?t. 19.
PeStnlna pavSallrana.
V LJubljani, dne 12. mala 1921.
Leto III.
Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo

pf* Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno............t ....	K 50—
poluletno..................„ 25-—
Posamezna številka.............„ 1'—
Kmet, pomagaj si sam, In Biroje stališče -v državi uravnavaj si Bam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase................K 1-—
uradne razglase............... 1'60
reklame .................... 2•—
Uredništvo in upravnižtvo »ista je v LJubljani na Kongresnem trgu žt. 9 (nasproti dvorca).
Še enkrat „Delo poslancev SKS. in klerikalna hudobija".
V	«Slovenskem gospodarju* je izkusil bivši poslanec g. profesor ve-senjak ovreči moje trditve o delovanju klerikalcev na škodo vsega slovenskega kmetijstva. S svojim popolnoma ponesrečenim člankom pa je moja izvajanja celotno potrdil, da namreč niso klerikalci tekom svojega dvoletnega vladanja prinesli slovenskemu kmetovalcu niti trohice ugodnosti. Namesto da bi podal zahtevane dokaze, je napisal polno stran praznih fraz, ki jih je zasolil z napadi na mojo osebo. Pri vsem tem pa je značilno to, da je g. profesor prezrl vse moje stvarne zahteve in obvisel na moji pripombi, «da niso klerikalci v Beogradu niti z mazincem ganili za kmetovalce*. G. profesor prerešetava to reč na dolgo in skuša dokazati, da niso v Beogradu samo z mazincem, ampak tudi s palcem in kazalcem prav pridno migali (ko so namreč šteli podkupnino za izvoznice).
V	dokaz za svojo trditev navaja g. profesor «dejstvo», da so klerikalci na svojih zaupnih shodih, z resolucijami in v listih zahtevali povišek eksistenčnega minimuma pri odmeri dohodninskega davka na 10.000 kron, in se pri tem sklicuje na razne ministre, s katerimi so o teh rečeh govorili. (Menda v kavarni «Pri treh še-širih»!)
Klerikalne »farbarije*.
G. profesor! Ker sem kot kmet vajen govoriti naravnost, brez vseh profesorskih ovinkov, zato Vam rečem: < Da ,farbate' ifl zahtevate na svojih shodih vi klerikalci vse mogoče in nemogoče stvari in da tako sleparite ubogo ljudstvo, vemo mi prav dobro, brez Vaših dokazil v «Sloven-skem gospodarju*. Prav tako dobro tudi vemo, da ostanejo vse te «farba-rije* in vsa ta demagogija lepo doma na papirju — v Beogradu se pa klerikalcem o njih niti ne sanja več
Eksistenčni minimum.
Pravite, da so se takrat izrekli me-rodajni srbski ministri za zvišanje eksistenčnega minimuma, ne poveste ps, kdo je potem to preprečil? Če ste bili vi vsi s tremi ministri Slovenci tudi za povišek, zakaj niste tega storili in izdali tozadevno naredbo? Če smo mogli mi z enim samim ministrom to že prvi teden našega sodelovanja v vladi izvršiti — zakaj niste vi tega storili v dveh letih z vašimi štirimi ministri klerikalci?
Gospodje klerikalci, komur je v resnici dobrobit kmetskega ljudstva na srcu — in ne samo na jeziku kot vam — tisti bo šel v vlado le, če bo s tem koristil onim, katere zastopa. Če pa uvidi, da tudi s sodelovanjem v vladi ne more koristiti kmetoval-stvu, pa je njegova prva in sveta dolžnost, da poda demisijo in izstopi iz vlade. In kaj ste storili vi, gg. klerikalci? Držali ste se korit tako krčevito, da niste šli iz prijetnega gnezda, četudi je vlada — seveda z vašo krepko pomočjo — izdajala dan za dnem smrtne udarce in nafneumnejše naredbe in sekatu-re za kmetijsko ljudstvo.
G. profesor, nam je znano, da so se izjavili klerikalci — ali z Vami vred ali brez Vas, nam je vseeno — da je dovolj, če se zviša eksistenčni minimum na 6000 kron. Za to imamo dokaze!
(Napisal poslanec Ivan Urek.) *
Sedaj pa
k Vaši dragi točki.
Moja žal le preresnična trditev, da niste v dveh letih svojega vladanja v ffepgradu prinesli kmetskemu ljudstva niti ene najmanjše naredbe v njega korist, je seveda hud poper, ki peče in žge, ki pretrdno stoji in ki se ne da odstraniti — tudi z Vašim «učenim» zavijanjem ne. G. profesor, v potu svojega obraza ste iskali protidokazov — rešitve in se oprijeli kakor utopljenec v obupu opolzke vejice, da ste se s svojim zagovorom strašno osmešili. Tisočkrat bolje bi bilo za Vas in Vašo' stranko, ko bi bili molčali. Vaši «za-grizenci», ki nam prej niso verjeli, da niste za nje nič delali, sedaj verujejo, ker ste sami, čeprav nenote, to potrdili s tem, ker ne morete pokazati niti najmanjšega sadu svojega dela, pač pa celo goro plodov svoje lenobe.
Pravite, da ste vendar izdali «eno (celo!) naredbo*, in sicer glede
znižanja carine za izvoz živine.
G. profesor, ali ste res tako slabega spomina, da ne veste, kar smo Vara mi že stokrat dokazali, da je bila stvar namreč ravno nasprotna? Ali ne veste, da so lani v poletja vaši trije ministri — dr. Jankovič, doktor Korošec in Roškar — skupno izdali v vladi naredbo o prepovedi izvoza vseh kmetskih pridelkov in da so s tem oškodovali samo slovenske kmete za težke milijone? Ali se ne spominjate nadalje, da smo morali takrat mi <samostojneži» poslati posebno deputacijo, obstoječo iz osmih mož na svoje stroške v Beograd do predsednika vlade, g. Pro-tiča, z energičnim protestom proti temu vašemu delu in mu povedati, da si slovensko kmetsko ljudstvo ne bo pustilo kopati groba — tudi ne na korist klerikalnih samopašnežev in da si bo samo naredilo izvoz, če se mn ga ne bo dovolilo. Na ta način je bila vlada z vašimi tremi ministri prisiljena takoj umakniti to naredbo.
In Vi, g. profesor, ali se ne sramujete sedaj lagati, da je bila dotič-na vaša naredba v dobrobit kmeta? Nepobitno dejstvo je, da ste vi klerikalci, ko ste bili v vladi s tremi ministri, zakrivili prepoved izvoza in da ste potem bili od nas prisiljeni tozadevno naredbo umakniti. Sedaj pa se hočete bahati, da ste vi dosegli prost izvoz živine. Delate prav tako kot kak bandit, ki užge kmetu hišo, potem pa gre gasit, da bi dobil — nagrado.
G. profesor, ali veste, da je doktor Korošec dotični naši deputaciji, ki je protestirala proti tej vaši prepovedi izvoza, dejal: «Zakaj pa niste prej prišli, mi nismo bili o tem poučeni, saj bi to lahko preprečili, ker nam gredo Srbi v vsem na roko». G. profesor, ali se zavedate, kaj pove ta izjava? Da, da, mi «samostojneži* bi morali že davno prej biti v Beogradu in bilo bi marsikaj drugače. Strašna obsodba je to za vas, «vi najboljši poznavalci kmeta*, «vi, ki ljubite kmeta*, «vi, ki se edini zavzemate za njegove koristi*, «vi najboljši, najvrednejši, najpoštenejši (in kar je še vse takih imen) zastopniki kmetijstva*, «vi, ki niste bili po-
učeni niti o tem, kaj je na škodo in kaj na korist našemu kmetu*.
Od kje je denar?
Čemu ste pa bii potem v Beogradu? Molčali ste |ot grob in si meli roke v sladki nad| da boste na račun «zabitega kmeta^lepo živeli in fletno barantali z izvožfiicami, če bo izvoz prepovedan.
G. profesor, pravite, da si Vi osebno niste pomagali z izvoznicami. Tega, gospodine, tudi nisem trdil, ker Vas niti ne poznam. Povejte pa, odkod ste dobili milijone za volilni
f,ond,	dalje, na kak način so tisti, ki so bili »bolj blizu korit*, postali milijonarji, dasi prej niso imeli počenega groša itd.?! G. profesor, Vaši «proti-dokazi* so najboljši <dokazi*, da ste krivi in sicer solidarno krivi in krivi še mnogo bolj.
Napadi na mene.
Dovolite, g. profesor, da Vam na «poklone* moji osebi odgovorim s tem-le: Z Vašo trditvijo, da sem v klerikalni stranki iskal le sebe in časti, nesramno lažete, in sicer lažete hote in hudobno, ker me niti ne poznate. Če bi iskal to, kar mi očitate, bi bil ostal pri polnem klerikalnem koritu in ne bi šel v puščavo orat ledine — probuje kmetskih trpinov. Če bi iskal lastne koristi in časti, bi se bil udal pismenim vabilom (katere hranim) klerikalnih voditeljev in njih obiskom na mojem domu. Udal bi se bil njih vabi z obljubami raznih šarž, udobnostmi itd.
Da delujem iz maščevanja, imate deloma prav. Ampak iz maščevanja do najnesramnejših elementov, ki hočejo z vsemi peklenskimi pripomočki slepariti in zasužnjiti našega kmeta in mu izsesati kri.
Kar pa se tiče Vaših «naukov», g. Vesenjak,
o svetosti imunitete,
dostojanstva itd., se Vam pa pač pozna, da ste profesor, ki svojim šolskim paglavčkom okrog «Gospodar-ja», «Straže», «Domoljuba» i. dr. še niste predavali o tem predmetu, četudi bi bila Vaša sveta dolžnost, da bi pričeli najprej v «žlahti». G. profesor, prečitajte razne številke teh listov, ki se skrivajo za «svetost» imunitete, lepo nepristransko in prepričali se boste, da tako ogabnih laži ter tako ostudne in podle osebne gonje ne najdete gotovo niti med Culukafri!
G. profesor, pometajte najprej pred svojim pragom! V uredništvih klerikalnih listov boste našli ducat samih duhovniških dezerterjev, ki ne delajo sedaj drugega kakor da tekmujejo med seboj, kateri bo mogel iznajti večjo umazanost, sirovost, laž in zasmehovanje naših ljudi. Ali menite,
g.	profesor, da bomo mi na to vaše «ubijanje» naših molčali kot kužki, ali pa Vam za to celo roko poljubljali?
Kljub temu, da živim v srečni zavesti, da nisem nikdar in nikoli v življenju oškodoval hote ali vedoma nikogar niti za en vinar, da nisem nikoli barantal ali verižil za vrednost enega samega vinarja itd., mi skušate z zavijanjem resnice dan za dnem vi «poštenjaki» škodovati na ugledu in z odkritjem «tajnih* afer veriženja, ki jih ni, in enakih ogabnih izmišljotin.
opljuvati mojo čast. V svoji besnosti, ker nam ne morete do živega, ste se spozabili že tako daleč, da nas napadate za stvari, ki so se godile še pred našim rojstvom. Spravili ste se na sorodnike — 151etne fante — katere ie že pred 35 leti poklical k sebi in jui sodil On, Jji bo sodil tudi vas ne-sramneže za vaše hudobije! Gospodje klerikalci, iz te vaše «katoliškoprist-ne», «lepe», «inteligentne» borbe se vidi vsa vaša steklost in podivjanost. Ker ste začeli ta obupen boj s takim nečloveškim početjem in to vi •»inteligenca* v boju z nami «priprostimi» kmeti, ne bomo mi tega mirno gledali, temveč bomo vašo družbo, iz katere izvira vsa ta hudobija, lepo po redu predstavili ljudstvu, da bo vedelo, s kom ima opravka.
Klerikalna hudobija.
Ne bomo stikali po mrtvih, temveč opisali bomo žive osebe, ki so voditelji klerikalne stranke. Gospodje, dokler stojite pod vodstvom «dostojan-stvenika*, ki je dejansko pokazal, da ima čisto »svoje mnenje* o zaščiti dekliške 15- do 161etne nedolžnosti, dokler hodi med vami nekaznovano vaš voditelj, ki nosi na sebi pečat ubi-jalstva, dokler je med vami drug vodja, ki je spravil svojo dobro ženo v smrt s trpinčenjem in mukami, ker ni bila dovolj «nobel>, dokler je med vašimi glavnimi «maherji» urednik, ki ima za seboj zelo « zanimive zgodbice* iz življenja na Poljskem kot vojaški kurat, dokler je pri vaših listih urednik, ki je bil obsojen v daljšo ječo zaradi tatvine, dokler je vaš «glav-ni steber* največji pijanec in kvartač itd. itd., tako dolgo, gospoda moja, ne bomo molčali na vaše nesramne izmišljotine.
Gradiva o izprijenosti in hudobiji vaše družbe imamo za več debelih knjig. Povem vam samo to-le: Mera naše potrpežljivosti je polna. Dolgo, predolgo smo vam prizanašali, da ne sramotimo Slovenije z vašim tako umazanim perilom. Če pa hočete imeti tak boj, vi «inteligenca» — tukaj smo! Mi kmetje se ne bojimo vas in vse vaše hudobije!
Klerikalna olika.
G. Vesenjak, če hočete govoriti in soditi o «oliki», bi bili morali priti dne 28. aprila 1.1. na zborovanje «kle-rikalcev* v hotel «Union» v Ljubljani, katerega smo se udeležili tudi mi lepo mirno in na katerem smo dostojno zahtevali, da se tudi nas pusti k besedi in nam da tako priložnost, da i pred vašimi pristaši podamo odgovor na vse vaše kričanje čez nas. Vaši gospodje — učeni profesorji, doktorji, duhovniki — se niso upali v govorniški boj z nami kmeti, ker bi se ne upali lagati čez nas v naši navzočnosti, drjgega kakor lagati pa itak ne znajo. Zato so dali svojim «zapelja-nim» parolo, da morajo nam preprečiti vsako besedo! Zapeljanci so jih seveda takoj ubogali in pričeli divjati. Pri tem ponašanju, ko so razni duhovniki devali dva prsta v usta in žvižgali kot ljubljanske cestne barabe, pačili obraze na vse mogoče in nemogoče načine, kazali jezike, tulili kot zverina itd., med tem ko so se vedli naši kmetje in tudi polovica vaših kmetov povsem dostojno, na tem zborovanju, g. profesor, bi bili imeli Vi lepo priložnost študirati strašno, naravnost poživinjeno sirovost vaše družbe in soditi, kje je olika — med kmeti ali med vašo «gospodo».
Klerikalne intervencije.
Končno naj odgovorim še g. napol boljševiškemu poslancu Škuljn,ki nesramno laže, ako trdi, da niso klerikalni poslanci tako intervenirali, da so napisali na akt <se priporoča*, ga podpisali in ga odposlali na ministrstvo s pošto. Če s štampilijo ali brez nje, mi je vseeno. Ostajam pri svoji trditvi in bom g. Škulja postregel s fotografijo takega akta. Potem pa bomo videli, kdo je lažnivec. Najboljši dokaz o vašem «delu» pa je to, da se vaši Ijadje in duhovniki morajo obračati na nas za intervencije.
