rmmmrrmac rrrrrr
. rr-^jnmrH-
V L
Plačat>c
Naročnina za kraijevSno
SMS ' -
Mesečno 40 K. Letno 4S0 K Inozemstvo:
Mesečno 50 lv. Letno f>00 K.
Oglasi: enostolpna tnm vrsta xa enkrat 2 R, večkrat popust.
k
ti
Pav^l„, c
trank0. Marijin trg S.
UrednSfvo:
WoltaY« ulic« 1/1. T«I«fon 381.
Uprava:
Telefon 4i.
a.
Rokopisi ae ne vračalo. Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor.
^sagusaemumiammmmmammimmmmmiiiammim mamama < muhimm—i
¥fe«fea
STALIŠČE SAMOSTOJNE KMETSKE STRANKE. -DEMOKRATI SE POSVETUJEJO.
POGAJANJA.
Beograd, i. dec. Samostojna kmetska stranka je te dni označita svoje stališče glede programa o koalicijski vladi. Kot glavno vprašanje postavlja izenačenje zakonov za vso državo, kar bi se moralo po njenem mnenju izvršiti prej, kakor izvesti volilni zakon.
Beograd, i. decembra. Danes dopoldne so strankarski klubi razpravljali o obnovi vlade. Predvsem je šlo za izmenjavo osebnosti. Radikalni klub je dobil popolno pooblastilo, da imenuje osebe, ki naj iz njegove stranke vstopijo v kabinet. Gospod Davidovič je obvestil g. Pašiča, da jutri ob 8. uri pred'oži listo novih demokratskih poslancev, kateri kandidirajo za mesta v novem kabinetu. Muslimani in kmetska stranka ne zahteva izpremetnb. Go spod Pašič predloži jutri listo novose-stavljenega kabineta kralju v podpis.
Beograd, 2. decembra. (Izv.) Kakor se doznava, še ni padla končnoveljavna odločitev o novi .zasedbi ministrstva za zunanje stvari, izgleda pa, da bo ta re-sort pridržal ministrski predsednik Pašič zase. Kar se tiče radikalnih kandidatov za ministrska mesta, nocoj še ni bila znana lista. Ve se le, da odstopita. ministra za konstituanto Trtfko-vic in za pošte Miletič in da ostanejo gg. Pašič, Uzunovič, Joca Jovanovič m Gjurišič. Kot novi kandidati se imenujejo gg. dr. Srskič, dr. Žarko Miladinovič in dr. Grgin.
Beograd, i. decembra. Danei dopoldne je imel demokratski klub kratko sejo, ' A kateri so razpravi :sii o od-nošajih z radikalci in o pogojih ki jih je staviti radikal, :m v svrho spora /.u-ma pri sestavi vlade Razpravljanje še ni končano. Seja se bo nadaljevala po-poludne.
Veliki proiidraginls&i iz:
ZAIITEVE DELAVSTVA. - DEMONSTRACIJE, PLENITVE, ARETACIJE. -POZIV NAČELSTVA SOCIJALNODEMOKRATSKE STRANKE. — MILIJARDSKA ŠKODA. — ZAPRTA 30RZA.
Dunaj, I. dec. .Delavstvo florids-doriskih tovaren je danes, kakor govore, vsled narastle draginje prenehalo z delom. Nato se je zbralo v deinonstračni obhod po cestah in odposlalo posebno delegacijo pod vodstvom socialnodemokratskih po-slariccv k zveznemu kanclerju, kateremu je predložilo zahteve glede pobijanj^ draginje. V poznih popoldanskih urah se jim je pridružilo delavstvo drugih tovaren.
Dunaj, 1. dec. V klubovem lokalu socijalno - demokratske stranke so se danes pod predsedstvom dr. Bau-ra zbrali zaupniki delavstva iz podjetij v Ottakringu, Hitzingu, Mei-dlingu in Floridsdortu, kakor tudi iz mestnega dunajskega skladišča. Seji sta prisostvovala tudi zvezni kance-lar dr. Schober in finančni minister dr. Uiirtler. Zastopniki florisdoriskih delavcev so opozarjali na razburjenje delavstva, ki je bilo povzročeno po strahoviti draginji. V imenu delavstva so zahtevali od vlade, da izpolni nastopne zahteve:	1. Ne-
mudne odredbe, da se takoj in popolnoma izvede socijalno - demokratski finančni načrt. 2. Da se stavi pod kontrolo promet z devizami in valutami in da se kaznujejo oni, ki se zoper to pregreše. 3. Da se dvigne davek na posestvi. 4. Da se uvede provizorični davek na imovine. 5. Naznačenje vseh denarnih zneskov, da se dvigne kronski kurz. 6. Uvozna prepoved za luksuzno blago. 7. Da se cena živil polagoma zniža, ne da bi se pri tem zmanjšale delavske plače, in da se uvede otroško zava-, rovanje. 8. Da se najstrožje nastopa zoper verižnike in oderuhe. Tekom debate je povzel besedo dr. Schober in je zavračal očitke vladi ter omenjal, da je vlada z vso resnostjo premišljevala o socijalno - demokratskem finančnem načrtu. Olede stavljenih zahtev bo v podrobnem govoril finančni minister. Upa, da bodo njegove izjave zadostile zborovalcem. Zoper navijalce cen in'oderuhe se bo nastopilo. Zvezni minister za finance dr. Otirtler je to obširno poročal o delovanju, ki ga je razvijal kot finančni minister od 5. oktobra dalje in je podrobno govoril o zahtevah, ki so jih stavili delavci.
1,„,Pu1nai* 1- dec. »Korrespondenza VVilhelm« javlja k današnjim dogodkom: Ze pri korakanju pred parlament je prišlo do izgredov, kjer so bila v 1., H. in XX. okraju razbita okna po kavarnah. Posamezne skupine demonstrantov so hotele vdreti v parlament, pri tem je padlo /več strelov. Ko je množica odšla od parlamenta, je narastlo število do 30.000. Po mnogobrojnih trgovinah na Ringu so demonstranti razbili notranjo opravo. Zlasti veliko škodo imata hotel »Bri.stol« in »Schvvarzenbergkazi-no«. Tudi na Karntnerslrasse so bila pobita okna v nekaterih trgovinah in so bila oplenjena nekatera skladišča. Tudi ko se je množica že razhajala, je prišlo do izgredov. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, med temi nekaj stražnikov. Policija je aretirala okoli 400 oseb.
Dunaj, 1. dec. Manifestacije delavstva so povzročile, da je prišlo
danes v središču mesta do izgredov, zlasti proti velikim kavarnam in'trgovinam, ki so bile mestoma opijanjene.
Dunaj, 1. dcc. Po draginjskih demonstracijah pred parlamentom je odkorakala množica v posameznih skupinah proti središču mesta. Pri tem je razbila na Ringu vse kavarne, restavracije, hotele in trgovine. Me-, stonia so demonstranti uporabili priliko, da so plenili. To se je zgodilo zlasti v hotelu »Bristol« in »Sclnvar-zenbergkazino«. Policija je aretirala mnogo oseb, katere je odpeljala na tovornih avtomobilih. Pri njih so našli več ukradenih stvari, zlasti obleke. Da bi se preprečili ponovni izgredi od neodgovornih elementov, ki so igrali povsod glavno vlogo, so varstvene oblasti likrenile vse potrebno zoper to. Zvečer izdana odredba policijskega ravnateljstva prepoveduje zbiranje množice. Vrše se pogajanja med vlado in političnimi strankami.
Dunaj, 2. dec, »Arbeiterzeitung« priobčuje na čelu svoje izdaje poziv predsedništva socialnodemokratske stranke in socialnodemokratske frakcije okrožnega delavskega sveta na delavstvo, v katerem se izvaja, da pomenjajo dogodki včerajšnjega dne vladi in posedujočim slojem strahovito svarilo in opozoritev ter se zahteva, da se morajo uporabili vsa sredstva, da se prepreči popolna raz-vredba denarja. — Predsedništvo stranke poživlja delavstvo, naj ne trpi,- da se manifestacije organiziranega delavstva ne izrabljajo in oneča-ščajo po neodgovornih elementih, kakor se je to včeraj žalibog zgodilo,' kakor tudi, da je te ekscese obsojati, obstoji vendar dejstvo, da. so produkt stiske in obupa in dokazujejo, da je treba nemudoma ustreči zahtevam socialnodemokratskega finančnega programa. Vodstvo stranke in socialnodemokratske frakcije okrožnega delavskega sveta pozivlje delavstvo, naj sedaj srontano manifestacije konča, vendar pa naj ostane pripravljeno na boj, da bo sledilo prvemu klicu okrožnega delavskega sveta. Kakor porgča »Arbeiterzeitung« se je snoči vršila seja socialnodemokratske frakcije delavskega sveta, v kateri je bilo soglasno sklenjeno izdati navedeni poziv. Pri seji je poročal dr. Friedrich Adler o včerajšnjih dogodkih, pri čemer je pov-darjal, da odgovornost za to nikakor ne more pasti na organizirano delavstvo. Kar se je jzvršilo, so povzročili elementi, ki so se hoteli uko-ristiti za svojo osebo. Ugotovilo se je, da so se pol. stražniki obnašali občudovanja vredno. Nadaljevanje akcije bi ne imelo pomena. Kakor poroča »Arbeiterzeitung« je razbila kavarno in druga poslopja kakih 300 mož broječa po komunistih organizirana četa, ki se je vmešala med demonstrante.
1
Dunaj, 2. dec. Kakor javlja »Kor-respondent Vilhelm«, so socialnodemokratski delavci davi zopet pričeli delati v XXI. okraju, dočim komunistični delavci še stavkajo. Ob včeraišaji plenitvi je bilo poškodo-
PROSLAVA NARODNEGA UJEDINJENJA.
Maribor, 2. decembra. Na dan obletnice proglašenja ujedinjenja troime-nega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo se je vršila ob 9. zjutraj v tukajšnji stolni cerkvi pon-tifikalha maša z zahvalno pesmijo. Službo božjo je radi obolelosti škofa dr. Napotnika daroval stolni prošt Malik. Cerkvenemu opravilu je prisostvovalo uradništvo vseh tukajšnjih državnih in avtonomnih uradov, častniški zbor in mnogo občinstva. Ob 10. uti se ie iz enakega povoda vršilo svečano cerkveno opravilo v protestantski cerkvi. Z mnogoštevilnih javnih, kakor tudi zasebnih poslopij so plapolale narodne in državne zastave. Delo je dopoldne v vseh uradih počivalo. Trgovine so bile zaprte. #
Beograd, 1. decembra. Vsled žalovanji, v katerem se nahaja država radi smrti blagopokojnega kralja Petra Iv ni bilo danes nobenih posebnih svečanosti. lOalj Aleksander ;e v spremstvu vlade ob 10.30 prisostvoval slovesni službi božji v saborni cerkvi. Slovesne službe božje so se vršile tudi v katoliški in protestantovski cerkvi ter v sinagogah in džamijah.
Beograd, 1. decembra. Predsednik vlade g. Pašič je bil danes ob 12. uri na dvoru, kjer je čestital kralju Aleksandru na državnem ujedinjenju.
Split, t. decembra. Danes je imel Lujo Vojnovič'v gledališču krasno uspelo predavanje o jugoslovanskem nacionalizmu. Omenjal je, da ima tvoriti Dalmacija, kjer se spa]rfjo romanske tradiciji s slovanskim srcem, podlago za preporod naše domovine.
IZ MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 1. decembra. Na današnji seji ministrskega sveta so govorili o zahtevah Grške v vprašanju albanske meje, vendar pa ni bilo ničesar spenjenega. Nalo so razpravljali o odlikovanjih ministrov in narodnih poslancev, 1 i so se udeleževali dela pri ustavi
RAZDELITEV DR ZAVE V OBLASTI.
Zagreb. 2. decembra. (Izv.) »Tribuna« javlja iz Beograda: Sedanji vla-stodržci v državi so zelo razburjeni zaradi razdelitve države v oblasti in zahtevajo nekak izhod iz Sedanjega kritičnega stanja. Kakor izgleda bi hoteli število oblasti zmanjšati na minimum in zahtevajo, ‘da se več oblasti administrativno spoji v večja središča v državi. Iz tega bi sledilo, da oblasti ne bi bi(le nič drugega kot županije ali okrožja, upravljali pa bi jih eksponenti centralne vlade brez stika z narodom in brez kontrole.
vanih vsega skupaj 174 trgovin in etablissernentov, največ v notranjem mestu. Pri včerajšnjih izgredih so aretirali 334 oseb. Ranjenih je bile 20 redarjev in 26 civilistov.
Dunaj, 2. dec. Kakor poročajo listi, znaša škoda, ki je bila pri včerajšnjih dogodkih povzročena po trgovinah, milijarde.
