'rhaja vaaki četrtek ib 8. nri popoldne. Rokopisi se ne vra-jajo. Nelrankovana pisma «e ne sprejemajo.
Cena listu znala ,3 celo leto i krone, zi pol leta 2 kroni h manj premožne u celo leto 3 krone ra pol leta K 150 Za Nemčijo je cena i listu 6 K, *a druge dežele Izven Avstrije j 6 kron.
Rokopise sprejema I „Narodna Tiskarna" » Gorici, ulica Vet | Inrlni it. 9.
Naročnino in na-rnanila sprejema npravništvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16.
m
slovensko
Tav6rodo!n
Posamezne Številke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. "^Ponte Nuovo 9, v '•Kapucinski ulici 1, ^ Semeniški ul. 12, <‘v prodajalni »Kat. .tiskov, društva« Se-meniSka 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
V Gorici, 4. januvarja 1912.
1. številka.
ŽIVIO!
Polni navdušenja kličemo ob za-fetku dvajsetega leta svojega delovanja ni/cimi .slovenskemu narodu, katerega ljubimo iz srca in za katerega žrtvuje-110 svoje moči: Živio! Bog naj Te bla-;oslovi, drago slovensko ljudstvo in naj i podeli vse dobro v dušnem in ginot-iciii oziru: Milost, ljubezen, mir, zado-oljnost, pogum, pridnost, vztrajnost, arčnost, zavednost, zdravje, dobre le-line, polne kašče žita, polne sode vina, 'olne hleve lepo rejene živine, malo lolgov, manj pijančevanja in obilo za-hižkcv. »Živio« kličemo zlasti trpeče-nu slovenskemu narodu na Koroškem, tajerskem, Ogrskem in v Benečiji! Naj ji nebesa podprla njih pravična strem-fenja in naj«bi jim to leto prineslo zrnato nad njih narodnimi tlačitelji. Njih vo-liteljem voščimo vztrajnosti in požrto-alnosti v boju za pravično stvar.
Naše voščilo velja vsem stanovom lasti pa kmečkemu in delavskemu stali, katerega koristi zastopa pred vsem 'Primorski list«. Kmetski in delavski tan sta podlaga narodu in državi. Zato loče naš list tudi v bodoče zvest ostati ivojemu programu .ter čuvati in braniti »a dva stanova. Podpirati hočemo po-lancc S. L. S. ki so poklicani, da vodi-o naše kmečko in delavsko ljudstvo ter astopajo njegove koristi v državnem in feželnem zboru.
Naše posebno voščilo izražamo kr-■čansko - socijalni organizaciji, našim Iruštvom, zadrugam in zavodom, ka-erim je bil »Primorski list« buditelj. — \'aj bi se v novem letu vse te organizacije spopolnile in utrdile! Kar se je pre-zkusilo kot dobro, naj se ohrani, drugo iaj se spopolni. Naš poseben pozdrav nladeniškim in dekliškim družbam in iruštvom! Vsem kličemo:	Živio!	V
'asih organizacijah se vzgajajo vojščaki :a sveto stvar. Tu so naši konjeniki, Iragonci, pešci, planinci itd.
Skrbeti pa moramo tudi za p r e d-' t r a ž o. Predstraža so naši č a s o p i-• i- Dobro katoliško časopisje gre pri ■ seli narodnostih naprej. Tako je tudi v ;aši deželi. Omeniti hočem pred vsem. ‘asi deželi. Omeniti hočemo pred vsem l°hro razširjeni »Primorski List«. —
’r i m o r s k i List« pripravlja pot za atoliško organizacijo. Naš list budi na 0 že dvajseto leto. Ni je organizacije, tatiri ne bi bil »Primorski list« poti prijavljal. Žal, da se ni vse popolnoma 'osrečilo. Tako se pač vedno godi v biti moramo na vse pripravljeni, dolgi dobi našega delovanja se je po-
kazalo, da so bili naši naročniki najboljši bojevniki v vseh naših bojih. Kjer je bil »Primorski list« dobro razširjen, tam je bila vsikdar zmaga gotova. Tam pa, kjer se je posrečilo spodriniti naš list, so zmagali naši nasprotniki pri vseh volitvah. Zato pa mislimo, da govorimo iz srca vsem odkritosrčnim prijateljem katoliške misli, ako rečemo:
Živio »Primorski list«!
Tisti, ki zabavljajo proti našemu listu, niso odkritosrčni bojevniki za katoliško stvar. Ako hočemo imeti resničnih in trajnih vspehov v naši organizaciji in v našem boju, pojdimo vsi na delo za naše katoliško časopisje.
Vsej lepi slovenski domovini, bodi ravna planina, naš pozdrav!
Živio!
Or. flnfon Gregorčič.
Šestdeset let je učakal mož, čegifF ime je že desetletje program goriških Slovencev, čegar ime je bilo skozi desetletja naše bojno geslo v boju za pravice slovenskega ljudstva na Goriškem — dr. Anton Gregorčič obhajal je v torek šestdesetletnico svojega rojstva, obhaja jo tiho in skromno, kakor je to v njegovem značaju in v skladu z vsem njegovim javnim delovanjem, kajti skromnost diči moža, o katerem smelo trdimo, da nima med sodobniki na Slovenskem vrstnika, ki bi bil za svojo ožjo domovino takega pomena kakorš-nega je dr. Anton Gregorčič za ves politični, kulturni in gospodarski napredek naše dežele. Ž njiin na čelu se je voje-val in deloma že izvojeval boj za gospodarsko osamosvojitev in politično enakopravnost slovenskega ljudstva na Goriškem, on je stal ves Čas v ospredju boja, on je bil tisto središče, okoli katerega so se zbirali drugi bojevniki in narodni delavci, nanj so najbolj frčale sovražne pušice. Šest križev so mu včrtala v hrbet bežeča leta — anni fu-gaces, a on stoji tu med nami z nezlomljeno silo in energije kakor titan.
Rodil se je dr. Anton Gregorčič 2. januvarja 1. 1852 na Vršnem pod sivim Krnom. Ljudsko šolo, gimnazijo in bogoslovne nauke je dovršil v Gorici, kjer je bil posvečen v mašnika 10. januvarja 1875. Po kratki službi v romarski cerkvi na otoku Barbani je šel v Avgustinej na Dunaj, da bi nadaljeval bogoslovske študije in 17. januvarja I. 1879 je dosegel na dunajskem vseučilišču doktorsko diplomo. Takoj pot m je prišel v Gorico, kjer je bil župni kooperator v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in ob enem je predaval metafiziko v osred njem semenišču. Dunajska univerza mu je dala štipendij, da je šel oktobra 1. [879 v dopolnilo svojih naukov na potovanje po Nemčiji. Vrnil se je avgusta 1880 in je nastopil še tisto jesen kot namestili učitelj dogmatike in funda-
mentalke v osrednjem semenišču in še v istem šolskem letu je bil stalno nameščen.
Zgodaj je začel tudi javno delovati. L. 1882 je prevzel uredništvo takratne »Soče' in je bil izvoljen za podpredsednika, potem za predsednika »Slovenskega bralnega in podpornega društva". Začetkom leta 1883 je prišel v odbor političnega društva ,Sloga" in v septembru 1890 je postal „Slogin“ predsednik. Ko se je organizirala na Goriškem slovenska ljudska stranka, je bil izvoljen za njenega načelnika. V deželni zbor je bil najprej izvoljen 1.1885 v veleposestvu, I. 1889 pa v kmečkih občinah tolminskega okraja, katere zastopa v deželnem zboru še dandanes. L. 1891 je bil izvoljen za državnega .poslanca v kmečkih občinah goriškega, sežanskega in tolminskega okraja, o uvedbi pete kurije je zastopal na Dunaju go-riško peto kurijo in v parlamentu splošne in enake volilne pravice zastopa naše Gore.
Podali smo kratek obris Gregorčičevega življenja in navedli nekaj letnic. Koliko boja, kolika dela, pa tudi koliko uspehov tiči za temi številkami I Mlad, idealen duhovnik se je vrnil s tujine v Gorico, v potujčeno mesto, ki je absorbiralo in si asimiliralo slovensko ljudstvo svoje okolice in črpalo svojo moč iz renegatskih vrst. Videl je bedo in nevednost slovenskega ljudstva in srce ga je zabolelo. Izprehajal se je ob bregovih Soče in mislil je in tuhtal, kako bi ljudstvu pomagal. Lotil se je dela in značilno je, da je začel svoje delelovanje pri delavskem podpornem društvu. Za takozvane nižje sloje in njih potrebe takratni rodoljubi niso imeli razumevanja. Gregorčič je uvidel, da je vse delo v Gorici brezuspešno in zaman, če se ne zajezi in omeji potujčevanje in oduarodovanje slovenskega življa in z vso svojo mlado energijo se je lotil šolskega vprašanja.
L. 1882 se je odprl v skromnih razmerah prvi slovenski otroški vrtec v ulici sv. Klare. Li videli smo potem, kako se je pod vodstvom dr. Gregorčiča, pravega očeta »Šolskega domp“, razvijalo slovensko šolstvo v mestu, kako so rastli razredi, kako so vstajala pred našimi očmi iz tal ponosna poslopja, zavetišča slovenske dece. Videli smo staviti »Šolski dom“, ..Mali dom", „S. Gregorčičev dom", „Novi dom", videli smo in se čudili, a vselej nismo pomislili, koliko truda, koliko prečutih noči je žrtvoval v to mož, ki je vse lo zasnoval iu izpeljal. V plačilo naj mu bo zavest, da je napravil dobro in velino delol Rešil je svoje rojake potujčevanja, odprl je pot do omike tisočerim. Gregorčičevo delovanje se ni omejilo samo na šolsko polje, on je spoznal pomen manjšinskega dela v polnem obsegu. Sadovi tega so se že pokazali lani, ko so nas našteli v Go-
rici deset tisoč. Kdo more vse našteti, kar je storil Gregorčič v tem pogledu!
Toda ne le Gorica, ampak cela dežela od Predela do Adrije in od državne do kranjske meje je bila torišče njegovega dela. Most, pod katerim buči hudournik, bi znal povedati, kdo se je zanj trudil, povedati bi znale ceste, ki se vijejo po dolinah, povedati bi znal Uidi liberalni uradnik, kdo mu je pomagal. Vsi ti bi znali povedati, pa molčijo; drobno delo ne prinaša delavcu bučnih ovacij, pač pa korist in prospeh drugim. In tisočerim je koristilo Giegorčičevo delo, tisočerim je pomagal kot državni in deželni poslanec in kot človek blagega srca. — V svojem idealistično umevanem političnem delu ni dr. Gregorčič nikdar iskal sebe, a z vsem srcem je drhtel in drhti za korist, za prospeh, za življenje in moč narodovo. Postal je ljubljenec slovenskega ljudstva na Goriškem, postal je njegov voditelj, a mož je skromen in tih, neumoren delavec kot je bil nekdanje dni. Ne dičijo ga visoka odlikovanja, a zagotovljena mu je ljubezen in hvaležnost slovenskega ljudstva, katero mu danes ob njegovi šestdesetletnici iz srca želi, da bi ga Bog ohranil še mnogo let zdravega in čilega; da bi moglo še dolgo pod staro njegovo slovensko zastavo z geslom: vse za vero, dom. cesarja korakati v boj za svoje pravice.
Dolžnosti naših kmetov.
Ako hočete biti srečni, dragi kmetje, morate:
1. živeti po naukih krščanske vere in tudi družino vzgajati v krščanskem duhu;
2. varovati sc pijančevanja in zapravljanja. Varčnost jc glavni steber kmetskih družin;
3. ne delati dolgov. To bodi dovoljeno le v najskrajnejši sili. Plačevanje obresti razdira zidove kmetskemu domu;
4. izobraževati se tudi strokovno. V ta namen priporočamo kmetom list, »Kmetov prijatelj«, ki ga izdaja v Gorici deželni odbor (Stolni trg št. 8.), ki izhaja 1. in 16. vsakega meseca in mu znaša celoletna naročnina le 1 K.
5. poleg tega naročiti se na svoje politično glasilo, ki je »Primorski list«. »Primorski list« v vsako krščansko kmetsko družino! Liberalni listi so kuga za vsako družino!