K odgovoru tovariša Ureka dostavljamo na kratko samo to-le: Njegov prvi članek «Delo samostojnih poslancev in hudobije klerikalcev*, je šel med narod v več kot 30.000 izvodih, tako da ga pozna vsa Slovenija. Kljub težkim obdolžitvam klerikalne politike, ki jo vsebuje članek, pa so na njega molčali vsi klerikalni listi in niti «Slovenec»,niti «Domoljub», niti «Straža», niti vsi drugi listi niso odgovorili na članek niti z besedico. Edino «Slovenski gospodar* je prinesel kot odgovor članek profesorja Vesenjaka, na katerega odgovarja tovariš Urek v gorenjem članku. Da bi pa tudi «Slovenski gospodar* bolje storil, če bi posnemal druge klerikalne liste in lepo molčal, se vidi iz današnjega članka tovariša Ureka, ki je zopet nova in uničujoča obsodba klerikalne politike. Ugotavljamo samo še to, da na osem točk tovariša Ureka poizkuša odgovarjati profesor Vesenjak le na tri, v petih točkah ma pa brez vsega prizna resnico. Zategadelj so tudi vse daljše besede odveč.
Uredništvo.
Stranka ljudskih sleparjev.
Ni je stranke na Slovenskem, ki bi tako brezvestno izrabljala svojo moč, kakor dela to klerikalna stranka, in ki bi tako nesramno izrabljala vsako sredstvo, da obdrži svojo moč, kakor klerikalna stranka! Zato pa ji je tudi narod nadel ime «Stranka ljudskih sleparjev*. In reči moramo, če pregledamo delovanje te stranke, da je to ime milo, ker glasiti bi se moralo «Stranka brezvestnih ljudskih sleparjev*.
Z vsem so že sleparili klerikalci in na svetu je ni reči, ki je ne bi uporabili za sleparijo. Njih prva sleparija je
sleparija z imenom.
Nekdaj so se imenovali «Katoliška siranka*. Skoraj pa so se sramovali tega imena in kakor pri «Katoliški knjigarni* in «Katoliški tiskarni*, tako so zavrgli naziv katoliško in postali «Slovenska ljudska stranka*, še pred tem so, zavedajoč se, da ima socializem veliko privlačno moč, prekrstili svojo stranko v «Krščansko-socialno stranko*, loda tudi to ime ni zadosti vleklo in lepega dne smo čitali o novi «vseslovenski ljudski stranki*. Toda njih sleparjenje z imenom s tem še ni bilo končano. Ker so potrebovali kmete, zato so zopet prebarvali svojo tablo, ki je dobila nato ime «Kmetska zveza*. Ko pa je po preobratu vsepovsod narasla jugo-slovenska zavest, so klerikalci hitro primazali temu imenu še pridevek «jugoslovanska» v nadi, da jim le-ta privabi zopet nove kaline.
Kmetic, zbirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
2
Žganjekuho so ohdačili klerikalci — naši pa so dosegli prosto žganjekuho. Kdo Vam torej pomaga?
Kakor z imenom, tako tudi
sleparijo s svojimi listi.
Za meščane, uradnike in sploh inteligenco izdajajo «Slovenca», za tvor-niške delavce «Novi čas», «Našo moč« in «Tobačnega delavca», za kmete pa «Domoljuba» in «Sloven-skega gospodarja». V «Slovencu» zahtevajo visoke plače za uradnike, v mešičanskem glasilu nastopajo proti ;«oderuškim» kmetom, ki draže meso in druge svoje pridelke, v «Domolju-bu» in v «Gospodarju» pa udrihajo čez meščane, ki so proti izvozu mesa. iV «Novem času» zopet zahtevajo vse , mogoče ugodnosti za tvorniškega delavca na račun kmetovalca, v kmetskih glasilih pa «farbajo«, kako so edino oni pravi zastopniki kmeta. Kdo se naj ne zgraža nad temi sleparji in njih nizkotno podlim časopisjem?!
Klerikalne sleparije z vero
so znane. Sebe proglašajo za prve kristijane, žive pa kot prvi pagani. Kar je v korist njih stranke, to jim je božji zakon, kar je v korist vere, pa le postranska stvar. Kristus je dejal: :«Ljubi svojega bližnjega!«, klerikalci pa govore: «Sovraži in s kolom po bij nasprotnike!» Kristus je dejal: «Moje kraljestvo ni od tega sveta,» klerikalci pa se bore samo za posvetno moč. Kristus je pregnal prekupčevalce iz templa, klerikalci pa so iz cerkve napravili politično trgovino. Kristus je dal ljudstvu vse, kar je imel, na koncu celo svojo kri, klerikalci pa so vzeli ljudstvu vse, kar je imelo, navsezadnje tudi njegovo kri. Kristus je nastopal proti mogotcem in oblastnikom, če so delali krivico, klerikalci klečeplazijo pred mogotci, ki delajo krivico. In tako, vsi potopljeni v grehih, obrekujejo vse druge ljudi kot brezbožnike in brezverce ter proglašajo sebe za zaščitnike vere. iTo so ljudje, ki so vero stokrat in svojo vest tisočkrat prodali in zavrgli. Vera je sveta stvar in žalostno za vsakogar, ki ne živi po njej. Kako pa naj rečemo tistemu, ki ne samo, da ne živi po njenih zahtevah, temveč, ki z vero naravnost slepar i?
V zadnjem času uganjajo posebno sleparstvo
s »kancelparagrafom*.
Ta paragraf prepoveduje le zlora-fio vere in izrecno dovoljuje duhovnikom, da smejo izvun cerkve vršiti svoje politično delo tako, kakor hočejo. Toda ves naš narod je priča, kako propovedujejo s prižnic, s svetega mesta, o «kancelparagrafu».
Pravijo, da bodo takoj žandarji zaprti duhovnika, če bo le dejal, da iz-polnuj vernik svoje verske dolžnosti. Lažnivci brez primere! «Kancelpara-graf« pravi izrecno, da nima orožnik prav nobene pravice nad duhovnikom, temveč duhovnika sme tožiti le zasebnik. Klerikalci govore dalje, da ni mogoče iz pridig izločiti politike. Da jim dandanes to že ni več mogoče, ker so samo še politiki, ne pa , kristijani, skoraj verujemo. Toda klerikalce vprašamo, kako pa je mogel Kristus učiti narod in mu pridigova-ti, ko vendar politike niti poznal ni? Kako pa morejo nekateri duhovniki — hvala Bogu, da še niso vsi zatajili Kristusa — pridigovati brez političnih hujskarij? Če že morajo politizirati, pa naj prirede shod, toda cerkev naj puste pri miru, ker cerkev je namenjena božji besedi in ne strastni in grdi politiki! Zategadelj bo «kan-celparagraf» v prilog pravi veri, ne pa v njeno škodo, kakor bi radi na-sleparili ljudstvo politikujoči klerikalci.
Vse njih slovenstvo je sleparija.
Klerikalci kriče po svetu, da so oni prvi zastopniki slovenskega naroda in prvi branitelji slovenstva. Ustanovitelj klerikalcev pa je dejal, da je narodnost poganstvo. Leta 1908. se je ves slovenski narod dvignil proti nadvladi Nemcev, klerikalci pa so bili tisti, ki so ubili to gibanje. «Kranjska hranilnica«, ki jo je stvoril slovenski kmet. bi lahko prišla tedaj v slovenske roke, da niso klerikalci za ceno 50.000 kron tega preprečili in dosegli, da je ostala «Kranjska hranilnica« še naprej v rokah nekoliko nemških meščanov, samih zagrizenih liberalcev. Med vojno ni bil nihče tako vnet pristaš Avstrije kakor ravno klerikalci. Ves narod so gnali v smrt in ves narod so z vojnimi posojili oropali premoženja. Interes Slovenije je zahteval, da propade Avstrija, oni pa so delali za njeno zmago, šele potem, ko je že ves narod bil proti Avstriji in ko je že vse ljudstvo hotelo njen pogin, so zasu-
kali svojo politiko in postali Slovenci, celo Jugoslovani. Pa kakor vse drugo, je bilo tudi to samo sleparstvo in pesek v oči, ker oni so in so bili le «Stranka ljudskih sleparjev«, ki pozna domovino samo tedaj, kadar prinese njej'dobiček. In kakršni so bili pred in med vojno, so ostali klerikalci tudi sedaj. Na Koroškem bi izpadel plebiscit drugače, kakor je, ko bi prepustili naši stranki delo na Koroškem. V državi sami so nastopali proti naši državi tako, da so nemškutarski listi samo ponatisko-vali «Slovenca» in imeli tako najsil-nejše agitačno sredstvo proti nam. Vsako narodno skupnost so znali razbiti, ker konec bi bil njih slave, če bi se narod ujedinil. Cele knjige bi mogli napisati o njih sleparstvu s slovenstvom, toda povedano naj zadostuje.
Sleparijo dalje z avtonomijo.
Ko je med vojno spoznal slovenski narod, kako pogubno politiko delajo klerikalci, se je obrnil od njih in v nevarnosti je bila vsa klerikalna stavba. Da to preprečijo, so iznašli klerikalci novo geslo — avtonomijo, s katero hočejo preslepiti ljudstvo, da bi še dalje verovalo v nje. Pravijo, da so za avtonomijo. Toda poglejmo, kaka je njih avtonomija! Zahtevajo, da naj bodo armada, zunanja politika, železnice, kralj, carina, pošte in še marsikaj drugega skupne zadeve. Torej le tisto, kar bi osialo, naj bi bilo avtonomno, kakor ceste, zdravstvo in sploh pokrajinske potrebe. V bistvu tudi vladni načrt ne namer-ja ničesar drugega. Spor nastane šele pozneje. Klerikalci namreč hočejo, da bi smel pokrajinski odbor skleniti vsak poljuben zakon brez ozira na to, kaj bi sklenil osrednji parlament. Z drugimi besedami: oni hočejo, da bi se upravljala vsa Slovenija centralistično. In ker upajo na večino v Sloveniji, mislijo, da bi v njej vladali tako neomejeno kakor pod šusterši-čem. Srbi pa tega nočejo dovoliti, ker ne zaupajo klerikalcem, ki imajo vsako minuto druga načela, in pa, ker bi nastala na ta način taka kolobocija, da ne bi nihče vedel, kdo ima pravzaprav odločilno besedo: ali poverjenik v Ljubljani ali minister v Beogradu. Ves boj klerikalcev za avtonomijo ni zato nič drugega kakor boj za strankarsko korito. V Ljubljani smo mi vladarji — v Beogradu pa Vi — to je vsa njih avtonomija!
Ljubezen do kmeta
se glasi nadaljnja sleparija klerikalcev. Iz ljubezni do kmeta so glasovali v bivši Avstriji za vse vofne kredite, s katerimi je bila vojna sploh omogočena. Iz ljubezni do kmeta so glasovali in se vnemali za avstrijski novi hrambni zakon, po katerem so morali v vojno tudi vsi črnovojniki, na ponovne nabore pa vsi, tudi taki, ki so že leta in leta plačevali takozvani «Kriippelsteuer». Iz ljubezni do kmeta je bil njih voditelj, vitez Pogačnik, predsednik tistega brambnega odseka, ki je pripravljal Avstrijo za vojno. Iz ljubezni do kmeta so bili največji hujskači za vojno. Iz ljubezni do kmeta se je drl šusteršič «živio vojna b> Iz ljubezni do kmeta so izvabili kmetom poslednje prihranke za vojno posojilo Iz ljubezni do kmeta so pustili propadati vse konsume, da bi le udarili liberalce. Iz ljubezni do kmeta je dr. Korošec zvišal železniške tarife. Iz ljubezni do kmeta so rekvirirali kmetom živino in jo plačevali dvakrat slabše kot povsod drugod. Iz ljubezni do kmeta so prigo-špodarili «I<metijski družbi« v enem letu, dva milijona primanjkljaja. Iz ljubezni do kmeta so pognali slovenski narod na beraško palico, svoje blagajne pa napolnili z denarjem. Samo Ljubljano poglejte, poglejte samo Maribor in druga mesta in videli boste, koliko hiš je v njih rokah in spoznali boste obenem njih ljubezen do kmeta! Ves list bi lahko napolnili s popisom njih «ljubezni do kmeta« ter s tem pokazali, kako so ociganili slovenskega kmeta za vse.
Vse njih delo je sama sleparija.
V	Beogradu so vladali dve leti in izdajali zakon za zakonom, da so postale današnje nevzdržne razmere. Pri nas doma pa so kričali proti prav istim zakonom, ki so jih sklenili sami.
V	Beogradu so sklenili, da morajo odhajati naši fantje v Macedonijo, doma pa so kričali proti temu.
V	Beogradu so sklenili, da se zamenjaj dinar za štiri naše krone, doma pa so proti temu protestirali.
V	Beogradu so se klanjali Srbom tako, kakor nekdaj na Dunaju Av-
strijcem, doma pa so proslavljali Avstrijce in kleli Srbe.
Navede naj se nam le eno delo klerikalcev, ki ni bilo zgolj sleparija, naznani naj se nam samo eno njih dejanje, ki ni bilo zgrajeno na slepariji ter izporoči se nam naj le eno geslo klerikalcev, ki ni bilo porojeno v sleparstvu, pa smo voljni preklicati vse, kar smo napisali o njih. Toda čisto nemogoče je podati le en sam tak vzgled, ker vse delo klerikalcev ter vse njih besede so zrasle iz umazanih tal sleparije.
Zategadelj je narod pravično in pravilno sodil, ko je nazval klerikalno stranko za «Stranko ljudskih sleparjev«. Ljudski glas je božji glas. In kakor je ljudstvo klerikalce obsodilo, tako jih bo obsodil tudi On, ki je oče pravice in neizprosen rušitelj laži in sleparije. Že se pričenja ta doba, že izgubljajo ti brezsramni sleparji pozicijo za pozicijo in ni več daleč čas, ko jih bo njih sleparija pokopala popolnoma.
Slovenski narod je tako pošten in delaven, da sleparji nimajo mesta med njim. Zato pa Vi vsi, ki ste za poštenje, ki ste za dober sloves našega imena, na delo, da zrušimo čim prej njo, ki oskrunja božje in slovensko ime, to je
«Stranko ljudskih sleparjev*!
Obračan s klerikalci v Št. Janžu.
V št. Janžu na Dolenjskem je bil dne 24. aprila 1.1. shod SKS., na katerem sta poročala narodna poslanca Ivan Mrmolja in Ivan Majcen, prvi o splošnopolitičnem in gospodarskem položaju države in o delu za ustavo, drugi o razmerah v domači občini s posebnim ozirom na pred-stoječe občinske volitve.
Ker je bil shod zelo dobro obiskan in nad vse zanimiv, zato objavljamo o njegovem poteku obširnejše poročilo, da zve tako za nizkotne klerikalne mahinacije najširša javnost in se ve ogibati te druhali.
Prvi govornik
poslanec Ivan Mrmolja je v svojem globoko zamišljenem in stvarnem govoru temeljito razjasnil poslušalcem potrebo sodelovanja v vladi pri stvarjenju ustave, kar je za obstoj države in izboljšanje kmetskogospodarskih razmer neobhodno potrebno. Govornik je žel za svoja izvajanja vseskozi pritrjevanje in z obrazov zborovalcev je bilo brati zadovoljstvo, da so izročene kmetske težnje v roke kmetom-sotr-pinom, ki jih zato tudi umevajo in jih bodo znali omiliti in odpraviti
Sadovi klerikalnih hujskarij.
Ko se je tovariš poslanec v nadaljnjem govoru samo dotaknil «kan-celparagrafa«, so sfanatizirane klerikalne device naravnost podivjale, pograbile za polena in navalile na govornika, da ga dejansko napadejo. Le razsodnosti navzočnih mož se je bilo zahvaliti, da se ni posrečil napad, ki je bil zamišljen v župnišču in diktiran po g. župniku Ljudevitu Bajcu. Ta človek nosi zategadelj na svoji vesti tudi podlo dejanje, s katerim so se ovekovečile članice Marijine družbe in katoliškega izobra-
vem govoru dokazal potrebo «kan-celparagrafa«, posebno z ozirom na razmere v domači župniji. Razgalil je podlosti domačega župnika in njegovih pomočnikov, in sicer tako popolno, da jih mora biti sram naslova, ki ga nosijo.