Dunaj, 2 dec. Kakor poroča »Arbeiterzeitung«, so se včeraj oplenjene kavarne zatvorile, radi česar je ostalo brez posla 5000 do 6000 kavarniških nameščencev. Pri tem so prizadeti tudi glasbeniki.
Dunaj, 2. dec. Danes se ne vrši noben borzni promet.
Dunaj, 2. dec. Nocoj ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Dopoldne ob pol 12. uri se je vršila seja ministrskega sveta, ki se jebavii z dogodki včerajšnjega dne in z ukrepi, katere je sklenila vlada za varnost. Ministrstvo za zunanje posle je izrazilo svoje obžalovanje članom tujih misij, ki ,so pri včerajšnjih dogodkih trpele škodo ali čijih ekste-ritorijalna pravica je bila kršena. Zaradi izgredov je uvedena' stroga preiskava. Stališče vlade je primerno označeno z davi objavljeno izjavo in v zvezi s tem se more le ponoviti, d.a se bodo uporabila, vsa zakonita sredstva, da se onemogočijo zopetni izgredi takoj od početka. Tukaj je treba opozorili s posebni^ poudarkom na to, da ie mednarodni položaj Avstrije trpel hudo škodo z ozirom na vprašanja, ki se rešujejo in ker so prav ta vprašanja važna za vse sloje prebivalsiva — tu gre ne le za gospodarske, marveč tudi za politične zadeve — se iznova izraža npanje. da bo navzlic vsem stiskam doslej ohranjeni čut skupnosti premagal trenutne težkoče.
V rteiid.
G. Albert Kramer, minister na razpoloženju, je bil v sredo sprejet ed Njena Veličanstva Kralja,'kateremu ie imel srečo poročati o političnih razmerah v Sloveniji.
Poročilo je enostavno in lakonično, kakor se pač pri važnih zadevah spodobi. Ali za njim se skriva zanimiv duševni problem, katerega je vsekakor moral g. Kramer rešiti, predno je odšel v avdijeneo. O11 je namreč v zboru slovenskih demokratskih razumnikov najbolj poštena, odkritosrčno čistemu demokratskemu programu vdana oseba. Haš zato. je zanimivo vprašanje, na kak način je neki razložil našemu Kralju položaj v Sloveniji.
Današnje politično življenje je pri nas zavzeto s problemom oblastne razdelitve. Vse o njem govori, vse o njem piše, imamo določno mnenje večine slovenskega naroda, ogromne večine slovenskega razumništva, oelo jasno izpoved »Slovenskega Naroda«in tehtno besedo našega pokrajinskega namestnika. Vse sc zoperstavlja upravni razdelitvi Slovenije na dve oblastni enoti. Nastane vprašanje, kako je g. Albert Kramar poročal tozadevno Kralju. Možnosti so omejene, torej se glasi odgovor, da je 0 političnem položaju v Sloveniji poročal skesano vso resnico ali pa jc je neprimerno in nespoštljivo potvarjal.	(
V politiki namreč ne gre toliko za pravico in resnico, marveč predvsem za dejanske politične moči. Poročilo se je tedaj prav zanimivo moglo začeti s sliko strankarske parcelacije slovenskega naroda. Kajti po nazorih sodobne demouracije jc mnenje večine naroda merodajno, ne glede na to ali je pravo ali ni pravo. Kajti če enkrat večina smatra nekaj za pravo, tedaj v politiki ni več debate o pravilnosti ali nepravilnosti, marveč samo o volji večine in uresničenju te volje. Turej ali jr g Kramer povedal Njega Veličanstvu, da je ogromna večina slovenskega naroda proti oblastveni delitvi Slovenije, da je za ut ravno enotnost slovenske pokrajine, da je ta večina slovenskega naroda državi ud ona, da pa smatra delo demokratskih političarjev za škodljivo ui sicer za siovenski narod in za skupno jugoslovansko državo? O tem dejstva je bilo mogoče samo govoriti resnico ali pa lagati.
Nada1 je je moralo iz tega vprašanja naravno vznikniti vprašanje o vte-meljitvi zakonskega načrta, ki hoče kljub protivni volji prizadetega prebivalstva, da ne rečeno ravno naroda, nasilno oktroirati demokratsko oblastveno razdelitev Slovenija v mariborsko in ljubljansko oblastveno enoto. Pustimo na strani gradivo geografije, prometa, gospodarstva, socijalnih prilik, ki se pač ni dalo zbrati in se doslej ni objavilo. Zadostuje, da obstoji načelo anililiacije in sicer jezikovne in nacijonalnokultarne, da se apriori vtemelji tako oblastveno razdelitev. Dobro, na to se pristaja. Vprašanje je, kako se izvršuje ujedinjajoči proces nacijonalnosti, jezika in kulture. Eni pravijo, da se more to doseči edino na ta način, ako se vsi deli sporazumejo, ako prevladuje v državi sloga, ne pa nasilje. Hudomušneži trdijo celo, da bi edino od-stop demokratov pomenil zgodovinski preobrat v notranji ureditvi [ngoslor vansee države, ker bi prišli na vlado današnji opozicijonalcl, torej večina slovenskega in hrv niškega naroda, in bi postali državotvorni, demokrati pa so že itak aržavni elementi. Ostalo, edinstvo jezika, narodnosti, kulture pa bi neovirano življenje medsebojnosti samo od sebe prineslo, ker drugače biti ne more. Z deklaracijami je mogoče od danes do jutri menjati meje in pravo, jezik. kulturo, narodnost ra spaja samo zgodovina in tem socljalnim tvorbam rmeneitine site. G. Kramer jc gotovo bil v veliki zadregi, ko je moral Njega Veličanstvu tolmačiti ujedinjajoči proces na jeziku, kulturi in narodnosti, kailar bodo začele delovati nove oblasti v Sloveniji. Zares ne uvide. varno, kake bi mogle dve oblasti pospeševati ta proces, in sicer same za sebe in pa spričo dejstva trajnega odpora naroda, ki se danes protivi tej demokratični nakani. Ali ste priznali nestvarnot, nevtemeljenost tega vašega delitvenega načrta in sicer prav posebno s stališča nacijonalnost in jezik uje-dinjajoah sil?
Take in / >dobne misli, ki so z današnjim položajem na Slovenskem v zvezi se porajajo, ko mora g. minister poročati v Beogradu o polomu dert\o-krviške po itike, njene strankarske propagande in pa demokratskih upravno-političnih načrtov v Sloveniji.
KANDIDATNE LISTE ZA
ZAGREBŠKE OBC. VOLITVE.
Z:g:reb, 2. decembra. 1 (Izv.) Pod imenom »jugoslovenska nezavisna grupa okoli Tribune« nastopa pri novih občinskih volitvah v Zagrebu neodvisno meščanstvo s svojo kandidatno listo, čije nosilec j« dr. Ivo Po-liteo. V tej stranki se nahaja cela vr-sta,znanih in uplivnih zagrebških obrtnikov, politkov itd. Demokrati so objavili svo o kandidatno lis‘o, čije nosilec je Milin Krešič. Socijalm demokrati so na čelo svoje liste postavili bivšega ministra Viljema Bugšcka. Ostale stranke objavijo svoje kandidatne liste jutri.
SKP.ATŠANJE BOŽIČNIH IN VELI* KOrOČNIH PRAZNIKOV.
Ljubljana, 2. decembra. Z ozirom na časopisne vesti, da se višji šolski svet bavi z mis’ijo, skrajšati božične in velikonočne ,počitnice, se uradno objavlja, da višji šolski svet ni sklepal in se tudi ne posvetoval o skrajšanju ali sploh predrugačenju božičnih in velikonočnih počitnic. — Pač pa se strinjajo mnenja vsefi nadzornikov ravno v tem, da ostanejo omenjene počitnice
v dosedanji izmeri in v meji dosedanjih dni, ker odgovarja to vzgojnim in učnim načelom.
VRHOVNO VODSTVO KOALIRA-NIH ŽELEZNIČARSKIH ORGANI- i ZACIJ KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
je predložilo dne 28. novembra 1921 vsem merodajnim mestom naslednji memorandum. Vrhovno vodstvo koali-ranih strokovnih železničarskih organizacij cele države se je na osnovi po.
danih sklepov V. dne 20. novembra 1921 v Zagrebu in z dne 28. novembra 1921 v Beogradu, osebno predstavil«, g. ministru saobračaja, da izposluj« izboljšanje gmotnega položaja železničarjev in zaščito zajamčenih, pravic. Zahteve se je istočasno predložilo: go. spodu ministru financ, g. presedniku narodne skupščine, g. predsedniku zakonodajnega odbora kakor tudi vsem predsednikom političnih klubov narodne sku pščine. Vsi merodajni vladni faktorji kakor tudi predstavniki polk tičnih skupin so priznali, da so zahteve železničarjev opravičene in izraziti gotovost, da hočejo pripomoči tej n opravičenim zahtevam železničarje «.■ do zadovoljivega rešenja.
Zasreb, 2. dec. Devize: Dunaj, 3.40 —3.70, Budimpešta 39— 40, Italija 1170 —1195, London 1120—1125, London čc<-1100-1110, Ncwyork 0—278, Newyork ček 275—276, Pariz 2000—2050. Pn'ga 309—311, Šviča 5300—5400. Valute: Dolarji 270—277, carski rublji 25—30, na-poieondori 0—990, nemške marke 150— 154, rom. leji 192—200, ital. lire 1165—0
Begrad, 2. dcc. Valute. Dolarji mar’ e 35, leji 50, čehoslovaške krone 74. — Devize: London 2S0, ariz 500, Praga 77, Dunaj 0.85, Berlin 36, Milan 292, Budimpešta 9.50.
Cnrih, 2. dec. Berlin 2.55, Holandija 187.25, Newyork 5.25, London 21.15, Pariz 38.10, Milan 22.05, Bruselj 37, Madrid 73.25, Praga 5.80, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.85, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstr, krone 0.10.
Znani nemški miljarder Mugp Stinnes se bavi z velikimi načrti, o katerih pravzaprav niti nemška javnost ni informirana. Lloyd Georg je povabil Stin-ncsa ha Angleško, nakar sta se sešla na posestvu angleškega prcmijerja v bližini Londona. Stinnes je član nemške ljudske stranke, zastopnice nemških in-dustrijcev in finančnikov. Stranka ne Sledi popolpoma sedanji nemški vladi ter ji je zlasti v zadevi reparacije v marsičem nasprotna.
Stinnes bi rad dobil v roke nemške železnice, ki bi naj postale last akcijske družbe, pri kateri bi sodelovali tudi An-/gj£ži. Ta družba naj bi/nato stvorila nekak evropski trust, ki bi pričel z obnovo Rurije. Angleški industrijci, ki imajo velik vpliv na politiko Anglije, bi bili v glavnem za ta načrt, ki ga je smatrati kot paralelno akcijo francosko-.nemškega dogovora v VViesbadcnu.
Angleži so na ta sporazum giedall pKcej z nezaupanjem radi lastne industrije, ki preživlja težko krizo. Padec pemike marke- je najhujši udarec za angleški eksport, ki radi visoke valute ne more konkurirati z nemško industrijo. Angleži bi bili pripravljeni znižati nemške reparacijske obveznosti na ta način, da bi jim dali Nemci na razpolago svoje delavne sile mesto denarja. Nemški delavci in nemški podjetniki naj bi zidali prekope in železnice za angleški dobiček tam, kjer bi jih Anglija potrebovala. Za druga podjetja naj bi izdala nemška vlada posebne prioritetne akcije za vse aliirane države, ki bi jih prodale privatnim podjetnikom. Da bi pa bila Nemčija v stanu plačati ostale dolgove tudi v denarju, bi irnela dovoljenje, da eksportira določeno blago.
Načrti angleških industrijcev so da-lekovidni, a v svojih posledicah dokaj brutalni. Anglija bi si s tem gospodarsko zasužnila celo Nemčijo, ker bi imela odločilni vpliv na železnice in industrijo, posegla pa bi na ta način tudi v ekonomske razmere srednje in yz.hqdne Evrope. Posamezni nemški kapitalisti bi si najbrž zopet nhgromadili ogromna premoženja, toda nemško narodno gospodarstvo bi prenehalo živeti. Zato je razumljivo, zakaj so nemški železničarji zagrozili s štrajkom, ako bi dala država železnice v zasebne roke ter jih na milost in nemilost izročila izkoriščanju kapitalizma.
V	kratkem bo jasno, Če je Hugo Stinnes le eksponent mednarodnega kapitalizma ali pa hoče v resnici poma-' gati Nemčiji, da brez banker^ta izpolni Svoje težke reparacijske obveznosti.
Vo3na statistika.