Kmetje! Ako hočete imeti res srečne in zadovoljne družine, izpolnujte navedena pravila.
Naše geslo.
(Izviren dopis.)
Leta 1906. je zastopal Trst v del.-gacijah poslance Maaroner. Cesar ga je nagovoril ter vprašal o tržaških razmerah. Pri tej priliki je Maaroner izrazil upanje, da pride italijanska fakulteta v Trst. Na to je cesar odgovoril: »Dobro, dobro, ali Trst« — in z roko je dal znamenje, da je on odločno proti Trstu kot sedežu laške fakultete. Vlada je bila Lahom ponudila pravno fakulteto v Ro-veretu, a laški šovinisti in iredentisti so izdali parolo: Trieste o nulla!
Naši laški »krščanski socialci« so se izprva rogali tej paroli, a kasneje so se v svojem časopisju in na shodih po Furlaniji tudi oni pridružili zahtevi laških šovinistov.
Odločilni avstrijski krogi vedo --ali bi vsaj morali vedeti, da je v italijanskih primorskih mestih že itak preveč iredentskega duha in da bi laška fakulteta v teh krajih le pospešila iredentsko gibanje. Zato so ti krogi proti ustanovitvi take fakultete v Trstu ali sploh v kakem drugem italijanskem mestu r Primorskem.
Naše stališče v tej zadevi je znano. Slovenci privoščimo Italijanom ital. pravno fakulteto, a zahtevamo za se e-nako pravico do slovenske fakultete, ker smo nmogoštcvilncjši od Italijanov in ker smo za obstoj Avstrije važnejši faktor nego so Italijani. Bienerthova vlada se je upirala naši opravičeni zahtevi in ni hotela dati niti obljube, da sc ustanovi slovenska fakulteta vsaj v določenem času 6 let. Zato so segli naši poslanci v proračunskem odseku po obstrukciji in so preprečili sprejetje vladnega predoga glede ustanovitve italijanske fakultete, ker so hoteli s tem vlado prisiliti, da bi bila v visokošolskem vprašanju tudi Jugoslovanom pravična. Naše poslance so v tem boju podpirali Čehi in dalmatinski poslanci.
V novejšem času so se razmere spremenile. Cehi so na slovenske zahteve pozabili in iz gole sebičnosti se ne upirajo več ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu, ker upajo, da bodo italijanski poslanci podpirali njih zahtevo, da se v Brnu ustanovi češko vseučilišče. In poslanec Smodlaka se je zavzel v svoji dalmatinski ljubezni do Slovencev s tako vnemo za ustanovitev italijanske fakultete v Trstu, da so se mu brzojavno zahvalili celo naši goriški mazzim-janci.
'Tako smo ostali Slovenci v boju za slovensko pravno fakulteto precej osamljeni. A to nas ne straši. Priznavamo Italijanom pravico do visoke šole; a isto pravico zahtevamo z vso odločnostjo tudi za-se. Ce sc torej ustanovi laška fakulteta v Trstu, se mora ustanoviti v Trstu tudi za Jugoslovane fakulteta, ki zmanjša nevarnost, ki bi eventualno pretila državnim interesom od ustanovitve laške fakultete v Trstu. In če okrepi prihodnja pametna vlada slovanski element na Primorskem z Izvršitvijo popolne enakopravnosti, izgine tudi laška nevarnost in par sto laških visokošolcev ne podere sveta.
Naše geslo bodi: Italijanske fakultete ne v Trstu in ne v Primorju! — Ako pa vlada da Italijanom italijansko fakulteto v Trstu, mora dati istočasno Jugoslovanom hrvatsko-slovensko fakulteto v istem Trstu! — Bolje pa je <z raznih razlogov, da vlada ustanovi Jugoslovanom hrvatsko-slovensko fakulteto v Ljubljani in Italijanom istočasno italijansko — v isti Ljubljani! X.
Opomba uredništva. Od ugledne strani došel nam je pričujoči dopis s prošnjo, da ga priobčimo. To smo tudi storili z namenom, da krogi, ki se bavijo s to stvarjo, vzamejo v pretres tudi to — m i s e I.
Zasedanje delegacij.
V četrtek sta sc sestali delegaciji, da rešita štirimesečni proračunski pro-vizorij.
Ogrska delegacija.
Ker ima ogrska delegacija prednost, ko zborujejo delegacije na Dunaju jc podal minister za vnanje stvari grot A e h r e n t h a 1 najprej ti delegaciji svoj ekspoze in sicer v proračunskem odseku.
Minister jc orisal mednarodni politični položaj približno sledeče: Stališče Avstro-Ogrske napram turško-italijan-skemu konfliktu je popolnoma nevtralno. Avstrija se je v zvezi z drugimi državami potrudila, da se sklene mir, toda brezvspešno. Želimo konec vojne, ker bi mogla nastati nevarnost za »status quo« na Balkanu. Sicer se trudi Turčija in jc tudi Italija izjavila da naj se vzdrži »status quo« na Balkanu, ali ni nobene garancije v tamošnjem ljudstvu za to. Torej želeti jc, da se sklene čim prej mir, ki naj bode časten za obe strani.
Nato se je minister dotaknil maroškega vprašanja ter pripomnil, da je Avstrija storila svojo dolžnost, da je zahtevala varstvo svojih trgovskih interesov v Maroku in da je tudi posredovala za mirno sporazumljenje med Fran eijo in Nemčijo v tej zadevi.
Konečno je apeliral minister na nujno potrebo pomnožitve moštva armade v svrho ohranitve miru in interesov monarhije.
K besedi se je oglasil nato skupin vojni minister vit. A u f f e n b e r g, ki jc pred vsem pojasnil sedanje materijel-110 in personalno stanje armade in pov-darjal, da ne bi bila aneksijska kriza stala države 300 mil., če bi bila država v vojaškem oziru dobro oskrbljena že prej.
Nato je omenil nekaj nedostatkov v armadi, katerim se mora odpomoči, ter zahteval naj se pomnoži vojna sila že z ozirom na to, da smo najcentralncjša država v Evropi.
V nadaljnem je govoril minister o brambni predlogi, ki temelji na moderni podlagi, in jo je toplo priporočal v sprejetje. Potem se je dotaknil tudi podčastniškega vprašanja.
Odsek je nato vsprejel proračunski provizorij.
V petek je ogrska delegacija imela zopet sejo.
Poročevalec o skupnem proračunskem provizoriju, delegat Pap, je priporočal, naj sprejme delegacija proračunski provizorij. Pri tem je povdarjal, da je finančni odsek z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo vnanjega ministra o mednarodnem političnem položaju.
Delegat Apponyi je izjavil v imenu opozicije, da Ogrska neomajno vstraja pri vzdržanju trozveze in prijateljskih odnošajev napram ostalim vladam.
Delegat Hollo je rekel, da je napačno mnenje o obstoju kake vojne stranke, proti kateri se vodi boj. Take stranke sploh ni.
Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je izjavil, da ko se bo rešilo vprašanje grbov in emblemov, bode ves ogrski narod zadovoljen.
Delegacija je nato vsprejela proračunski provizorij.
30.	m. m. je imela ogrska delegacija sejo da ugotovi sklepe avstrijske delegacije.
Avstrijska delegacija.
Predsednikom delegacije je bil izvoljen delegat Dobernig, za podpredsednika pa grof Merueldt.
Po izvolitvi odsekov se je izročil proračunski provizorij finančnemu odseku.
V odseku sta grof Aehrenthal in vit. Auffcnberg ponovila svoj v ogrski delegaciji podani ekspoze.
Ko je delegat Korytowski predlagal, naj skupna "’lada v bodoče predla-
ga proračunski provizorij za toliko časa, za kolikor jih predlagati obe vladi v parlamentih, je bil proračunski provizorij vsprejet neizpremenjen.
V petkovi predpopoldanski seji avstrijske delegacije sc jc pričelo drugo čilanje skupnega proračunskega provi-zorija.
Poročevalec dr. Grabmayr je izjavil, da je vzbudila izjava vnanjega ministra, da bode avstrijska politika tudi v bodoče vseskoz konservativna, v odseku splošno zadovoljstvo.
Nato jc povzel besedo dr. Kor o-šec ter izvajal v glavnem sledeče:
»Razumem in odobravam previdnost in rezervo, s katero je minister za zunanje zadeve grof Aehrental politični položaj obrazložil. Bilo bi pa po-grešeno, če bi delegaciji o našem razmerju z velesilami molčali. Zlasti pa čutijo delegati iz južnih pokrajin nujno potrebo, da govore o razmerju monarhije do Italije.
Slovenci so pristaši zveze z Italijo •in odkritosrčno želijo, da se to razmerje vzdrži. Zalibog pa bi morala ta zveza razpasti, ako se gotovim stvarem, ki v zadnjem času zvezno razmerje med Avstrijo in Italijo čedaljebolj zastrupljajo, ne napravi enkrat za vselej konec.
Italija, ki stoji čedaljebolj pod vplivom Francije, pri vsaki oficiclni ‘.n oficiozni priliki izjavlja, da je v tro-zvezi in hoče v njej zvesto ostati, de faeto pa njena zunanja politika ni vedno s temi zagotovili v soglasju.
Tako Nemčija kakor Avstrija moreta konstatirati, da se je Italija zoper pri zaveznikih samoposebi umevno načelo, da se zavezniki in prijatelji v kritičnih časih ne smejo nahajati na strani nasprotnika, že večkrat pregrešila.
V krečanskem vprašanju se je Italija od nemškega stališča oddaljila in postavila na stran zahodnih velevlasti, lija 1906 pri maročanski konferenci pa je istotako podpirala nasprotnike svoje zaveznice, Nemčije.
Kar se tiče Avstrije, je Italija ob-priliki aneksijske krize jasno dokazala, da se nam ni mogoče nanjo zanesti, in je takrat zoper nas celo mobilizirala.
Nasprotno pa, kako lojalno se vede Avstrija nasproti Italiji povodom tripoliške afere! Čeprav nimamo od Italije ničesar pričakovati in je na drugi strani v našem največjem interesu, da z ozirom na Balkan živimo v prijateljstvu s Turčijo, smo se postavili na stran Italije in ji s svojim prijateljskim vedenjem izkazujemo največje usluge ter koristi.
V Italiji pa slavijo v Vidmu Ober-danka, novi zemljevidi Italije, na katerih se Primorje in Dalmacija prištevata h kraljestvu, so javno razpostavljeni in naši vojni poročevalci iz Tripolisa .o nam povedali, zoper katerega bo Italija po prepričanju laških častnikov morala po porazu Turčije v boj iti.
Vse to mirno prenašamo in smatr i-mo celo kot provokacijo ako se naš vojni minister poda na inšpekcijsko pot vanje v južne Tirole, da si ogleda dislo-kacijo čet.
Govornik svari ministra Aehren-thala, naj se toliko ne zanaša in naj zaupa preveč na svoje mnenje. Govornik priznava velike vspehe, ki jih je dosegla avstrijska diplomacija ob priliki aneksijske krize, njeno spretnost in premišljenost, dvomi pa, ako je bilo nujno potrebno, da smo se umaknili z Sandžaka in storili na Balkanu tako velik korak nazaj, in dvomi tudi, ako je bilo res na mestu, da smo obrežno policijo ob črnogorski obali, ki je do tedaj bila v naših rokah, izročili tu'i<' rokam.	%
Popolnoma pmljivo je, da so bili avstrijski domoljubni krogi jako ind-
ko zadeti, ko so videli, da je moral general Conrad svoje mesto kot šef generalnega štaba zapustiti. Od gotov, strani sc, obravnavajoč to krizo, govo. ri o boju med mirovno in vojno stran-ko. Jaz imam vtis, d., se gre tu za po. tvoro, za .zmišljotino, ki se z name. nom razširja. Mi nočemo niti pedi italijanske zemlje, noben človek v Avstriji noče napasti Italije, dejstvo pa je, da Italija meče na našo mejo vedno več vojaštva!
Zato jc samoposebi umljivo, če naše vojna uprava skrbi za to, da se primerno zavaruje in ustvari nasproi: zbiranju in koncentriranju italijanskega vojaštva na naši meji protiutež. Vzrok za vznemirjenje je izšel od italijanske strani. Nobena politika ni, ako vojna uprava stori vse potrebne korake za o-branibo meje, nasprotno, to jc njena dolžnost.