Podamo naj samo nekaj posebno markantnih točk, katere ne smejo v pozabljivost in katere z bengalično lučjo razsvetljujejo podlosti nekaterih naših duhovnikov.
O klerikalni krščanski ljubezni.
«Soobčani, ali se spominjate smrti posestnika in uglednega moža Ignaca Flajsa, ki je preminil na potu iz cerkve domov, zadet od srčne kapi? Kakor veste, je bil mož pošten, značajen in splošno priljubljen, a ker je bil odločen nasprotnik klerikalne politike, mu je sedanji gospod župnik
odrekel cerkven pogreb, ter ga pustil pokopati kot zapuščenega in pozabljenega občinskega reveža. Mnogi izmed vas ste se udeležili tega pogreba in takrat ste z menoj vred sklenili, da mora biti konec taki izrabi verskih obredov.
Moj sin je ostal
mesece brez krsta, ker ga naš župnik ni pustil krstiti z botrom, ki je bil naročen na napredne liste. Sramota!
Javno s tega mesta naj povem, kako je g. kaplan Pavlic
spovedoval ■ , za Veliko noč tukajšnjega posestnika Matijo Zupana. Spoved se je pričela z vprašanjem: ,V katero skrinjico ste volili?' Ko mu je mož, kakor treba na spovedi, odkrito priznal, da v drugo, mu je spovednik odrekel odvezo, če bo še drugič volil protiklerikalno. Tako značajen mož kakor je Zupan, mu tega ni mogel obljubiti in se je skliceval na svojo vest, ki ga že dokaj let vodi po poštenih potih. In ker ni hotel priti v navzkrižje s svojo vestjo, je ostal brez odveze. V veliki nadutosti mu je ponudil g. kaplan listek s hinavsko opombo: ,Da Vas žena ne bo kregala, ker niste opravili velikonočne spovedi'. Mož listka ni sprejel in pojasnil g. kaplanu, da ni vajen lagati in da ni prav dobro pogodeno, če ga učijo v tem poslu gospod v spo-vednici.
Gospod kaplan, če ste tudi v šoli in drugod tako na mestu, ni več daleč čas, ko boste avanzirali za kanonika, najmanj pa za dekana.
Sama sirovost jih je.
Vsem so dobro znani ogabni izrazi, katere uporablja g. župnik pri pridigah, on tudi ni prav nič natančen in izbirčen, če reče zbranim vernikom: barabe, osli, krave ali pa celo samo svinje, kar ni niti pri grdih pocestnih barabah več v navadi. Marsikaka pocestna barabca bi bila hvaležna g. župniku, če bi zbral te izraze in jih izdal v posebni knjižici, ki bi dobro služila za priučitev v klafanju.
Znano nam je, da obeta naš dobri g. dušni pastir svojemu sosedu, ki je vseskozi poštenjak in kremen značaj, ter — dobro pomnite! — krščen po rimskokatoliškem obredu, da ga pokoplje po konjedersko — kot kra-
ževalnega društva v Št. Janžu. (Le-Ivo. Če je to lepo, pravično^ in krpe Marijine device in še lepše izo- ščansko, bogme smo ze dalec».
braževalno društvo!) Soodgovorni za napad pa so tudi vsi tisti, ki sodelujejo v teh korporacijah, ki vzgajajo članice v takih sirovostih, kakršne so pokazale na tem shodu. Brez vesti in brez sramu je vsakdo, ki pre-sleplja ljudi tako daleč. Napadalke so v fanatično divjem srdu obžalovale, zakaj niso napada ponavljale toliko časa, da bi umrle kot mučeni-ce. (Gospod 'Kalan, kje ste?) Sram bodi vse, ki izrabljajo sv. vero na tako podle načine in ki obetajo si-rovežem celo krono mučeništva. Bodite uverjeni, da naši pristaši ne bodo dali nikdar prilike, da bi naši shodi rodili «mučenike in mučenice«.
Župniku Bajcu se je rodila v glavi misel, da mu je zmaga pri občinskih volitvah zagotovljena, če se mu posreči razbiti shod. Zato je zagnal svoje pohlevne Marijine hčere v dejanski boj in jim za primer zmage kdovekaj obljubil. S tem dejanjem je svoje življenje zopet- obogatil za veliko podlost, kakršnih ima že polno na vesti in ki so pri njem že prav udomačene.
Nato pa je nastopil
poslanec Majcen, prebral ves § 12., ki govori o «kan-celparagrafu«, in v svojem zanimi-
Mimogrede bodi povedano, da na pravkar navedene očitke ni reagiral nobeden izmed navzočnih duhovnikov. Vsi ti očitki, ki so od prvega do zadnjega neizpodbitno dokazani s pričami, dokazujejo živo potrebo, da uredi država to zadevo in prepreči nadaljnjo izrabo cerkve in vere, ker cerkvena oblast tega noče storiti.
Navedeni primeri naj ostanejo nepozabni, ker jasno dokazujejo potrebo «kancelparagrafa», katerega težko pričakujejo celo nekateri pošteni katoliški duhovniki.
V nadaljnjem govoru je razkril poslanec Majcen,
kako gospodarijo klerikalci z ljudskim denarjem.
«Vsem je še v živem spominu Krekova slavnost dne 18. avgusta leta 1918. Žene in dekleta, saj še dobro veste, da ste se pripravljale za to veliko slavlje z vso navdušenostjo in vnemo ter nosile v župnišče moko, mast, jajca in druge reči, ki ste si jih odtrgale od svojih ust in od ust svojih otrok, da pripomorete dobri stvari. Kako blag je bil vaš namen, kako lepe vaše ideje, ko ste hotele pokazati svetu moč slovanske misli, materialni donesek slavnosti pa upo-
rabiti za večen spomin na pokojnega Kreka, ki bi mu ga postavile v obliki ustanove za revnega dijaka domačina. Toda pojavila se je pijavka v osebi gospoda župnika, ki si je ves čisti donesek slavlja, ki se ceni na 13.000 K, kot predsednik odbora prisvojil, poleg tega pa podaril svoji materi 3000 K za njen menda ne prevelik trud — in izrabil denar sa-molastno v do sedaj še neznane in nepojasnene namene.
Davno in ponovno sem že pozval g. župnika, naj skliče odborovo sejo, ki naj bi uredila račune in izročila denar .svojemu namenu, ampak gospod župnik jo je pred sejo odkuril na agitacijsko potovanje na Hrvaško. Ker te dolžnosti do danes še ni storil, pribijem, da je okradel, oziroma ogoljnfal, župljane za 13.000 K.
Pred 14 dnevi sem mu ravno to očital na klerikalnem shodu v Krme-lju. Pr- tisti priliki mi je dal otroško smešen odgovor, da je 13.000 K za goljufijo premalenkostna vsota, morala bi dosezati, če že ne toliko milijonov, pa vsaj nekaj stotisočev. Kaj pravite k temu odgovoru? Ali se ne vidi v tem brezprimeren cinizem?«
Naknadno smo zvedeli, da so računi (radovedni smo, kakšni) na razpolago le pristašem g. župnika, škoda, da ni še pripomnjeno, da jih sme pregledati samo tisti, ki je nepismen, ker drugim je pregled prepovedan.
Drog primer.
Interesantno je tudi razkritje, da je ključar kalske cerkve, Franc Zu-pan, po domače Špan, iz Kladja trdil svoj čas kot vojak v Lebringu, da ga je g. župnik Bajec pregovori! k podpisu pooblastila, da je lahko dvignil iz hranilnice 1000 K za popravilo cerkve, ki pa ni bilo nikoli izvršeno.
O živinorejski zadrugi in ivskem pašniku je povedal poslanec Majcen sledeče:
«Bil sem ob ustanovitvi zadruge izvoljen za tajnika in blagajnika. Ker ne jaz in nihče, ki ima v sebi poštenje, ne bi mogel gledati grde izrabe pripadajočega gozda, zato sem začel to nezmiselno gospodarstvo pod pokroviteljstvom g. župnika žigosati. Zdel sem se jim menda nevaren, ker me je načelnik kratkomalo obvestil, da sem izključen iz zadruge. Poten so gospodarili tako, da so dogospo-darili.*
Primer Sv. Kriz.
«Naj bo tudi pojasnjeno lažnivo poročilo ,Domoljuba', da sem hodil s svojo ženo po občini Sv. Križ. To je podla klerikalna laž. Bil sem takrat v Beogradu, moja žena pa v Št. Janžu. Res pa je, da je hodil tedaj po občini Sv. Križ pod mojim imenom plačan klerikalni agent z neko vlačugo, ki je markirala mojo ženo. Pljunil bi na tako zlobo, ki je samo pri klerikalcih mogoča.«
Vsi so enaki!
Na neko opazko znanega žitnega komisarja iz črnožolte dobe, orga-nista Toneta, mu je zabrusil govornik v obraz: «Molči! Saj veš, da si jemal od ljudi žito po 35 K, a ga prodajal po 1000 K>. Mož je ubogljivo molčal, ker mu je zaprl resničen očitek sapo.
Na laž se razumejo.
Župnikovo trditev, da je poslanec Majcen pobegnil od debate po klerikalnem shodu v Krmelju, je pojasnil govornik tako-le: «V gostilni, kjer je bil popoldne klerikalen shod, sva debatirala z gospodom župnikom od pol štirih pa do enajstih zvečer in končno pila skupaj kozarec vina. Ker sem zakonski mož in oče, se mi je zdelo potrebno se odpraviti ob enajstih zvečer na svoj dom in zdi se mi mnogo umestnejše, kakor da bi šele ob dveh zjutraj vozil barko, kakor jo je g. župnik. Če njega ni sram in ne pozna mere, jo poznam pa jaz.»
Izboren gospodarski talent je pokazal g. župnik pri sestavi proračuna za kalsko šolo, katerega je brez seje dvignil menda na 12.000 K. Seveda mu okrajni šolski svet tega ni potrdil.
Možje volilci, le volite take pijavke in samopašneže, da bodo gospodarili kakor je v klerikalnih obči-nah navada, to je z 200% do 300%' občinskih doklad, medtem ko ima nasša občina 65%no naklado in vzdržuje dve šoli! Kdor bo volil s temi brezvestnimi ljudmi, je njim enak in z njimi vred prodaja kožo kmeta pijavkam in izkoriščevalcem.
Razširjajmo vedno misel ujedinjenja jugoslovanskega kmeta!
Korošec Je dal davke — naši poslanci pa izvoz živine. Kdo dela za kmeta?
« Hvala vam, zavedni somišljeniki, za vstrajnost, ki ste jo pokazali na dve uri trajajočem shodu, hvala vam, žene, fantje in dekleta, ki vas zanima dobra in poštena stvar, hva-^ la pa tudi g. župniku, njegovemu' stricu, g. kaplanu in vsem, ki sodelujete pri tukajšnjem katoliškem izobraževalnem društvu za vaš trud in plodno delo, katerega sad so članice Marijine družbe in izobraževalnega društva danes tako živo pokazale s svojim barbarskim nastopom. Obljubljam, da bom te kakor vse druge klerikalne institucije priporočal vsem, ki se žele izuriti v sirovo-stih. Danes ste se ovenčali z dejanji, ki ostanejo nam vsem v trajnem spominu in o katerih bo sodila širša javnost.»
$ ❖ ❖
Ob velikanskem ' navdušenju zbo-rovalcev je s temi besedami končal poslanec Majcen svoj govor, ki je bil uničujoč za klerikalce in smrtonosen za vse nepoštenjake. Kakor mora so tlačile vso župnijo župni-kova samopašnost, njegova brezobzirna sirovost !in njegovo vzorno slabo gospodarstvo. S tem, da je poslanec Majcen s pogumno in močno besedo vse to razkril, je bila pregnana mora in ljudje so se kar oddahnili, da je pribit na sramotni oder protiljudskega demagoga do-tičnik, ki je še pred kratkim straho-val vso župnijo.
Shod je bil zato velikanskega pomena in neprecenljiva zasluga poslanca Majcna je, da je posvetil temeljito v vso grdobijo, pod katero je trpelo vse ljudstvo. Shod pa je tudi dokazal, kje je sirovost, kje brezznačajnosf in kje brezvestno gospodarstvo. Vsa vas, vsa župnija ve sedaj, da sebe omaže vsakdo, kdor gre s klerikalci. In zato je gotovo, da morejo vsi poštenjaki, vsi značajni možje, vsi dobri 'gospodarji in vsi zavedni kmetje voliti le pristaše SKS., te edino res kmetske in edino poštene stranke.
In da sta s svojima govoroma dosegla poslanca Mrmolja in Majcen tudi to, je njih največja zasluga.
Poslancu Majcnu pa veljaj za njegov pogumni nastop še posebe zahvala vse župnije!
Amon je kričal kot divji in hujskal fante, posebno svojega sina, ki je, oborožen z debelimi kamni, še z drugimi desetimi tovariši naskočil v »juriši-. Padlo je med nas nad 30 debelih kamnov. Ko so naskočili In hoteli razbiti voz, je potegnil Urek, poleg katerega je bil župan Molan, revolver in vstre-lil v tla. Tega so se klerikalni junaki zbali in jo brzo pobrisali v gostilniško vežo, iz katere so nadaljevali svoj bombardina. Ker vodi cesta mimo gostilne, iz katere je bruhal « ogenj», so si morali odhod voz in poslanca zagotoviti » pripravljenim revolverjem v roki. Že za odhajajočimi sta padla dva kamna, ki pa sta zadela v streho trgovca Regvata in potolkla lastno klerikalno opeko.
In posledice tega? Ubogi zapeljani in nahujskani fantje in možje bodo študirali v ječi, kako sladko in navdušeno so se opoldne smejali oni gospodje, ki «delajo za vero» s tem, da hujskajo k poboju, delajo razdor med ljudstvom, širijo sovraštvo, spravljajo ljudi v nesrečo in žive na račun nesloge in zabitosti osleparjenega naroda. Kmetje, kmetje, kdaj se vam bosta rodila spoznanje in samozavest? Ali veste, zakaj ste napadali svoje brata, sosede, sotrpine? Samo zato, ker je to po volji gospode in v vašo nesrečo!
Isti dan ob enajstih predpoldne je bil shod tudi v Kozjem. Ob najhujšem nalivu dežja je vztrajalo ljudstvo čez poldrugo uro in navdušeno pozdravilo in odobrilo izvajanja poslanca Ureka.
Klerikalna sirovost.
Poslanoa Ivana Ureka napadli s kamenjem.
Dne 1. maja po prvi sv. maši je priredila SKS. v Pilštanju shod, katerega se je udeležilo kljub zelo slabemu vremenu nad 400 naših somišljenikov iz bližnje in dalnje okolice. Četudi v dežju, se je moral vsled prevelike udeležbe vršiti shod vendarle na prostem. Na shodu je poročal poslanec Urek, ki je obrazložil postopanja, delovanje in borbo naših poslancev v Beogradu za koristi kmetskega ljudstva. Njegovo poldrugo uro trajajoče poročilo je bilo sprejeto z navdušenimi »živio»-kiici in izrečena je bila zaupnica naši dični SKS. in njenim poslancem, ki so si znali, Čeprav jih je malo po številu, priboriti najvplivnejšo besedo v Beogradu, da celo popolno komando države — kar morajo gospodje pritlikavi klerikalci dan za dneni v svojem časopisju sami priznavati.