Sedaj) ko se razpravlja v Wasliing-ionu o razorožitvi in ko je gotovo, da W vsaka vojna rodila splošen spopad narodov, ki so vezani drug na drugega v vsakem oziru,, predvsem pa gospodarsko, bodo čitatelje gotovo zanimale uastopne številke:
Francija ima danes pod orožjem 657 fisoč mož; od teh 300.000 dpma, vse drugo pa so pravzaprav kolonijske in okupacijske čete (na Renl, v Sinji, Afriki, Maroltu in drugih kolonijah).
Anglija z dominijoni ima sedaj pod 31'Ožjem 700.000 mož.
Italija 280.000, Poljska 230.000, Nem-dija 100,000 in Rusija preko enega milijona.
' In to je »mirovno« stanje.
Kakšne bi bile te številke v slučaju mobilizacije si moremo predstavljati le približno, če vzamemo za podlago število čet, ki so jih 'razne države vrgle pod orožje v svetovni včjni;
1 Francija: 8,410.000 mož, i. j. 20 % svojega prebivalstva.
Velika Britanija (samo kraljestvo):
5,750.000	ali 13.25 7u prebivalstva. Italija: 5,250.000 alj 14 %'
Srbija: 700.000 ali 24 %
Z%
nvpjega
Amerika: 3,800.000 ali prebivalstva.
Izgube so bile v razmerju s prebivalci:
Francija: 1 mrtev na 27 prebiv.;
Anglija: 1 mrtev na,57 prebiv.;
Italija: 1 mrtev na 80 prebivalcev;
Nemčija: 1 mrtev na 35 prebiv.;
Avstrija: 1 mrtev na 50 prebiv.;
Rusija: .1 mrtev na 107 prebivalcev;
Belsija: 1 mrtev na 207 prebivalcev.;
Amerika: 1 mrtev na 2000 prebiv.
Srbija je pa izgubila tretjino svojega naroda!
Te številke bi pa seveda v novi vojni in pri novih mobilnih sredstvih in metodah visoko poskočile pa strani mobiliziranih in mrtvih.
Washingtonska konferenca, ki lina te podatke na svoji posvetovalni mizi, stoji pred največjim Vprašanjem: Kako zagotoviti človeštvu mirno sožitje.
Po vesti nekega dnevnika se bedo delila vladna odlikovanja onim, ki so se osebno potrudili, da sc doseže pri najemu državnega posojila Kar največji uspeh.
V	gotovih listih čitamo večkrat je? remijade radi pomanjkanja domorodnega navdušenja in iskrenega izražanja ljubezni do države iz peres orrh, ki pri topli peči zobajo iz dobro napolnjenih korit.-Gospodje, ki tako pišete, ali veste, da se je pravo domo- in rudo-ljubje v Jugoslaviji rodilo iz src onih, ki so s svojimi dejanji na bojnih poljanah pokazali, da ta čustva pri njih niso samo prazno besedičenje?, Oni, ki niso čutili za osvobojen je našega naroda takrat, ko je bil v verigah suženjstva, takih plemenitih čutov tudi sedaj niso zmožni, kjer njih srca polni lt gola saniopašnpst in egoizem in le-ta slednji jih žene, sedaj tja, kjer so na-i grade, odlikovanja, korita in kar je najslabše: zaničljivo preziranje, če ne zasmehovanje onih, ki so žrtvovali vse kar šo imeli, tvegali življenje . in se sedaj nahajajo v beraštvu in naihujši potrebi. Kar so ti slednji ustvarili in priborili, služi danes za okoriščanje in če bo to šlo še dalje, bodo te kreature egoizma postale črvi, ki bodo glodali na mrtvem telesu Jugoslavije.
Jugoslavija je vstala iz potokov prelite krvi, iz neizrečnega trpljenja in nevarnosti, ki so jo prestali vstaši pod princ Petrom Karadjordjevičem, je izšla iz požrtvovalnosti in poguma legionarjev v svetovni vojni, iz nevstraše-nega izražanja narodovega čutenja v časih krvoločnega vladanja avstrijskih vojaških sodišč ni pa se rodila iz fraznrskega besedičenja pri banketih in shodih. Toda vsi prvo navedeni so pozabljeni, frazarstvo pa žanje še dalje za svoje puhle zasluge priznanja in odlikovanja. Da, celo talci, ki so navduševali naše ljudstvo k orožju proti Srbom in ga organizirali v oborožene bataljone proti njim, so bili odlikovani z visokimi redovi.
Italija je one irredentovce, ki so bili od avstrijske vlade na ljubljanskem gradu zaprti, odškodovala z 40 do 50 tisoč lirami. — Onim našim političnim preganjancem, ki so tudi trpeli na gradu, pa se je njih narodna gorečnost prav zelo ohladila. Veriemite t o! in legijonarji in vstaši iz Bosne! V Mace-donijo naj grudo, da obdelujejo zemljo — in večinoma so to duševni delavci, Petrovi vstaši iz Basne pa so čez
sedemdeset, let stari — komaj sposobni, da-bi pasli — čebele!
Ali je v Jugoslaviji res Vse le frazarstvo in prazna pena vse, kar je drugod visoko čislano in priznano, vse, kar vzdržuje državo, pleme, domovino, kulturo in civilizacijo!
Veljava našega denarja pada, pada naš ugled pred svetom — vse refleks padanja onega v nas, kar svet smatra za bistveni del značaja.
Ukrajinci m Kitat?.
Ni se zlepa kaka stvar ponavljala v zadnjih letih tolikokrat, ko poročila o zmagovitih vojnih pohodih Ukrajincev. Neštetokrat so že začeli zmagoviti upor zoper sovjetsko rusko vlado, neštetokrat so že »očistili« vso zapadno Ukrajino boljševikov, pridrli pred Kijev, ga oklenili od vseh. strani in ga — skoraj že zavzeli. Vedno se začenja zgodba z istim poglavjem, o zmagovitih ukrajinskih kmetih in se konča vsak pot enako, to je, da poročila o njihovih zmagah kratkomalo nehajo, nehajo tako neopazno, da bralec niti ne ve, kdaj je zgubil ukrajinsko zadevo iz evidence.
Mislimo, da z bagateliziranjem ukrajinske akcije ne delamo krivice. Kajti, naj jo že presojamo kakorkoli, to je gotovo, da nam jo je všteti med one poskuse, z intervencijo od zunaj odstraniti boljševike vsaj iz gotovih pokrajin. Koliko nam je dati na' poročila o uporu ruskih kmetov zoper boli-ševike, so dovolj pokazala ta štiri leta sovjetskega gospodstva; tudi kadar se resnično dogode, so le neznatnega obsega, lokalni in brez velikopotezne j-še organizacije'. Ta more biti vanje zanesena le od zunaj in v vsakem slučaju je bilo težišče gibanja na njej. f
Nedvomno je tako tudi to pot. Da kmetje kakor drugod tudi v Ukrajini, najredovitnejši ruski deželi, niso zadovoljni s sedanjim' režimom, si lahko prav živo predstavljamo. Toda akcija, o kateri se danes poroča tako gostobesedno, ima svoje gibalo izven teh slojev, v kolikor seveda poročila sploh' odgovarjajo resnici. To gibalo ?o Petljurovci, ki pod raznimi imeni že dobra štiri leta vpadajo in zmagujejo po Ukrajini, predstavljajoč »ukrajinske kmete«. Iz kota ob gorenjem Dnje-stru, kjer se stikata poljska in rumu tiska meja z rusko, izhajajo vsa ta gibanja, zato si moremo razlagati tudi njihova politična ozadja.
' Nadlego delajo sovjetski vladi v času, ko se ima boriti s strašno lakoto. To sicer gtitovo močno oslahlja njeno akcijsko sposobnost, toda toliko pa pač vendarle še ne, da bi naposled ne mogla obračunavati z nemirneži v Podo-liji. Da pa bo sovjetska vlada tudi v resnici uporabila primerna sredstva, da napravi zopet mir in red okrog Kijeva, o tem moramo biti prepričani, ako premislimo, kako važnost ima Ukrajini za Rusijo ravno sedaj. Ta dežela je namreč z ostalo južno-zap-r*?no Rusijo naj-rodortnejši del države v normalnih časih, letos pa je vrh tega po suši m sld-bi letini najmanj prizadeta, tako da more prispevati relativno največ za pokrajine, ki trpe strašno lakoto. Izguba Ukrajine bi prehranjevalni položaj Rusije še mnogo bolj poslabšala.’
Zato je pričakovati, da si moskovska vlada te dežele ne bo dala vzeti kar tako. In videli smo, da je v defenzivi, v obrambi svojih obstoječih predpogojev sovjetska oblast sposobna.
Ukrajinska akcija nam ne more biti simpatična tudi zategadelj, ker sklepamo, da stojita za njo zapndni sosedi, ki imata interes na nadaljnem razkosanju Rusije. Tega nikdar ne bomo megli odobravati. Zato pa ni bili veseli, ako bi sc mogli prepričati, da naša domneva ni točna.
xt\f
Z ozirom na moj članek »Kritika kritike« sem pričakoval odgovor, ki bo_ skušal ovreči moje dokaze, Oziroma z dokazi podpreti trditve objavljene v krV-tiki, priobčeni v »Slovenskem Narodu«. Ta odgovor bi mi lahko dal g. dr. Zarnik ali kdorko”, M se za stvar zanima in jo razume. Ali namesto take cfvarne polemike sem dobil od g. dr. Zarnika nova neutemeljen domnevanja in le en protidokaz, katerega pa hom v tem mojem odgovoru ovgel. Pisal sem kritiko, kritike, torej kritik- javne strokovne razprave, kar. mcn-U ni žalitev. Omenil v tej svoji k'it!!d nisem niti imena avtorja, ker je 7° mene oseba relevantna. Vzel sem le delo iti ga kritičho premo-tril. Opozoril in navedel sem gotove napake, naziranja in protislovja, ki se nahajajo v tej kritiki, S tem sem hotel doseči razumevanje za oni čut pravičnosti in odgovornosti, ki ga mora imeti kritik, ko ocenjuje delo, umotvor, v katerega je umetnik — režiser ali igralec položil vse svoje moči, ves svoj talent. Za razumevanje kritik? sem označil one temeljne smernice, katerih se mora kritika držati, če hoče biti stvarna. V večjo jasnost In preglednost sem navedel v gotovem redu misli in jih označil z prvič, drugič, tretjič itd. Ravno ta preglednost onemogoča lažji odgovor, ki 1	»nrafeaOlE-
ja«. Jaz svoje razprave sigurno nisem pisal za to, da bi poučeval kritike, kako naj pišejo, pač pa za občinstvo,- da ve presoditi v kom leži bistvo kritike in v kom je bila priobčena kritika nepopolna, oziroma nepravilna. Tu omenim le oceno o gdč. Wintrovi, ge. Šaričeve in ge. Juvanove, v kateri se jasno občuti osebno nenaklonjenost, oziroma simpatijo,
■ ki pa ne sme biti nikdar merodajna za stvarnega kritika.
Drame visoke umetniške vrednosti, ki ne podajajo kako specijelno dobo, gotov narod, ampak obsegajo le Vprašanje vesoljnega Človeštva, more vprizo-riti režiser povsem idividuelno in ga sce-nlčni predpisi le v bistvu vežejo. Drama .je pisana v gotovi dobi, igra se pa v različnih dobah od različnih ljudij. Tem razmeram in individuelnim nazorom režiserja mora se igra prilagoditi. Wild-gansova »Ljubezen«* se lahko igra naturalistično/lahko tudi simbolično, stilizirano. Vprašanje je le, kedaj je učinek večji, kedaj doseže večjo umetniško stopnjo. V Ljubljani na dramskem odru se je igrala ta drama, modernim nazorom odgovarjajoče — bolj duševnost povdarjajoč. In iz tega stališča se jo mora motriti in kritizirati. Da pa je gledal g. dr. Zarnik to igro iz naturalističnega, torej napačnega stališča se razvidi, iz njegove kritike, kjer utemeljuje, da je žvižganje lokomotive in šumenje vetra notrebno, ker tl močni zvoki Iztr-
gani iz zvočne' simfonije povečajo go- . tovo občutje. (Edino ta žvižg hoče in skuša g. dr. Zarnik v svojem odgovoru utemeljiti.) Scenerija, omenjena v. oblikah, barvah le na najbistvenejše in" v. harmoničnem'razmerju s celotno sliko izpopolnjuje duševno razpoloženje zakonskega para. Dialog moža in žene, iz-ražujoč ono neizmerno žalost porojeno
v	disharmoniji' moralne vzgoje in spolnega nagona, se izpopolnjujeta v harmoniji melodije in nočnega razpoloženja. Žvižg lokomotive in vršenje dreves med govorom spremljanim z godbo je vsled tega nemogoč. Opomba, da sem bil naprošen, da Ščitim jali zagovarjam kakega igfalca ali režiserja je domneva brez podlage, zato neprimerna. Očitek, da sem kritiko analiziral in na ta način zmrcvaril, potrjuje moje prepričanje, da omenjena kritika ni bila kritika, ampak oseben 'občutek, ki je v splošnem podan, in ima možnost obstoja le v celoti, ne pa tudi v detajlih.