Mi smo slejkoprej za zvezno razmerje z Italijo. To razmerje pa moremo le na ta način vzdržati, če smo močni in če svoje meje kar mogoče zavarujemo. Vojna nevarnost je v tem, ako se kažemo slabotno in pretirano zaupljive nasproti Italiji.
Mi tudi ne znamo voditi pametne m vspešne politike na Balkanu. Italija, od Francije opozorjena na Albanijo, se ondi kulturno in gospodarsko utrjuje, si pridobiva simpatije in zna svoj vpliv med prebivalstvom velikobolj energično širiti nego mi.
Vsaka politika, ki hoče imeti vspe-1 ha, mora imeti jasne cilje. Tudi glede balkanske in srednjemorske politike jt jasnih ciljev treba. Dozdaj jih naša diplomacija še nima!«
Za dr. Korošcem so govorili razni govorniki, nakar je poročevalec dr. Grabnia.vr držal svoj zaključni govor. Govoril je o razmerju med Avstrijo in Italijo. Povdarjal je, da se je sicer v Italiji mnogo obrnilo na bolje, da se je pa v zadnjem času javno mnenje v Italiji zopet obrnilo proti Avstriji. Italija se pač ne more pritoževati zoper Avstrijo, in če so nekateri listi prekoračili mejo, pišoči o tripolitanskem vprašanju, na) Italijani le pomislijo, kaj se je pisalo \
I. 1908 v Italiji proti Avstriji o priliki aneksijske krize.
Kar se pa tiče oficijelne Italije, ■ tudi z oficijelne strani dogajajo reči, M niso združljive s trozvezo. Čemu so potrebna nakopičenja italijanskega vojaštva ob na.»! meji,.ko je ofenzivna ve; ska od naše strani popolnonn izklj >i.'-na! O tem smo si v Avstriji vsi edini. Ker je splošno prepričanje, da ne more in ne sme biti vojne z Italijo, tudi »e eksistira v Avstriji vojna stranki Čemu torej oboroževanje. Govornik konečno upa, da bodo tudi v Italiji prišli do tega prepričanja.
Nato je bil vsprejet proračunski provizorij v drugdm čitanju.
Ob 8% Uri zvečer je imela avstrijska delegacija zopet sejo, da zameni nuncije z ogrsko delegacijo. Ko se je konstatiralo soglasje sklepov, je Lil proračunski provizorij vsprejet v tretjem čitanju, nakar je bila seja zaključena.
Prihodnja seja se naznani pismenim potom.
Politični pregled.
Poljedelski minister dr. Braf — odstopi.
češki list „Samostatnost“ hoče vedeti, da odstopi poljedelski minister prof. Braf v najkrajšem času. Njegov naslednik bi bil dr. Friderik knez Scwarzenberg.
Kranjski deželni zbor.
Deželni zbor kranjski je v četrtek v-sprejel provizorični proračun za leto 1912, na kar je bila seja zaključena. — Prihodnja seja se naznani pismenim potom.
Štalerski deželni zbor
se baje skliče 14. ali 15. t. in.
Not. namestnik t Dalmaciji.
Sedanji začasni voditelj dalmatinskega namestništva grof Marij Attems bo v kratkem imenovan za namestnika.
Reorganizacija nemške krščansko-
sooijalne stranke na Dunaju.
Nemška krščansko-socijalna stranka sklicuje na dan 6. januarja glavno strankino zborovanje, na katerem bo šlo pred vsem za sklepanje o novem strankinem Statutu. 0 stvari bo poročal bivši trgovinski minister dr. Weiss-kirchner.
Ban Tomašič pod obtožbo.
Iz Zagreba poročajo, da bode v novem saboru stavljen predlog, naj se ban Tomašič stavi pod obtožbo. Ta predlog bode baje vsprejet. Vsled tega bode ban Tomašič najbrže odstopil in novi ban bode sabor zopet razpustil ter razpisal nove volitve.
Pretneščenje srbske rezidence iz Bel-grada.
V srbski skupščini namerava več poslancev predlagati, da se premesti srbska rezidenca iz Belgrada v Niš ali pa v Kragujevac.
Nemški prestolonaslednik ima garnizijski zapor.
Nemški listi poročajo, da je nemški prestolonaslednik vsled svojega znanega demonstrativnega vedenja ob maroški razpravi v državnem zboru dobil garnizijski zapor in da se vsled tega ni mogel udeležiti božičnih praznikov in Silvestrovega večera na dvoru ter pri svoji rodbini.
Kulturni boj na Portugalskem.
»Berliner Tagblatta" so te dni iz Lizbone brzojavili o nečuvenem prega-njanjn škofov in duhovščine na Portugalskem. Več škofov je obtoženih, ker ubogajo Vatikan. Republika zapira cerkve. V več krajih se je prebivalstvo zavzelo za preganjane duhovnike. Te dni so hoteli v Capinhi aretirati nekega duhovnika, a se je množica temi uprla. Prišlo je do hudih spopadov med ljudstvom in vojaščino, a konečno je moralo vojaštvo odnehati.
Konec Kitajske.
Kitajska se bliža od dne do dne 'vedno bolj svojemu razpadu. Rusi in Japonci preže na to, da si razdelijo Kitajsko. V tem pogledu obstoji ined Rusi in Japonci pogodba z dne 7. maja 1911. Japonci zbirajo svoje vojne sile v Mandžuriji, Rusi pa ob mongolski meji.
Revolucija t Carigradu?
Današnji „Piccolo" prinaša neko brzojavko iz Zofije, v kateri bi bila iz bruhnila v Carigradu revolucija. Malimud Šefkat paša bi bil umorjen. Sicer je pa treba to poročilo vzeti naznanje z vso reservo.
Italijanski glas o pogojih za sklep miru ?
Z ozirom na glasove o sklepu miru, prihajajočih iz Carigrada, doznaja „N. Fr. Presse“ od baje dobro informirane italijanske strani n? Dunaju: Mi smo pripravljeni skleniti mir, seveda le pod pogoji, ki odgovarjajo našemu u-gledu in našim koristim. Mi pa nepod-vzamemo inicijative za sklep miru. — Stališče Italije je še vedno suvereniteta nad Tripolitanijo in Cirenajko. O drugih točkah se bo moglo govoriti in mi smo pripravljeni v največjo popustljivost. Financijelni položaj Italije je tak, da moremo še dolgo nadaljevati vojno. Naša bilanca je morda najugneja v celi Evropi. Od turške strani se poroča „N. fr. Presse": »Znano je, da hoče Said paša mir, katerega bo pa težko doseči, ker je mnenje obeh vojujočih se strank še preveč narazen.
Nov laški napad in poraz pri Blr Tobrasu.
Turškemu ministerstvu se dne 29. m. m. poroča iz Dehibata. Naše čete so dne 28. m. m. zapustile Azizicr in Ter-huno in se koncentrirale pri Bir Tobrasu. Dne 28. m. m. zjutraj je napadlo 25.000 Lahov naših 7000 Arabcev in 600 rednih naših vojakov, ki so branili našo opozicijo. Po šest urnem boju so bili Lahi prisiljeni, da so se umaknili v Glejmo. Sovražnik je izgubil 600 mož, dva topova, 73 pušk, in 28 zabojev streliva. Mi srno imeli 72 mrtvih, 118 ranjencev — med njimi dva častnika.
Po svetu.
Na Kitajskem jc torej proglašena republika. Za predsednika republike jc bil tc dni soglasno izvoljen dr. Sunia-tsen. - V Perziji vladajo še vedno krvavi nemiri. Rusi vedno bolj prodirajo. 1400 ruskih vojakov se sedaj nahaja nedaleč od Teherana. — Iz belgijske kolonije Kongo se poroča o veliki vstaji zamorcev. Ozemlje terorizira 3000 u-stašev. Belgijska vlada je odposlala nasproti ustašem 2000 vojakov.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko S i r o t i š č e" :
P. n. gg. Anton Bratina, vikar v Kostanjevici v „spomin in zahvalo ob 60-let-nici svojega rojstva", 60 K, Svetolucijski farani 50 K, I. M. 40 v., Alfonz Poljšak, vikar v Št. Tomažu, 10 K, Andrej Matejurc v Leobnu na Štajerskem 5 K, Nekdo v Gorici 10 K, Ivan Doljak, Št. Maver 30 v., Brundula Miha, Kreplje 20 y., Katarina Šta-količ, Njivica 20 v., Franc Lozer, GojaČe 40 v., Josip Pavlin, Dol. Vrtojba 20 v., Anton Koršič, Gor. Cdrovo 30 v., Andrej Pi. čulin v Gorici 1 K, Anton Jenko, mesto vstopnine k veselici 1 K, za knjižico „So-cijalno vprašanje 1 K 20 v., v nabiralnikli g. Jožefe Fon pri mitnici 1 K 10 v„ N. N. v Gorici 20 v., Josip Velušček 20 v., Josip Kodelja župnik 10 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za Alojziievišče:
Gg. Martin Poveraj, trgovec in obrtnik v Gorici, za odkupnino novoletnih voščil 5 K, Josip Kodelja, župnik 10 K.
V pomoč ubogi slovenski rodbini: P. n. gg. Clotilde de Held 4 K, Persch-nian N. 1 K, Nekdo v Gorici 1 K, gospa | Kutin, trgovka 1 K, veleč. g. Kumar vik,|župnik v Biljani 3 K.
Velečastitemu
g. Anionu Gregorčič
držav, in dež. poslancu ob 60-letnici.
Za dom borilci vsi od tam
Stoletja pol in še dekada zraven je v večnost šla, kar Te je gorsko selo zazrlo in Te bilo je veseio, kot da bi slutilo, kako boš slaven.
In danes, ko ozira v čas se daven ga bolj veselo čutsvo je objelo, ker vidi Tvoje neustrašno delo za rod, da drugim bil enakopraven.
In kliče Ti: Nebeški Bog dodeli Mu dolgo vrsto srečnih, močnih let, da z Njim bi lepe čase doživel,
ko bo osrečen ves naš krasni svet, ki zanj se žrtvoval je v svoji dobi ceii ljubezni domovinske kot nihče razvnet!
Josip Lovrenčič.
I Domače in razne vesli.
Gor ški deželni zbor. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, ho goriški deželni zbor sklican najbrže za dan 11. tega meseca.
Imenovanja. Deželni odbor je imenoval za svoje zastopnike v c. kr. o-krajne šolske svete kakor sledi: V goriški okrajni šolski svet: g. prof. Ivana Berbuča, deželnega poslanca in odbornika in g. Mihaela Mariniča, deželnega poslanca in posestnika v Pod-senici; v sežanski c. kr. okrajni šolski svet: g. Vinkota Jazbeca, župana v Komnu in g. J. Grgiča, župana v Vel. Dolu; v tolminski c. kr. okrajni šolski svet: g. Antona Kosmača, deželnega poslanca in župana v Cerknem in g. A. Torkarja, posestnika in poštarja Podbrdom.
Za cerkvene zastopnike v c. kr.
okr. šolskih svetih je imenoval naš prev-zvišeni knezonadškof veleč. g. Iv. N Murovca, dekana v Črničah za goriški okrajni šolski svet, veleč. g. Ignacija Valentinčiča, dekana v Komnu za sežanski okr. šolski svet, in veleč, inons. Josipa Kraglja, dekana v Tolminu za tolminski okrajni šolski svet.
Imenovanje v politični službi. — Namestništveni koncipist pri goriškem okrajnemu glavarstvu Evgen Zupančič je imenovan okrajnim komisarjem.
Iz šolske službe. Ravnatelj državne realke v Gorici Viktor Slop pl. Ca-denberg je poviša v šesti činovni razred.
Slavna županstva In gospodarska društva opozarjamo, da obnove svoje prošnje na deželni zbor, ako so jim z
31.	decembrom deželne podpore zapadle.
I« napredne žurnalistike. Nov dnevnik so dobili liberalci na Slovenskem. Proslulo ljubljansko »Jutro" se je preselilo v Tist, v Ljubljani pa je začel izhajati nov dnevnik z imenom ,.Dan“. — Liberalni listi a Id „Soča“ in „Edinost" niso nič kaj veseli svojih konkurentov. ,,Soča“ piše celo o „Dnevu“: »Čemu toliko neodvisnih listov!"