Na tem shodu so pokazali naši klerikalci v vsej nagoti njih pošteno delo za vero, kulturo, oliko in dobrobit naroda. Med časom, ko smo bili mi v cerkvi pri službi božji, so se zbirali zunaj cerkve oni in delali načrt, kako bodo napadli ali celo pobili naše ljudi. Takoj po otvoritvi shoda ob začetku govora tovariša Ureka je z živinskim tuljenjem naskočila klerikalna družba, obstoječa iz približno 20 moških in 25 žensk pod vodstvom župnikove sestre Tereze Rauterjeve, bivšega »grofa« Antona, župana Baha in nekaterih drugih naše zborovalce. Metali so na zbo-rovalce kamenje, bili jih po glavah in zmerjali. Shod se je moral za približno četrt ure prekiniti in se je nadaljeval šele potem, ko so naši pristaši »izči-stili» zborovališče. Med shodom so tulili klerikalci od daleč ter tu in tam vrgli kak kamen.
Po zborovanju je imel poslanec Urek s približno 30 somišljeniki kake tri četrt ure trajajoč razgovor o raznih osebnih pritožbah in prošnjah v gostilni Šmidovi. Drugi zborovalci so po večini odšli domov. Pač pa so Čakali zunaj ves čas vsi klerikalci, nosili v Ferleževo gostilno kamenje in se pripravljali za napad naših somišljenikov sedaj, ko je bilo le-teh samo še majhno število zbranih. Zlasti so imeli namen izvršiti napad na poslanca Ureka pri njegovem odhodu. Tako oboroženi pod vodstvom še vedno tam se nahajajoče Župnikove sestre, Amona in drugov, so navalili na nas, ko smo prišli na cesto iz gostilne in zapregali vozove.
Kako propadamo ali pobožne želje klerikalcev.
Klerikalci imajo cel gozd časopisja in velikanske skomine po vladanju in po koritih. Po njih lastnih izjavah so ta zelo dobro oskrbljena z vsemi mpgočimi dobrotami. Moramo jim to pač verjeti, saj so vladali polnih trideset let in torej dobro vedo, kako globoka so korita. Ker so med tridesetletnim vladanjem ali »pitanjem pri koritih« (po njih lastnih besedah) toliko dobrega naredili za narod, da jih je narod danes zavrgel, se poslužujejo časopisja, ki ga vzdržujejo s fondi ali ostanki iz vladnih korit in potem katerega trosijo tako goro-stasne laži in izmišljotine v svet, da jim niti njih lastni «kimovci» več ne verjamejo. Dokaz temu je izid občinskih volitev, katerih poslednje se vr-še še te dni.
V okolišu okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico je dobila pri volitvah v ustavotvorno skupščino od 100 glasov SLS. 64, SKS. pa 36 glasov; pri sedanjih občinskih volitvah pa je dobila od 100 glasov SKS. 42 in SLS. samo 58 glasov. Za par sto glasov smo torej napredovali.
Medtem ko je bil prej v eni sami občini ljubljanske okolice župan pristaš naše stranke, odbor pa je bil še klerikalen, imamo sedaj v devetih občinah absolutno večino, t. i. več kakor vse druge stranke. V vseh drugih občinah pa je naša stranka v tako častnem številu zastopana, da bodo naši odborniki soodločevali pri vseh sklepih in tako vršili kontrolo nad občinskim gospodarstvom.
Po dosedanjih podatkih, ko je volila približno šele četrtina občin, t. j. okrog 270, je padlo popolnoma v naše roke kakih 70 občin. Kolikor je iz teh podatkov razvidno, smo napredovali na vsej črti.
Najhujša preizkušnja, ki je doletela našo mlado stranko, je torej častno premagana. Vse klerikalne smrdljive bombe, s katerimi so obsipali naše vrle somišljenike, niso jzič izdale. To nas navdaja s trdnim prepričanjem, da bomo v bodoče veliko hitreje napredovali in dosegli pri prihodnjih volitvah že relativno večino, t. j. večino nad vsako drugo stranko.
Natančnejše podatke o izidu volitev bomo priobčili, čim bodo volitve končane. Podatkov za vsako občino posebe pa zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti.
Krajevni odbori »Samostojne hmetijske stranke".
Izporočite nam za vse občine takoj in natančno, kako so izpadle občinske volitve! Dosedanja poročila namreč niso popolna in tudi ne dovolj jasna.
Tajništvo »Samostojne kmetijske stranke".
mu hočejo vzeti tako njegove voditelje. Kmetski stan ljubi svojo zemljo, saj je navezan nanjo, na • njej živi in umira in zato hoče živeti na njej življenje človeka. Da pa se to doseže, je predvsem potrebna konsolidacija naše države. Ta pa ni mogoča prej, dokler ni ustvarjen temelj države, to je ustava. Ko bo sprejeta ustava, bo imela država ugled, s tem bo poskočila naša valuta, cene se bodo uredile in v kratkem bodo nastopile normalne razmere. Vse nasprotne stranke pravijo, da so kmetske. Ce so kmetske, zakaj napadajo tako samo nas, ki smo resnično krnetska stranka? Najraznovrstnejše so laži naših nasprotnikov in najogabnejši njih napadi. Očitajo nam, da smo,/z-vozničarji, izdajalci kmetskega stanu in kdo ve. kaj še vse. Zgolj lažnivi in nesramni očitki!
Kako moremo mi biti izvozničarji, ko je vendar vsem jasno, da smo ravno mi zahtevali in tudi dosegli, da je izvoz prost! Ako je izvoz prost, tedaj lahko izvaža vsakdo, tedaj ni izvoznic. Izvozničarji pa so ravno tisti, ki nas najboij obrekujejo, kajti pod njih vlado ni bilo prostega izvoza, ampak so se delile izvoznice in o teh bi mogel marsikaj povedati dr. Korošec. Dalje lažejo, da nič ne delamo, da smo prodali kmete itd. Kako smo prodali in kako delamo, naj govori naslednje dejstvo: Sedanji kabinet dela na izenačenju davkov po vsej državi, tako da bomo imeli vsi enake pravice, pa tudi vsi enake dolžnosti.
Potegovali smo se za prosto žganjekuho in jo za domačo potrebo tudi dosegli.
Dosegli smo prepoved uvoza vina iz drugih držav, tako da bo našim vinogradnikom zagotovljena bodočnost.
Osebne dohodnine bo malf in srednji posestnik prost, ker smo zvišali eksistenčni minimum na 10.000 kron.
2e ti uspehi, da množico drugih
manjših niti n,e omenjam, pričajo.
da str« bili na svojem mestu. Toda ker ti uspehi še ne zadostujejo, zato je potrebno, da se kmet politično osamosvoji, da si, politično organiziran, pribori svoje pravice in s tem svoj košček kruha.
V današnji državni zbornici je večina, ki ne pozna kmetskih težav. Zato je potrebna trdna organizacija vsega kmetijskega stanu. Le tako se bomo uveljavili v državi in dosegli tisti ugled in tisto moč, ki nam pripadata.
H koncu Vas pozivljem, da se strnite v krepko organizacijo »Samostojne kmetijske stranke», ker trud in delo, ki ju uporabite v ta namen, bosta z doseženimi uspehi stotero poplačana Vam in Vašim otrokom.
Z navdušenjem je bil sprejet govor tovariša Puclja in med gromo-vitim odobravanjem je vse pozdravljalo našega res narodnega ministra.
Občni zbor »Samostojne kmetijske stranke" v Ptnjn.
Za dan prvega maja je bil sklican občni zbor krajevnih organizacij SKS. mariborskega okrožja v Ptuj.
Občnega zbora so se udeležili med drugimi tudi tovariši: minister poljo-privrede Pucelj ter poslanci Mrmolja, Kirbiš in dr. Vošnjak.
Podpredsednik okrajne organizacije v Ptuju, tovariš Habjančič, je otvoril občni zbor in pozdravil vse navzočne, osobito ministra za kmetijstvo in tovariše poslance, na kar je podal takoj besedo tovarišu ministru Puclju.
Minister Pucelj je pozdravil navzočne v imenu stranke ter izčrpno razložil sedanji politični položaj. Kamor se obrnete, povsod vidite, kako je vse na delu, da bi osovražili nas, ki smo pravi in iskreni zastopniki slovenskega kmeta. Ne godi se to iz osebnega sovraštva do nas, ampak iz sovraštva do kmetskega stanu, ki
Naši shodi in sestanki.
(Domžale.) Dne 5. t. m. smo imeli samostojni sijajno uspeli shod. Na shodu je poročal tovariš Trček o političnem položaju, občinskih volitvah in drugih perečih zadevah. Shoda se je udeležilo tudi precejšnje število klerikalcev, od katerih pa niti eden ni ugovarjal izvajanjem govornika, kar znači, da tisti, ki smo jih še do včeraj smatrali za klerikalce, izpre-videvajo, nekateri so pa že izprevi-deli klerikalno politično sleparstvo in demagoštvo. Priključujejo se nam tudi ti. Mi jim k temu spoznanju iskreno čestitamo. Kadar bodo vsi kmetje spoznali klerikalce, takrat bo šele boljše na svetu in takrat bo dobil resničen pomen izrek: «En kralj in en pastir», kajti kralj Matjaž bo s svojo kmetsko armado pognal vse ljudske sleparje.
(Podgrad.) Na Vnebohod so pri nas prišli klerikalci na skrito prirejen shod, da bi lagali in očrnili nas samostojne kmete. Dosegli niso ničesar. Popoldne pa je med nami o delovanju naših poslancev, o občinskih volitvah in mnogih drugih perečih kmetskih zadevah govoril ravnatelj grmske kmetijske šole inž. Veder-njak. Za svoja izvajanja je žel obilno pohvale. Četudi drsajo klerikalci po vsej Dolenjski od hiše do hiše in obljubujejo zlate gradove ter poslanca Sušnik in Stanovnikov atek silno pridno brusita podplate, vendar ni za klerikalce pri nas nobenih ribic, ki bi se dale vloviti na njih izdajalske in hujskaške trnike.
(št. Jernej.) Na Vnebohod smo imeli samostojni v Št. Jerneju shod. Udeležba je bila velika. Govorila sta poslanca Kušar in Rajar. Obrazložila sta nam politični položaj in poročala o delovanju naših poslancev v Beogradu. Samostojna se pri nas dobro razširja. Ta dan smo slovesno zažgali' klerikalno šemergo. Poslancem je bila izrečena z navdušenjem zaupnica.	_
(škocjan.) Samostojni smo imeli tu na praznik dne 5. t. m. po prvi sveti maši shod. O političnem položaju ter o delovanju naših in nedelavnosti klerikalnih poslancev je poročal poverjenik za javna dela, naš tovariš dipl. agr. A. Jamnik. Poročevalec je temeljito pojasnil tudi klerikalno korupcijo pri oddaji modre galice v klerikalne volilne svrhe, ovrgel in ožigosal laži, ki so jih klerikalci sistematično raztrošali, hoteč očrniti podružnico »Kmetijske družbe», ker je le-ta v naših rokah. Udeležba na shodil je bila sijajna, navdušenje veliko.
(šmarjeta.) Samostojni smo imeli tu sklican shod za praznik dne 5. t. m. ob enajstih dopoldne. 2e pred to uro je od povsod privrelo mnogo ljudstva. Ob tej uri se vselej konča tndi sv. maša, a ta dan je trajala malo manj kot do opoldne. Saj vemo zakaj! O delovanju naših poslancev, o političnem položaju in o občinskih volitvah so govorili poslanca Rajar in Kušar, poverjenik Jamnik in kmetijski strokovnjak Kafol z Grma. Govorniki so ovrgli vse laži, ki jih kle rikalci sistematično razširjajo med ljudstvom, hoteč na ta način zaslep Ijati ljudstvo še nadalje. Izvajanja govornikov so žela obilo priznanja Nazadnje se je oglasil k besedi tudi tukajšnji gospod kaplan. Ker so pa bile že njegove prve besede dema goške in so merile na vzbujanje ne zadovoljstva proti Srbom, mu je moral vsled ponovnih ogorčenih zahtev poslušalcev končno predsednik zborovanja, tovariš Povše, odvzeti besedo, na kar je bil shod zaključen. Navdušenje za našo stranko stalno raste.
(Bela cerkev.) Od dopoldanskega shoda v Šmarjeti so dne 5. t. m. pri hiteli na naš popoldanski shod po slanca Kušar in Rajar, poverjenik Jamnik in kmetijski učitelj Kafol, ki so nam obrazložili politični položaj, delovanje naših poslancev, klerikal ne hujskarije in laži ter povedali tudi, kakšno avstrofilsko Karlovo avtonomijo hočejo klerikalci. S tem smo spoznali Šele prav to klerikalno golazen. Kakor povsod, tako tudi pri nas niso manjkali nahujskani backi, ki so prišli z namenom, da bi naš shod razbili. Zagnali so huronski krik in vpili na vse pretege. Kleri kalni mladiči in Marijine device pa so celo dejansko napadle z debelim kamenjem naše ljudi in jih nekaj precej težko ranile. To je klerikalna vzgoja in kultura! Gospod duhovni svetnik Kalan, ali vidite, kje je visoka šola sirovosti? Ljudstvo se je zgražalo nad klerikalno podivjanostjo. Shod, ki je trajal okoli dve uri, se je kljub vsem klerikalnim sirovostim izvršil in za nas sijajno končal sklepnimi besedami tovariša Globev-nika iz Bršljina in Flor. Zorim iz Bele cerkve. Ljudstvo je spoznalo razne oderuhe, zaplotnike in plačane agente in bo na njih divjanje dalo pri občinskih volitvah s kroglico zaslu žen odgovor. S svojimi nahujskanimi devicami pa so izgubili klerikalci zadnji ugled.
(Sv. Peter pri Novem mestu.) Dne 5. maja je prihitel k nam tovariš Kafol, strokovni učitelj na Grmu, in nam na lepo uspelem shodu poročal o delo vanju naših poslancev, njih uspehih za kmeta, o političnem položaju ter o občinskih volitvah. Vemo, da je naša rešitev samo v SKS., in zavedamo se, da bi bili že prav globoko zapadli klerikolnogosposki sužnosd, 'če si ne bi bili mi kmetje ustanovili prepotrebne svoje SKS. Mi smo trdni!
(Trebnje.) Na praznik dne 5. maja je bil pri nas dobro obiskan shod, na katerem sta govorila poslanec Majcen in tajnik SKS., tovariš Bukovec. Poslanec Majcen je poročal o sploš-nem političnem delovanju naših poslancev, tajnik Bukovec pa o občinskih volitvah. Navzočnih je bilo okrog 400 volilcev, ki so vsi mirno in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Shod je hote motiti kaplan; nahujskal je nekaj žen in deklet, ki naj bi s kričanjem shod razbile. Ena, za katere ime vemo, je vrgla celo dva kamna proti poslancu Majcnu. Ko je kaplan videl, da na hujskane žene nimajo uspeha, je ho-
tel poslati iz župnišča pripravljeno rezervo. Toda tam zbrane žene so mele več zmisla za dostojnost kakor kaplan in mu niso hotele slediti. Kaplan je letal kakor divji od župnišča pa do prostora, kjer je bil shod, ter hujskal može in žene, a opravil ni drugega kakor da je izgubil ves ugled. 2ene, ki so razgrajale, bodo sodnijsko kaznovane. V prvi vrsti pa je treba kaznovati kaplana, ki jih je nahujskal, kajti žene niso prišle razsajat in metat kamenje iz lastnega nagiba, temveč le vsled kaplanove hujskarije. Tudi kaplan ne bo ušel zasluženi kazni. — Prav ob istem času se je vršil tudi klerikalni shod pred župniščem. Ta shod pa je bil zelo klavrn. Imeli so celih 40 ki-movcev in istotoliko žen.