S tem je zame debata končana. — Pazno sem prečital odgovor v »Slov. Narodu« in nappd v »Jutru« ali nikjer ne najdem temeljite stvarnosti, pač pa užaljenost in osebno sovraštvo. — Ob koncu pripomnim sledeče: kritika je ostro in nevarno orožje. Če se nasprotnik v svoji nepravilnosti ali nerodnosti pri izpadu ob njega izpodtalcne in na njega nabode, je to njegova krivda, lie pa mola noga.
Bdi«5KB
človek bi prišli!, da iir.a uvozna carina1 nekoliko tudi ta namen, da ščiti domačo industrijo pred tujo konkurenco; v našem slučaju v prvi vrsti pred nemško. Vsakdo je imel že priliko se prepričati, na so n. pr. avstrijski proizvodi ' s!cd slabe valute cenejši, kakor pa naši in vobče znano je, da naši ljudje tako radi potujejo v Avstrijo nakupovat, pri kateri priliki prinašajo marsikatero potrebno in nepotrebno robo seboj. Marsikaj izdelujemo že mi sedaj sami, česar prej še nismo imeli in z veseljem so se lotili naši podjetni domačini tega in drugega v riadi, da bodo želi pripozna-nje domačih konzumentov.'Ustanavljanje novih industrijskih podjetij, je 'združeno danes ne le z velikimi gmotnimi žrtvami, ampak tudi z vsakovrstnimi drugimi neprilikami, zlasti pa potrata zlatega časa, predno se spravi vse v red in pride obrat v tek.
Vse to vpliva na cene proizvodov, ki ne izdelujejo potem v teh obratih in če premislimo da so avstrijska podjetja že stara in popolnoma urejena, njih amortizacija pa že zdavno izvršena, tedaj se pač ni čuditi, da po največ naših industrijskih podjetij ne more konkurirati z avstrijskimi tvornicami, ampak so prisiljena nastaviti višje cene, čeravno je pogosto diferenca le malenkostna.
Povod tem vrstam nam daje nedeljski-članek »Jugoslavije« kjer se poroča, da so nekatere banke kupiie svoj pisarniški materija! raje pri tujcu, kakor pri domačinu. Najgorostasnejše pa je, da so tujcu celo več plačale. Narodni čut in dolžnost pa zahtevata od dobro situiranih podjetij, da daje prednost domačinu, če bi tudi ponudil polo papirja ali kuverto za 1 ali 2 vinarja dražje, kakor pa tujec, ker ta diferenca je tako malenkostna, da se je sploh ne čuti. Obila naročila' dajejo domačemu industrijcu zopet možnost, da se njegovo podjetje hitreje amortizira in obenem cene zniža, kajti čim več se producira, tem cenejše je blafgo.
Bil je pred kratkim slučaj, da je prišel iz Nemčije 1 vagon časopisne barve na naslov neke tiskarne. Na trgovski zbornici in pri jieželni vladi se je zatrjevalo, da je to blago carine prosto, ako se predloži carinarnici ministrsko uverenje, da se ta roba ne izdeluje v naši državi. To se je res zgodilo in glej ga spaka, carinama je pa vse eno zaračunila maksimalno tarifo, kar je znašalo pri celem vagonu ca 300.000 kron. To je pa bilo precej več, kakor pa je stala barva sama.
Čudno je to tembolj, ker takih barv res n imamov državi in jih moramo uvažati. Zakaj se torej tukaj pobira maksimalna carina? Tovarn za papir imamo n. pr. več in tudi par tvornic za kuverte in druge papirne robe že imamo, toda za vse v«, izdelka velja le minimalna tarifa Kako naj človek razume pomen carinskih odredb in prizadeti bi bili hvaležni, ako bi hotela katera merodajna osebnost javno proglasiti, če je taksiranje industrijskih izdelkov, (po maksimalni tarifi) ki jih sami ne produciramo, pravično ali ne, na drugi strani pa, zakaj se carinijo papir, kuverte in slični izdelki, ki jih izdeluje-« mo sami, po minimalni tarifi. To se pravi ščititi domače industrije. Ravno zaradi tega kupujejo banke in nekatera večja podjetja n. pr. kuverte že kar s tiskom na Dunaju, dočim se mora domača tvornica boriti za obstanek. Ako bi bila zaščitna carina dovolj izdatna, bi se mogoče bilo bati, da bi nekatera podjetja potem zvišal zopet svojč cene. Tocfa te bi se dali kontrolirati.'Vsako podjetje-bi moralo predložiti za določitev cen na merodajno mesto natančno kalkulacijo. Zvišanje cen bi se potem od časa do časa dovolilo le v tem slučaju, da so se Podražile tudi surovine.
prvi njen pred-okrajinski na-•p. Ivan Hribar, pivnica znaša
J- Delniška družba združenih pi-vovaren Žalec in Laško v Laškem, Pred prevratom so dominirale v. Sloveniji nemške pivovarne iz srednjega Štajerja, ki so prodale pri nas povprečno na leto 200.000 hi piva. V ostrem in brezobzirnem boju so ubile nemške pivovarne vse manjše slovenske pivovarne: Mengeš, Lesce, Auer, Senožeče, Vrhnika. Nemške pivovarne so zlasti pritiskale na pivovarno Laško, hoteč jo kakor druge spraviti s pota. Vendar se jim ni posrečilo ugonobiti pivovarne v Laškem, tako da je ta ostala končno edina slovenska pivovarna v Sloveniji in je v kljub -vsem težkočam že pred prevratom dosegla letno produkcijo 36.000 hi. Ko pa je odpadel po prevratu uvoz inozemskega piva, se je odprla, družbi širOka pot za razmah v Sloveniji in preko meja ožje domovine. Za razširjenje obrata je bilo treba družbi raznih tehničnih izpopolnitev, od katerih je večina že dovršena, ostala dela pa bodo dogotovljena še tekom tega leta. S temi deli se bo povzdignila kapaciteta pivovarne v Laškem, na letnih 100.000 hi in bo obenem v vsakem oziru najmodernejše urejena. Dovoz premoga se bo vršil iz premogovnika Hudajama čim bo le-ta začel delovati, kar bo gotovo tekom prihodnjega leta, po lastnem tiru naravnost do strojev. Ravnotako se bo pošiljajo pivo od pivovarne ■ po lastnem tiru na» ravnost na družbino nakladišče pri kolodvoru Laško. Vse to pomeni izdatno zmanjšanje režij. Pivovarno v Žalcu je družba spremenila v moderno sladar-no, tako da zamore izdelati v svoji lastni sladarni ves slad, kolikor ga potrebuje in raditega ni potreba družbi slad uvažati, kakor ga morajo druge pivovarne. Delniška družba-je' bila ustanovljena 1. 1902. sednik je bil sednr." mestnik in ministc.
Sedanja delniška
2,640.000	kron, občni zbor delničarjev pa je sklenil povišati delniško glavnico na 8,000.000 kron. Lela *9t9 ie izplačala družba 22% in 1. 1920 20% dividende. Danes imajo delnice te družbe veliko notranjo vrednost, ker je vsak delničar solastnik velikega in cvetočega podjetja z veliko in lepo bodočnostjo, ter imajo delnice zasigurano lej>o obrestovatije. Sedanje povišanje delniške glavnice nudi torej ugodno priliko-za dohro naložbo kapitala. Rok za podpisovanje delnic poteče 14- decembra t. 1„ podpisovanje delnic se vrši pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Celjski posojilnici v Celju, Savinjski posojilnici v Žalcu in pri Pivovarni v Laškem.
4- Biljon rubljev. Po poročilih »Timesa« znaša državni deficit v Rusiji biljon! rubljev. V proračunu za leto 1922 je predvideno 6 biljonov, 147 milijard, 608 .milijonov rubljev izdatkov.
-j- Najugodnejša ponpdba za naše zun. posojilo. vvada smatra, da je najugodnejša ponudba posojila naši državi ona tvrdke Bolton Armstrong v Londonu, zato se pogaja naša vlada z Anglijo,'da se izvršc potrebne formalnosti. Druge ponudbe, kakor Rot-schildova in ponudbe belgijskih tvrdk niso ugodne in se niso upoštevale.
-f Nova tvornica sodov v Našičah. »Našička industrija in trgoArina drv d. d.« je sklenila osnovati v Našičah veliko moderno urejeno tvornico so-d°V.
-j- Cene vinu. Cene vinu so v Banatu poskočile in je gotovo, da se bodo prenaredile cene vinu tudi v Sloveniji.
-f- Sladkorni kartel v Madžarski. It Budimpešte poročajo, <*?. so se pogajanja glede osnovanja kartela sladkornih tvornic pozitivno zaključila.
-f Zalega zlata v Ameriki. Po iz-vestju »Rederal Rezerve Bank* znaša zaloga zlata v Ameriki 9600 milijonov dolarjev. Združene države imajo 45 & vsega zlata na svetu.
Dnevne vesti.
— Današnji številki so priložene položnice za vse naročnike. Uljudtjo prosimo, da vsi, .osoblto pa zamudniki gotovo poravnalo naročnino, oziroma id obnove, da ne bo treba ustavljati lista. Kdor pa ima list /e predplačau, naj si stavi za nalogo pridobiti listu vsa! cneza novega naročnika in uporabi položnico kar zanj. Uperjeni smo, da nam ostanejo naši cehi. odjemalci zvesti tudi v bodoče ter da ‘nas bodo tudi v naprej podpirali tako krepko kot doslej. Na delo, za dobro stvar!
— Ceskoslovonska Oboe pomrla ve stredu dne 7. prosinca 193>. v sokolske dvorana Narodpeho domu »Mikula/.skv veči-rek«. Vstup na iejiitrmnce JI epsko sokolske n všečh narod, kultur, spojku. Vsturnc li-bovolne. ZaJatek o 20 hod. Darky se priji-maii na tlen zabavjr od 14. hod dale v so-| kol. dvorane.
— Zakaj ni bilo maše? Na praznik noževa ujedinjcnla je bila napovedana slovesna maša v šsnklavžki cerkvi. Prišli so drž. uradniki, far.lnflci itd., prišel je tudi škof- s polno asistenco, leda maše ni bilo. Zapela je zahvalna pesem in vse tri drž. ■himne in — koripc. Nasprotno pa so imeli pravoslavni in protestantje v svoji cerkvi ozir. kapeli slovesno službo božjo. Zakaj ta razlika?
— Operni pevec julij Betetto v Ljubljani. Član dunajske Opere g. Julij Betetto Izvaja v sredo dne 7. decembra.pb S. zve-
čer v veliki dvorani Uniona povsem samostojen koncert z najlep5ir.fi basovskimi samospevi in slovenske izvirne glasbene literature. Ta koncert bo t. koncert iz cikla jubilejnih koncertov, katere priredi naša Cilasbena Matica ob priliki svoje 50.1 etn im? -Gospod Julij Betetto poje sledeče točke. SporedAnton Lajovic; a) Mesec v ,zbl-U” Serenada, c) Pesem starca. H. Satner: * * ostali ptič. Josip Micbl: Človeka nikar, JP-sip Pavčič: a) Priplula ie pomlad, m dek Samonoe. Marij Kogoj: Uft «e»n Jezus. Emil Adamič: Noč. EmilAdamu.. coj je pa sVetia noč. U. Škerjanc. čer ra Impresija, b) Počitek M W a lic!« oblaki. F. S. Vilhar: Mornar. Fran Ofcr bič: Pojdeta na Dvsio. Pn Klavirju ko«s. prof-'Janko Ravnik. Predprodaja vstoDnto od 3. decembra počenci dalje med 10. in K. uro dc-p. in od 3. do 5. ure pop. v Glasbene Matico, Gosposka ulica stev.
