Šte.. 52.
V Ljubljani, sreda dne 21. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja viak dan — tudi ob nedeljah in Itamiklh — ob 1. ari zjutraj; v ponedeljkih pa o¥ •• srt zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v spravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno P 10’—- četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — sS incxemstvo oeloletno K 80"—. — Naročnina se pošilja upravništviL
Telefon številka 118
s:
»• ;
r' 'fm \.
$r
i
■■■ > v
NEODVISEN mi TTIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
m	Dredniitvo in upravništvo:	p
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica M. &
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana plaaft se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogiMP se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana ll zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja |N* ~ pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
•••
•••
n:
Telefon številka 118.
mmmu
100.000 K letne drž. podpore samo za samostane na Slovenskem.
Kadar se bližajo volitve v državni zbor, ‘akrat ni nobeno sredstvo dovolj nedopustno, da bi se ga klerikalci ne posluževali v dosego zmage. Leea, spovednica, cerkev, farovž vse Kre na delo vse agitira in pritiska. Klerikalci so si pri nas nadejali povrh še ime »Slovenske ljudske stranke« zato, da bi naše slovensko ljudstvo mislilo, da je stremljenje in prizadevanje klerikalizma na korist njemu. Razumni in pametni ljudje uvidevajo. da temu ni tako. Veliko pa je še zaslepljenih in zapeljanih, ki brezumno zaupajo klerikalnim kolovodjem in ki ne utegnejo spoznati nevarnosti in nesrečo klerikalizma. Veliko je tudi neznačajnežev in podležev, ki iz samega koristolovstva podpirajo klerikalizem in s klerikalci tulijo.
Naš kmet, naš obrtnik, naš delavec in tudi naš uradnik, vsi čutimo neznosne razmere •slabega državnega in deželnega gospodarstva. Draginja in gospodarska kriza v vseh panogah tira prebivalstvo v obup. Naše ljudstvo tarna, stoče in joče vsled teh razmer, a toliko zavednosti nima, da bi spregledalo, da so o samo posledice tega. ker si ie izbiralo in iz-oraio tako slabe in brezvestne zastopnike za Parlament in deželni zbor.
w Danes hočemo priobčiti nekaj številk iz državnega proračuna. Te naj pokažejo čisto jasno in brez ovinkov delo klerikalcev v pravi luči. Vsak vinar, ki dobi kmet ali obrtnik državne podpore razbobnajo klerikalci po časopisju kot posebno pridobitev njihovih poslancev. Številk, ki jih prinašamo danes mi, še nikdar nismo videli pisati »Domoljub«, ali »Slovenec«. Še nikdar in nikoli ni noben klerikalen poslanec povedal koliko tisočakov državne podpore dobe po prizadevanju in po zaslugi našili klerikalnih poslancev na našem ozemlju samostani.
In vendar so te številke tako važne!
Pod naslovom raznih doklad, priplačil, potrebščin, pavšalov, darov, podpor, milodarov, provizij in donosov dobivajo samostani na slovenskem ozemlju sledeče državne podpore:
1. Frančiškani v Ljubljani	K	8821
2. Frančiškani v Novem mestu	K	7392
3. Kamniški samostan	K	6470
4. Škofjeloški kapucini	K	1995
5. Kapucini v Krškem	K	1389
6. Uršulinke v Ljubljani	K	9401
7. Uušulinke v Škofji Loki	K 11.064
8. Zavod plem. gospodičen v Ljubljani	K	7980
9. Istrski frančiškani	K	5399
10. Frančiškani v Brežicah	K	4846
11. Kapucini v Celju	K	4570
12. Frančiškani v Kostanjevici pri
Gorici	K	5958
13. Goriški kapucini	K	3505
14. Samostan pri Sv. Križu	K	3092
15. Samostan v Wolšperku	K	2482
16. Benediktinci v Trstu	K	7040
17. Kapucini v Celovcu	K	3408
18. Uršulinke v Celovcu	K	4203
Skupaj	K	99.075
Torej skoro 100.000 reci: edenstotisoč K izda država vsako leto v slovenskih krajih samo za samostane.