(Mirna.) Dne 5. maja je bil tu volilni shod, na katerem je poročal poslanec Majcen. Na zborovališče je komandiral naš kaplan kakih 20 žen in deklet z namenom, da bi razbile shod. Kaplan je tudi zapovedal zvoniti ves čas zborovanja z vsemi zvonovi, da bi preprečil shod. Zvonjenje in zverinsko kričanje nahujskanih bab naj bi preprečila zborovanje. Na čelu kričečih Marijinih devic pa je bila Šularjeva gospa, ki se je najbolj odlikovala v sirovosti. Oborožene so bile z jajci. Ko je pričel govoriti tovariš Majcen, so jajca začela frčati proti govorniku. Zborovalci so odgnali nekajkrat besnečo žensko druhal, ki pa se je vseeno zopet in zopet vrnila. Šele nastopivše orož-ništvo je umirilo nahujskane »device«. Shod se je nato mirno vršil in tudi zvonjenje je na intervencijo orož-ništva prenehalo. Zborovalci, ki jih je bilo okoli 150, so z velikim odobrava "i^m sprejeli izvajanja poslanca Majcna. — Med poslančevim govorom je eden navzočnih klerikalcev vprašal: Gospod poslanec, vse davke, ki jih sedaj plačujemo, so nam naložili naši klerikalni poslanci. Sedaj čakamo in čakamo, da Vi te davke doli spravite. Pa ni nič od tega. Poslanec Majcen je to lepo pojasnil s poučno primero med občinskim in državnim gospodarstvom. V občini se sklene proračun za vse leto naprej in na podlagi tega proračuna se pobirajo potem doklade vse leto brez ozira na to, ali potrebuje občina več ali manj denarja kakor ga je določenega po proračunu. Prav tako je z državo. Klerikalci so podpisali državni proračun in s tem podpisali tudi vse davke, ki jih sedaj plačujemo in ki jih bomo plačevali do konca proračunskega leta. Vseeno smo pa že nekaj dosegli: Osebno dohodnino ne bo treba plačati malemu in srednjemu kmetu. Tovariš, ki mi je stavil vprašanje, pa je sam z vprašanjem priznal, da greši vsakdo zoper kmeta, če voli klerikalce, ki so krivi visokih davkov. Njegovo početje, da voli klerikalce, Id nalagajo visoke davke, in da od nas zahteva, da popravimo tisto, kar so klerikalci zagrešili, je smešno. Mislim, da ste zmoto spoznali, in da boste v naprej vedno volili kandidate SKS. Z gospo Šularjevo pa se pogovorimo o dostojnem vedenju pred sodiščem. Katoliško izobraževalno društvo rodi res lepe «uspehe», žalostno le, da samo v razsajanju, kričanju in metanju jajc. Kriv te slabe vzgoje pa je kaplan, ki je to druhal organiziral in ki je zato tudi odgovoren za vse div-jaštvo sfantaziranih klerikalnih petelinov ženskega spola.
(Artiče.) Shod SKS., katerega je priredil dne 5. t. m. tukaj poslanec Urek, je bil nad vse pričakovanje-zelo dobro obiskan. Zborovalci so z zanimanjem sledili obširnemu dve in pol ure trajajočemu poslančevemu poročilu ter končno navdušeno izrekli zaupnico in zahvalo poslancem SKS. za njih neustrašeno borbo in njih delovanje za pravice trpečega in stiskanega kmetskega ljudstva. Veliko veselost je vzbujal med zborovanjem tukajšnji kramar Cerjak s svojo ženo in njeno sestro. Cela dva dni in dve noči je porabil, da je prero-mal vse sosednje župnije, da bi spravil toliko klerikalcev skupaj, da bi razbili shod. Pridigoval je od hiše do hiše o strašni prikazni, ki se ji pravi «Samostojna» in ki je kriva davkov, vojske, lakote, kuge, toče, slabega vremena in še marsikaj, česar se je kot dober učenec naučil iz »Slovenskega gospodarja«. Pa vse zaman! Na shodu je bil sam s še dvema županskima kandidatoma. Ko ga je na koncu shoda tovariš Urek pozval, naj pride na oder — on, ki je trosil okrog zahrbtna in zlobna obrekovanja — ter naj javno pove svoje obtožbe, se je uda! ter v veliko zabavo vseh navzočnih ves skesan in mrzličen prišel k Ureku in jokajoče zatrjeval, da ni in ni nič kriv. On je moral to storiti na komando svoje žene, ki hoče in mora postati mati županja. — Je pač križ, če so v hiši take razmere, da huda mama hlače nosi. Zborovalci pa so odločno povedali, da se bo še mnogokrat svet poprej zasukal, pred-no bodo gospa Cerjakova postala županja.
Gorenjci! Kmetijsko šolo na Gorenjskem so klerikalci obljubljali — naši so jo pa dali. Komu zaupate?
i
Pridobivajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice I
Brezprimerna nesramnost.
Na vsestransko željo je bil dne 1. maja v št. Jerneju pri Konjicah shod naše stranke.
Da bi preprečit shod, se je trudil z vso vnemo naš g. župnik, ki je gotovo zgrešil svoj poklic, ker uganja na prižnici in v spovednici take stvari, da že vsem preseda. Naše pristaše sramoti kar imenoma, naše poslance obrekuje, da se človek že boji iti v cerkev, ki itak ni več podobna božjemu hramu.
Višek vseh nesramnosti pa je dosegel naš g. župnik na najlepši Marijin dan, na dan 1. majnika. Ko je zvedel, da je prišel med svoje volilce narodni poslanec Drofenik, da zboruje v št. Jerneju, je takoj nagnal svojega hlapca in druge svoje mamelu-ke, da organizirajo «korajžno» tolpo, ki naj razbije shod. Da pa bo vsa stvar bolj držala, je imel sany/ cerkvi hujskajoč govor, ki bi delal čast tudi najzagrizenejšemu in najbolj protidržavnemu klerikalnemu hujskaču. Podpredsednika ustavotvorne skupščine, poslanca Ureka. ie imenoval lažnika, o poslancu Vošnjaku je trdil, da je nastavil katoliški cerkvi nož na srce, vse. naše poslance pa je imenoval nepridiprave in lažnike. Na vse pretege pa je hvalil socialne demokrate, in to s prižnice, ter priporočal socialnodemokratično trobilo «Avtonomista». Zaklinjal se je, da se moramo mi Slovenci odtrgati od Srbov, da so naši poslanci prodali Slovence Srbom in da hočejo sploh vse spraviti pod srbsko kopito, dočim hoče dr. Korošec samostojno Slovenijo.
Vse te župnikove hujskarije pa so bile le uvod k še večjim nesramnostim, ki so se odigrale pozneje. V Sa-jevšnikovi gostilni bi se moral vršjti naš shod po sveti maši. Velika množica kmetov in poštenih fantov je že bila zbrana, da začuje poročilo svojega priljubljenega poslanca Drofe-nika, ko je prihrumela naenkrat vsa klerikalna tolpa nadebudnih devic, ki so zagnale naravnost peklensk vrišč. Iz ust vzor-človcka Peterčka se je vsula ploha psovk, ki jih pošten človek rre more niti ponoviti. Ker temu živinskemu vpitju le ni bilo konca, je pozval poslancc Drofenik zborovalce v notranje prostore, kjer se je shod mirno in lepo vršil. Peterček pa je vlekel svojo tolpo naprej pred cerkev (!), kjer so nadaljevali svoje si-rovosti.
Ravno, ko so se hoteli naši raziti z zborovanja, pa so prišli v velikem številu naši pristaši iz Zbelovega in Loč, da zaslišijo poročilo svojega poslanca. Veliko veselje je zavladalo, ko se je pojavil med zborovalci obče spoštovani okrajni glavar, gospod dr. Terstenjak. Poslanec Drofenik je zato nadaljeval s shodom in ostal med svojimi volilci do dveh popoldne. Tako je poteklo v začetku tako hruono zborovanje naposled mirno in dostojno.
Šentjernejčani pa si dobro zapomnimo, da ne more biti zaplotnik nikdar dober človek. Novi g. župnik, ki se ni hotel odzvati poslančevemu povabilu, da bi prišel na shod in da bi tako iz oči v oči povedal, kaj ima proti njemu, se je uvrstil med za-plotnike. Postavil se je za hrbet na-hujskanega regimenta v krilih, kar je za junaškega k. u. k. Feldkurata nad vse žalostno. Pač pa se je proslavil s svojim hujskanjem in ponašanjem, ko je kot besen razgrajal in kričal na naše pristaše, ki so odhajali na postajo. Naši pristaši so jih le pomi-iovali in si dejali, da «Fiecka, Essiha in Bekuševega zaveznika Peterčka reši nas, o Gospodi®
Pokrajinske vesti.
(Zaradi obilice gradiva) smo morali odložiti vse polno člankov in notic za prihodnjo številko. Potrudili se bomo, da pride v prihodnji številki vse na »vrsto. Cenjene dopisnike vljudno prosimo, naj nam oproste in "naj nam ohranijo svojo naklonjenost. — Uredništvo »Kmetijskega lista*.
(Pri tovarišu ministru Puclju) se je ob priliki njegovega poseta ljutomerske konjske dirke oglasila tudi depu-tacija glede železniške z v e e Murska Sobota - Ljutomer-0 r m o ž. Deputacija je poudarjala veliki gospodarski in narodni pomen te proge ter prosila ministra, da bi podpiral z vso svojo avtoriteto predlog, da bi se čim prej zgradila ta pre-potrebna proga. Tovariš Pucelj j e obljubil, da se bo v Beogradu z vso močjo zavzel za zgraditev te proge, ker je v državnem interesu, da se čim prej zvežejo ti do sedaj zelo zanemarjeni kraji z našimi narodnimi središči. Posebno je to važno iz narodnih in kulturnih ozirov, ker le tedaj bo napredovala državna zavest, če bodo (i kraji v živahnem kontaktu z našim narodnim življenjem. Deputacija je sprejela besede tovariša Puclja z navdušenjem na znanje, ker so bile živ dokaz, da smo se obrnili za pomoč na pravega moža.
(Pokrajinska vlada v Ljubljani,) ki jo še vedno tvorijo le demokrati, je iz-
dala naredbo, po kateri se bodo tudi policijsko kaznovali vsi, ki javno zasmehujejo, omalovažujejo ali zasramu-jejo državo, ustavo, zakone, vojsko in posamezna plemena troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prestopki proti tej naredbi se bodo kaznovali z globo od 20 do 10.000 K ali z zaporom od 24 ur do treh mesecev. Globe se bodo stekale v ubožui zaklad občine, v okolišu katere je bilo dejanje izvršeno.
(Mariborsko tajništvo SKS.) Ker jo
odložil tovariš Žnuderl mesto mariborskega tajnika SKS., je začasno prevzel to mesto tovariš S i m o n i č iz Ptuja. Ker pa stranki stanovanski urad še ni odkazal lokala za pisarniške prostore, prevzema začasno vso pošto, _ naslovljeno na tajništvo SKS. v Mariboru, tačasni podpredsednik okrožnega odbora SKS., višji kletarski nadzornik, tovariš J. Zabavnik v vla-riboru, Razlagova ulica št. 13.
(Za živinozdravnika Rebernjaka) je
glasoval ves konjerejski odsek, ne pa samo štirje odborniki, kakor je poročal «Konjerejec*. Spričo splošnoznane priljubljenosti g. Rebernjaka je nad vse čudno, kako da je mogel »Konjerejec* poročati na tak način. G. Rebernjak mora ostati pri nas in basta!
(Klerikalci in občni zbor «Kmelijske družbe«.) Zanimivo je, kako pišejo o občnem zboru družbe klerikalni listi. «Slovenec* bridko toži zaradi dozdevnega nasilja samostojnih in v onemogli jezi napada vladnega komisarja drja. Spillerja, ki je vodil zborovanje in volitve tako vzorno, kakor nikdar še noben klerikalec. «Sirovi koritar*, kakor bi se moral imenovati «Slovenski gospodar*, pa že laže o zmagi klerikalcev. «Lažiljub» gre še korak dalje, ker piše, da volitve pravzaprav sploh ne veljajo in da je samo «za sedaj* predsednik družbe Gustav Pire, prvi podpredsednik pa Evgen Jarc. In dalje laže, da »Jugoslovanska kmetska zveza* ne pripoznava postavnosti te volitve in da bo svoječasno izvajala vse postavne posledice. Votlo grmenje »Domoljubovo* nas je v resnici čisto prestrašilo. Pomislite, kaj bo, če ne pripoznajo volitev klerikalci! Najmanj svet se podere na družbo in vseh dni bo konec. Ampak nekaj ' drugega je treba zabeležiti. Sedaj se vrši revizija dosedanjega delovanja družbe in pri tem prihajajo vedno bolj nerodni računi na dan. In sedanji klerikalni odborniki bodo hočeš nočeš morali priznati, da je dosedanji klerikalni odbor družbe tako slabo gospodaril, da. je družbo skoraj uničil! Ker pa tega klerikalci ne bi radi priznali, zato govore o odpoklicu svojih.
(Profesor Evgen Jarc,) za sedaj pi vi podpredsednik »Kmetijske družbe*, kakor pravi «DomoJjub», je obenem eden glavnih stebrov «Iinp'exa* in «Slovenske banke*. Kakor znano, se bavi »Impex* samo s prekupovanjem kmetskih pridelkov in živine ter je. strogo kapitalistično podjetje, ki dela milijonske dobičke. V interesu slovenskega kmetovalca bi bilo, da bi prevzela ulogo «Impexa» «Km&tijska družba*, ker le tako bi ostal ves dobiček kmetovalčevega dela tudi kmetovalcu. Toda kako naj živi potem «Impex»! Da se pa ne bi zgodilo «Impexu» nič zlega, pa so kandidirali klerikalci kot svojega prvega zaupnika v odbor »Kmetijske družbe* profesorja Jarca. Sedaj razumemo, zakaj piše »Domoljub*, da je Jarc le »za sedaj* podpredsednik. Tudi jarci v klerikalnih vrstah bodo spregledali in potem z Bogom slava profesorja Jarca.
(Halo!) Stanovnikov atek so si kupili lepo kočijo za 30.000 kron.
(Praznik podivjanosti) je bil pretekli četrtek. Klerikalci so povsod, kjer so bili sklicani naši shodi, organizirali napade na naše ljudi. Posebno so se odlikovale »Marijine device*, ki so se obnašale, da je bilo vse poštene ljudi sram. Gospoda duhovnega svetnika Kalana čaka torej še dosti dela, ki se ga gotovo loti, saj se tiče njegovih pristašev!
(Koprivnica.) Tretjo nedeljo po veliki noči je začel naš g. župnik po ei-tanju pastirskega pisma protestirati proti «kancelparagrafu*, češ da ga delajo le liberalni in samostojni poslanci. Dejal je, da hočejo le-ti s »kanCelpara-grafom* nadeti duhovnikom nagobčnik, da ne bi več na prižnici učili politike in sovraštva do bližnjega namesto božje besede in ljubezni do bližnjega. In moško je dostavil župnik, da tej, po njegovem seveda, krivični naredbi ne bo nikdar pokoren in da se rajše obesi na vrbo, kakor pa da bi bil poslušen posvetni gospodi. Potem je še govoril, da je Kristus šibal v templju farizeje in da bo ravno tako on nas- In šibal bo, dokler mu bo Bog dal življenje, ker se ne boji niti «kancelparagrafa» in sploh nobene stvari. Vsa čast Vaši korajži, gosp. župnik! Toda zapomnite si to-le: Kristus je šibal farizeje in prav jc storil! Mi, Vaši župljani, pa nismo nobeni farizeji, temveč pošteni in delavni kristi-
jani. Če že hočete govoriti o farizejih potem vedite, da so farizeji tisti, ki pridigujejo o krščanski ljubezni, sami bi pa radi prav po nekrščansko šibali svojega bližnjega! Takih farizejev pa ni med ljudstvom, temveč taki farizeji so drugje. Te pa le šibajte, g. župnik, in še mi Vam pomoremo, če to želite, samo bojimo se, da bo Vaša želja skoraj izpuhtela, ko boste spoznali, da bi morali pričeti pri sebi! In zato se tudi sprijaznite s «kancelpara-grafom*, ki Vas obvaruje tako ne-krščanskih pridig, kakor je bila spredaj omenjena! Naj za danes to zadostuje!