Prijateljem učeče se mladine v Gorici. — Društvo „Dijaška miza", ki ima nalogo, preskrbovati ubogim in prid* nim dijakom goriških šol kosilo in večerjo, se obrača do vseh blagih prijateljev slovenske mladine s prošnjo, da mu pristopijo kot člani (članarina 20 K) ali pa da ga po močeh podprejo z darovi v denarju ali v poljskih pridelkih. Denarne prispevke sprejema prof. Ivan Tabaj, gimnazijski katehet, Gorica, ulica Bar/elini, št. 8, darovi v blagu pa naj se izročajo v slovenskem „Alojzijevišču".
Kranjski deželni glavar pl. Šuklje odstopil. — »Slovenec* poroča med »Dnevnimi novicami", da je deželni glavar pl. Šuklje odložil svoj deželnozbor-ski mandat in s tem odstopil kot dež. glavar Kranjske. Vzrok temu odstopu so samo osebni razlogi. »Slovenec" pravi, da je pl. Šuklje že dalj časa nameraval odložiti svoj mandat in se končno ni dal več pregovoriti. Zopetno snidenje kranjskega deželnega zbora se vsled Šukljejevega odstopa zavleče, kar pa po mnenju »Slovenca" ne bo škodovalo, je do 27. februarja, ko se zopet snide državni zbor, še dovolj časa za rešitev deželnega proračuna.
SLS. sklicuje na dan 4. januarja 1912 shod zaupnikov v Ljubljani, ki se bo gotovo tudi bavil s Šukljejevim odstopom.
Okrožnica. Novodobne življenske razmere nalagajo javnim upravam tudi nove dolžnosti v pospeševanje ljudskega gospodarskega blagostanja.
Take naloge imajo v prvi vrsti občinske uprave, ki jim je že z občinskim redom naročeno, da morajo ukrepati vse. kar jr potrebno v varstvo javne higijene in morale, !:akor tudi v olajševanje uboštva.
Tej nalogi zamorejo občinski za-stopi najbolje zadostiti, ako priskrbe revnejšim občanom lastne hiše, zgrajene z največjim varčenjem, ampak tako, da odgovarjajo vsem zahtevam moderne higijene: človeka sc mora le na ta način privezati k domačemu ognjišču, ako se mu da to ognjišče v izključno last.
Še drug moment je, ki priporoča uresničenje te misli, in sicer prilika, da sc ljudstvo navadi varčiti in odvadi pijančevanja, kjer jc ta grda razvada razširjena.
Ako se ljudstvo moralno in gospodarsko povzdigne, imajo od tega tudi javni zalogi dejanske, nepreračunljive koristi, kajti potem se znižajo bolniški troski, stroški za vzdrževanje umobolnih, za potepuhe, izgnance, invalide in prisilne delavce.
Deželni zastop je z ustanovitvijo deželnega občinsko - kreditnega zavoda omogočil občinskim upravam zgradbo ljudskih liiš, ne da bi jim bilo treba prevzemati visokih bremen in troškov.
Občine bi morale spoznati svojo dolžnost in brez odloga pričeti z zgradbo ljudskih hiš tako, kakor n. pr. Ronke in druge občine v Furlaniji.
Deželni občinsko-kreditni zavod daje občinam v ta namen sredstva po najugodnejših pogojih.
Tudi zavod za pospeševanje obrti v Gorici je na ukrepe deželnega odbora sklenil uspešno podpirati občine pri rešitvi važnega vprašanja o zgradbi ljudskih hiš.
Občine, kjer razsaja pelagra, opozarjamo še, da namerava pelagrologi-čna komisija v Gradišču podeljevati izdatne podpore iz svojih sredstev v pospeševanje pričujočega namena.
Plačevanje osebne dohodnine. Od
ces. kraljev, finančnega ravnateljstva smo prejeli:
V smislu § 201 zakona od 25. okt. 1896 drž. z št. 220 mora vsakdo, kdor Je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167, na leto več nego 1200 kron, podati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, na-vedši njihovo ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov.
V naznanilih je povedati tisti znesek, ki so ga izplačali stalni in izpre-menljivi prejemki v resnici dosegli v letu pred davčnim letom ako pa se ne drži spodaj navedenega izročilnega roka, pa v dvajsetmesečni dobi pred izročitvijo. Pri izpremenljivih prejemkih je siužbodajalcem prepuščeno, da napovedim, zadevajočim zadnje leto, pristavijo ob preračunu priredbene postave v poštev.
Kadar se še niso stalni ali pretnen-Ijivi prejemki plačevali skozi vse leto, ali so se izpremenili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvišanje ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) in čas te premembe (dan katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek ter v resnici izplačani znesek.
Radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1912 se poživljajo delodajalci, ki plačujejo pre-iemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila, in sicer v neposredno-državnem mestu Trstu in okoličanskih občinah na c. kr. davčnih administracijah Trst I in II, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski in v mejni grofiji istrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, kakor davčnih oblastih prve stopinje in sicer v času od 1. do najkasneje 31. januarja 1912. Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastvih I. stopinje (torej za Trst in okolico na gornjih c. kr. davčnih administracijah, na Goriškem-Oradiščanskem in v Istri pa na pristojnih okrajnih glavarstvih).
Mesto zgodovinarja je razpisane na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici.
Slavna Kiančičeva županska zvoza
za goriško okolico se je pokazala pri zadnji volitvi v c. kr. okr. šolski svti mičkana. Njeno glasilo. „Soča“, je bub nalo ob ustanovitvi, koliko in koliko županov in podžupanov je v zvezi. Dne 20. decembra m. I. pa se je pokazalo, da večina gg. županov in podžupanov v goriškem pol. okraju je proti KlanČi čevi županski zvezi. Prav tako. Podgorski Tone pa se je spet enkrat prepriča', da jo je zavozil, ko je krenil na liberalno pot, ki pelje navzdol. Tone, Tone, sicer počasu gremo doli, a gotovo! Četrt stoletja si sedei v c kr. okr. šol. svetu, a dne 20. decembra, si iz njega strle!. Žalostno! Tone solnce, Ione !
Ali pojdetno v Rim? Naročnik z Vipavskega nam piše: "Bogoljub" piše. da sc pripravljajo Slovenci na potovanje v Rim. Zato hočem jaz pojasniti nekatere reči. ki se tičejo romanja v Rim. kajti gotovo bodo šli tudi mnogi Slovenci / Goriškega v večno mesto. Stroški potovanja v Rim niso veliki. Ko sem šel jaz je bilo tako-le: Snidli smo sc v Kor-minu. Na vlak smo stopili ob .1. uri zjutraj in prišli v Rim drugi dan ob (>. uri zjutraj. Naš vlak je imel 54 vozov, samih romarjev. V Korminu smo plačali 28 K za vožnjo v Rim. v Assisi in v Lo-rct. Kdor ni maral iti v Loret je plačal samo 24 K. Mogoče da bo sedaj vožnja kaj dražja. Za prenočišče smo dali doma še po 1 K vsak svojemu župniku in sicer za prenočišče 5 večerov. Nesli smo seboj kruh. kaj mesnine, posebno slane itd. Vino je v Rimu prav dobro in nc drago. Enako tudi meso. juha in druga jedača. Jaz sem potrosil vsega skupai okoli 55 K. Dobro je. če se menja denar že v Gorici. Jaz svetujem vsakomur, ki zmore toliko, da obišče Rim. Se ne bo kesal.	M.	B.
Občinske volitve na Krškem na Kranjskem so te dni tako izpadle, da je zmagala S. L. S. v prvem in v tretjem razredu. Trg za trgom prehaja v roke
S.	L. S.
Razpis del pri belokranjski že leznioi. Uradni list »Laibacher-Zeitung" priobčuje razpis zgradbe delne železniške proge Novomesto-Metlika nove železniške proge Novomesto-Metlika-kranjska deželna meja. S tem se torej začne zgradba železnice, ki bo vezala Kranjsko z Dalmacijo.
Cene sladkorju. Cene sladkorju so sc s 1. januvarjeni znižale za 4 vinarje pri kilogramu.
Zanimiv slučaj draginje. V »Slov.« čitamo: Iz Škofje Loke nam poročajo: Te dni je kupil mesar »Hren« od neke žene v Stari Lopi prašiča, kilogram po 12 vinarjev. Zgovorila sta se tako, da bo ona od svojega prašiča vzela slanino nazaj po tekoči ceni. In res, ko je bil prašič slečen, sta slanino stehtala in izračunala. koliko imata eden drugemu plačati. Slanina je toliko znesla, da je morala žena dati mesarju za slanino svojega prašiča vse prašičevo meso zastonj in navrh še štiri krone. Nam se zdi, da je ta slučaj marsikako draginj-sko skrivnost odkril.
Uvedba hrv&takega Jezika v Dal-■acljl. S L januvarjem t. I. je stopila v moč dalmatinska jezikovna odredba od dne 26. aprila 1909 S to odredbo je pri vseh državnih oblastnijah uvedena hrvaščina kakor notranji uradni jezik.
Prof. dr. K. Braun pl. Fernwald na
Dunaju, piše: »O znanih in gotovo odvajajočih učinkih naravne Frane Jo-žef-ove grenčice sem se zelo mnogokrat prepričal in priporočam nje uporabo najtopleje bolnim ženskam."
Mesine novice.
Ooriika mestna duhovščina se je
prišla poklonit našemu prevzvišenemu kne-
zonadškofu za novo leto in mu izrazila svoja voščila Prevzvišeni je v svojem odgovoru povdarjal važnost evharističnega kongresa na Dunaju.
60-letnlca dr. Antona Gregorčiča.
V torek je praznoval naš voditelj državni iu deželni poslanec veleč. g. dr A. G r e go r-čič stoj60. rojstni dan skromno in tiho. Na kratko obvestilo v naših listih, da bo praznovalo učiteljstvo zavodov „Š. Doma" ta jubilej s sv. mašo v cerkvi čč. oo. kapucinov se je zbralo danes lepo število odličnih slovenskih rodoljubov, ki so prisotvovali sv. maši, katero je daroval s im jubilant pred glavnim, slavnostno odetim oltarjem. V klopeh smo opazili med drugimi: g. prof. Berbuča, g. ravnatelja Bežeka, g. ravnatelja Žnidarčiča, g. vladnega svetnika Križniča, g. šol. svetnika Šantla, g. ces. svetnika Vodopivca, g. nadzornika Fiušgerja, g. piof. Mastnaka, preč. g. žup. Slrancarja ter še več drugih rodoljubov in rodoljubkinj. Pri sv. maši je pel zbor učiteljic »Šolskega Doma" (19 po številu) pod vodstvom učitelja g. Koršiča. Orgljal je g. Emil Komel. Petje je bilo zares krasno in mojstersko izvedeno. Pele so se nove nalašč za to izredno slovesnost zložene pesmi. Tudi gosli so se oglašale med krasnim solo-spevom, katerega, je pela g.čna Danica Šantelnova, učiteljica na zavodih „ŠoI. Doma". - Okolu desete ure došla je deputacija sestoječa iz šolskih voditeljev, voditeljic in katehetov društva Šolski Dom" v Gorici čestitat svojemu predsedniku k šestdesetletnici. Gosp. Hrovatin Josip, najstareji društveni učitelj voditelj je govoril kakor sledi:
Velezaslužni gospod predsednik!
Ko je udano Vam učiteljstvo do-znalo Vaš rojstni dan in leto, zaželelo je udeležiti se sv. inaše, ki jo čitate v dan svoje šestJesetletnice. Danes se nam je ta želja izpolnila.