Ni torej zadosti, da izsesavajo razni kapucini. frančiškani, benediktinci ubogo ljudstvo
s tem, da beračijo in se delajo reveže. Naše verno in dobro ljudstvo mora zanje dajati tudi ogromne davke. 5% vseh na kranjskem vplačanih cesarskih davkov gre samo za podporo zgoraj imenovanih samostanov. 100.000 kron je velikansk denar, ki bi se ga vsako leto dalo veliko bolj plodonosno naložiti za pov zdigo kmetijstva obrti ali trgovine. Kamorkoli bi šel ta denar, bi bil boljše porabljen kot če se ga vtakne v samostane. Ne pride pri tem v upoštev le to, da hiramo gospodarsko pod pezo težkih davkov. Misliti moramo tudi, da si s podporo samostanov sami redimo gade na svojih prsih. Strahovlada, ki jo pozna srednji vek, prihaja zopet od njih. Od ljudstva žive samostani a oni strahujejo ljudstvo. Prizadevajo si, da obdrže narod v temi. neizobra-zbi in odvisnosti. Žalostno, a res je: 100.000 kron na leto, ki gredo za samostane plača naš narod v cesarskih davkih za svoje lastno suženjstvo!
S®
Poslanec Gangl za Idrijo.
(Iz govora v dež. zboru 12. februarja 1912.)
... Dokazati si upam, da visi v prostorih dež. dvorca kranjskega dvojna mera in dokler to dvojno mero uporabljajo po načelih večine te zbornice, je gotovo, da ima pri tem največjo korist S. L. S., morda malenkostno korist napredni elementi v deželi, absoluno nobene koristi pa nima pri tem
mesto Idrija, in sicer po načelih politiškega bojkota.
Gospodje, to ni samo golo sumničenje, to ni samo golo natolcevanje, temveč vsako trditev, ki jo izrekam, si upam podpreti z dokazi, ki so neovržni!
Ako vzamemo v roke poročilo deželnega odbora, ki se z njim predlaga proračun za leto 1912, se moramo vprašati, kaj nam kaže to poročilo. Od strani 5. do strani 41. s poglavjem »potrebščina« ne vidimo mesta Idrije zapisanega z nobeno črtico! Samo na strani 49. čitam, da je za vzdrževanje živinozdravnika določen državni prispevek 400 K. Toda na strani 54., kjer je priobčen izkaz neposrednih davkov za leto 1911, ki so podlaga proračunu za leto 1912., čujem kako se oglaša Idrija s svojini prispevkom
okroglo 70.000 K,
ki jih plačuje leto za letom v deželno blagajno, iz katere pa ne prejemlje ničesar. (Posl. dr. Triller: »To je zato, ker je poslanec Gangl! Če bi bil pa poslanec dr. Zajec, bi bilo pa boljše!« — Posl. dr. Zajec: »Bolnica, ceste, javna varnost!«) To je vse bridka resnica, kar sem imel tekom štirih let, kar mi je čast zastopati idrijsko mesto v tej zbornici, že večkrat priliko pov-darjati. Mnogokrat sem že naglašal nehvaležno stališče, ki ga ima naše mesto nasproti deželi Kranjski: drugih slajših dolžnosti in pravic nima, kakor da leto za letom na deželnih dokladah, oziroma dokladah na državno užitnino plačuje okroglo 70.000 K v deželno blagajnico! Na vprašanje, kaj je dežela dala za naše mesto, moram odgovoriti s kratko besedo: Ničesar! (Posl. Višnikar: »Kobalovo klet«) Pride na vrsto!
Za šolstvo ne žrtvuje dežela v Idriji nobenega vinarja, ker ljudsko šolstvo vzdržuje rudniški erar s tern, da plačuje stvarne potrebščine in učno osobje. Torej za ljudsko šolstvo nima dežela nobenih izdatkov. Ravnotako je tudi z
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Doktor Sokolov se ie vrnil!«
Neprijetno začudenje se je izražalo na mnogih licih. Štefčev je obledel in potem rekel malomarno:
»Gotovo ga peljejo k novemu zaslišanju. "1 a tako lahko ne uide Diarbekru ali vislicam.«
V tem hipu se je srečal s prepirljivim pogledom Radinem, ki ga je globoko ranil; plamen jeze se je prikazal nakrat na njegovem licu.