(Središče.) Dne 1. maja se je poljal skozi našo vas poljedelsld minister tovariš Pucelj. Pred občinsko hišo so se zbrali do malega skoro vsi občani, da pozdravijo ministra. Občinski svetovalec Ivan Kolarič je pozdravil ministra kot kmeta tovariša na tako važnem mestu, se mu zahvalil za njegovo delovanje za kmetski stan in ga prosil, da vztraja tudi odslej tako trdno na delu za kmetske koristi kakor do sedaj. Minister Pucelj je nagovoril zbrane tovariše v občinski posvetovalnici ter jih opozoril na to, kako važno je zanimanje za politiko tudi za kmeta. »Samostojna kmetijska stranka* veže kmete v trdno politično organizacijo, ki se bo vedno borila za pravice stanu, ki je temelj države, kar je ravno kmetski stan. Na to j? tovariš minister razpravljal o političnem položaju v državi, se zahvalil za ljubeznivi sprejem in pozval vse nli-vzočne na vztrajno delo.
(Za vzgled bodi vsem občinam občina Vrhloga!) Imenovati moramo od sedaj naprej občino Vrhlogo »Samostojno občino Vrhlogo*. Tu namreč ni bil sklenjen noben kompromis z nobenimi strankami, ker tu ve vsakdo, da mora biti kmet samostojno organiziran. Zato pa vlada tudi v občini tako lepa edinost, da je kar veselje. Vsa Čast in vse priznanje našim vrlim in naprednim Vrhložanom, ki so steber prave kmetske stranke in ki so spoznali, da gredo vajeti, ki jih je imela do sedaj gospoda, edinole kmetu. 'Iriba je zato gospodi iztrgati te vajeti, da ne bo vlekel njenega vozička kmet. kakor bi to oni radi imeli in kakor je do sedaj bilo. Če bi vse občine volile tako kakor vrhloška, potem ne bi bilo treba nobenih volitev, kakor jih v Vrhlogi ni bilo. Zato Vam pa pravimo: Posnemajte »vrle Vrliložane in postanite jim enaki! Saj pravi že pregovor, da dajte Bogu, kar je božjega, kralju, kar je njegovega, a kmet u, kar je njegovega! Ker se to poslednje mora'zgoditi, zato ne smemo odnehati prej, dokler ni vse v našem taboru, pod našim zmagoslavnim zelenim praporom. Še enkrat: Čast našim vrlim Vrhložanom, ki ne poznajo druge stranke kakor «Samostojno kmetijsko stranko*. V boj za staro pravdo!
(Iz Čateža.) Podpisani izjavljam, da nisem nikjer in nikdar govoril, da bi se bil Ignacij Barle z Roj predstavljal kot minister Majcen, ker niti ni bil v tisti zidanici in tudi ni bil še nikdar kaznovan. Dopisnik v «Domoljubu» ni zapisal pravega imena. V Čatež u, dne 7. maja 1921. — Anton Prime s. r.
Politične vesti.
(Delo za ustavo,) Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je počivalo vse delo za ustavo. Pač pa so se v tej dobi vršila pogajanja glede iz-prememb v ustavnem načrtu, predvsem glede imena naše države.
(Jugoslavija ali SHS.) Vsi tujci so krstili našo državo za Jugoslavijo in večina našega naroda je sprejela to ime, ker je kratko, praktično in edinstveno. Le radikalci in Velesrbi nočejo o tem imenu ničesar slišati, to pa iz tega-le vzroka: Vsem nam, ki smo bili pod Avstrijo, je pomenilo jugoslovenstvo dosego narodnega ideala. V jugoslovenstvu smo videli rešitev slovenstva. Jugoslavija je nam bila torej več kakor Slovenija, Srbi pa so se borili od leta 1912. dalje za srbstvo in so bili v tem imenu obseženi vsi njihovi narodni ideali. Ker pa jim je bilo jugoslovanstvo skoraj nepoznano, zato ono ni pomenilo pri njih tistega, kakor pri nas. Preprost Srb čuti zategadelj, kakor da bi kaj izgubil, če se odreče imenu, ki ga je vodilo k zmagi na korist Jugoslavije, ki jo pozna šele od najnovejšega časa. To je razlog radikalcev. Seveda je ta razlog silno slab in gotovo je, da bo prišel skoraj čas, ko se bo naša država tudi oficielno nazivala tako, kakor jo imenuje ves svet. Ker radikalci to tudi že uvidevajo, zato predlaga «Samouprava», njih glasilo, naj se imenuje naša država «jugoslo-venska država SHS.», da bi bila na ta način ustvarjena prehodna doba. Kakor pri vseh drugih rečeh, tako gledamo tudi v tem oziru le na bistvo reči, ne pa na ime. Zato pa tudi ne polagamo take važnosti na ime države kakor pa na njeno upravo. Hočemo, da slovi naša država po redu in po nošteni in vestni upravi, ne pa po imenu.
(Na DraŠkoviča, ministra za notranje zadeve.) je bil nameravan atentat, ki pa je ponesrečil. Storilec je neznan. Vzrok atentata je znana «Ob-znana», ki jo je izdal Draškovič proti komunistom. Pripravljali pa so tudi atentat na Pašiča.
(Na binkeštni ponedeljek) je hotel sklicati Radič v Zagreb veliko skupščino, na kateri bi proglasil neodvisnost svoje republike. Vlada pa mu je štro— zmešala, ker mu je skupščino prepovedala. Prav tako! Zadnji čas je že, da se stopi demagogom in hujskačem na~ prste.
(Arnavti pripravljajo) nov napad na našo državo. Napad, ki so ga pod-vzeli pred nekaj tedni, je končal za nje silno klavrno. Imeli so 50 mrtvih, naši pa nobenega.
(Dr. Trumbifc) je podvzel veliko posredovalno akcijo med strankami, kateri je namen, doseči med njimi sporazum v ustavnem vprašanju. Predvsem poizkuša pridobiti Narodni klub in pa naše klerikalce. Pravijo, da bi klerikalci odnehali, če bi padel «kancelparagraf» in če bi dobili duhovniki večje plače.
(Trgovinska pogajanja z Italijo) se bodo v kratkem nadaljevala, ker so Italijani obljubili izvršiti vse svoje obveznosti, ki jim jih nalaga rapall-ska pogodba.
(železničarska stavka na zasedenem ozemljil traja dalje.) Stavka nima političnega ozadja, kakor proglašajo to laški listi, temveč izhaja iz mezdnega gibanja. Ker je namreč Italija vsled aneksije zasedenega ozemlja odtegnila železničarjem posebne vojne doklade, zato so vstopili v štrajk. Sedaj vozi na dan samo po en vlak. Ta promet opravljajo laški orožniki in vojaštvo. Vsled štrajka trpi silno trgovina. Na skorajšen konec štrajka ni upati.
(Volilni boj) se nadaljuje v Italiji z vso srditostjo. Fašisti preganjajo z nasiljem vse, kateri ne trobijo v njih zločinski rog. Kljub temu pa niso pre-gotovi svoje z^""", kajti v ljudstvu raste odpor proti njim stalno.
(Tako nas psujejo!) V Rojanu pri Trstu so priredili fašisti shod. Na tem shodu je govoril tudi znani zloglasni Džunta, voditelj tržaških fašistov, ki se ni sramoval se javno hvaliti s požigom Narodnega doma v Trstu. Med drugim je dejal na tem shodu, ko so hoteli ""fašisti nabiti nekega dozdevnega Slovenca: «Pustite ga, saj on ni ščavo (suženj), temveč on je pes!» Večje psovke pač še ni izrekel našemu poštenemu rodu nihče. Pa naj ne misli zločinski Džunta, da ne doseže pravica tudi njega.
(Nemčija je sprejela) zahteve zaveznikov in bo plačala vse, kar so ji določili zavezniki. Da se je Nemčija udala, je v glavnem vzrok Šlezija, kjer se je neda"™o vršil plebiscit, pri katerem so Nemci zmagali. Zavezniki so namreč Nemcem obljubili Šlezijo, če ustrežejo zahtevam zaveznikov. Ker je Šlezija bogata dežela, zato so se Nemci udali. Toda ves račun ni tako enostaven, kakor si ga predstavljajo Nemci in zavezniki. Napravljen je bil na račun Poljakov, kateri pa nimajo prav nobene volje, biti molzna krava zaveznikov.
(Poljski junaki.) Ko je zvedelo poljsko prebivalstvo Šlezije, da naj bode žrtvovano Nemcem zaradi koristi zaveznikov, se je oprijelo vse samopomoči. Delavci in kmetje so kot en mož zagrabili za orožje in se odredbi vrhovnega sveta zaveznikov uprli z orožjem v roki. Pod vodstvom odločnega Koriantija so Poljaki v kratkem premagali vse zavezniške vojaške oddelke in zasedli vse ozemlje, ki ga zahtevajo za sebe in na katerem prebivajo Poljaki kompaktno. Danes je že gotovo, da bo njih vstaja rešila šlezijske Poljake. Mi Poljakom prav iskreno čestitamo in lc obžalujemo, da nismo imeli mi na Koroškem toliko poguma kakor Poljaki v Šle-ziji.
(Italijani povsod enaki.) Med zavezniškimi vojaki v -Gorenji Šleziji so se posebno «odlikovali» Italijani. Poljaki jih bijejo kar po notah. Cele oddelke Italijanov so ujeli brez vsakega odpora. Mnogo pa so jih tudi postrelili. Da bi jih vse, ki nosijo po nevrednem vojaško obleko in ki bi morali vsled svoje strahopetnosti obleči ženska krila!
(Vojvodina Gorenja šlezija.) Poljaki so proglasili vse po njih zavzeto ozemlje Šlezije za svobodno vojvo-dino Gorenjo Šlezijo. Načelnik vojvo-dine je Korfanty. Da so-Poljaki tako temeljito pokvarili egoistične naklepe zaveznikov, nas prav iskreno veseli.
(Stoletnico smrti velikega Napoleona) so z vejikanskimi slovesnostmi praznovali na Francoskem. Tudi pri nas so se spominjali listi velikega dneva. In po vsej pravici! Saj je bil Napoleon tisti, ki nam je dal Ilirijo, ki nam je dal prve slovenske ljudske, srednje in visoke šole in ki je pridobil slovenskim županom tudi veljavo. Večna škoda je bila le, da naši ljudje niso razumeli teh dobrot in da so, nahujskani po tedanjih klerikalcih in Nemcih, šli v boj za Avstrijo in proti Napoleonu. Vsled zaslug za naš narod, čeprav niso bile storjene iz ljubezni do nas, bo slovenski narod
ohranil Napoleona vedno v častnem spominu.
(Vprašanje alandskih otokov) v Baltiškem morju še vedno ni doživelo svoje rešitve. Za otoke se prepirajo Švedi in Finci. Zavezniki bi jih dali radi Švedom in Fincem, kar je pa tako nemogoče, kakor nasititi volka in ohraniti pri tem kozo celo.
(Protiboljševiško gibanje v Rusiji) še ni prenehalo, temveč se še širi. Poslednja poročila' omenjajo posebno guberniji Saratov in Tambov, kjer socialni revolucionarji s posebnim uspehom nastopajo proti boljševikom. Enako močno je razvito protikomuni-stično gibanje v Sibiriji, kjer pridobiva zopet na veljavi ataman Sem-jonov.
Konjska dirka v Ljutomera.
2e od nekdaj slovi konjereja' v ljutomerskem okraju. Viden znak njenega procvita pa so vsakoletne konjske dirke, ki so znane tudi izven ožjih mej naše domovine. «Konjerej-ski odsek ,Kmetijske družbe' v Ljutomeru» in njegov zaslužni predsed-nig g. Lovro Petovar lahko s ponosom gledata na svoje delo, ker poslednja konjska dirka, ki je bila dne l.t. m., je ponovno dokazala, da stoji konjereja v ljutomerskem okraju na višku.
Zadnja dirka pa je dobila poseben pomen tudi zategadelj, ker jo je po^ setil minister za poljedelstvo, naš vrli tovariš I. Pucelj. Ljutomerski konjerejci so izgubili namreč vsled prepovedi izvoza konj glavni trg svojega odjema. Pred prevratom je sedanja Nemška Avstrija kupovala konje za svojo potrebo skoro izključno v ljutomerskem okraju. Sedaj pa, ko je prepovedan izvoz konj, obstoji nevarnost. da bodo morali Ljutomerča-ni opustiti konjerejo, ki je poleg vi-noreje glaven vir dohodkov tega bogatega okraja. Na to resno nevarnost so opozorili Ljutomerčani ministra Puclja, ki se je za njih težnje nad vse zanimal in ki je tudi izjavil, da je prišel na dirko v prvi vrsti zaradi tega, da pridobi ljutomerskim konjerejcem zopet kupce.
Tako se je vršila dirka kljub skrajno slabemu vremenu v veselem znamenju lepše bodočnosti, da je premagano najtežje in da se prične doba, ko bo mogel konjerejec tudi uživati plod svojega dela.
Čeprav je kar najslabše vreme motilo dirko, je ta vendar uspela nad vse povoljno, ker se vrli konjerejci niso dali preplašiti po vremenu.
Pomladanska tekma je obsezala štiri tekme: 1.) enovprežno dirko » prvence, 2.) glavno enovprežno dirko, 3.) dvovprežno dirko za prvence in 4.) glavno dvovprežno dirko. Prve dirke so se udeležili štirje posestniki, med njimi eden izven konkurence. Dosegli so te-le rezultate: «Zajc», triletni žrebec gsDomanjka, Sv. Juri, ■ 2: 17. «Mesud», triletni žrebec g. ka-petana Strgarja, Veržej, 2: 18, »Vesna*, triletna kobilica g. Novaka, Krapje, 2: 24, «Boris II.», triletni žrebec g. A. Slaviča, Banovci, 2: 49. Darila so dobili «Zajc» 100, «Vesna» 60 in «Boris» 35 dinarjev. «Mesud» je bil izven konkurence.
Pri glavni enovprežni dirki je tekmovalo deset dirkačev s sledečim uspehom: «Zlatar», štiriletni žrebec g. I. Vavpotiča, Lokavci, 1:58; «Pi-na», petletna kobila g. Filipiča, Stara Nova vas, 2:00; «Danko», štiriletni žrebec g. M. Slaviča, Ključarovci, 2: 1; «Preda», šestletna kobila g. Filipiča, 2:3; «Valsa», sedemletna kobila g. Vavpotiča, Lokavci, 2:3; «Ni-gra», šestletna kobila g. A. Slaviča, 2:5; «Salva», petletna kobila g. He-riča, Boroci, 2:8; «Pavlina», šestletna kobila g. A. Slaviča, Grabe, 2: 16; «Varna», šestletna kobila g. Zajdele, Borkovci, 2: 18 in «Slava», petletna kobila g. Znidariča, Grabe, 2: 24. Prvih sedem je bilo obdarjenih z darili po 200, 120, 70, 60 50, 40 in 30 dinarjev. «Zlatar» je dobil vrhu tega še častno darilo «Kmetijske družbe*.
Pri dvovprežni dirki za prvence so dirkali: «Zajc» in «Mesud» 2:39; «Lina II.*, triletna kobilica g. Jurše, Branoslavci, in «01ga», triletna kobilica g. Znidariča, 3:16; «Sokol», triletni žrebec g. Jureša, Boroci, in »Boris II.» 3: 16; «Ovina» in «Mirka», triletni kobilici g. Razlaga, Sitarovci, 3:35. Darila po 300, 180, 110 in 90 dinarjev.