L nailstr. In na večer koncerta pri bi,aval»‘
—	Davčno uradništvo lu odmera m* stoMo. - Na zborovanju slovenskih ^ farjev dne 13. t. m. jo kntlkoval J|0. predsednik zbornice, notar 5-.md0ve.nm ve pristojbinske določbe tudi y*L%m da se je odmera načelno poveri.a, n« uradom, češ, da davčni oprtani ta. . kvalificirani. Finančnemu deieismj1 tcj, vilo. da se čuti davčno uradm';lv>- { (Jre izvajanjih zadeto v svojem upt»c«w- ■	. at
Vendar smatra! za svojo dolžnost, opozoriti gospoda predsednika na to posledico. — Kakor ni bilo drugače pričakovati, je gospod predsednik naprsni fliiančncmu dtle-Satu kategorično izjavil,- da s svojimi opazkami niti z daleka ni hotel izreči kake ne-Povoljrie sodbe o vsposobijenosti davčnih uradnikov ali celo žaliti 'jih. Nasprotno — ravno kot notarju, da mu je najbolj zi)ano, da je davčni uradnik že po avstrijskih predpisih sodeloval pri pristojbinski odmeri in
*	v, odkazanih mu ožjih mejah uspešno izvrševal svoj posel. Ako gospod predsednik Že zaradi tega ni hotel, niti mogel pavšalno Odrekati davčnemu uradništvu kvalifikacije za odmero pristojbin, bi tako tolmačenje tem manj odgovarjalo njegovim namenom, ker mu je znano, da se pod vodstvom in nadzorstvom akadamično izobraženih fun-kcijonarjev uporabljajo davčni uradniki tudi pri pristojbinskih uradih. Tehtne pomisleke Iriia gospod predsednik in ž njim tudi drugi poznavalci komplicirane pristojbinske materije le proti temu, da bi se odmera tudi kolikor vsled svojih ozkih stikov z različnimi pravnimi disciplinami, zlasti pa s civilnim pravom zahteva popolne pravniške izobrazbe In vzsfoje, prepustila drugim, nego v tein smislu kvalificiranim organom. Delegat se je zahvalil gospodu predsedniku za to Izjavo in izrazil prepričanje, da se v tej obliki brez dvoma tudi davčno uradništvo Strinja ž njo, zlasti ako uvažuje, da bo naraščaj tudi pri enostavnejših odmerah v smislu dosedanjega delokroga moral zelo pnzitl, dokler se ne uvedejo zopet iz bua-žotarnih razlogov ukinjeni pristojbinski kurzi.
— Avtorelcrat deželne vlado v Ljubljani. Pred desetimi dnevi se mi je neki gospod iz Maribora med vožnjo Iz Ljubljane v Maribor nazaj britko pritožil, kako površno in malomarno vršijo nekateri gospodje službo pri avtoreferatu pokrajinske vlade v Ljubljani. Ako hoče kdo imeti thbllco z novo številleo za kak novo kupljen avtomobil, mora čakati mesece in me-' secc predno dobi svojo številko in je med tem časomi že parkrat prej bil kaznovan v Mariboru, če se z novim avtomobilom .vozi. Vkljub temu, da je poslal prošnjo za novo številko in je priložil prošnji določeno takso, mora čakati -mesece in mesece In nazadnje se še mora peljati osebno urgirat v Ljubljano. Na. avtoreferatu po velikem iskanju komaj naldejo dotično prošnjo ali jo Sploh ne najdejo kakor v Beogradu in pri tem Iskania se najde še cela kooa prošenj iz leta 1919, v katerih še danes leži priložena taksa v papirnatem denarju, tako da se nehote začne dotičnl prosilec čuditi in majati z glavo kaj prav za prav dotični referent dela in kako vestno opravlja do-ilčnl_ svojo službo. Najprimerneje bi bilo, ida bi pokrajinska vlada dotlčnega referenta poklicala na odgovor in mu dala zaradi [vzornega uradovanja primerno lekcijo, potem pa ga prestavila globoko dol v Mace-donljo.
— Zelo redek jubilej je proslavil te dni gosp. Andrej Pisar, rojen leta 1R6-1 v Sv. Petru pod Gorami. Kot mladenič je bil vpo-*lcn v' Lyonu, kier Je prakticiral in pozneje »bsolvlral chauffersk! tečaj. Torej 25 let chauffer. V tem četrtstoletju je prepotoval C svojim! raznimi službodajalci Švico-, Fran-fcijo, Belgijo. Holandijo, Nemčijo, Avstrijo, Rumunijo, Črnogoro, Srbijo, preživllaje v tem času ves razvoj avto-industrije. Iz njegovega žlvljenia bodi omenjeno, da je leta 1?10 za časa katastrofalne povodnji v Sr-biil (v Svelencn), pri kateri je poginilo do . 250 ljudi, vozil na avtomobilu tovarnarja Kristiana seusa samega kralja Petra Osvoboditelja in sedanjega nagega kralja Aleksandra. Pokojni rumufiski kralj Karol, kakor tudi drugi visoki dostojanstveniki so jubi-lanba Figara osobito odlikovali s svojim zaupanjem v njega kot chaufferja. Ml želimo Jubilantu, da bi še mnogo let srečno vozili
— Mozirje. -Dne 29. novembra je imela Urška občina Mozlrle lavno sejo. Na dnevnem redu ste bili dve zelo va?nl točki; proračun za leto 1922 ter prodaja neke parcele Mozirskemu Sokolu za stavbo Sokolskega doma. Kakor že večkrat, se tudi sedaj niso udeležili seje sledeči narodni srospodje od- ‘ bornikl: Matija Goričar, Martin Schuster, Anton Deleja, Anton Miklavc, Jožef Kostanjšek ter Jožef Matjaž ter s tem preprečili sklepčnost seje.
— Kai Je najprimernejše božično darilo, katerega zamore dati mož. svoji ženi? Brezdvomno edinole življenska polica, katero Vam nudi zaavrovalna družba rSnma-dlja«. Več vidi oglas v današnji številki.
— lzprcmemba okolišev poštnih uradov Marija Snežna In Apače. S 15. decembrom 1921 se Izločijo občine Drobtinci, Podgorje, Konjjšče in Zigerce iz okoliša' poštnega urada Marija Snežna in se priklopijo S 16. decembrom t. 1. okolišu poštnega urada Apače. Hkrati se razširi fielska dostava pri poštnem uradu Anače na kraje Zigerce, Mletbsdorf, Drobtinci, Aublik, Podgorje 1 in KonjISče, Dostavljalo se bo v teh krajih vsak torek, četrtek in soboto.
— Na vcšala obsojen je bil pred novomeškimi porotniki Sfdetni Fcrd. Weisss Iz Dobliške gore pri Črnomlju, ker jc avgusta 1. I. s sekiro ubil svojo ženo in hčerko, trupli zanesel na neko tujo zidanico ter Ju zažgal.
— Nezgode. Ivanu Starin«, delavcu V tovarni Bistra pri Domžalah je padel kos železa v oko. — France šurk, sin delavca v Ljubljani, si Je pri padcu zvinil desno roko. — Zidarju Iv. Makovcu je pri pivovarni Union padel na desno nogo tram in tnu Jo težko poškodoval.
— Vlom. V noči od 28. na 29. novembra so doslej neznani tatovi vlomili v trgovino 'Miloš Simončiča v Sevnici ob Savi in odnesli 9 kosov sukna In ševijota, 8 težkih svilenih rut, 2 ducata samoveznic In 40 srajc. Skoda znaša skupno nad 40.000 kron. Pred nakupom ukradenega blaga se svari.
— Razne tatvine. V kopališču hotela »Slon« je neznan tat ukradel uro 7. verižico vredno 3500 kron, — V Sp. Šišk) na Frankopanskl ccsti št. 152, je neki mmovič ukradel z dvorišča 4kolesnl voziček, vreden 1000 kron. — Sejmarju FerijiJ v Novem mestu je bilo ukradenega trikotnega perila In otroških oblek za 12.000 kron.
Uu&UŠMi *
= Društvo »Soča« vabi svoje člane in prijatelje neodrešenih bratov na »Miklavžev večer«, ki se vrši v nedeljo,- dne 4: decembra v dvorani »Mestnega doma«, in sicer: za otroke ob 15. (treh) popoldne; za odrasle oh 19 'A (pol osmih) zvečer. Sodeluje: vojaški orkester dravske div., pevski zbor iugoslov. železničarjev in razni kupletisti. Miklavž — ki bo imel za vse sloje in spole
—	lepih daril in poukov, — nastopi popoldan točno ob 15. (tretji), zvečer pa ob 21. (debeti) url s sijajnim spremstvom. Pri večerni prireditvi bo poskrbljeno za izvrstno pijačo in različna mrzla jedila do zmer-
nih cenah. Kdor si po trudapolnern delu Želi par prijetnih uiic, naj ne zamudi te res interesantna .pi'irccUtv* Baših živahnih Primorcev.
— Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlju s centralnim sedežem v Ljubljani vljudno vabi na veliko veselico, ki jo bo priredila dne 3. decembra 1921 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« s sodelovanjem godbe .dravske divizijske oblasti. Na sporedu bo med drugim: srečolov, šaljiva pošta in ples. Cisti dobiček je namenjen za povzdigo društva in predvsem za podporo najrevnejših vojnih žrtev. Predprodaja vstopnic v trafiki g. Severjeve, Šelenburgova ulica in trafiki Bpline-Koželj, Sv. Petra cesta štev. 95. — Preplačila se hvaležno sprejemajo.
' — Kam pa jadraš jaka? V Ljudski dom v pondeljek 5. dec., kjer priredi »Splošna org. inv., vdov in sirot« Miklavžev večer! Začetek ob 8. Predprodaja vstopnic: gdč. Severjeva, Šelenburgova jjI., gdč. Štefka Kržetova, Trnovski pristan 12 In Ljudski dom, I. nadstropje.
= Matjažev večer priredi 5. t. m. v Mestnem domu Sokol I. Prijatelje Sokolstva opozarjamo na to prireditev. — Zdravo!
= V proslavo uledinienja je priredila ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udruženja dne 1. t. 111. v veliki dvorani hotela »Union« velik koncert, na katerem so nastopili poleg solistov tudi vsi ljubljanski pevski zbori. Koncert je uspel vsestransko zelo dobro. Občinstva je bilo toliko, da jih je mnogo moralo oditi, ker niso dobili vstopnic. Po koncertu se je razvila živahna prosta zabava ob zvokih muzike dravske divizije. Podrobno poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk.
— Pevsko društvo »Slavija«, Vič-Glin-ce priredi kot običajno tudi letos svoj Miklavžev večer, in sicer v pondeljek, dne 5. decembra ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Amerika« na Gllncah. — Darila sprejema J. Požanc, Glince 220; na dan prireditve pa od 5. do 7. ure na licu mesta, za to določen član.
=> Obrtna banka v Ljubljani naznanja, da so originalni komadi 7 % državnega Investicijskega posojila 1. 1921 vsem subskrl-bentom pri blagajni med uradnimi urami na razpolago, proti-predložitvi in vrnitvi začasnega potrdila. Zunanji podpisovale! dobž te originalne komade lahko-tudi po pošti, če upošljejo dotično začasno potrdilo. Pošiljke, ki se nanašajo na te originalne komade, so po ministrski naredbi poštnine proste.
=- Promocija. Danes bo v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran gosp. Valter Bohinec iz Voloskega-Opatije za doktorja filozofije.
— Vsakoletni »Miklavžev večer« se vrši v nedeljo 4. dec. v zimskem salonu gostilhe »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Začetek ob 17. uri.	1
— Poneverbe pri denarnih zavodih. Z ozirom na vesti o zlorabi in poneverbah pri denarnih zavodih, nas obvešča Ljudska posojilnica v Ljubljani, da Je njen uradnik celo neopravičeno izplačano vsoto zajarti-čii oziroma pokril tako, da zavod ne trpi nilcake škode.
— Vse rezervne častnike, ki bivajo v Ljubljani ali okolici in ki so,poslali svoje podatke glasom štev. 2735/bl. od 27. okt. t. 1.
o	priliki zaprisege se pozivajo, da pridejo dne 7. in 9. decembra po svoje pristojbine k blagajniku ljubljanskega vojnega okrožja. Vsak mora imeti s sabo legitimacijo.
= Ker bo »Društvo slušateljev fil. fak.« prirejalo predavanja za ljudsko univerzo tako dolgo, dokler ljubljanska univerza sama ne prevzame tega definitivno nase, kar se bo v doglednem času izvršilo, si dovoljuje odbor »Dr. sluš. fil. fak.« naznaniti p. t. občinstvu, da Je vstopnina določena zato, da se krijejo režijski stroški in da se po možnosti nabavijo revnim članom društva potrebne študijske knjige. Odbor »Dr. sluš. fil. fak.«
— Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v zbornici univerze jutri dne 4. t. m. ob pol 11. dop. javno predavanje. Predava g. prof. dr. Frame Veber »Resnica in spoznanje. I. Psihološki problem spoznavanja«.
-- Umrl je dne 30. m. m. vsem Ljubljančanom dobro znani gostilničar pod Rožnikom g. Jos. Cad starejši. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil razumen gdspodar in splošno , priljubljen, kar je pokazal pogreb včeraj ponoldtja na Viču. Blag mu spomin, gcispodu sinu in nasledniku naše iskreno sožalje!