»Ne govori tako, Kiriak! Daj Bog, da od-neSe zdravo kožo, revež! Zal mi je njegove Radosti,« reče sočutno Kaka Ginka.
Poprejšnje njeno roganje k doktorju ji je £ tako všlo z jezika in ni prihajalo iz srca. ^vetla iskra človeške duše je zmerom gotova zaplapoleti pod udarci trpljenja,- samo če se nahaja ondi.
K časti Hadži Smionu treba je povedati, se je tudi on odkritosrčno razveselil, toda m smel izraziti pred Jurdanom, kakor ta vetro-Dlah, Kaka Ginka.
IX.
Pojasnilo.
j . Doktor še ni vtegnil se dobro obrniti se oobro doma, kar je zopet hitel ven. šel mimo nkove kavarne, od koder so ga mnogi z
realko. Prej je realko vzdrževala občina sama: edini slučaj na Kranjskem in daleč naokrog.
(Klic: »Res je!«) Občina je sama zgradila poslopje za vsoto 300.000 K, in v tistih letih, dokler realke ni prevzela državna učna uprava, ni občina idrijska žrtvovala za ta zavod nič manj, kakor vsoto 600.000 K, tako, da je mesto Idrija žrtvovalo za svojo srednjo šolo naravnost ogromno vsoto
okroglo 900.000 K
Mesto je seveda poleg šolskega poslopja sezidalo tudi telovadnico, imajoč vedno pred očmi dejstvo, da je tisti denar, s katerim razpolaga rudnik in mesto
produkt naporov idrijskih rudarjev,
ki iz mrtve zemlje na živi dan dvigajo neizmerne zaklade državi in deželi!
l isti delavski sinovi pa, ki se ne šolajo na idrijski realki, naj tudi imajo nekaj koristi od tega šolskega poslopja, ki se je zgradilo z delavskimi žulji! Zato je občina dala na razpolago »Sokolu« telovadnico, da se tamkaj rudarski sinovi vežbajo in krepijo svoje moči. Gotovo je, da je telovadba za delavca največje važnosti. To razume tisti, kdor pozna delavčevo življenje in enostransko gibanje njegovih telesnih sil. — A kaj se je zgodilo? Ni dolgo temu, kar je prišel od deželnega šolskega sveta ukaz, da morajo sinovi tistih delavcev, ki so s svojimi žulji poslopje zgradili, to poslopje nemudoma ostaviti, in tako je bila tem delavskim sinovom odvzeta možnost, vežbati si telesne sile! (Posl. dr. Lampe: »Saj ta prepoved za Orle tudi velja!« — Posl. dr. Triller: »Strah vas je Sokolov!« — Posl. dr. Lampe: »Na občinske stroške se vzdržujejo politične stranke!«) Saj ni res! O politiki z naše strani ni nobnega govora! Strah je prava beseda. To pa, kar je storil deželni šolski svet, gotovo ni lepo! (Odobravanje.)
Ravnotako vidimo, da nima dežela za vzdrževanje cest v Idriji in okolici nobenih stroškov, ker je cesta Kalce-Idrija sedaj podržavljena. (Posl. dr. Lampe: »Saj nove ceste delamo!«) Katere? (Posl. dr. Lampe: »Skozi Kanomljo! Bo naravnost krasna cesta!«) Pa za Idrijo kot tako? Celo podporno društvo za idrijske realce doslej od deželnega zbora ni dobilo nobenega prispevka! Spominjam se na tisto sejo deželnega zbora, ko sem predlagal, da naj se z ozirom na visoke svote, ki jih mora občina plačevati za realko, dovoli v poravnavo stroškov za ustanovitev in vzdrževanje realke vsota 40 tisoč kron. Ta moj predlog pa je bil z glasovi večine odklonjen. Danes torej ne morem reči nič drugega, kakor da ima Idrija še do te ure to neprijazno dolžnost, da plačuje in plačuje, ne užva pa od tega svojega plačevanja nobenih dobrot!