Pri glavni dvovprežni dirki je dirkalo pet parov, in sicer: «Nigra» in «Danko» 2:23; «Pina» in «Preda» 2: 24; «Fareda», osemletna kobila g. Bunderla, Veržej, in «Salva» 2:35; «Zlatar» in «Valsa» 2: 35; «Varna* in «Pavlina* 2:41. Darila po 400, 240, 140, 120 in 100 dinarjev; prvi par vrhu tega še častno darilo »Kmetijske družbe*.
Po končani dirki so se zbrali gospodje minister /. Pucelj, inšpektor poljedelskega ministrstva Korošec, vodja poverjeništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Vrtačnik, tajnik «Kmetijske družbe* inž. Lah, številni konjerejci, vsi dirkači ter mnogo drugega občinstva, da prisostvujejo slovesni razdelitvi nagrad.
Sporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
Vsak pameten kmet gleda ha to, da se njegovo gospodarstvo dosledno Izboljšuje«
Zbrane" Je nagovoril predsednik konjerejskega odseka, g. Lovro Peto-var. V toplih besedah se je zahvalil g. ministru Puclju za poset dirke in naglašal, da je to prvič, da je posetil naše dirkališče aktiven član vlade in to minister za kmetijstvo. Posebno razveseljivo pa je, ker je gospod minister mož iz naših vrst, ki, kmetovalec kakor mi, pozna potrebe našega stanu, ki bo zaradi tega tudi vpo-števal vse težave in vse zapreke, ki jih mora premagati slovenski konje-rejec, da pride do svojega cilja. Po pozdravu tudi vseh drugih navzoč-nih gostov in vzpodbudnem nagovoru na'konjerejce ie končal svoj govor s klicem: «Bog živi našo lepo Jugoslavijo, Bog živi našega ministra Puclia!* Z živahnimi živio-klici na tovariša Pucija se je odzvalo na-vzočno občinstvo predsednikovemu klicu.
Besedo je povzel nato g. minister Pucelj. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi dirke in obljubil svojo polno pomoč za povzdigo konjereje. Kadarkoli mu bo le mogoče, si bo štel v dolžnost podpirati koristi konjerejcev. Za enkrat je iz-posloval izvoz 2000 lahkih konj toplokrvne pasme, kakršne ima ravno ljutomerski okraj. Ogledal si je konje-dirkače kakor tudi druge zelo natančno in nad vse ga veseli, da je našel tak material, ki se ga more priporočiti povsod. Ko se bo povrnil v Beograd, bo eno njegovih pryih del, da zainteresira tuje kupce za ljuto merske konje. Z zahvalo za prisrčen sprejem in s kratkim nazdravom na konjerejce je ob splošnem navdušenju zaključil g. minister Pucelj svoj govor.
Tako se je končala konjska dirka kar najlepše, ker prinesla je dvojen dobiček. Nagradila je dobre konjerejce in odprla vsemu okraju meje. S tem pa je procvit konjereje v ljutomerskem okraju zagotovljen, kar je velik uspeh dirke in zasluga našega ministra Pucija.
deleži tudi obrestovali. Pristopnice smo poslali vsem našim okrajnim organizacijam, pri katerih jih lahko vsakdo podpise, pa naj si bo delničar »Ekonoma* ali ne.
Kdor želi pristopiti, pa ne dobi pristopnice, da bi jo podpisal, naj se obrne na spodnji naslov, da se mu pošlje pristopnico, in če ni delničar, tudi položnico za vplačOo deleža in pristopnine.
« Ekonom«,
osrednja gospodarska zadruga, v Ljubljani, r. z. z o. z.
(Sodna ulica št. 3.)

»Ekonom."
V 8. številki »Kmetijskega lista« z dne 24. februarja t. 1. smo objavili, da se delniška družba »Ekonom* preosnu-je v »Ekonoma*, osrednjo gospodarsko zadrugo, in sicer iz sledečih vzrokov:
1.)	Delniška družba ima kapitalističen značaj. Če ima lastnega kapi tala premalo, si mora pomagati z bančnimi izposojili. Ker je bilo pri delniški družbi »Ekonom* premalo vplačanih delnic, zato družba ni mogla delati z lastnim kapitalom, vsled česar si jp morala pomagati z bančnimi izposojili, ki pa so bila tako draga, da ji je bilo nemogoče vzdržati konkurenco drugih kapitalističnih podjetij.
2.)	Zadruga je popolno nasprotje delniške družbe. Ker je njen značaj socialen, zato podpira država zadruž ništvo vsestransko. Zadruge plačujejo manj davkov, pri carini imajo velike olajšave, dobivajo državno podporo in tudi državna posojila po zelo nizki obrestni meri. Dalje je pri zadrugi dana možnost vsakemu, da pristopi z nizkim deležem in pride tako do ugodnosti, ki mu jih zadruga nudi. Deleži so nizki in vsak zadružnik jamči z nekajkratnim zneskom deležev. Ce iina zadruga premalo kapitala na vplačanih deležih, si lahko pomaga z jamstvom na ta način, da si najame na jamstvo zadružno posojilo, ki je za več kot polovico cenejše od bančnega izposojila.
Ako vpoštevamo te okoliščine, nam mora biti jasno, da je za kmetske razmere edino umestna in uspešna samopomoč zadružnim potem. Zaradi tega se je preosnoval «Ekonom® v zadrugo.
Delež pri zadrugi »Ekonom* znaša 200 kron, pristopnina 10 kron; poleg tega pa jamči vsak član še s trikratnim zneskom deleža, kar nikakor ni veliko, če pomislimo, da je danes 200 kron nekako toliko, kolikor je bilo pred vojno 15 K. Vendar pa je dana s tem jamstvom možnost, da bo mogel »Ekonom* delati z lastnim kreditom, oziroma s cenimi zadružnimi izposojili.
Z ozirom na veliko važnost gospodarske samopomoči, ki edina nam nudi možnost, da se otresemo velekapitali stičnega izkoriščanja, pozivljemo vse dosedanje delničarje »Ekonoma*. naj ostanejo še nadalje pri zadrugi »Ekonom*. V to s vrh o je treba podpisati samo pristopnico; za pristopnino pa se bodo porabile dosedanje obresti delnic: če bo kaj ostalo, pa se bo vpisalo na račun prihodnjih obresti, ker so bodo
(Razveseljiv napredek našega sadjarstva) daje našim kmetovalcem precej upanja, da si bodo tudi z dohodki te stroke lahko izboljšali svoje gmotne razmere. Toda to upanje bo v zadostni meri uresničeno šele tedaj-, če se bomo z večjim zanimanjem in večjim veseljem oprijeli sadjarstva, Če bomo pridelali še več in boljšega blaga, če bomo znali s pridelkom bolje ravnati in ga kolikor le mogoče dobro spravljati v denar. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da smo v tem ozira še precej zaostali in da nam je to rej v marsičem potrebno kreniti na boljšo pot. Predvsem nam je treba več vzpodbude za sadjarstvo in več pouka, kajti potem ni nemogoče, da dosežemo tudi mi kdaj v tej stroki vsaj približno tako stopnjo, kakršno so dosegli n. pr, na Češkem, v Švici, v Nemčiji in drugod. To lepo in hvaležno nalogo si je naložilo »Sadjarsko društvo za Slovenijo*, ki se je pred kratkim ustanovilo v Ljubljani. To društvo namerava delovati za povzdigo sadjarstva s prireditvijo poljudnih predavanj in poučnih tečajev po deželi, z razmnožitvijo najbolj priporočljivih vrst, z ustanovitvijo večjih drevesnic, z dobavo najpriprav-nejšega sadjarskega orodja iu' drugih potrebščin. Društvo je že tudi začelo izdajati »Slovenskega sadjarja*, ki je že pred vojno izhajal sedem let in j še marsikateremu sadjarju dobro znan po svoji mnogovrstni, prav primerni in izvrstno urejevani vsebini. Že nam je došla prva številka, ki je po svojih primernih in poučnih člankih kakor tudi po prav čedni obliki — celo krasno barvano prilogo ima! — najboljše priporočilo tako za list, kakor za društvo. Slovenski kmetovalci! Vi ste kolikor toliko tudi sadjarji, ali bi vsaj morali biti. V korist, veselje in čast. bo vam in vašim otrokom, ako bosta podpirali tudi novo društvo s tem, če, pristopite k društvu kot člani. Letnih 40 kron za današnje razmere gotovo ni preveč, že sam list je toliko vreden. Pomislite, povzdiga našega sadjarstva pomnožuje naše narodno blagostanje, bo v čast in ponos naši domovini! Naj bi bil torej v kolikor mogoče mnogih slovenskih kmetskih domovih »Slovenski sadjar* stalen in dobrodošel gost! Članarino sprejema društveni blagajnik, sadjarski nadzornik Fr. Goričan v Celju.
(Konjerejskl odsek št. 2 «KmeUjske družbe za Slovenijo« [Ivanjkovci]) je sklenil na svojem rednem občnem zboru v Mariboru dne 21. marca t. 1., da mora pri letošnjem ogledovanju in obdarovanju konj vsak konjerejec, kateri ni član odseka, pri vstopu na pre-movanje plačati dvojno članarino. Po-zivljejo se torej vsi konjerejci, kateri še niso člani te velevažne organiza cije, naj prijavijo svoj pristop ter pošljejo članarino 5 K. Sprejem članov bo z dnem 15. junija zaključen.
(Čebelarski tečaj) jo priredila podružnica »Čebelarskega društva* Vojniku. Tečaj se je z uspehom vršil dne 5. in dne 6. maja t. 1.
(Semenska kupčija) se je v Ljubljani zelo zakesnila. Vzrok dolgotrajna suša. Zato pa je bila trgovina zadnje tedne nacl vse živahna, kakor že dolgo časa ne. Vidi se, da je vse pre pričano, da je nastopila že zopet doba mirnega dela. Semen se je letos najmanj štirikrat toliko razpečalo iu posejalo kot zadnja leta. Cene so stalne. Plombirana črna detelja velja 44, lu-cerna (italijanska) 52, inkarnatka 8, laska ljuljka 22, mačji rep 24,-laneno seme 10 in semenska ajda 8 kron kilogram.
(Ljubljanski trg.) Pretekli teden se je vršilo v Ljubljani komisijonelno klanje volov, pri katerem je bilo do-gnano, da znašajo stroški za kilogram
cene riiesur na stojnicah": meso prve vrste 36, druge vrste 32 kron; po mesnicah: meso prve vrste 38, druge vrste 34 kron. *— Cene drugemu blagu so v splošnem ostale neizpremenjene. Kilogram čebule se prodaja od 10 do 12 kron^
(Mariborski trg.) Prašiči: plemenski 26 do 30 K za kilogram žive teže, pol-pitani od 28 do 32, mladi (6 do 8 tednov stari) 250 do 400, jesenski 600 do 1000 K. Kupčija je bila zelo živahna. Sejem dne 6. maja je Ml tako dobro obiskan, kakor še nobeden izza meseca septembra lanskega leta.
(Izvoz koruze svoboden.) Ministrski svet je na svoji seji z dne 25. aprila t. L dovolil svoboden izvoz koruze brez vsake omejitve.
(Služba uradnega živlnozdravnika in veterinarskega poročevalca) pri civilnem komisarju za Prekmurje v Murski Soboti je razpisana do dne 20. maja t. 1. Natančnejši razpis glej v »Uradnem listu deželne ylade za Slovenijo* št. 48.
(Avstro-ogrski železni drobiž,) ki ni
izenačen v vrednosti z našim denarjem, ne velja več za zakonito plačilno sredstvo ter se ne bo zamenjal. Državne blagajne ga ne smejo sprejemati.
(Naših bankovcev) je bilo dne 15ega aprila y prometu za 3.697,458.180 dinarjev ter se je torej njih število zmanjšalo za 15,209.730 dinarjev.
(Naši državni dohodki in izdatki) so se v početku naše države prvič popolnoma krili v mesecu marcu t.1. To je nad vse razveseljivo dejstvo, ki priča. da se bližamo zanesljivo in primeroma tudi hitro konsolidaciji razmer, Če se posreči, da se bodo tudi v prihodnje krili izdatki z dohodki, potem se prične vesela in težko pričakovana doba, da bodo pričeli padati davki in s tem tudi draginja. Prvi korak za to je storjen. Upajmo, da mu sledi skoraj drugi.
(Carinski dohodki) so znašali v prvih desetih dneh meseca aprila 24,812.365 dinarjev. V devetih mese-cih, to je od dne 1. julija 1920. do dne 11. aprila 1921., so znašali skupni do^ hodki carinarnic 637,399.571 dinarjev ali povprečno po 70 milijonov dinarjev na mesec.
(Ponarejeni dolarji) Pojavili so se ponarejeni dolarji po 1', 2 in 20 dolarjev. Ponarejeni so zelo dobro, vsled česar je pri njih sprejemanju največja previdnost nujno na mestu.
(Madžarski bankovci) bodo zamenjani. Sedaj se vrši žigosanje starih. Na Dunaju ne sprejemajo zategadelj madžarskih bankovcev. Čakajte torej trudi vi, da bodo izdani novi!
(Zvišanje telefonskih pristojbin, Poštno ministrstvo je znatno zvišalo telefonske pristojbine. Banke, tovarne, hoteli plačajo letno po 10.000, kavarne in restavracije po 8000, delavnice skladišča in tehnična podjetja po 7200. odvetniki, veleposestniki, mesta društva po 6000. zdravniki s privatno prakso 4000, uredništva 3200, zasebniki in gasilna društva po 2000, državni uradniki in narodni poslanci po 1600, poštni uradniki in dobrodelna društva pa po 800 kron na leto. To velja za mesta, ki imajo več kot 500 telefonskih naročnikov. Za druge pa se pristojbine sorazmerno znižajo od 8000 do 600 kron.
(Ker je premalo telegrafistov, na železnicah,) bodo odpoklicani vsi, ki vrše sedaj to službo po raznih uradih iu bodo nastavljeni po železnicah. Poleg tega pa se priredi tudi več tečajev za telegrafiste.
(V Ljubljani stavkajo) stavbenski delavci. Pričeli so s stavko v najneugodnejšem času, ko je v Ljubljani deževalo že mesec dni in je bilo zaradi tega itak vsako delo nemogoče. Danes grade hiše v Ljubljani edinole banke, ki so v to prisiljene. Da ni tem neprijetno, če jih delavci prisilijo, da ne morajo zidati, je več kot gotovo. Zato skoraj tako izgleda, kakor da bi stavko naročile banke. Stavbni delavci so danes dobro plačani, zahtevajo pa vendar še tako ogromne poviške, da bi zaslužil delavec na dan preko 200 kron, če bi se zahtevi ugodilo. Kako naj se potem zniža draginja, je seveda nepojmljivo. Izgleda na zmago imajo stavkujoči zelo malo,, ker se podjetniki nočejo niti pogajati.' Zato vprašujemo voditelje stavkujočih: Komu v korist naj bo sedanja stavka stavbnih delav-
tem je to, da je ta tvrdka poizkušala že dolgo časa, da bi dobila koncesijo v Sloveniji. Ker pa je bil tu njen nemški značaj preveč poznan, zato se ; i to ni posrečilo. Sedaj pa so ji nasedli Bosanci, ki se ne zavedajo velike gospodarske škode, ki nas zadene, če bomo uvažali nam odkrito sovražen kapital.
(Tovarna voz) se je osnovala v Vu-kovaru v Sremu. Osnovna glavnica znaša 1,200.000 kron.
(Dve novi tvornici) nameravajo osnovati v Nišu, in sicer tvornico za led in pivovarno.