K sv. maši prihitelo je poleg dru štvenega odbora, nmogo odličnih rodoljubov, rodoljubkinj, imenitne gospode in veliko priprostega občinstva, da skupno počaste svojega ljubljenca voditelja goriških Slovencev. Pri tem svetem opravilu spominjali smo se Vaših dobrot in izrednega osobito za zapuščeno šol. mladino, ki je bila do Vašega nastopa za nas zgubljena, žrtvovanja za siromašni naš narod ter prosili Boga, naj Vas ohrani še mnogo let zdravega, čilega in .srečnega. — Velečastiti gospod doktor! mnogo ste se trudili in žrtvovali, da ste priskrbeli našim zapuščenim slovenskim otrokom primerne dušne in telesne hrane. Zgradili ste štiri krasna poslopja »Šolski Dom“, kjer naj se mladina vzgaja v krščanskih krepostih in si prisvaja potrebnih znanosti v narodnem jeziku. Te krasne stavbe pričale bodo o Vašem brezmejnem rodoijubju; potomci naši pripovedovali bodo prespoštljivo o Vaših zaslugah in občudovali bodo izredno požrtovalnost Vašo, ko bomo mi že davno pozabljeni počivali Smelo trdim : Dokler bo slovenski narod na Goriškem bival, blagroval bode dr. Antona Gregorčiča, ustanovitelja slovenskih šol v Gorici. Tudi mi se temu pridružujemo in kličemo iz dna srca: »Bog Vas ohrani Bog Vas živi še mnogo let na korist, čast in slavo našemu narodu. Živio, živio, živio!
Tedaj je izročila g.čna Dovgan Ana krasen s srebrom opremljen album s krasnimi fotografijami, katere je izdelal fotograf A Jerkič, ki predstavlja vse učiteljstvo društva »Šolski Dom" v Gorici. G.čna voditeljica Ana Dougan je izpregovorila: Velečastiti gospod predsedniki Blagovolite sprejeti ta skromni spominek, ki Vam ga poklanja v znak ljubezni in posebnega spoštovanja hvaležno učiteljstvo društva »Šolski Dom" in društveni odbor.
Album je vezan v jelenovo kožo, vrh katero je pritrjen srebrn tnonogram z začetnimi črkami jubilanta. Prvo notra-
njo stran je umetniško izdelal g. prof. Gvajz iu nosi ta-le napis : »Prečastitemu, na šolskem polju prezaslužnemu g. dr. Anton Gregorčiču poklanja ob Njegovi 60 letnici najudauejše učiteljstvo društva »Šol. Dom". Gorica, 2. jan. 1912.
Veleč. g. dr. A. Gregorčič se je ganjen zahval učiteljstvu »Šolskega Doma" za spoštovanje iu udanost ter rekel, da ga srčno veseli, da je učiteljstvo »Šolskega Doma" želelo praznovati njegovo 60. letnico s tem, da se je u-deležilo sv. maše. Če je kaj naredil za naše slovenske otroke, ni to edino nje gova zasluga, pač je to zasluga tudi učiteljstva zavodov »Šolskega Doma".
Čestitkam mnogoštevilnih prijateljev in znancev, ki so se v torek poklonili veleč. g. dr. Gregorčiču in mu čestitali k 60 rojstnemu dnevu, se pridružujemo tudi mi, ter izražamo srčno željo, naj bi ga Vsemogočni še mnogo, mnogo let ohranil zdravega in čilega v blagor slovenskega ljudstvu na Goriškem I
Krasen album, katerega je podarilo učiteljstvo in odbor »Šolskega Do ma" svojemu predsedniku ob priliki 60. rojstnega dne vsebuje slike in sicer prva slika: člani odbora »Šol. Doma", druga učno osobje otroških vrtcev, tretja učno osobje dekliške obrtne šole, četrta učno osobje ljudske šole v »Malem »Domu", peta učno osobje deške ljudske šole, šesta učno osobje pripravljalnic, sedma učno osobje ženske obrtne šole in osma učno osobje moške obrtne šole.
Veselica v »Centrai«-u sc ponovi v soboto, na praznik sv. treh Kraljev, ob 4 in pol pop. Vstopnina se sedežem v prvih trel vrstah znaša 1 K, v ostalih vrstah 50 v, za stojišča sc plača le 2d v. Za otroke se plača v vseh treh razredih le polovica. V vsporedu bo nova točka, s katero nas bo razveselil p. n. g. E. K I a v ž a r. Kdor sc hoče pošteno zabavati, naj pride na sv. tri Kralje v »Central«!
m Konj se je splašil. Včeraj ob 5. uri in pol pop. se je splašil v Gorici blizu starega pokopališča konj trgovca z moko Sicherla iz Solkana. Konj se je odtrgal od voza in je s strašno močjo udaril ob električni tramvaj, ki mu le prišel naproti. Tramvaj je konju razklal prsi in ostal je na mestu mrtev. Tudi tramvaj se je nekoliko poškodoval. Na vozu je bil g. Kiihnel, ki je pa o pravem času skočil na tla, da se ni luido poškodoval.
Nov geometer v Gorici. V prihodnjih dneh odpre v Gorici svojo lastno pisarno, avtorizirani državni geometer g. Karol G a s s e r.
Volitve v trgovsko-obrtuo *bor-nlco odložene. Volitve v trgovsko-obrtno zbornico so se odložile in sicer zaradi nepravilno sestavljenega volilnega imenika. —
m Zgubljeno — najdeno. Nekdo je našel v Gorici na ulici svoto denarja. Kdor bi bil zgubil, naj se oglasi pri u-pravi »Primorskega lista«.
Izgubljeno. Deklica Marija Čeme iz Grgarja je izgubila v četrtek mošnjiček, v katerem se je nahajalo 48 K. Kdor bi ga bil našel naj ga odda na tuk. policiji.
Novega leta dan je še vedno dan nelepega beračenja. V pond. se je videlo po mestu mnogo pohajačev, ki so nadlegovali imovitejše ljudi z »srčnimi voščili" za novo. Če so malo »bakšiša" dobili so pa preklinjali dobrotnika in celo njegovo družino. Ta ostudna beračija bi se morala enkrat za vselej prepovedati.
m Novo knezonadškofijsko deško
semenišče bo letos otvorjeno. Vodili je bodo redovniki.
V božični noči so neznani zlikovci vlomili v trgovino g. Ignacija Koritnik ter odnesli razne stvari. Redar, ki je šel malo časa po izvršeni tatvini mimo tr-
govine, je našel v njeni bližini z različnimi rečmi napolnjen kovčeg s skupni vrednosti 1.1(1 K. katerega so tatovi naj-brže mislili pozneje odnesti. Seveda ni o tatovih nobenega sledu.
Na stanovanje sprejme dijake pa tudi druge osebe udova Frančiška Pavlin, v Rabatišču št. 5 v I. nadstropju.
Iz goriške okolice.
Baron Bianchi v Rubijah — umrl.
Iz Rubij: Svojega dobrega gospodarja smo izgubili Rubijei dne 3. t. m. ob 6. uri zjutraj. Umrl je Leonard baron Bianchi Duca de Casalanza v 66. letu svoje dobe po kratki bolezni. Na sveti večer je čutil slabosti in od tega dne se je bolezen vedno slabšala, dokler se ni pojavila zapljučnica in potem še srčna bolezen. Trije zdravniki so skušali nam ohraniti ga pri življenju, a Vsemogočni je hotel dobrega moža k sebi.
Baron Bianchi je bil rojen v Benetkah I. 1846. V Rubije je prišel I. 1872 ter ukupil tukaj obširno posestvo, obstoječe iz starodavnega gradu, velikega gozda, mlina in iz 15 do 20 hiš. Oženjen je bil dvakrat. Prva žena mu je umrla 2 leti po poroki, druga je še živa.
Baron Bianchi je bil široko na okoli znan med visoko aristokracijo, posebno od časa, ko je sezidal v Gradežu pet krasnih, najlepših vil za letovičarje. Avstrijski patrijot skozi in skozi je bil celo vrsto let predsednik podružnice veteranskega društva in postavil je v Sovodnjah znani spomenik na 40(1 letnico, odkar je prešlo Goriško-Gradi-ščansko pod žezlo Habsburžanov, nadalje spominsko ploščo v Rubijah junaškemu stotniku baronu Fidlerju.
Sicer nemško vzgojen je spoštoval slovenščino in tudi še precej razumel naš jezik. Hišno služabništvo je bilo vedno po večini slovensko.
Zbok svoje poštenosti, darežljivosti in visoke uplivnosti so ga občani so-vodenjskega županstva izvolili pred 6 leti za župana. Ta njegova županska doba, ki pa je trajala le tri leta ostane v neizbrisnem spominu Sovodenjccv. Za časa njegovega županovanja se Je marsikaj naredilo. Neizbrisen spomin si je postavil r. zgradbo »Občinskega Doma«, za katerega zgradbo je mnogo žrtvoval iz s v o j e g a.
Tudi sovodenjski, rubijski in gaber-ski reveži ga bodo pogrešali, kajti vsako leto jim je dajal lepe svotice. Tudi za olepšavo sovodenjske in gaberske cerkve je mnogo daroval.
Nam Rubijcem je bil vedno dober gospodar. Imeli smo ga za očeta. Sicer plač ni dajal visokih, a na stara leta je skrbel za vsakega, ki je pri njem delal. V slučaju bolezni med nami je bolnike prihajal obiskovati in delil podpore v denarju in v živežu.
Mesec dni je minulo, ko je potrtega srca korakal za mrtvaškim sprevodom svojega zvestega služabnika, cvetličarja, Jožefa Cejana, ki mu je zvesto služil 38 let. Solznih oči je zadnjič pogledal za njim v hladni grob. In danes leži tudi on na parah. Kdo bi rekel, da bo šel prvi za njim v grob!
Ob požarih v Sovodnjah ali v Rubijah je bil pokojnik vedno zraven in gasil z brizgalnico. Spominjamo se, da je nekemu sovodenjskemu pogorelcu on plačal škodo, katero mu je povzročil požar.
Dalo bi se nmogo povedati iz njegovega življenja in njegovih dobrih del.
A to naj zadostuje. Blag mož je legel v grob, ki mu bo težko najti druga. Ru-bijci žalujemo za njim in z nami gotovo vsi oni, ki so ga poznali. N. p. v m.!
Pogreb se bo vršil v petek ob 3. uri pop.
g Ravnica. Dragi »Prim. List«! Sporočam ti žalostno vest, da si v naši duhovniji preganjan. Zakaj? Morebiti zato, ker zagovarjaš z vsem ognjem ka-
toliška načela? Iz poštenih krščanskih hiš le hočejo vreči, prav tako, kakor bi širil Lutrovo vero! Žalostno!
Vlom na Sveti Gori. Pod teni naslovom je priobčil »Slovenec« od srede brzojavko iz (Sorice, v kateri, je rečeno. da so dne 2(>. t. m. neznani tatov: vlomili v cerkev na Sv. (lori, pokradli denar v pušicah in oropali podobo Matere Božje, ki je bila opremljena z velikimi dragocenostmi. Mi smo o ti stvari poizvedovali. Neka gospa, ki je bila dne 2(). t. m. na Sv. Gori, ni o tem vlomu ničesar slišala. Ravnotako ni o tem vlomu nič znano tukajšnji policiji. Iz tega bi se dalo sklepati, da je goriški »Slo vencev« poročevalec tiajbrže zamenjal cerkev Sv. Gore s cerkvijo »Madonna delle Grazie« v Vidmu, v kateri se je minule dni res izvršila velika tatvina.
Posledloe plesa. Na dan sv. Štefana zvečer so plesali v krčmi Antona Komela v Kronbergu. Med plesalci so se nahajali vojaki in železničarji. Med temi je nastal najprej prepir, potem pa prelep. Ranjena sta bila kurjača Maza in Nedak. Med pretepom so razbili krčmarju kozarcev, steklenic in šip za kakih 75 K vrednosti.
g Št. Andrež. Delo pri zgradbi nove vojašnice napreduje. - Društveno življenje je pri nas v zadnjem času omrtvelo. Želeti je živahnosti. — Naši posestniki vozijo vrzote v Trst. Kupčija ni prav dobra, poleg tega je še vrzot malo. Gospodarsko stanje našega kmeta je letos slabo. Mislilo se je, da bo boljše. V Št. Andrežu se trgovine miiože. V vsakem koncu vasi imamo po par malih trgovin. - Št. Andrež nazaduje s številom prebivalstva. Lansko leto jih je več umrlo kakor se rodilo. Prebivalcev šteje Št. Andrež okoli dva tisoč in pol.