— Umrl je g. Mihael Vončina, pristav deželne vlade. Pokojnik je bil rodom Idrijčan. Služboval je v Sežani, v Trstu, Kopru in po prevratu kot begunec prišel v Ljubljano in jc bil sprejet v službovanja pri deželni vladi. Vrlemu narodnjaku in vnetemu pevcu, ki je bi! član pevskega zbora »Zarje« v Rojanu in tržaškega pevskega zbora Glasbene Matice bodi ohranjen trajen spomin, žalujoči vdovi pa Iskreno sožalje!
= Kje je društvo za varstvo živali? Pred vojno smo imeli po naših mestnih nasadih lične mizice za krmljenje ptic prt-zimi. Vse te priprave so izginile, ker je menda društvo za varstvo živali zaspalo, zaspalo na je tudi sočutje v starih in mladih srcih.
— Požar v garnizijski bolni:!. Gorela je kopalnica. Gasilcem- se jo posrečilo ogenj pogasiti te.r ni velike škode. Gasilno akcijo je vodil g. Hojan.
— ' Smzite in posipavajte hodnike! Mnogi hišni gospodarji še vedno ne poznajo svoje dolžnosti, da morajo izpred svojih hiš takoj odstraniti zapadli sneg, ter hodnike posipavati, kadar zmrzuie. Izučila jih bo šele občutna kazen, siko kdo zaradi njihove zanikrnosti ponesreči.
=» Pobegnil je 1-2 let stari gojenec državnega vzgojevallšča v Ljubljani Ivan Klun. Fobežnlk je majhne in šibke postave.
= Izgubljeno! Denarnica z vsebino 700 K (približno) šem izgubil. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo vrne na upravo »Jugoslavije«, kjer pr.ejme 350 IC nagrade.
— Dotlčtiesa gospoda, ki mi je v noči od 1. na 2. decembra po koncertu »Društva jugosl. novinarjev« pred hotelom Unionom namenoma zamenjal moj klobuk z drugim, ga poživljam, da istega nemudoma odda v upravi »Jugoslavije«, ker drugače vložim proti njemu tožbo.	V.	Z.
Mili in frpuiiie!
Naročite najnovejše žaSne koiske D. C. M. Ser liji prlporcJaite v nakup J
V torkovi seji občinskega sveta Je poročal g. župan, da se je dosegel sporazum med mestno občino in Mariborsko eskompt-110 banko glede nekega sveta in da dobi občina za to znesek 70.000 K. Pri tej zadevi, da se jo doseglo za občino tako ugodno poravnavo, gre zasluga v prvi vrsti obč. svetniku ,NSS g. Jarhu. Gre namreč radi zamenjave nekega sveta pri dragonski vojašnici, kateri svet pa sl je občina že pri-posestvovala tekom nemotenega vživanja 40. let. Obč. svetnik prot Voglar se je zavzemal odločno, da se zamenjava izvrši brez vsake odškodnine; torej banki v korist. Pri tem se je celo povzpel do trditve, da mestni električni transformator ni javna nitprava, ker je pač mestni. G. Jarh pa se je temu uprl, dasl so bili več ali manj vsi zastopniki občine pri volji za zamenjavo brez odškodnine. In tako je končno le obveljala Jarhova zahteva, da so se šli pogajat z banko in dosegli za našo itak že v dolgovih tičočo občino dokaj lep znesek 70 tisoč kron. Da se je g. Voglar tako vneto potegoval za. banko, Je docela umljivo. Saj jc dobila njegova stranka značilen pridevek »bankokratska«. ,	r
Senat mariborskega okrožnega sodišča je pred kratkim oprostil znanega dr. Krau-sa, o katerem se med občinstvom šepeče, da se že več let bavi z odpravo plodov. Ta oprostilna razsodba Je napravila v javnosti mučen utis posebno še, ker sta si sodnijaka izvedenca dr. Zakrajšek in dr. Ipavic sama nasprotovala v svojih mnenjih. Ko je dr. Kraus to uvidel, se je njegova že itak znana aroganca še bolj potencirala in je menda tudi dosegla svoj namen, ker ^e bil oproščen. Zadnjič pa je bil obsojen na neznatno vsoto dr. Thalmaim, kateremu se je dokazalo, da je hotel podkupiti uradnika, da bi Izpovedal 'kolikor mogoče milo in v -prilog njegovega sorodnika milijonarja Franza zaradi znane črvive moke. Franz, kateremu se je dokazalo svojčas, »da so črvi nosili Žaklje njegove moke« pa je bil sam svojčas oproščen. Na vsak način so to nekam čudni in posebno, karakteristični, slučaji, da' sta bila dva nemška veljaka bogataša docela oproščena, tretji pa obsojen samo po imenu. Neki jurist je trdil, da bi bil prejšnji nemški senat v teh slučajih čisto gotovo postopal z vso drugačno ostrostjo. Ždi se; da nemški bogataši in veljaki napravijo na naš senat ves drug utis, kakor pa kaka uboga slovenska para.
»Ljudska univerza«. Kakor čujemo je pripravljalni odbor že sestavil pravila in jih poslal v odobrenje. Upati je, da se pravila kmalu potrdijo, nakar se bo vršil ustanovni občni zbor, da se bo moglo pričeti s predavanji že v doglednem času.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je z ozirom na sklepe občinskega sveta z dne 29. m. m„ ki so sl v toliko v protislovju, da se je na eni strani izvolil namestai funkcijcnar za izstopivšega člana, na drugi strani pa se je sklenilo, naj se občinsko sodišče razide, v svoji seji z dne 30. m. m. soglasno sklenilo, da vprašanje obstoja ali neobstoja že konstituiranega občinskega sodišča ne spada v kompetenco mestnega odbora in da bodo vsi člani, tudi oni, ki jih je nominiral občinski odbor, izvrševali svoje mandate tudi naprej. Vprašanje veljavnosti draginjske uredbe je obsoletno In rešeno po pristojnih sodiščih. Po členu 130 ustave je odločilno, , da je bila -ta naredba izdana pred ustavo (kedaj je bila razglašena, ni odločilno). Uredba ostane v veljavi, dotler se po zakonodajnem odboru ne ukine ali spremeni. Občinsko sodišče posluje torej neizpreme-njeno naprei, dokler je uredba v veliavi. Pisarna sodišča se nahaja na Rotovškem trgu št. 6. Za poslovodjo. Je izvoljen gosp. Anton Krepek.
7rgovec Weixl, o katerem je splošno znano, da več govori nego je dobro in potrebno, je te dni razširjal o nekem znanem trgovcu, njegovem somišljeniku, da stoji pred konkurzom. Ko je to zvedel prizadeti trgovec se je opravičeno zgražal nad takim stanovskim tovarišem, -ki jc obenem predsednik trgovskega gremija. V to je bil toliko bolj upravičen, ker so bile Wei\!ove trditve brez podlage. Pravijo, da bo to imelo še posledice pri sodniji.
Ceie,
Ljudski shod sklicuje za prihodnjo nedeljo dop. v hotel »Union« v Celju soc. dem. stranka, na katerem bodo poročali njeni noslanei.
Miklavževa prireditev za deco se vrši v nedeljo 4. dec. pop. ob 4. url v veliki dvorani Nar. dotna. — Zvečer pa je običajni .Miklavžev večer v istih prostorih.
Andrejev sejem v Celju. V 'sredo 30. nov. se je v Celju vršil takozvani Andrejev •sejem. Prišlo je precej trgovcev z raznim
✓	blagom iz zunanjih krajev. Tudi živine sr prignali nekaj, vendar ne veliko. Kupčija je bila srednja, ker vsled snežnega vremena ni prišlo toliko ljudstva na semenj, ka-,kor navadno.
Brivsko obrt je pričel izvrševati brivski mojster A. Pepeniek v Prešernovi ulici 17.
Razpisani učni mesti. Na meščan-ki šoli v Celju ste razpisan! dve učiteljski službi. Ena za strokovnega učitelja I. skupine in ena II. skupine.
. V celjski cinkarni je pričelo delavstvo mezdno gibanje, ki bo menda po obojestranski uvidevnosti končalo brez boja.
Imenovanje. G. Fr. Marinšek', začasni ravnatelj drž. trgovske šole v Celju je imenovan za stalnega ravnatelja tega’ zavoda.
Prevažanje pošte na progi Domžale— Celje se vrši od 1. decembra naprej r. avtomobili, ki vozijo med Ljubljano in Celjem
Nove cenilne komisije za dohodninski davek pri davčnem okrainem ohlastvu v Celju bodo imele, prve seje, v katerih se bo predvsem razpravljalo o prizivih zoper odmero dohodnine za leta 1920, 1919 itt 1918 v prvi polovici meseca decembra,
' Ptuj.
Svečana služba božja se Je vršila na dan uledinienja v stolni corkvl ob prisotnosti funkcionarjev civilne In vojaške oblasti. Predpoldne je bil praznik in Je delo počivalo.
Danes vsi na koncert, k! ga priredi
učiteljstvo Glasbene šole v prostorih na Hrvatskem trgu št. 3. — IKrala bodeta'g. Gregora In gdč. Bejolova, In sicer prvi na gosli, druga na klavirju Beethovnove sonate. — Vstopnina: sedeži 5 dinarjev, stojišča 2 dinarja, dijaki 1 dinar.
Občinsko razsodišče naj določi cene tudi mesu brez kosti, da ga ne bodo mesarji prodajali 00 poljubnih cenaji. Pekom naj se tudi zaukaže, da prodajajo kruli na vaso, kakor le to z odredbg določeno. —■
iv	V V:	«
Povrh vsega tega naj se kontrolfra potom'
policijskih organov, če mesarji, trgovci in peki upoštevajo maksimalno določene cene. Dosedaj jih niso, pa tudi lcaznovaa ni bil še nobeden. %	.
Miklavžev večer se priredi tudi. letos,
. kakor druga leta v Dijaškem domu, kjer bode deca obdarovana.
Premeščen je višji ,pol. stražnik Orel iz službenih ozirov k policijskemu oddelku v Ljubljano.
Kako se hoče konkurenta uničiti? Pod tem naslovom se nam je nedavno poročalo iz Ptuja, da je bil v Pihlerjevo kavarno ponoči skozi okno vržen kamen. Ker se že iz naslova namiguje, kakor bi bil! pri tem pobalinskem činu prizadeti ostali trije ka-varnarji vsled konkurence. Ker se je s tem delala ostalim trem kavarnarjem krivica, jo radevolje popravljamo, ker nobenega teh ne more zadeti niti najmanjši sum kake sokrivde.
Športni klub v Ptujn priredi v nedeljo 4. dec. ob 20, url Miklavžev večer v društvenem domu. Za ta večer se že zdaj kaže veliko zanimanje, priprave so v polnem teku. Na ta krasen večer so vabljeni vsi meščani ne samo člani kluba. Ker je to čisto nedolžna prireditev po stari navadi, je tudi vstop otrokom dovoljen. Vstopnina se ne bo pobirala, ampak prostovoljni . darovi za stroške se hvaležno sprejmejo.
Prakmurl®.
Iz Petanjcev. O priliki poroke g. Matije Debelaka, posestnika v Petanjcili se Je nabrala na svatbi dne 21. novembra na' predlog orožnika narednika g. Štefana Klanjščka In g. Josipa Šiftarja iz Petajnc 408,— kron za Jugoslovenskp Matico podružnica v Mursk! Soboti. Za isto podružnico so še darovali: gg. Osterc, Hotvat in Sosič po-40 K, Cvetko, Gobec in Neubauer po 20 K, Tavčar 40 K in 5 iir vsi Iz Beltinc; odvetnik dr. Vladimir škerlak iz Murske Sobote 40 K In g. Fran Babič 20 kron. Vsem plemenitim darovalcem najtoplejša zahvala.
Sokolsko društvo v Šiški. Iz cikla predavanj: predavanje »Simon Gregorčič« se ■ vrši v soboto 3. dec. ob 8. uri zvečer. — ’ Zdravo! i
Sokolsko društvo v Štškl priredi v pondeljek ob 6. uri zveč. v telovadnici in brez vstopnine »MjKlavže\ večer« za naraščaj. Pod deset let staro deco spremlja lahko en družinski član; vsem drugim osebam pa je vstop v telovadnico v tem času za-branji-n. Poleg tega se vrše »Miklavževi na-
1	stopi po sledečih gostilnah : ob 7. uri pri Ciglerju (preje »Petan«), ob 8. url pri Ste-piču in ob 9. uri pri Zvezdi. — Darila se sprejemajo v nedeljo In pondeljek od 1-4 url v Čitalnici. — Vstopnina 2 din. za osebo; otroci pod deset let in v spremstvu so prosti vstopnine. Zdravo!
