405 Letnik 47 (2024), št. 2 Erika Marolt, Tomaž Miško, Judita Šega, Matija Širok, dr. Barbara Žabota: Podobe Ivana Tavčarja R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana – Slo v ansk e knjižnice Ljubljana: Slo v ansk a knjižnica, 3. 10.–11. 11. 2023 Let o 2023 je v lada R epublik e Slo v enija r azg lasila za T a v čarje v o let o v spomin na poli - tik a, od v etnik a, ljubljansk eg a župana in lit er ata Iv ana T a v čarja, ki je umr l 19. f ebruarja 1923. Dogodk om, s k at erimi so r azne inštitucije v »njego vi« P oljanski dolini, Šk ofji Loki, Ljubljani in širše želele obeležiti st ot o obletnico T a v čar - je v e smrti, sta se pridružila tudi Zgodo vinski ar - hi v Ljubljana in Slo v ansk a knjižnica, ki deluje v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, t er s sk upni - mi močmi pripr a vila r azsta v o z naslo v om Podo- be Ivana Tavčarja . R azsta v a je bila od 3. okt obr a do 11. no v embr a 2023 posta v ljena v pr ost orih Slo v ansk e knjižnice v Ljubljani in nat o do jeseni 2024 v nek olik o skr ajšani obliki za st ekli čital - nice Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, kjer so si jo lahk o og ledali mimoidoči, ki jih je pot zane - sla v T r dino v o ulico. R azsta v o so pripr a vili Erik a Mar olt , T omaž Mišk o in Matija Šir ok iz Slo v ansk e knjižnice t er Judita Šeg a in dr . Bar bar a Žabota iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, oblik o v ala jo je Bar bar a Bog ataj K ok alj, financir alo jo je Ministr - stv o za k ultur o R S. Do sk upneg a sodelo v anja med Slo v ansk o knjižnico in Zgodo vinskim ar hi v om Ljubljana je pripeljalo dejstv o, da obe instituciji hr anita pr ecej gr adi v a o t em pomembnem P oljancu, ki sta g a ži v ljenjsk a in poklicna pot v odili po r a - znih kr ajih, dokler se ni na začetk u osemdese - tih let 19. st oletja ustalil v Ljubljani t er s s v ojim delo v anjem na političnem in lit er arnem podr o - čju odločilno zaznamo v al čas naslednjih štirih desetletij. Čepr a v si je dom in družino ustv aril na Br egu ob Ljubljanici, se je v edno r ad vr ačal v kr aje s v oje mladosti, še posebno pot em, k o je leta 1893 k upil kmečki d v or ec na Visok em, kjer je nat o sk upaj z ženo in otr oki pr eži v ljal počitni - ce, tu lit er arno ustv arjal t er se ob lo vu in ribolo - vu družil s prijat elji. Zgodo vinski ar hi v Ljubljana hr ani v s v ojih depojih v Šk ofji Loki in Ljubljani d v a ar hi v sk a R azsta v e || Exhibitions Portret Ivana Tavčarja na razstavi ob 100-letnici njegove smrti (Foto: Judita Šega) 406 Ocene in poročila || Reviews and Reports f onda, ki se imenujeta po Iv anu in F r anji T a v čar . Še pose bej bog at je šk ofjeloški, v k at er em poleg spiso vneg a gr adi v a pr e v ladujejo f ot ogr af ski albumi in častne diplome zak once v T a v čar . V rst o posr ednih podatk o v o njiju ponujajo še nek a - t eri dru gi ar hi v ski f ondi, še posebno f ond Mestne občine Ljubljana, ki jo je Iv an T a v čar k ot župan v odil med let oma 1911 in 1921. Če je t o gr adi v o pomag alo os v etliti njego v o zasebno in poklicno plat , je bog at o knjižnično gr adi v o Slo v an - sk e knj ižnice odstr lo pog led v T a v čarje v o obsežno lit er arno zapuščino. Hr anijo tak o r ek oč v se izdaje T a v čarje vih knjižnih del, poleg t eg a še takr atno časopisje, med k at erim je tr eba posebej izposta viti liber alni Slovenski narod , pri k at er em je T a v čar odigr al pomembno v logo pri njego v em izhajanju, pri čemer g a je hkr a - ti spr etno izk oriščal za širjenje s v ojih ideoloških pog ledo v in obr ačuna v anje s k at oliškim tabor om ozir oma Slo v ensk o ljudsk o str ank o. R azsta v a je zasno v ana na 13 panojih, ki so jih na r azsta višču v Slo v anski knjižnici v vitrinah dopolnje v ali originalni ar hi v ski dok umenti, knjiže vne izdaje T a v čarje vih lit er arnih del, r ok opisi in članki iz takr atneg a časopisja. Na spr ehodu po r azsta vi spozna v amo T a v čarja najpr ej k ot prv or ojenca Neže in Janez a T a v čarja, k ot učenca tri vialk e v P oljana h nad Šk ofjo Lok o, kjer je leta 1860 pustil tr ajno sled v lepopisnem zv ezk u učence v drugeg a r azr eda, t er nat o k ot dijak a in študenta v Ljubljani, No v em mestu in na Dunaju, kjer je dok ončal študij pr a v a. Na drugem panoju je pr edsta v ljen v v logi moža F r anje, r oj. K oš enini, in očeta petih otr ok: Iv ana, F r anek a, Pipe, Ant eja in Igorja. Zapisi pr a vijo, da sta imela s F r anjo, kljub pr ecejšnji r azliki v letih, lep zak on t er da je bil T a v čar skr ben in ljubeč oče. Nik oli se ni pr etir ano jezil nanje, pri čemer je skr b zanje in šolo r aje pr epuščal ženi F r anji. Naslednja d v a panoja go v orita o T a v čarju k ot posestnik u na Br egu št . 