Št. Andrež Slov. kat. izobraževalno društvo „Naš Dom“ v Št. Andrežu bo imelo na dan sv. Treh kraljev dne 6. t. m. svoj redni občni zbor po popoldanski službi božji. Društveniki in društve-nice udeležite se polnoštevilno. Odbor.
g Iz Šmartna v Brdih. Voščim Vam, K. urednik, najprvo srečno in veselo novo leto! Od nas bi se dalo marsikaj pisati v časnike, pa vsakdo prepušča to reč spretnejši roki in slednjič ne piše nobeden nič. Od Sv. Lucije pišejo, da je tam lipa zelena. Iz Kožbane pišejo, da je zelen javor izpod sv. Genderce kinčal božične jaslice v Kožbanski cerkvi itd. Pri nas pa marsikaka trta br.M poganja in zarod zdaj ob novem letu in ob sv. treh Kraljih se prikazuje. To je menda tudi za v časnike. V dokaz temu pošiljam Vam, g. urednik, par popolno-n a razvitih mladik s popolnoma razvitimi in celimi peresi, kakor v aprilu ali maju. Nekateri prerokujejo hudo zimo. - Drugih novic bi bilo tudi na mernike, kako se namreč naši liberalci obnašajo. Pa ti so že povsod enaki. Ni torej, da bi enega ali drugega bolj hvalil. Od naših občinskih volitev ni še ne duha ne sluha. Ob priliki kaj več!
g Opatjeselo. Poročati Vam 1110-ram.da smo bili Opajci ogorčeni nad dopisom v »Prim. Listu«, v katerem je bilo čitati, da so nekateri naši mladeniči razsajali v Gorici neki dan minulega meseca. Sicer tudi v naši občini niso mladeniči sami a n g e I j c i. Dotični mladeniči so bili z Vrha nad Rubijami in so bili za njih početje tudi kaznovani te dni pred goriško sodnijo ter so dobili od 8 do 10 dni zapora. Bičarska obrt pri nas ne cvete tako kakor nekdaj. Gospodarji tožijo o slabi kupčiji, delavcem Pa so morali plače povišati. Kaj bi ne bilo pametno, ako bi se zavod za pospeševanje male obrti kaj pobrigal za to o-brt! Upoštevanja vredna misel, ki naj bi našla kaj odmeva.
g Vrtojba. »Soča« se je jezila, ker so naši člani županstva volili v c. kr. o-krajni šolski svet po svojem prepričanju in ne po prepričanju liberalnih bankero-
tarjev. Kaj naši gg. podžupani z g. županom naj bi volili s tisto koriunpirano stranko, ki nosi na čelu pečat, bankero-ta? Če so bili člani našega županstva pristaši agrarne stranke, kakor »Soča« piše, je to čisto naravno, da kot laki ne morejo iti z liberalci čez drn in strn. Saj je notorično znano, da je S. L. S. z a-grarno stranko veliko bolj v sorodu kakor pa agrarna stranka z liberalno. Lepo tiho torej »Soča«, ki nimaš kaj iskati v Vrtojbi.
g Sv. Mihael. Našo cerkev so obiskali nekateri umetniki z Dunaja. Posneli so nekaj starinskih slik. Spomladi bodo zopet prišli. Cerkev je potrebna poprave. Odnaša se leto za letom. Osebe za to postavljene, naj se potrudijo vsaka po svoji moči.
Nekaj novega za nas! Dobili smo »Orle«. Pristopilo jih je precejšnje število. Na praznik sv. Štefana so nas po-setili šempaski »Orli«. Korajžno torej, mladina, po začrtani poti naprej, ne meneč se za nasprotovanje vaših in naših nasprotnikov. Nekaj jih je pristopilo od »Sokolov«, ker so uvideli, da tam ne bo nič kaj pravega kruha. »Sokolom« rečemo: Pustite »Orle« pri miru, da ne bodete imeli z orožniki kaj posla. Ako se bo prigodila kakšna ueprilika, boim postregel z imeni tistih olikanih surove-žev, da jih bodo v javnosti poznali. V prvi vrsti polagam starišem na srce, da naj pazijo na svoje vročekrvne mladiče, da jim ne bodo na starost las belili. -Oprostite, g. župan tudi vi bi se morah malo bolj zanimati za red v občini, posebno pa okolu cerkve.
Tatvine. Soprogi zidarskega mojstra Justini Makuc iz Volčjedrage je izmaknil italijanski podanik Alojzij Bosti na živinskem trgu pri semnju denarnico, v kateri se je nahajalo 215 K 28 vin. Makučevo je nato opozoril nek mladenič in ona je koj začela teči za tatom. Tega je konečno ustavil redar ter ga odvedel na policijo.
Avgust Susič iz Podgore in Petei Dean iz Italije sta bila aretirana, ker sta kradla v podgorski papirnici star baker.
g Slovensko kat. bralno drnštvo v Šmartnem, bo imelo svoj letni občni zbor dnč 7. januarja po poldanski službi Božji, v društvenem prostoru. Spored: 1. Volitev novega odbora 2. Slučajnosti.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rihenberga. V četrtek, dne 28. dec. smo se poslovili od č. g. kaplanu B r e z a v š č e k a, ki je šel za kateheta v Tolmin. Spremili smo ga do postaje starešinstvo, »Orli« in mnogo drugega ljudstva. Č. g. župnik ga je spremil do Gorice. Na postaji se mu je zahvalil predsednik »Orla« v imenu odseka za vse njegovo delovanje in trud. Nadalje je govoril g. župan v imenu starašin-stva in je povdarjal, kako trnjeva je bila njegova pot in da ni bila z rožicami postlana. Ko je prišel čas odhoda so zapeli crk. pevci »Slovo iz Rihenberga«! Zares težko se je ločiti od gospoda, ki nam je zmiraj stal ob strani dobro želeč iz dna svoje duše.
a Iz Rihenberga. V četrtek je prišel k nam č. g. kaplan Miha Toroš. Pripeljal se je v spremstvu dornberškili mož. Na meji so ga pozdravili rihen-berški »Orli«. Pri »Purgarju« ga je čakalo starašinstvo. V imenu starašinstva ga je po::dravil g. župan. V spremstvu g. župana, starašin in mnogega ljudstvu se je č. g. kaplan podal v cerkev in potem v kaplanijo. Kličemo mu: Dobro došel! Bog naj srečo pri vsem delovanju za sveto cerkev, katoliško stranko in vso krščansko socialno organizacijo!
a Šmarje. V nedeljo dne 51. dec., sc ie vršil pri nas občni zbor »Kat. slov. izob. društva«. Društvena dvorana je bila nabito polna. Z jedernatimi besedami ie pozdravil naš preč. gosp. župnik.
kot predsednik društva, vse člane in članke. Odbor je ravno isti kot uoprej. Po občnem zboru je predaval častiti o. Bonaventura o klerikalizmu in liberalizmu. Srfna mu hvala I
Omeniti pa tudi moram, da se je pri nas ustanovilo godbeno društvo na pihala, katero obstoji iz 20 članov telovadnega odseka Orel. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem onim, ki so kaj darovali pri občnem zboru za našo godbo. Posebno se pa zahvaljujemo našemu preč. g. župniku Kranjcu in gospodu Antonu Ipavec. Ker pa imamo ogromnih stroškov, se uljudno priporočamo našim cenjenim somišljenikom, da bi kaj prispevali za našo godbo, ki bo prva na Goriškem za naša društva. Vsako majhno darilo hvaležno sprejme — odbor.
a Iz Rihenberga. Kakor je bilo svo-časno objavljeno, vršil se je na paznik sv. Šefana, t. j. 26. m. m., tu čebelarski shod, ki se je prav dobro obnesel. Udeležilo sc ga je nad 35 čebelarjev, raznih stanov in iz raznih krajev.
Posebno zanimanje za istega pokazali so čebelarji s Krasa, ki so prišli od daleč, nekateri po več ur.
Shod je sklical g. Vidmar Franc, žel. paz., absolvent čeb. tečaja na dunajski čebelarski šoli in čebelar v Rihen-berku, na željo čebelarjev zbranih pri čebelarskem sestanku istotam, ’dne 10. min. meseca.
Ko je sklicatelj pozdravil navzoče in se zahvalil za toliko udeležbo, pozove navzoče, da izvole predsednika shodu. Izvolil, sc je istim enoglasno g. Ostrou-ška Alojz, župan in čebelar v Gabrovici, kateri se jc za izvolitev najtopleje zahvalil, ter dal besedo g. Vidmarju, kateri jc nato predaval o čebelarstvu. Opisal jc v poljudni obliki čebelarstvo, njega začetek, namen in koristi. Razložil razne vrste panjev z premakljivim delom, pri katerej priliki je tudi temeljito razkazal dve vrsti lastnoročno izdelanih panjev in način čebelarjenja v istih. Omenil je nekaj tudi o umetnem satovju, o legi čebelnjaka, o kuhanju sladkorja za pitanje čebel in o pitanju istih.
Nato je povzel besedo g. Janko Vodopivec, nadučitelj in čebelarski veščak iz Kamenj. Poročal nam je predvsem o akciji »Goriškega kmet. društva« glede nabave brezdačnega sladkorja za pita-tanje čebel. Priporočal pripeljati v okvirje mesto celih umetnih medstem le u-metne začetke. Opisal vzroke čebelnega ropanja, in sredstva zoper isto. Govoril je o inpregniranju panjev, o čebelnih boleznih, posebno griži itd.
Konečno predlaga g. Metlikovec Vinko iz Komna, pristop čebelarjev k »Slov. čeb. društvu v Ljubljani«, in u-stanovitev čebelarske podružnico istega v Rihenberku, kajti ako bi bila podružnica tu, bi la’.»ko upali na državne in deželne podpore, oziroma nagrade, katere bi se vporabljale za nabavo čebelarskega orodja, panjev itd., kar bi sc udom odstopalo po znižani ceni oziroma posojalo. Nato se oglasi zadostno število udov, izvoli se pripravljalni odbor, sestoječ (postaja) blagajniške in tajniške sestoječ iz predsednika Franceta Vidmar iz Rihenberga (postaja) blagajniške in tajniške posle prevzame p« predlagatelj sam. V slučaju, da želi še kdo pristopiti k društvu, naj se le na ta dva obrne, ki mu bodeta dala radovHe tudi drugih pojasnil.
Aretacije. 331etni kmet Josip Bratina iz Št. Tomaža pri Ajdovščini je bil te dni v Ajdovščini aretiran, ker je hodil na lov brez dovoljenja.
Vojaštvo v Vipavi. Za prihod vojakov v vipavski trg se vrše obširne prezidave. Delo je prevzel nek slovenski podjetnik iz Podgore. Preurediti se mora grajsko poslopje, kjer bo vojašnica. Staro bolnico bodo preuredili vojaško, tudi dosedanjo smodnišnico bodo povečali. Jahalna šola in skladišče za topove se zgradi na občinskem travniku poleg pokališča.
Iz kanalskega okraja.
ki Lokovec. V časopisih smo čitali o groznem dogodku na sv. večer v Leskovcu na Kranjskem. Pa tudi pri nas bi sc bil kmalu enak slučaj zgodil. Poročam Vam. g. urednik, da boste spoznali, da sc liberalni element v Lokovcu še m izpreobrnil. Bilo je tako: V Winklerjc*vi krčmi sc jc celo noč pilo in celo med službo božjo o polnočnici bilo jc več fantov, da, celo deklet, v krčmi mesto v cerkvi. Potem jc nastal tepež in \Vin-klcr jc dobil e n o v s t e g n o! Fantje so zapili tisto noč, kakor sc jc od merodajne strani zvedelo, po 9 kron. Tista noč, ko je bil rojen naš Odrešenik in jc bil položen v revno štalico, tista noč sc mora osRruniti v krčmi! Ljudstvo drago. spreglej!
Apeliramo na naše sl. županstvo, c. kr. orožništvo in glavarstvo, da napravijo red in policijsko uro.
Ali ni Vam na skrbi naša mladina, ki v krčmi zapravlja? kaj bo na starost? ali ne bo morala občina plačati za njimi in jih vzdržavati.