Ampak gospodje, krivično bi bilo, ako bi trdil, da Idrija ni dobila od dežele ničesar! Saj je bila Idrija ravno tisto mesto, ki mu je deželni odbor
vzel avtonomijo
in Idrija je bilo tisto mesto, s katerim se pričenja doba gerentstva v naši deželi, ki je o nji govoril prejšnji gospod govornik. In če vprašamo, zakaj se je to zgodilo, tedaj vidimo, da se to ni zgodilo morda na podlagi revizijskega poročila, temveč je zopet ubil ljudsko voljo individualni egoizem! Ljudstvo je hotelo, da bodi od občine sezidani dom pristopen vsem slojem brez razlike strank in stanu. (Posl. dr. Lampe: »O seveda!«) Ta zahteva idrijskega ljudstva je bila izražena na dotičnih pristojnih mestih in na številnih ljud-
skih shodih, in ker je občinski zastop hotel ugoditi tej
želji ljudstva
je naletel na odpor pri deželnem odboru, ki je poslušal glas enega samega posameznika in za-raditega ni uvaževal volje ljudstva, temveč je voljo ljudstva potlačil in zatrl! (Posl. dr. Triller: »Na zahtevo enega kateheta!« — Posl. dr. Lampe: »Ki je bila upravičena pritožba!« S stališča individualnega egoizma gotovo! Jaz pa nočem nikomur delati krivice, ampak sem za vsako svojo trditev odgovoren, in dejanja sama govore bolj kot papir rekurzov! (Klici: »Dobro!«)
Gospodje, če bi kdo mislil, da je danes drugače, bi se jako motil. Na zadnjih občinskih volitvah je S. L. S. dobila v občinskem odboru 9 zastopnikov, in zgodilo se je v eni zadnjih sej, da se je soglasno sprejel predlog, naj se vendar tista sloveča številka 509 spravi v kak red ter naj se poslopje prezida, da bo služilo kateremukoli namenu. Za ta predlog so glasovali tudi pristaši S. L. S., potem so pa vložili zoper ta sklep rekurz, in sicer samo na zahtevo ene same osebe. In tako se je v naši deželi pričela z dobo gerentstva tudi doba rekurzov! Prepričan sem, da na deželnem odboru ni bilo prej nikdar toliko rekurzov, kakor jih je danes.
Gospodje, v eni zadnjih sej sem vložil nujni predlog glede ustanovitve
obrtne delavnice v Idriji,
ki bi dežele ne stala niti pol vinarja, ampak sem samo hotel, da se potom soglasnega sklepa deželnega zbora opozori delavsko ministrstvo, da naj stori svojo dolžnost in ustanovi v Idriji tako obrtno delavnico, kjer se bodo dečki od 14. do
17.	leta izučili raznih obrti, da bodo postali dobri obrtniki in bi se tako dvignil obrtni stan na stroške delavskega ministrstva. Takrat, gospodje, ste imeli toliko ljubezni do delavskega stanu, da ste glasovali proti nujnosti tega mojega predloga. (Poslanec dr. Lampe: »Temu je bilo krivo vaše časopisje!« — Poslanec Hladnik: »To glasovanje je bilo namerjeno proti vam, ne pa proti stvari sami!«)
Namestnik deželnega glavarja baron Lich-tenberg pozvoni.
»Meine Herren, ich bitte keine Gesprache zu fiihren.«
Posl. Gangl nadaljuje:
»Jaz vašega ravnanja ne morem razumeti in se mi tudi ne zdi konsekventno.
Na drugi strani pa tudi vidim
nesocialno barvo
v tem, kar se je zgodilo v zadnjem času v Idriji glede zakupa državne užitnine. Do zadnjega je imelo to užitnino v zakupu posebno odkupno društvo, in sicer za letno svoto 48.000 K, letos je pa vzela to užitnino dežela v zakup, in sicer za svoto 54.000 K. Če odkupno društvo ni moglo izhajati, je čisto gotovo, da bo imela dežela najmanj 6000 K letne izgube, vrhutega je pa vrgla še tri dacarje z družinami vred na cesto sredi najhujše zime. (Poslanec dr. Triller: »Socialno delovanje!«) Da, to je socialno delovanje!