8 v Ljubljani in lastnik u d v or ca na Visok em Uvodni del razstave na razstavišču v preddverju Slovanske knjižnice v Ljubljani (Foto: Judita Šega) 407 Letnik 47 (2024), št. 2 v P oljanski dolini. A vt orji r azsta v e so v ar hi v sk em gr adi vu med drugim poisk ali načrt e njego v e hiše v Ljubljani in k upopr odajno pogodbo za visoški d v or ec, ki g a ni upor abljal le k ot počitnišk o r ezidenco, ampak tudi k ot zat očišče za lit e - r arno ustv arjanje. Pr a v na Visok em je nastala v ečina ohr anjenih f ot ogr afij, ki odpir ajo tak o pog led v njiho v o zasebno – družinsk o ži v ljenje k ot tudi vpet ost T a v čarje vih v kr og t edanjih k ulturnih in političnih v eljak o v t er lok alno ok olje. Na V iso k em je T a v čar dobil na v dih za C v etje v jeseni, tu je v zadnjih letih njego v eg a ži v ljenja nastala Visošk a kr onik a. Delo si je T a v čar zamislil k ot tri - logijo, v endar je zar adi njego v e bolezni nastal samo prvi del, oprt na nek at er a dejstv a, ki jih je našel v ar hi v sk em gr adi vu Kalano vih, k o je k upil njiho v d v o - r ec na V isok em. K ot eno izm ed njego vih najpr epozna vnejših lit er arnih del je na r azsta vi pr edsta v ljeno posebej, pr a v tak o tudi C v etje v jeseni in v nadalje v anju r azsta v e še ostalo njego v o lit er arno ustv arjanje. Lit er arnemu sklopu sledi pr edsta vit e v T a v čarje v e burne politične poti. Začel jo je k ot odbornik v ljubljansk em mestnem s v etu, jo nadalje v al v kr anj - sk em deželnem zboru, nek aj let je bil tudi drža vni poslanec. Čepr a v je ta njego v a v log a širši ja vnosti manj poznana k ot pisat eljsk a, je bila zelo pomembna, saj je bil T a v čar sk or aj štiri desetletja osr ednja osebnost liber alneg a političneg a pola in ost er naspr otnik slo v enskih klerik alce v . Pr edsta v ljeni so njego v o dolgoletno v odenje liber alne str ank e, ostr o liber alno pr epričanje in politični oportunizem, k adar je bilo t o potr ebno. A vt orji so med drugim zbr ali tudi nek aj kritičnih misli njego vih sodo bnik o v F r ana Šukljeta, Vladimirja R a vniharja, Henrik a T ume in Iv ana Šust eršiča, ki so mu v si po vrsti prizna v ali sijajne go v ornišk e spr etnosti, medt em k o so g a k ot politik a videli v sak na s v oj način. R azsta v a os v etli še d v e T a v čarje vi pomembni v logi – v logo od v etnik a, ki mu je zagota v ljala vir za pr eži v ljanje in jo je v Ljubljani samost ojno opr a v ljal od leta 188 4 do k onca ži v ljenja , t er v logo ljubljansk eg a župana, ki jo je pr e vzel leta 1911 in jo opr a v ljal v najbolj neh v aležnih časih prv e s v et o vne v ojne t er prvih po v ojnih letih, k o se je star a politična slik a sr ednje E vr ope sesula v pr ah in so na pogorišču nek danjih monar hij začele nastajati no v e drža v e. Med njimi je bila tudi Drža v a Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v , v k at eri je bil Iv an T a v čar po v erjenik (minist er) za pr ehr ano in k asneje poslanec v usta vni sk upščini Kr alje vine SHS. T oda v t eh letih so g a moči že zapuščale in njego v o ži v ljenje se je počasi izt ek alo. Umr l je 19. f ebruarja 1923. T a v čarje v pogr eb je bil dogodek, o k at er em se je še dolgo go v orilo in pisalo. Udeležile so se g a množice Ljubljančano v in drugih, ki so hit eli na mestne ulice in k cestam, po k at erih se je pomik al žalni spr e v od, da bi se poslo vili od njeg a. Med št e vilnimi go v or ci so bili pr edsta vniki drža v e in mesta, št e vilna društv a in or g anizacije, medt em k o so g a na njego v o zadnjo pot na Visok o odpeljali k onjeniki iz sok olskih vrst . V ečni počit ek je našel v družinski gr obnici, ki jo je dal posta viti na mestu, od k oder se odpir a čudo vit r azg led na visoški d v or ec. Na odprtju r azsta v e je o Iv anu T a v čarju, njego vi pisat eljski zapuščini, li - t er arnih sopotnikih t er o času in političnih r azmer ah, v k at erih je delo v al, spr e - go v oril zgodo vinar ddr . Igor Gr dina. V sklopu r azsta v e je posebno pr eda v anje pripr a vila še lit er arna zgodo vinar k a dr . Uršk a P erinič, dobr a pozna v alk a T a v - čarje v e osebnosti in dela t er a vt orica izčrpne biogr afije o njem, ki je izšla v letu 2023. Judita Šeg a