOMP.,
Ljubljana, Wolfova t»liC3 32. 43i}
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Ml stoji is streli 23 Mi
Izborna konstrukcija in elegantna izvržitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Popravila se sprejemajo.
Ls
4»
aetna delavnica.
Pisalni stroji »Adler4. Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, Styria, Wa!fcnrad.
reiislrcvaiifi zedruse z omejen© zev*ze
sprejema ItF&n&čRG vloge vsak delavnik od 8. do lit. ure in jih obrestuje po čistih
FentnS davek plažo društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in sialne ^loge se obrestujejo po dogovoru.
POSOjHli daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod. =
l, i
A. Fuchs,. Ljubljana,
Selenburgova ulica t. 0.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se sujejo v lastni delavnici toSno in solidno.
KAJO DELIČ,
zi&tar in draguljar
Ljubljana ■w»Ai
priporoža svojo
ilaMt in Manin Mi
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi *a poz! ato-vanje in posrebrovan ;e. V zalogi ima zlatnino in srebrnine, poročne ng^ane po vseh uzorcib in nk^telihane 1.1. d. K upuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvičjlh eenab, «11
pa izmenjava za novo blago.
M. U. D- FRAN VIRANT
ordinira zopet redno od 2. do 3. popoldne Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18-111
(nasproti sodnije).
j
i
predpasnikov, nizkih ccnah.
plačuje po uajviSjlh cenah grahOlfl in gl&h — — -,MB nav	80	najceneje	in	oojholjj)	v
FR. STUPICA  ...................................
tipsina 2 tEleznlno 9 LHLllJ" LjnbUana, VVolfova ulica, Si. 12.
cviji, ženski, moški in otročji vedno v veliksusKi abiii, pristno roCno delo od lastnih čevljarjev,	220	■
Na debelo samo v 1. naiisiropjo H
CELJE ST. 81*; ■ Slovenija. |g
Bustiovini cenik zastonj!
TBSSgSS* R STRMECKI
		mmtmm	w
			m
i
d. tl. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoŠa dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejSe do najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah. T
Konsumiia društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci In obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
 ________________________ 92
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na j bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig. Sltaboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri »Zlatem jelenu* IV,,   Marijin trg. - - -
zajamleno pristno
Rihard Sušnik
n
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebn.________________________
Izvršuje vse bančne transakcije ::	nafkulantneje.
SPREJEMA:
Vlogo na knjižico in Ea tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE ,, PRODAJA:
d avize, valute, efekte itd.
ESK0NTIRA
Brzojavi: ESKOMPTNA.
ni ir. kredite in predujmo UnJL • na blago, efekte itd.
I7n&IA* abre<lltive na vsa tu MrU/lJn • }n inozemska uieeta.
P0SPESUJE:
iiKlnstrijo ter uvoz in izvoz.
Int. telefon žt. 140.
bele in rdele
letnik 191®
nudi na vageRe cene
©d M 14 nagirel M. MlSSia, ^bemjjlLPoU^ne.
Cenila mm
obleko
Solita!	peril#
potne košare« torbice za trs in raznovrstne drobnariie
prip©s'o?a	«
JAKOB LAH
Qiavni s*'» 2, Maribor.
EK
m
Glavnica t 200,000.000 Hren.
Kesflrve okrog 15§,ooo.occ kron.
s
I
ulica n Iasln#iti
Prodala in r.ekup vreeTitcsmili papiricu; bcrxna rstciKa; sprc|tiw in cskifce ccpcfcv * teJro vcx	ifk	‘in	iz.
shramba (Safe-Deposits) §jcc3 laslnlm zakUpc m »trenk; hrcdlil In precfi?Iwl vssske vnte J J«*1««• *"	.JT	gf cT
- - plačila na vsa m^sfa tw- En Incsentsiva; potovalna kreditna pisnta; sprefem denarnih vlog na knjižice In teko«! ražun, std.