Spori in' tierlstika.
Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da se vrši redni društveni občni zbor v soboto dne 17. dec, t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu. Na dnevnem redu so poročila nifelnika, tajnika, in blagainika ter revizorjev, dalje volitve načelnika in odbora ter razpravljalne o prijavljenih samostojni’! predlogih in določitev članarine ter prispevkov podružnic za bodoče leto. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Clanl se'vabijo na številno udeležbo. O-dbor.
naamnai liii.hm.il .'3x»c«rak urariMV
Kent ju list.
Cankarjeve razglednice,' Splošna delavska izobraževalna zveza- »Svoboda« je izdala k tretji obletnici Cankarjeve smrt! dve vrsti razglednic z njegovim portretom po portretr.1 študiji g. akademičnega slikarja Franca Podrekarja. Posamezna razglednica velja 2 K. Del čistega dobička je namenjen za Cankarjev spomenik, zato pridno posegajte po teh Cankarjevih razglednicah.
Odraslim ' priporočamo kot najlepše darilo za Miklavža, Božič in Novo leto zadnjo novost Josipa Kostanjevca, roman »Krivec«. Brošlr:> izvod din. 10, ve-.an din. 12.50, poštnina posebej, Dobiva se v »Zvezni kirigarhM v Ljubljani, pri knjigo-tržcih in pri pisatelju v Mariboru, Ob železnic! št. MI.
France Veber: Sistem filozofije univ. format, I.-XI in 381 strani, ccna 120 K. Založila in izdala Ig. pl. 'Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana 1921. V pričujoči knjigi skuša avtor, da reši, temeljno vprašanje, ki se tiče notranjega ustroja vsega, kar naj zasluži ime »predmet'. Njegova raziskovalna pot ga vode pri tem že v pričujoči knjigi k podrobnemu raziskovanju najraz-nejšlii filozofskih vprašanj, malone vseh ji« lozofskiu disciplin' od splošnega veroslovja. do špečijelne spoznavne teorije, od psihologije do etiSe, estetike in metafizike. G!avuo težišče knjige pa tvorijo podrobna psihoanalitična izvajanja, ki vedejo avtorja končno tudi do točne in trojne deiinielje tega, kar tolikokrat dnevno tako izgovarjamo jn kar spada vendar, če se naj tudi teoretično ostro določi, med najtežje in naj-subtilnejše pojave, to je »predmeta«. S svojimi definicijami tega pojava si odpira tako avtor pot, ki mu bo omogočila, da bo v prihodnji knjigi svojega »sistema« lahko podal splošen in podroben obris celokupne filozofije kot organičnega sestava lastnih disciplin, ki jim gre popolna emkopravnost v sestavo, vseh znanosti. V tretji In končni knjigi Svojega »Sistema« pa bo avtor vse doicuanje svoje tilozofsko rezultate vpora-bil v to svrho, da določi eksaktno razmerje med njegovo filozofijo in ostalimi ta. kozvanimi pozitivnimi vedami, od naravoslovja do filologije, od fizike do zgodovine, od matematike do .socijologije itd. in da obenem izkleše v okviru vseh teh pozitivnih ved ona vprašanja, ki sd dado končna razčistit! le s pomočjo v prejšnjih dveh knii-gah orisane fllozofično-znanstvenc motode. Ker skuša avtor svoje rezultate tud! negativno pojasniti s tem, da navaja najraznej-ša nasprotna marnja, bo imelo delo poleg čisto , znanstvenega tudi nuučno Informativni pomen. Namenjeno je v prvi vrsti avtorjevim slušateljem, bo pa služila tud| onim, ki se sicer hočejo kolikor toliko poglobiti v sodobna filozofska vprašanja. Da more to, tako obsežno na tri knjige zasnovano znanstveno delo iziti, gre glavna zasluga založništvu, ki se tudi v sedanjili, baš za Izdajanje takih znanstvenih del, neugodnih razmerah ni ustrašila velikanskih stroškov, zvezanih z izdajo tališnega dela, temveč z zahval? vredno oožrtvovalnoiitin
omogočila avtorju, ila sfop! 3 svojimi Idejami na dan tudi v široki slovenski in L goslovanski javnosti. Z ozirom na to dejstvo se tudi navedena cena knjige ne mora zdeti nikomur previsoka.
Staroindijske pravljice. Za Božič Izda' SDIZ »Svoboda« za otroke in odrasle staroindijske basni, bajke in pripovedke. Pravljice so zelo globokomiselne In bogato Ilustrirane s krasnimi slikami. Cena posamezni knjigi bo okoli 26 K. Naroča se v tajništvu »Svobode« v Ljubljani, Aleksandrova c. 5.
Iz statistike slušatel/stva rta akademiji upodabljajočih umetnosti. Na akademiji upodabljajočih umetnosti s češkim in nem* šklm učnim jezikom je bilo glede materinščine zapisanih v letnem semestru 1920-21 270 slušateljev (— 13 proti zimskemu semestru) In sicer 226 (83.7 odst.) moških in 44 (16.3 odstot.) ženskih. Rednih slušateljev Je bilo 87 (32.2 odstot.), nerednih 138 (51.1 odstot.) gostov, hospltantov in frek-ventantov 45 (16.7 odstot.).
Poslano.*
Odbor za gradnjo železnice Kočevje— Brod—Brod Moravice pod vodstvom veleindustrijama g, A. Kajfeža in ing. g. dr. Fr. Musila je izdal plakat, iz katerega naj se razvidi, da je proga Kočevje—Brod Moravice najboljša. Opozarjamo Javnost na metode, katerih se g. A. Kajfež poslužuje na tem plakatu. Dolžina predora Knježja lipa naše proge je navedena s 3 km, dočim je v resnici dolg le 2 km. Da ni to le pomota, je dokaz, da je ta predor vrisan z dolžino 3 km tudi po merilu. V zemljevidu 1 : 800 tisoč žonglira s trasami lit kraj! posebno spretno. Končno postajo naše trase na reškl progi t. j. Vrbovško—Sever je premaknil za 10 km proti Ogulinu, Vinico, pa za 12 km v smeri proti Karlovcu. Približno za ravno tolike tudi Severin n/Kupi. S tem Je dosegel, da izgleda naša zveza Črnomelj— Vrbovško sever, kakor pravcata pararelna železnica Črnomelj—Karlovac—Ogulln,	s
čimur je »dokazano«, da je ta zveza popolnoma odveč. Obe naši zvezi izgledata sploh, kakor da bi jih raztegnil in razmetal veter, hud Kajfežev veter, ki začne pihati, kadar zmanjka argumentov. Kako zemljevid v resnici izgbda in' marsikaj drugega, kar g. A. Kajfež na svojem plakatu previdno zamolči, pokaže nov naš plakat. — Dobra stvar govori sama zase! (HlodlC-Hrovatov načrt Je na ogled v oknu uprave »Jugoslavije«.)
*	Za poslano odgovarja uredništvo !*
v okvirju zakona.
Drobiž.
* Hleb kruha 105 kron. Po dunajskih pekarnah bodo odslej pekli k enovrstni kruh. Hlebec, ali bolje rečeno hlebček tega kruha bo stal 105 kron. Cena moki in to zlasti pšenični moki je namreč v Avstriji zadnje čase silno narastla.
* Število prebivalcev v Poljski. V Varšavi so službeno obelodanili popis prebivalstva. Po najraovejšem popisu znaša število prebivalcev v Poljski 26,940.000. Pri tem pa niso všteti vojaki, ujetniki in interniranci.
* Župnik, ki umeje 33 jezikov. Te dni je slavil 60 letnico svojega rojstva moravski župnik Alojzij Koudelka, znan v književnosti pod psevdonimom O. S. Vetti. Govori 33 jezikov in je prevedel na češki jezik različna dela iz sedemindvajsetih drugih jezikov.
* Krutb maščevanje. t V Toulouse na Francoskem je prejela neka bolniška strežnica priporočeno pošiljko, v kateri je bila čokolada in sadje. Stražnica, vsa srečna tega daru, ponudi nekaj čokolade tudi svoji prijateljici. Ko sta potem zaužili nekaj te sladčice, sta se obe zgrudili na tla in padli v nezavest. Preiskava je dognala, da je bila čokolada in sadje zastrupljena. Zločin je nrejkone storil kak moški, iz osvetc.
* Slepi vodnik. Prnšli teden je visela nad Londonom tako gosta megla, da se niti najstarejši stanovalci mesta niso znali orijentirati. V neki hotel je prišel Isaac \Villhms in ponujal deset šilingov onemu, ki bi ga poyedel domov. Kmalu so našli človeka, ki je vodil trgovca po temnili ulicah in preko mostov do njegovega stanovanja. Ko mu je trgovec odšteval obljubljeno nagrado, je rekel vodnik: »Morda se bodete začudili, če vam povem in dokažem, da sem slep. Jaz sem dolgo časa hodil po teh ulicali, zato jih poznam tako točno, kakor bi videl.«
* Klepetavost* koristna lastnost Neki angleški list priobčuje na temelju mnenja raznih zdravnikov o klepetavosti in zgovornosti članek, v katerem ta lastnost ni opisana kot negativna, temveč kot zelo zelo koristna lastnost. Marsikateri zdravnik rad vidi, če bolnik veliko govori, ker je to dobro znamenje in kaže veliko voljo do življenja. Nasprotno je bolnik, ki nič ne govori, gotovo zelo bolan in oslabljen. Ugotovljeno je tudi, da poslanci in govorniki dosežejo višjo starost kot pa ljudje, ki govore malo in zmerno. Ljudje, ki radi govore, so vedno zdravi — pravi zdravnik ker govor pospešuje cirkulacijo krvi v možganih, kar je že samoposebi dok^z zdravega srca,
* Črni Pariz. V Parizu je priSla v modo črna barva, zato dobivajo ulice in lokali povsem nov kolorit. Žetjske nosijo črne jutranje obleke, črne klobuke in čevlje ter tjakit iz črnega blaga. Izložbe so povsem črne. Ta moda hi imela preiti tudi na Angleško, toda Angleži se temu upirajo, ker Jiočejo imeti, svoje icne oblečene v veselo svetlo obleko, n« pa da bi jih strašile s samo črnino.
Michčl Zevaco:
,.NOSTRADAMUS."
V.
Ljubezen je dvojna.
trenutku, ko se je Roland de 1 Saint-Andre zaletel vanj, je stopal RoyaI de Beaurevers na slepo tja v en dan. Tako je bil vsaj prepričan. Njegova rana je bila zaceljena; menil je, da ga ne vodi nič drugega nego veselje, da je šo živ, in potreba, privaditi se spet pariških ulic in cest-In srečnega se je čutil, da ne vidi pred seboj čarodeja, ki si je pripravljal do njega čedalje večjo oblast.
»Se !i vrnem še kdaj v to prekleto hišo? Gotovo da, saj je o n edini, ki mi more povedati, kdo sem. Hudiča, kako mi leži na duši ta Nostradamus! A dolgo me ne bo več moril. Prisegel sem ti, ubogi Brabant, da mu vrnem nemilo za nedrago. * In svojo prisego izpolnim, tako mi pekla! Ubijem ga, dasi me je otel in dasi čutim pod sovraštvom, s katerim gledava drug drugega, nekakšno čudno simpatijo. Toda prijateljstvo tega skrivnostnega bitja me plaši bolj od njegovega sovraštva. Zakaj me ne sovraži naravnost, tako mu Krista! Če bi se on postavil z vso svojo poklensko umetnostjo in jaz s svojim dobrim rapirjem, bi vsaj videla, kateri je močnejši.«
V	tem hipu je ostal. Videl je, da Je dospel v Tkalsko ulico, pred hišo Oospe brez imena,
»Zame ni ,brez imena’,« je zamrmral. »Ime ji je Marija Croix-martska. Njen oče je bil sloveč krvo-lok. Ako bi vsi, ki so poginili obešeni, razčetverjeni, obglavljeni ali na grmadi, vstali od mrtvih in povedali živim, koga preklinjajo v svoji večni temi, bi slišal svet dve imeni: ,Cro-umart!’ in ,Roncherolles!’«
Prebledel je ter se zamislil — kolikor se ;je bil zmožen zamisliti.
»Uboga žena,« je dejal sam pri sebi. iCe je bila res to, kar trdijo moji štirje klateži, vsekako se je iz-pokorila s svojim trplenjem. Nekatera solza izbrise mnogo kapljic kr-
vi	. , .«
Nema in žalostna vrata njene hiše so neodoljivo priklepala Royalnv pogled. Zdelo se mu je, da tu bila prav tako lehko vrata grobnice. In zdajci so se odprla br-cz najmanjšega glasu. Marija Croixmartska se je. pojavila na pragu. Royal de Bernu evers je začutil, da ga prešinja trepet. Pri dnevu je bilo v tem obličje nekaj vzvišenega. Nasmehnila se je mladeniču; in ko je videl njen smehljaj, bi bil najrajši zajokal. Stopila je k njemu ter ga prijela za roko.