Obračam se še do Tebe, draga tnla-mladina, spreglej, kam jadraš, obrni se s studom od krčme, obrni se v izbr. društvo ki v zadnjem času zelo napreduje. Tam boš dobilo lepši zabavo in razvedrilo kakor v krčmi, kjer se neumnost prodaja!
ki Anhovo. Kat. sl. izobraževalno društvo v Anhovem bo imelo dne 6. t. m., praznik sv. treh Kraljev, v smislu § 14. pravil občni zbor v društvenih prostorih ob 3 in pol uri popoldne. Dnevni red: Pozdravni govor; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; volitev novega odbora; slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vse člane vabi
Odbor.
Iz kobariškega okraja.
kd Kred. — Precej časa je že, kar ni bilo od nas nobene novice, a za 1. štev. ;iPrim. lista« jo le imamo in vesela je. Imeli smo namreč lep Silvestrov večer, kot ga še ni bilo v Kredu. Pripravilo ga je naše slov. kat. iz. društvo. V kratkem času — ne celih osem dni — so se člani in članice svoje vloge naučili, da je bilo veselje.
Ob pol šestili je bila gostilniška soba ge. Terezije Čebokli nabito polna občinstva iz Kreda, Potok, Robiča in Starega Sela.
Zastor se je odgrnil in prva točka vsporeda je bil govor Jos. Lovrenčiča. Jugoslovanske dežele pred stoletjem in danes. Občinstvo je z zanimanjem sledilo govoru. A govorov je že vajeno, za to je z vse večjo nestrpnostjo pričakovalo naslednjih točk.
Nastopil je Simon Gregorčičev »Veseli pastir«. Sama njegova prikazen je bila lepa: kot bi prišel ravnokar s planine s svojo palico in gorskimi cvetlicami za klobukom. Kaj šele, ko nam jc pravil, kako srečno je njegovo srce po domačih planinah! Bog s teboj veseli pastir — Vanček Čebokli, rasti in do-rasti v veselje tvojih in našemu društvu v čast! In tvoj vrisk, s katerim si odšel z odra naj bi bil vedno tako vese! in naj bi nikdar ne zamrl!
Druga točka je bila Silvin Sardc-kova svetonočna pesem o »Beračici Bajdi«. Z občutkom jo je kaj lepo prenašala Katarina Cenčič.
Tej deklamaciji je sledila »Jefteje-va prisega«. Vrla članica iz Potok je z res umetniško fineso, kot jo srečamo le na mestnih odrih, deklamirala tragediio svetopisemskega junaka.
Sledili sta še deklamaciji S. Gregorčičeve: Tri lipe katero nam je primeroma dobro prednašala Lucija Čebokli iz Kreda in še. »Ob nevihti«, ki jo je tudi z občutkom dobro deklamirala Francka Čebokli iz Potok.
Glavna točka je bil Jos. Lovrenčičev nalašč za to priliko zložen prizor »Ko prihaja novo leto ...« Staro leto.
A. Čebokli je prišlo — truden in izmučen starček in s slabotno besedo povedalo liistorijo svojih dni. Dalo je tud; dosti dobrih naukov, ki naj bi jih vsi a v prvi vrsti posebno člani držali. Ob njegovih besedah ni manjkalo neprisiljenega smeha, ki so ga vzbujali veseli spomini. S trudno hojo je odšlo staro leto v večnost in sledilo mu je novo leto vse lepo in mlado in v cvetju in njegov prvi pozdrav je bil pozdrav angelov: Slava Bogu na Višavah in Mir ljuden na zemlji, ki so dobre volje! In njegovo nadaljno govorenje je bila iskrena želja in prisrčno voščilo. S seboj je pripeljalo novo leto - Kati Petričič - še Vero, 'Mir, Ljubezen in Srečo srčkana dekleta, ki so v njegovem imenu še vsaka posebej izgovorile svoje ljubke besede. Vtis, ki ga je napravil ta prizor ostane gotovo nepozabljiv.
Nato je sledilo šaljivo srečkanjc s 50 dobitki.
To je bila naša prva prireditev in posrečila se je nad vse pričakovanje in obudila v srcih vseh iskreno željo, da bi društvo nastopilo še večkrat z večjim in raznovrstnejšem vsporedom. In trdno upamo, da bo. Člani in članice imajo veselja in moči dovolj, da nam podajo ob priliki še vse kaj lepšega!
Iz komenskega okraja.
Veselico priredi ljudsko-šolska madež v Medjivasi na Krasu v nedeljo dne 7. januvarja t. I. ob 3. uri pop. v šolski sobi. Vstopnine ni nobene. Prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejemali.
km Vel. Dol. Dne 7. januarja priredi na Velikem Dolu šolska mladina s pomočjo »K. sl. izobr. društva« božičnico z igro »Pastirci in kralji« in z lepo predstavo »Marijin otrok«, s petjem in tamburanjem.
km Iz Gabrovice. Naša mladina je postala pametnejša. Kaj je vzrok? Naj-brže pomanjkanje denarja. Revščina naredi človeka krotkega, ponižnega. Sicer ne želimo našim mladeničem revščine, pač pa blagostanje, a obenem želimo, da bi to blagostanje znali dobro obrniti, ne je vreči v pijačo in brezdelje. — Dekletom bi svetovali, da se pomaknejo v cerkvi malo naprej. Nič jim ne bo škodovalo, ne na duši, ne na telesu. Čim bližje se božjo besedo posluša, tem boljše se jo sliši in v srcu ohrani!
Iz sežanskega okraja.
s Iz Zgonika. Za novo leto nekaj novega. Naše občinsko starešinstvo Je razpuščeno. Za upravitelja je imenovan gospod Mirko Doljak iz Samotorce.mož bistre glave in kar je posebno za nas važno — mož poštenja k. Gospoda upravitelja in prihodnje županstvo čaka velikansko delo, ker naša občina Je na robu propad«"1. Po izjavi odličnih o-seb je ni na Krasu občine bolj zanemarjene. kakor je zgoniška. Če še sedaj u-bogo ljudstvo ne spregleda, potem mu ni pomagati. Gospod upravitelj bo uradoval enkrat v tednu tudi v Zgoniku.
s Slivno V našem starešinstvu vladajo soc. demokratje, združeni z liberalci. Kako ti možje gospodarijo povem v eni prihodnjih številk. Ali ne bo še spregledalo zapeljano slovensko ljudstvo ?
s Slivno. Poročilo v „Prim. Listu" z dne 28. dec. rti. I. ne odgovarja resnici V Slivnem ne vemo nič o takem napadu. Pač pa se je ta napad izvršil na Tabru. Stvar je bila taka-le: Franc Jazbec iz Svetega pri Komnu je delal na Tabru v Kamnolomu v občini Vel. Repen. Dne 26. m. m. je pil v gostilni na Tabru pri Ozbiču. Napad se je izvršil, kakor je pisano v „Prim. Listu", zunaj gostilne. Toliko resnici na ljubo.
s Iz Povirja. Prav prijetni Božični prazniki so se nam približali. Sveta noč!
lepo, toplo vreme, in jasna noč, ubrani zvonovi ter nov cerkveni organist s svojim mešanim pevskim zborom so zvabili množico ljudi k polnočnici. To je bilo veselje. Vse lučice so gorele. Zdelo se mi je, kakor da stojim pod jasnim nebom, na katerem miglja brez števila zvezd. To je zasluga veleča-stitega g. župnika, sivega starčka, ki službuje že skoraj 32 let v Povirju, spoštovan od svojih župljanov. Razveselilo me je, ko so se oglasile cerkvene orgle in vbrano petje. Vse govori, da v povirski cerkvi ni bilo še takega petja. Le naprej po tej poti v božjo čast!	Narodnjak.
Iz korminskega okraja.
kr Medana. Dragi udje zveze slovenskih kolonov! Novo leto smo nastopili. Ne vemo z gotovostjo jc-li nam prinese kaj dobrega. A vemo za trdno, da nam prinese pomanjkanje živeža, in kar je še salbše, pomanjkanje denarja. Ako imaš denar, lahko kupiš živeža. —
Dne 24. dec, m. 1. je bila deputa-cija udov Zveze slovenskih kolonov pri g. državnemu poslancu Faiduttiju in pri g. poslancu Fonu. Oba sta deputa-cijo prav uljudno sprejela, in obljubila, da bosta pri vladi delala na to, da bo vlada pomagala temu revnemu društvu, ki sestoji večinoma, iz ubogih ljudi. — Dragi tovariši! Nikar ne obupajmo! Ubogi smo sicer; pa pošteni hočemo biti, ker je poštenost prva reč! Nič ne zabavljajmo proti društvu, ampak delujmo zvesto in pogumno zanje! V tem smislu kličemo zvestim udom naše Zveze: Srečno in veselo novo leto!
kr Od meje. Naši sosedje Italijani so zbegani vsled vojske s Turki. Sicer sc neznansko veselijo vsake najmanjše zmage bratov v Tripolisu, a marsikomu bije srce strahu, ker čaka dan na dan, da ga pošljejo v tripolitansko mesnico. Vsaka najmanjša zmaga jih napolni /. upanjem, da se vojska skoraj konča. Posebno ženski spol je hudo zbegan, matere in neveste. Koliko solza se je že prelilo samo ob laški meji zaradi nesrečne vojske v Tripolisu. Sicer od laške meje je šlo dosedaj le malo vojaštva v Tripolis, toliko več pa — kakor sami pravijo — iz Sicilije in Kalabrije. Pa jezni so naši laški sosedje, ako jim rečemo, da so jih v tej in tej bitki Lahi dobili. Oni trdno verujejo poročilom laških listov o neprestanih zmagah Lahov. Marsikatera mati pričakuje z nestrpnostjo, da se ji sin vrne zdrav in vesel z bojišča, a je mogoče že v hladni zemlji, temveč ker uradno se nikomur v družini ne naznani, da je padel.
kr Iz Kožbane. (O v o 1 i t v i ž u-panstva — drugi pol). ... zgodilo se je to 30. dec. 1911. Do tega dne sta si štela glasove dva »župana« — kož-banski in mirniški — v razmerju 10.S; tik pred volitvijo sta se dala še 2 možaka potegniti za ..župana", menda v razmerju glasov?: 14; konečni izid je pokazal 5:0:2:11 — zmagal je samo eden, namreč g. Anton Molar, prejšnji župan... Tako je bilo vedno: če se dva kregata, se tretji smeie!
Drobtinice.
Zastrupljenje v berolinskem ljudskem prenočišču. — Kolikor so dognala dosedanja policijska in sodna poizvedovanja, je dosedaj obolelo na za-strupljenju 141 oseb, umrlo pa je 72 oseb.
Zastrupljenje v prenočišču za uboge. V enem takih prenočišč v Berolinu je te dni hudo obolelo več oseb, od katerih je tudi mnogo umrlo. Poroča se. da je dosedaj že 50 mrtvih in čez 100 bolnih. Oboleli so ti reveži na znakih zastrupi jen ja, ki je nastopilo vsled zav-žitja slabih jedil baje rib.
Vlom v rakev Karagjorgjevičev. V
nedeljo popoldne so neznani zločine: vlomili v rakev staršev srbskega kralja Petra na pokopališču St. Marksa. S silo so odprli krsto kneza Aleksandra in odtrgali mrliču glavo, nakar so se tako hitro odstranili, da so blizu rakve izgubili čeljust, ki jo je našel pokopališki čuvaj. Roparji se niso dotaknili dragocenosti.
Knj ževnosf.
Mati svetega veselja. Skrivnost vstajenja v petih dramatskih slikah, spisal Silvin Sardenko. Avtor naše doslej gotovo najboljše religiozne pesnitve "Mater Dolorosa« nam je sedaj podaril tudi »Matjr Gaudiosa«, »Mater svetega veselja«, ki je naravno nadaljevanje in dopolnitev prve »Mati svetega veselja« tazvija v petih slikah skrivnost vstajenja. ki jo osredotočuje okoli Marije, matere Jezusove.
»Mati svetega veselja« se še tesneje nego Dolorosa naslanja na evangelije in se spretno prilagoduje njihovemu preprostemu, a globoko segajočemu tonu. Preprosti ton evangelijev, a tako primeren dogodku, kateri znači dopolnjenje vse človeške zgodovine, izpolnitev prerokb in pričakovanja narodov, izraža najvišjo misel, ki preveva ves stari testament in, ovita v mitološko obliko, živi v vseh religioznih knjigah kateregakoli človeškega plemena. Knjižica se dobi v »Katoliški Bukvami« in velja 1 K 10 vin, vezano K 2.