(Tvornico za izdelovanje vijakov, žebljev in nitov) je otvorila v Sarajevu tvrdka Finci & Wolf.
(Metalurgijsko šolo) namerava ustanoviti ministrstvo za trgovino in industrijo v Varešu v Bosni. V šolo se bodo sprejemali strokovno naobraženi in marljivi kovinski delavci. Ustanovitev šole pozdravljamo.
(Prodaja saharina na drobno.) Za grebška tvrdka «Isis» je dobila pravico za prosto prodajo saharina. Cena saharina je ta-le: originalni paket velja: z vsebino 5 gramov 12 kron, z vsebino 25 gramov 55 kron in z vsebino 50 gramov 110 kron.
(Promet z Italijo) je zaradi stavke laških železničarjev, ustavljen.
Obrtnik,
Uspeh obrtne organizacije.
Peti majnik ostane Novomeščanom v nepozabnem spominu, in sicer zaradi izida volitve občinskega odbora, ki jo je vse meščanstvo nestrpno pričako valo. Lahko se trdi, da ni bilo takega zanimanja, odkar je bila iztrgana občinska uprava nemčurskim rokam. Do sedaj je sestajal občinski odbor večinoma iz pristašev Narodno-napredne stranke. Pri sedanjih volitvah pa ta stranka ni prišla več v poštev, enako tudi ne klerikalna stranka, ki ni imela niti toliko privržencev, da bi mogla postaviti svojo kandidatno listo. Prav vehementno pogumno pa je nastopila uradniška stranka-, v kateri je še danes največ pristašev JDS., ki se je oči-vidno sramovala svojega pravega imena in ki je računala, da pridobi, ako zataji svoje pravo ime, klerikalno misleče meščanstvo. V glavnem se ji je to tudi posrečilo, ker razen nekaterih razsodnih klerikov, so volili uradniško stranko vsi klerikalni uradniki. Raču nali so, da dobe izmed 24 odbornikov vsaj 18, če ne celo 20. Da prepreči zavedno meščanstvo nameravani udarec na uradniški listi združenih demokratov, klerikalcev, socialnih demokratov, narodnih socialcev in komunistov, je osnovalo svojo meščansko gospodar sko stranko, obstoječo iz hišnih po sestnikov, trgovcev in obrtnikov. Slednji so včlanjeni v »Obrtni organizaciji* in so člani SKS. Vsi drugi obrtniki so volili z nasprotno listo,
Rezultat volitve je pokazal pravo razumevanje gospodarskega programa. Razsodnost meščanstva je pokazala, da ne pusti odločevati tistih, ki ne plačujejo nobenih direktnih davkov, od katerih edino se plačujejo občinske do-klade.
. Od 349 oddanih glasov pa jih je pripadlo uradniški skupini 178, meščanski gospodarski stranki pa 171, tako da
Ivan Koklič, Ferdo Buk, Jakob P r e ž e 1 j, Miha M r a m ojr in Gu-1 stav M u r n.
(Pobiranje doneskov, ki j Bi ]e plačevati, da se pokrijejo izdatki trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1921.) Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v seji dne 15» marca t. L odobrila proračun trgovske in obrtni« ške zbornic« v Ljubljani za leto 1921, s potrebščino 1,812.352 K in s pokritjem 1,865.060 K, torej s. presežkom 52.698 K, t)er dovolila sporazumno z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, da se v pokritje te potrebščine provizorno za leto 1921, pobiraj doklada 30 odstotkov od onih, ki imajo volilno pravico v zbornico, v razmerju občne pridobnine, odnosno pridobnine podjetij, zavezanih jasnemu polaganju računov* Vsakočasne predpisane doneske za trgovsko iu obrtniško zbornico bo plačati vselej r istih rokih kakor davke, ki so podsta-va za njih predpis. Davčnim uradom je sporazumno z delegacijo ministrstva financ naročeno, naj od rečenibl volilnih upravičencev pobirajo doneske in, ako bi bilo treba, pri tem uporabljajo zakonito prisilna sredstva.
(Prvi maj.) Dan za dnem je deževalo. Že se je zjasnilo, pa zopet je lilo kakor iz škafa. Vse upanje na lep« vreme smo stavili na prvi maj, če« prav je na predvečer curkoma lilo,. Toda kljub dežju so nas Novomeščane že v zgodnji uri prvega majnika zbudili glasovi novoustanovljene godbe. »Obrtno društvo* se je čita« lo na mornarskih čepicah godcev mla«, dega obrtniškega naraščaja. Kateremu obrtniku bi se ne vzradostilo srce, ko je poslušal godbo, sestavljeno zgolj iz obrtniškega naražčaja. ki je v prav. kratkem času (v nekaj mesecih) poka« zal tolik napredek za Novo mesto, posebno pa za obrtniški stan. Da se je vse to tako naglo izvršilo, je predvsem zasluga neumornega vadi« telja, tovariša L. Puša, kateri je skozi več mesecev vsak večer vadil mladi obrtniški naraščaj, potem pa godbenega odseka s tovarišem F. Bukom na čelu. K hitrejšemu napredku je mnogo pripomogel tudi g. Količek. Čeprav še mlada godba, je nastopila vendar tako, da se je moglo jasno spoznati, da se bo iz obrtniškega naraščaja razvila s časom zelo dobra godba, ki bo pripravila marsikomu -.prav prijetne urice. Da se nam te želje čim prej uresničijo, je potrebno, da priskočite tudi Novomeščani godbi na pomoč,-Zato prispevajte za. godbo in pomagajte »Obrtnemu društvu*, ker le tako nam ho stalna godba zagotovljena'
cev.-'
(Nemci lezejo na našo zemljo.) Velika nemška firma «Greinitz», ki je
mesa okroglo $7 kron in 70 vinarjev | imela prej skoraj monopol za vso trgo-bre-z priklade. Zato bodo določene v vino z železom, se je vpisala v Sara-Ljubljani nastopne najvišje prodajne I jevu v trgovinski register. Značilno pri
Odprto pismo gospodu Mihaela Iskri,
posestniku v Hlebcah.*
Na Vaše odprto pismo v «Sloven-cu» z dne 8. t. m. Vam odgovarjam, da sem v obrambo svojega imena proti Ivanu Frelihu, posestniku v Brezjah, ki je edina znana mi oseba, katera je tekom zadnjih treh mesecev nastopila proti časti mojega imena, uvedel sodno postopanje če pred Vašim pismom, kakor bom storil proti vsakemu drugemu, kdor bo trosil o meni neresnične govorice.
____ _______ r____j _____ __ Ako svoje odprto pismo mislite
|e""dobiIa"*vsaka"stranka po 12 odbor- odkrito, Vas pozivljem, da mi izpo-
nikov. Pri uradniški skupini sta dva posestnika, pri meščanski pa 10 in dva
ročite osebe, katere vkljub mojemu pozivu v «Jutru» trosijo o meni ne-
obrtnika, ki nista posestnika. Pristašev resnične govorice, da mi bo mogoče SKS. je izvoljenih 8. Od SLS. sta I)ri proti" niim nastopiti in da jim bo uradniški stranki izvoljena dva pn-K^ p^jj^ dokazati obdolžitve
StcUScl.	®	------
Agitacija je bila čez vse zanimiva, Uradniški stranki sta šla prav pridno
pred sodiščem. Tudi Vas bi prosil, rda govorite
kjItnIVX UU.V tJltU Ul i« ¥	l\A*JLKJ I	I	.	.	•
na roko gostilničar Košak, ugl e d e n j manj _ zavito in oa po^ste j5VO]e klerikalec, in tajnik novomeškega Sokola, ki je prav pridno pritiskal kljuke v samostanu in kapitlu ter pri drju. Ažmanu. Ali ni svet postavljen narobe!?
Najčastneje je iz tega boja izšla SKS., ki jo tvorijo tukajšnji obrtniki. Popolnoma pa sta izginili dve stari stranki — JDS. in SLS.
mnenje toliko jasno, da mi bo mogoče citirati pred sodišče tudi Vas. Če menite, da mi ne pristojata mesto glavnega odbornika «Kmetijske družbe za Slovenijo» in mesto občinskega odbornika v občini Lesce, morate imeti za to razloge, katerih utemeljenost boste menda lahko do-še" vedno" velja rek: Kdor drugim j kazali pred sodiščem, vsled česar jamo koplje, sam vanjo pade!	[tudi svoje obdolžitve lahko izrecete
popolnoma jasno.
Obrtniške vesti.
(Volitev občinskega odbora v Novem mestu.) Izmed obrtnikov so bili v Novem mestu izvoljeni za občinske odbornike ti-le naši pristaši: Josip K o
š i r , Filip
; r i č, M. M a 1 o v i č ,
S kmetskim pozdravom Ivan Ažman s.r., posestnik v Hrašah pri Lescah
* Za vsebino tega pisma je uredništvo
odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
el
11VI
Pupilarnovarni zavod.	IT lastei palači p*»i feoiodUro*.« (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). ~	Telefon štev. 35
Stanje hranilnih vSog K 22,000.000.	Vrednost rezervnega zaklada K 8,000,000.
Hranilne 'vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, uživajo najpopolnejšo varnost in ugodno obresto-vanje. Poštne položnice strankam brezplačno na razpolago. Rentnino plačuje aavod iz svojega.
Sprejema tudi v varno shrambo od strank in sodišč razne vrednostne papirje, vložne knjižice itd. Daje v najem predale v svojih safeblagajnah, tako da obdrži ključ stranka sama.
Oskrbuje svojim vložnikom prodajo in nakup vseh
vrst vrednostnih papirjev itd. Izvršuje za nje tudi inkaso in druga denarna opravila najkulantneje. Izplačila v inozemstvu izredno ugodno in promptno,
Posolila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokovnjaški nasveti v vseh denarnih vprašanjih.
____________________ ■ . ..----«-~rv7 r.-»vi? vr/r—t C•:g;1S7T" !7.T.. a k'.T r.VTT.flffiii



Obrtniki, ne pozafelte nikoli, da je samo v zcSrisžesiju moč S
MM izbira modnih in športnih oblek lastnega izdBlfea za gospode. - f^ieslio sulsiio. - Lister.
Zniža n® cene!	Zahtevajte vzorce!
I. Kranjska razpošiljal na
Ljubljana, Dvorni trg 3
= ' Lastni modni atelje. =
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
jUP^dff^^gP^dC^^* J Dospela je velika pošiljatev raznih
gumbov za suknje, igel, modnega
Velika zaloga gumijevih lakov za cepljenje trt. =
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
Podružnica v Maribopu, Jurčičeva ulica št. 9. ========= Za trgovce poseben popust.
kupuje vsakovrstno klavno živino in prašiče po najvišji ceni.
Kapital: K 20,000.000
iftoVA mir a w i	vsf, bančne transakcije
[uUVA UIjIOA 01. 1.......NAJKULANTNEJE .......
ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- - nin* • «.An* nwm NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU liJUDLJAMil, čIiliI^B DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT
»Jugoslovanska Matica" je naše prvo in najvažnejše obrambno društvo.
Poslano.*
Gospodu Franou Hrastaljn, kaplanu
na Dobrni.
S tem Vas imenujem javno lažnivca in podlega obrekovalca.
Blaže Samenieb s. r.,
posestnik na Vinogradu. Dne 9. maja 1921.
* Za vsebino tega spisa je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor določa zakon.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske nre, bodiijke, zlatnino is srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pakiž «v Ljubljani, Stari trg št. 20.
Krava mffi5a) s teletom
se proda v Spodnji Šiški, Jernejeva ulica štev. 45.
Azbestne plošče
najboljšo vrste za kritje hiš v velikosti 40 X 40 cm ima vedno po najnižjih dnevnih cenah v zalogi Frano Fujan, krovec na Ilovici št. 48 pri Ljubljani.
Zaradi smrti gospodarja se proda popolnoma nov
umetni valjčni mlin.
Mlin se nahaja v bližini Ljubljane na stalni eodi «Bistrici® in je oddaljen 2 km od postaje Domžal. — Vse potrebno se zve pri FRANU RAVNIKARJU v LJUEfLJANL Linhartova
ulica St. 26.
glarje
sprejme proti plačilu 70 do 80 K za 100 kg lesnega oglja
Karel Auerspergov gozdarski nrad v Kočevja.
Trgovina z žaieznino
Erjavec & Tupk
„prl zlati lopati"
v LlllBLJfllfl, Mzorjeu trg št. 7
nasproti križanske cerkve (prej Hammer-schmiflt - Mtihleisen).
Zaloga cementa in karbida.
rva
ia kurivo - 50 vagonov - se knpijo.
Ponudbe pod „Eksport" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5.
Prvovrstna I
predvojno kvalitetno
Ju JT JI S Z* »J A M A Gosposvetska cesta 14.
Trgovina in zaloga: fjlf JIH Kf9VOS Sedlarska delavnica:
Aleksandrova cesta št. 13. mIribor Koroška cesta št. 17.
Zaloga konjskih oprem za lahke in težke vožnje kakor tudi razne potre" šSine za konje, navadni beli ter najfinejši bičevniki za kočije. Obnošene opreme in sečLa na izbero. Kovčegi in torbice za potovanje.. Vrvarsko blago. Gonilni Na debelo in na drobr.o. Jermeni v vsaki širini za milne, žage itd. Postrcžba todna ln solidna.
^Za pomlad in poletje^
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega snkna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
veletrgovina z manufakturnlm blagom L v Ljubljani, Mestni ti»g št. lO. j
'-■ ■	'F"	■' ■'""I	IEI	H===ip==1f=j]|
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na dpobno.
Za ohilen obisk se priporoča tvrdka
tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7.
as®

EKONOM, d. d. v Ljubljani,
Sodna ulica. št. 3,
priporoča raznovrstna žita, kakor pšenico, oves, lepo staro koruzo, potem razne mlevske izdelke iz pšenice in koruze, dalje fini dvo-kronski petrolej, morsko sol in druge gospodarske potrebščine. Pri odjemu celih vagonov dovoljujemo znaten popust.
g^** Zahtevajte o e np vnike!
^mmsmm&mmsi
Zastopstvo največje dalmatinske ttoruice portSandskego cementa,.Split" j
nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka Ia marke »Salona" po i konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija.
Dx». Fpan Jenko, Import, LJUBLJANA, Krekov trg St. 10, Z. nadstropje, hodnik na desno.
uberoii
najboljše in najcenejše strešne lepenke.
Mnogo milijonov žtirjaških metrov je založenih v vseh deželah.
Dobavlja ga točno
FRANC GULDA v Maribora.
| Modro galico
g kg po 2© kron |
1 oddaja meseca maja proti §
I® plačilu v naprej, franko vse | železniške postaj e v Sloveniji, I
| d. d. Ekonom v Ljubljani.
£ mncpjjjLjJi /t irtirrrnnnnmiAiiAiuuonoroBOEjgCTriirTJLiiJuijgaaBCPg
fi	j*
H |	vseh vrst, spodnje in zgornje, kože, od navadnih	R Q
E "S B	najfinejšib, kakor tudi vse druge čevljarske g
r H* S	potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah	|
81B ANTON MARKUN, | i
B flL B Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. g
e
marnE
rtiča
Slovenske eskomptne banke
Telefon 1 ff H fr* 1 | ¥% Ck Telefon int. št. 5 LaJ UUIJCLV ICL »nt «-5
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Najcenejše pleskanje železa-
specialna bmma prati ril. Samo eiMno plesteje za pet let, brez uporabe minija.
Domač Izdelek, v inozemstvu priznan.
„PROM m T",
tehn,- industr. podjetje, družba z o. z. v Ljubljani.
Kovine, gume, barve, taifealije, strojna ol]a, bencin.