»Gospa,« je zajecljal Royal, »kar sem vam obljubil, hočem storiti. Po-setim vas kedaj, in če bom smel, vas bom tolažil.«
»Pogled na vas mi je že sam v tolažbo, sinko moj,« je dejala z globokim, nežnim čuvstvom, ki je vedno prevladalo v njenem glasu. »A zakaj hodite po ulicah v tej nevihti? Premočeni ste do kože. Stopite noter in počakajte, da se zvetri.«
Skrbela je zanj kakor mati ali dekle. Royal pa se je prešerno nasmehnil. On ni poznal nevihte. Ploha mu je bila stara znanka in dež dobrodošel kakor solnce. Z nežno odločnostjo je odvedel Marijo na'zaj k hišnim vratom, kjer je bila pod streho.
»Pridem, gospa, gotovo pridem; a danes ne smem . . . Vidite, prej nisem vedel, čemu se klatim v tem slabem vremenu. Zdaj vem — in Bog zna kaj me žene, da vam moram povedati! Glejte, gospa, bojim se zanjo ... da se ji ne bi zgodila nesreča . • . Pogledati moram . . .«
»Nesreča — komu?« je vprašala Mariia z željno radovednostjo.
»Florizi,« jc zamrmral Royal, opajate se z zvokom' ljubljenega imena, »Florizi Roncherollski . . .«
To rekši je naglo odšel, ves srdit iu hkrati srečsn, da je na glas povedal skrivnost in s tem očitno in nepreklicno potrdil svojo ljubezen. Ko je bil že daleč, prav na koncu ulic«,' £8 je ozrl in je videl, da stoji Gospa hrtz imena sredi naliva ter gleda za njim.
Marija jc zrla za njim. Njen obraz jc bil bled. In s čudno bolestnim glasen jc ponavljala:
»Roncherollesova hči! . . .«
Roy#I je dospel do velike profo-sije: semkaj je bil namenjen? Zakaj? Za prazen nič. Toda vsi, ki so kdaj »za prazen nič« blodili okrog kake hiše in dvigali oči proti oknu, o katerem so videli, da se ne bo odprlo — vsi ti nam bodo pritrdili, da je »prazen nič« včasi ogromno mnogo . . ,
Tako se je klatil Royal. Občudoval je tlakovano cesto, kimal višini strmih zidov in prodajal zijala, kakor da nima njegov prihod res 'ni-kakega drugega zmisla. Po naključju se je znašel pred velikim vhodom; ozrl se je na dvorišče, kjer je nedavno tako srdito branil svoje življenje. Tedaj je zapazil, da je dvorišče polno vojnikov in slug, ki zamolklo šušljajo med seboj in se preplašeno ozirajo na še bolj zmedene oficirje.
Po bliskovo ga je prešinila slutnja, da se je zgodilo nekaj, kar tudi zanj ni prav. Brez pomišljanja je stopil na dvorišče. Že na prvem koraku je ujel dvoje, troje besed, ki. so zdajci odkrile vzrok njegovega nemira:
»Veliki profos je aretiran!.... Floriza je izginila!...«
Royal de Beaurevers je planil po velikih stopnicah. Razburjeni nagon mu jp negmotno pokazal pot v stanovanje, kjer je nekoč že bil, le da je zlezel tistikrat skozi okno. Vstopil je. Prvo, kar je zagledal* sta bili trupli spletičen v luži krvi. V blazni .skrbi je predirjal iste sobane kakor pred dvema urama veliki profos...
Pet, šest vojnikov je planilo za neznancem, ki se je pregržnil vdreti v dvorec. Obsfa!:. so na pragu. Ko so zagledali mlad«*a moža* ki je hodil brez glasu, s krvavimi očmi in spačenim obličjem iz sobe v sobo, jih je popadla zona; zdelo se jim je, da vidijo vtelešeni obup. Toda naglo so se osvestili. Planili so Droti njemu: »Hoj, kdo si? Česa iščež? Aii hočeš, da te obesimo? ...«
(Dalje prihodnjič.)
Proda se:
ZIMSKI PLAŠČ
za srednjo ‘veliko damo s« proda za 1000 K. Ogleda se pri Heliel, Emonska cesta 2.
TRBOVLJE HIŠA ŠT. 46
v Bevškem prav blizu kolodvora z 5 stanovanji in žeiiščnim vrtom se proda. Ugodnost za trgovino,, rokodelstvo in kurjavo.
SPALNICA NOVA
Javor, za eno osebo, kopalnik s štedilno kurjavo, postelja z vložkom in ena podaljševal-na miza »e proda. Naslov pri upravi lista.
ORGANIZATOR
za prodajo hranil, izobražen praktik, dober stilist In korespondent, kateri je tudi popolnoma zmožen slovenščine !n srbo-hrvaščlne ter vseh pisarniških in reklamnih del se sprejme takoj v večje ljubjansko podjetje. Reflektira se le na zmožne in zanesljive moči. Natančne pismene oferte z navedbo pljiče na »Poštni predal 113« v Ljubljani.
DOBRO OHRANJEN KLAVIR
se proda. Ponudbe pod »Ob železnici- na upravo lista.	2394.
MIKLAVŽEVA DARILA
priporoča M. Tičar, Ljubljana. 2372
NOVOSTI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH RAZGLEDNIC
priporoča M. Tičar, Ljubljana.
HRASTOV LES CA 400 m’
cena 1200 K za m8. Odjemalci naj se oElase tekom te dni pri Ljudevit Vernik, Velika nedelja.	2401.
Službe t
OTROŠKA VRTNARICA
k 2-Ietnemu dečku se išče. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije«.	2390.
KONTORISTINJA* ZMOŽNA STE-NOGRAFIJE
jezikov in strojepisju se iič*. Naslov pov«
npravri&vo »Jugoslavije«.	2389.
v PRIDNEGA 5N MOČNEGA UČENCA,
iSčem, ki ima veselje do trgovine, fn dobrega izvežbanega TRGOVSKEGA POMOČNIKA. Poizve se v upr. »Jugoslavije«.
IZVEŽBANO STROJEPISKO,
veščo popolnoma tudi slovenske in nemške stenografije, sprejmeta takoj dr. Josip Furlan in dr. Vladimir Kreč, odvetnika V Ljubljani, Sodna ul. 1.	2381.
ZA POMOČ GOSPODINJI
Išče mesta gospodična. Je spretna v šivanju in v vseh gospodinjskih delih. Naslov
v	upravništvu lista,	2376
DVA UČENCA ZA KRTAČARSKO OBRT IN ENEGA POMOČNIKA
sprejme takoj Franjo Schiller, Karlovac, Švarca L Učenca imata vso oskrbo v hiši.
Razno:
la ČISTO SVINJSKO MAST
ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon Inter-urban štev. 127.	2368
DRUŠTVO KOMISI JON AR JEV V LJUBLJANI
prevzema po svojih članih prevažanle pohištva z vozom za prevažanje poništva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih hla* gain in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah.	1227
ZLATO — SREBRO
staro — zlomljeno kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica L	, 878
Z‘cmt*i.c ponudbe:
Radi pomanjkanja znanja se želi seznaniti v svrho takojšnje ženitve mlad, dobro situiran obrtnik na lastnem poseStvu na novo naseljen z večjim premoženiem In dobro upeljnno obrt z gospico od 20 do 30 let staro, ki bi naj bila dobra gospodinja In podjetna za obrt in ki bi imela, tudi nekaj primernega premoženja. Simpatične7 gospice naj blagovolijo vposlati svoje le res resne ponudbe z sliko na upravo »Sl. Naroda« pod šifro »Resna ponudba, srečna bodočnost«. Tajnost strogo zajamčena.	2296.
Za Miklavža kupujte knjise zafoibe „3ug©sla¥ležt oz. »Zveine tiskarne"
na Marijinem trsu št. 8 nasproti frančiškanske cerkve.
Korespondent (-injaj
dober stenograf, verziran na pisalnem stroju, zmožen slovenščine in nemščine eventuelno tudi srbohrvaščine, se sprejme pri večjem industrijskem podjetju v Mariboru s 1. ali 15. prosincem. Svojeročno spisane in s potrebnimi prilogami opremljene prošnje z navedbo plače na anončno pisarno Rudolf Gaisser, Maribor.
:
HI
tanini prokurist in kompa.ijon želez, ivornice j
Saitiokontist
mlajša moč, v dvojnem in amerikanskem knjigovodstvu verziran se išče za večje industrijsko podjetje v Mariboru. Prošnje z navedbo znanja, kakor tudi označbo' zahtevke na anončno pisarno Rudolf Gaisser v Mariboru pod „perfekt“.
Prof. S. Santel
j Božične razglednice j
I so ravnokar Izšie, ter se dobijo po vseh trgovinah 1
©
so ravnokar Izšie, ter se dobijo po vseh trgovinah z papirjem, knjigarnah in trafikah.
Božične razglednice so umetno izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju.
Serija 6 razglednic 2*50 din.
Naroča se direktno pri
ZVEZNI TISKAJ! in KNJIGARNI
v Ljubljani, Woifova ufica štev. 1.
e
!
28. XI. 1921.
Sveže baterije in karbidne svetiljke
priporoča
Ign. Vok,
Ljubljana. Sodna ulica štev. 7.
STAVBENI RISAR
zmožen risanja in'kopiranja načrtov z nekaj prakse se sereime za stalno pri Ing. Lavrenčič &Co. Ljubljana, Rimska cesta št. 2.
MUL Ul Sl® f
L L.
M
Ml!. HI IWR
Dunajska testa M 36.
E
pri stavb. podj. Ing. Lavrenčič & Comp. Ljubljana, Rimska cesta 2. Zahteva se perfektno znanje slovenske in nemške stenografije ali vsaj ene. Ponudbe je predložiti osebno.
Trsi©
za strope En stene lzdc’uiem z naj-motierneiSIml sSrojl.
Strešno lepenko lesni cement
vse to dobavlja' najceneje.
Tel 51S DOS. R. PUH, Tel 513. Liubljana, Gredažka ul. 22.
ta
ja
-ra
ANDROPOGON
najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej.
•S
srr
tz%
Dnevno koncerti češke godbe prof. g. Kubičeka. Vsaki torek in petek
Kabaretni večer in Elitni koncerti. Sodelujejo samo prve moči.
Kdor potuje v MARIBOR naj ne zamudi priliko posetitl
VELIKO KAVARNO
kavarniški etabllsment prve vrste
{Glavni trs).
Otvoritev KLUB BARA 15. dec.
Najelegantnejše podjetje te vrste v Jugoslaviji, Vsi tu- in inozemski časopisi na razpolago. Prvovrstna točna in so-lidna postrežba
n so-
4000 K nagrade
kdor preskrbi ali odda, stranki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če le mogoče v sredini mesta bodisi v novi ali stari hiši za takoj ali za marec Ponudbe v zaprtih kuvertah na upravo Jugoslavije11 pod štev. 4000.
MANUFAKTURNI ODDELEK
mr (na dvorliCu)	Ijubtiana. Dunajs*. tesla 29.
Oglejte si veliko zalogo raznovrstnega manilfaktumega blaga; veliko izbiro Čevljev in vsakovrstnega
■	  :	=s==g= usnja na debelo in drobno. =■■■■■  .
m
Miz H
zapris. Izvedenec M. sod.
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. FOrster, BOsendorfer, Heitzmnn etc.
na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Proda se pianola in ionoia. Hajvetje in najsposobnejše v..................................
TOVARNA
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike,
JOS. REICH,
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4.
Podružnica: Šelenburgova ulica št. 4. zapestnice in srajce.
PODRUŽNICE: MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg.	štev.	39.
manufakture, samo na
D
33
v Balkanu.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
V trgovini
O. Bernatovič
Mestni trs štev. 5
mr se dobi Se po lako nizki ceni:
moške obleke moške raglane moške hlače .
damske suknje.............................
damske kostume	,	. . .................. od
damske modne	obleke.....................  od
damska krila............................  od
in kožuhovina............................ od
! | Ogleda s® lahko »saki žas 11
od	650	K	naprej
od 1100 K naprej od	150	K	naprej
550	K	naprej
600	K	naprej
900	K	naprej
300	K	naprej
300	K	naprej
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon št. 567. Čekovni račun št. 12205.
Slovenska banka
LJUBLJANA, Krekov trg 10 nasproti ,Mestnemu doniu‘.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posie najkulantneje.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
‘zdaja konzorcij dnevnika »Jugoslaviia«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v