Mislice ■■ iskrice.
Dnevi veselja so lepi metulji.
Sreča podobna je gladki jegulji.
Človek brez novcev, ptič brez perot, v svetu ni menda večjih sirot.
Raje bi jo imel, kakor dan videl, pa, le po smrti ž njo se bo snidel.
Blag in krotak je, o njem to ve se. puta mu jajce na glavi znese.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. Schmidta odstrani km lu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje In nagluho.
Cena steklenice E 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni O. 0RI STO F 0 LE TTI v GORICI.
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
Ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini
Postrežba strogo poštena.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica tlcllu Croce štev. 0
ODLIKOVANA PEKARNA
JAKIM ——:
Gorica, vla Formlcn
ss priporoča za odjomanjt* raznega peciva navadnega in najfinojiega. Pecivo j« mjboljJo. Priporočam s« cciij. odjemalcem za obilen posol. S spoštovanjem	E.	Jakin
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. Gelb, razjroJaja čriivjjev, Krafcovo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
VINO
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se vzorec s seboj prinesti. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstr.
Krojaška delavnica,,
Priporočam svojo delavnloo veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno ir* pošteno po najnovejših vzorcih. Priča kujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠUL.I60J,
krojaSki mojster florlca, ulica sv. Antona 12.
Podpisani naznanjam svo|im in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišču štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek..
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici,
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
fiaštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In jtroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Prva KlovfiiNka trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (jojyei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Zajamčeno prave
ibelno-voščeiiG
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
5t. 95 svefiar, Gorica ulica sv. Antona 7.
Anton Potatzkjr
naslednik JOSIP TERPIN. v Sorici, na »redi Raštela hli. itv. 7.
Trgovina na dfobno in debelo.
Najceneje kupovallifie nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij,
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje,
PotrebSilne za krojače ln črevljarje.
8*etinjioe, rožni venci masne knjižice
Hita obuvala za vte leta iaie.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih n trgih ter na deželi
Tvrdka
& F. Andervvald
'v GORICI - —
iTekališče Josipa Verdi št. 32
(v hiši sl. Centralno posojilnice) Ipriporoča visokočastiti duhovščini in [slavnemu obči istvu v mestu in na [deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
[kolonjalno blago in delikatese.
[Vedno sveže in prve vrste blago
po najnlžjlh cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
aBt. mestnim strankam poSilja se blago na dom.
|OBlBvnii;B certfVBnih posod In CErftvtnego orodju
|Fr. Leban Gorica,
Magistralni ulico štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, [svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjlh cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko. —
M. Šuligoj, urar v Gorici
ulica Barrlera 43 (tik drž. kolodvora.)
CRRCClSOnoco«
Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom.
Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let.
Daje se tudi na obroke.
Lepa prilika za tiste, ki p o t u-jejo v Gorico z državno železnico.
GORICA
v uliol Treh kraljev (Via Tre Rč) št. 16
pri kavarni Dogana.
Meso prve vrste, postrežba ulju-dna in solidna.
Velika izber razne divjačine in domače izvrstno pitane perutnine. Velika zaloga prešičjega mesa. Na željo gg. naročnikov se dostavlja meso na dom.
Za ninogobrojen obisk
Andrej Frondolič,
mesar.
Dominik Grusovln
otvori dne 10. decembra 1911
novo prodajalno z usnjem
in
čevljarsko delavnico v ČEPOVAN-U
pri Št. Kofolu št 55.
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, kleča^ice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
SLOVENSKA BRIVNICA!
Tran-aJNfovak-a
v GORICI,
OoNpoHkii ulica št. 1. nasproti (Monta.) se slavnemu občinstvu na deželi in v mestu pripotoča. Postrežba točna in čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . • . lasničarska dela. . • . •
Najboljši in naj cenejši
šivalni
STROJI
vseh vrst pri tvrdki
Jakob Šuligoj v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
Odlikovaua pekarija Sfa in Hladčlčarna
K. Oraščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hltt)
lzt -Suje naročilu vsiikovratnega peciva, torte, kolače za birmanoe ln poroke, pince Itd.' Prodaja različna (lna vina tn likerje ua drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu Cone Jako nizke
Nova trgovina
v ulici Rabatta 13.
Podpisana naznanjam, da sem odprla novo prodajalno vsakovrstnega pravega oljkinega olja, mila in več vrst sveč itd. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem
Elizabeta Šauer, ulica Rabatta 13.
m*
M***«*«**
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
X
74
m
m
m
mm**
K
Del. družba
y v
Dunaj XII|3.
Tovarna za mlekarske naprave, kakor tudi cele mlekarske Stroje, ledenice In hladilne stroje.
SIRISCE,
Naravno sirilo
v praških
iz najboljših izbranih telečjih
želodcev.
Barva za sir
odlikujejo se zlasti po snagi, terpežnosti in izdatnosti.
Zahtevajte cenike I -»1
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerida Holzinger pl. Weidlich.
Čudovito je Bog uredil svet. — Kar si je večna modrost izmislila v svoji ljubezni, to je ustvarila vsemogočna beseda v začetku časa. Strme stoji majhni človeški duh pred tem silno velikim svetom. Še večje je strmenje velikih duhov, katerih bistreje oko globo-keje gleda v lepi red tega krasnega božjega sveta.
2e svetlo otroško oko se veseli nad božjim prelepim nebom, obsejanim s brezštevilnimi zlatimi zvezdicami, ki migljajo in se svetijo, velike in majhne, Pisane, ena pri drugi. Kadar pa ve, kar pravijo učenjaki, namreč da te na videz majhne lučice so v resnici silno velika nebesna telesa, da jih je po številu mno-f° več, kakor jih štejemo s svojimi slabimi očmi; kdor je slišal, da se vsa ta lebesna telesa sučejo v obširnem sve-tovneni prostoru po večnih postavah 'vojega brez premere velikega stvarni-'a- m, ta stoji in molče strmi pred temi
neštevilnimi trumami; da, čudeč se pade na kolena in ponižno moli najviš.ega Gospoda velikanskih nebeških trum.
Lepega sveta najpopolniša stvar je člvoek. Iz peščice praha je stvarila božja stvarjajoča beseda najlepši čudež — človeško telo — kot pozemsko sta-novališče za božjo podobo človeške duše. Stvarnikov blagoslov je napolnil obširno zemljo z ljudmi. Ce tudi, žali-bog — vsled hudobne zlorabe lepe svobode — ne hodijo ljudje po božji poti, kakor se zvezde nepremično gibljejo po svojih potih: vendar vlada v človeški družbi tako čudovit red, da celo slabo oko spozna močno mojstersko roko. katera vse vodi in vlada.
Fred Bogom in Gospodom so vsi ljudje enaki. Fred njim ne velja ugled nobene osebe. Napačno razumevanje te jasne resnice je že marsikomu zmešalo glavo. Enakost zahteva neumnost za vse ljudij na celem svetu. Ne. to celo gotovo ni božja volja.
Bedak je. kdor stoji pred uro ter graja njenega modrega stvarnika, da niso enaka vsa kolesa, vsa kolesca. Velik bedak je. kdor graja veliki svet, da so k r a I j i in — berači!
Ne samo posvetne darove je Bog po modro izmišljenem načrtu razdelil v celo različni meri tako, da si more ta stradaje in zatajuje se, drugi pa po bogatih darovih usmiljene svoje roke kupiti lepa nebesa. Tako so tudi d uše v-n i darovi zelo neenako razdeljeni: temu je Bog dal pet talentov, drugemu tri. tretjemu enega, vsakemu zadosti za mestice na velikem svetu, katero je določil človeku.
Tudi oba spola nimata po božji volji enakega mesta v človeški družbi. Potrebno je njima, da se vedno dasta voditi katoliški cerkvi, katera sama, razsvetljena po svetem duhu, more z božjo modrostjo učiti ju medsebojne dolžnosti in pravice v izpremembah kulturnega razvoja.
Pri krščanskih narodih ima ženska visoko socijalno mesto. Krščanska žena ni več sužnja moške volje in samovolje; ne, ona mu je jednakorodna tovarišica v življenju, ki mu zvesta stoji na strani. Vrh tega obsega ženski poklic mnogo več kot važni m a t e-r i n s k i stan.
Minuli so stari časi, ko so imeli samski stan za sramoto. Odkar je Kri-
tus izpregovoril veliko besedo: »So taki. kateri ne stopajo v zakonski stan iz ljubezni do Boga. — N a j t o r a z u m e, kdor more razumet i,1) — od tega časa izvira bogat blagoslov iz svetega d e v i š t v a, nebeški blagoslov, ki se daleč razliva po vsej človeški družbi.
Da, od apostolskih časov do zdaj strme pripovedujejo stoletja o vsem, za kar se imajo zahvaliti nesebičnemu de-vištvu. I isoč krščanskih rodovin v mestih in vaseh zna dobro ceniti visoko nebeško srečo, da imajo v svoji sredi devico, katera je majhnim bratom in sestram angelj varuh, priletnim starišcin pa sladka tolažba in edina podpora, za vse, ki živijo blizu nje, vir božje milosti po besedi, zgledu in molitvi. Milijoni u-božcev iu bolnikov iščejo in najdejo pomoči in tolažbe pri angeljih milosrčnosti, ki se ne bojijo nobenih trudov in ponočnih straž, ki poskrbujejo v bolnišnicah, sezidanih od krščanske ljubezni najostudniše rane ter sc ne strašijo lokavih kug. Pogumne gredo celo z boj-niki, kedar vojna trobenta kliče na bojišče.	(Dalje	pride.)
i) Mal. 19, 12.
dobivajo se v veliki izbiri
DUM MIJAMI ♦♦♦ od kron 20—30 ♦♦♦
pri J. MEDVED - GORIC k. =
©rr
9
t
I
---------
Goriška zveza •
l*)®~
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil tanetjjstili potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ tmeUiskih pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32-
i
„CENTBaLNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTUEJCnO ZAVCZO
+ + V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4l|2°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|4°j0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Oorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
M
M
!TVRDKfl 0. ZAJEC1
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriškc ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	—	V
—	Prosimo	zahtevati	listke	blagajne	radi	kontrole.	}
____________________
| Post:
t
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ~~ :	.	 —
Za nuiogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 2j25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično j drevesce In punlc za Igračo.	'
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, Čevlji in i klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
R><)0000000C300000000CX300000000(X
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Traklno (štokfliciro Jetrno olje.
PoNebno Hredatvo proti prsnim bo-lesnim In aploftni teletini Nlaboati.
Ir.rrna steklenica teira olja na rarnoroene barve po K 1*40, bele barje K 2.
UTrnklno ieleznato Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkino jetrno olje »e železnim jodecem.
S tem oljem se otdravljo v kratkem čarni i gotovoatjo lae koatoe boleiol, tlemi otroki, golte, malokrvnost inf.
======:==; Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. =r=======
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz Norveglje, prellče se redno ▼ mojem kem. laboratorjn predno se napolnijo ateklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede člatote In »talne iponobnostl za zdravljenje.
Ointofolettijeva pijača ir. kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravl]en|u s trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Velika izbera
GAMAŠ G ALOŠ
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
V
tn
^Ljubljanske kreditne banke*8
  — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
J Dloge na knjižice obrestuje po li/a%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
?
•A
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	Rezervni zaklad K 800.000.
.	-	PODRUŽNICE:	Celje.	Celovec,	Gorica.	Sarajevo,	Split,	Trst.	—	—
v k 11 p i t e najceneje in najbolje pri domači tvrdki
BALO ZA NOVICE Esi Ivančič & Kurinčič
G0R'Cfl— Gosposka ul. ŠL 11. (via Giosue Carducci) — GORICA — nasprofi hotela frih kron.
|i|ijiim i m i m i rit uiiiijn 11J EmSEM33CCKGMSiji ■ i i i 'i ii 11111111 !• 111 ■ 111 ■i‘ai> 1111
Važno!
Kadi prevelike zaloge cene znižane.
Postrežba domača in poštena.
l/daiatel) in odgovorrit urednik. J. VtmpolSek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna“(odgov. L Lukežič) v Gorici.