V zadnjem času so pa zopet vložili nov rekurz na na deželni odbor, ki je zopet nov dokaz njihovega socialnega delovanja. Na zadnji občinski seji (Deželni glavar prevzame predsedstvo) je občinski odbor sprejel novo službeno pragmatiko za mestne uradnike in služabnike. Toda zapela je zopet struna rekurzov, in je bil tudi zoper ta občinski sklep vložen rekurz na deželni odbor. Kako bo ta rekurz rešen, tega ne vem, a lahko si mislim.
»gečmis ola« pozdravljali med njimi najprisrč-nejše sam kavarnar ter se napotil k Marku. Poprej nego je vznišel, je zapazil Stefčeva, korakajočega od Jurdana.
»Klanjam se vam, gospod tolmač,« mu zakliče doktor s prezirljivim smehom.
Marko je bil že obedoval; sedel je na »pričnah« med »čeinširi« ter popival kavo.
Z zanosom je pozdravljal doktorja. Sokolov veselo odgovarjajoč na pozdrave domačih, je dejal: o zalih komedijah ti hočem sedaj praviti, baj Marko.«
»Kaj je bilo s teboj, prijatelj?«
»Sam se temu ne morem dovolj načuditi. Zdi se mi vse to kot pravljica, ki je neverjetna. Po noči, komaj sem se vrnil od vas, so se me polastili doma in me odpeljali v konak. Čul si že, o čem so me izpraševali in me mučili. Kdo bi si bil to mislil, da moja oguljena suknja povzroči toliko kriča! Zaprli so me. Ni pa še minula ura. kar prideta dva vojaka in ini zapovesta: Doktor odpravi se! — »Kaj hočete?« ju vprašam. »Pojdeš z nama v K., tako je bej zapovedal.« — Prekrasno! Šli smo ven in dalje na izprehod. Eden pred menoj, drugi za menoj s puškami. Ob svitu smo dospeli v K. Tudi ondi so me zaprli, ker je bilo še zgodaj in sodišče še ni bilo odprto. Tako zaprt sem prebil štiri ure. ki so se mi zdele dolge kot leta. Končno me popeljejo pred sodnika. Ondi so nekateri predsedniki in odličnejši ljudje prečitali zapisnik, od katerega nisern razumel ničesar. Tudi tam je sledilo izpraševanje in budalosti o nesrečni suknji. Ležala je na mizi in me otožno gledala. Kadi* je odprl pismo kakor se mi zdi od našega zabitina*’* izvlekel iz njega pisma in me vpra-
* Sodnik.
** Turški policijski uradnik.
Šal: >-Ali so tvoja ta pisma?« — »Ne poznam jih,« — »A kako so dospela v tvoj žep?« —
> Moja roka jih ni dala tjakaj.« — Sodnik je nadaljeval čitanje. Baj Tink?o Baltovlu je vzel časopis in ga razgrnil. — »Efendim«, je spregovoril z nizkim glasom k sodniku — v tem časopisu ni nič spodtakljivega, ta izhaja v Carigradu.« A pri tem se je ozrl po meni ter se smehljal. Jaz nisem razumel ničesar ter stal kot nekaka klada. Kadi je vprašal, če mar to ni časopis komiteta iz Rumunske? — »Ne, efendim«, odvrne Baltovlju — v tem časopisu se ne govori o politiki, on piše le o veri in je protestan-i.vski časopis.« Jaz tudi pogledam ter ne verjamem niti svojim očem: »Zornica«* Tinko Baltovlu vzame v roke poziv, čita, me pogleda in se zopet smeji. — »Efendim, tudi to pismo ne obseza ničesar proti državi. To je naznanilo! Na to čita na glas: »Praktični zdravnik od doktorja Ivana Bogorova**. Kadi nas gleda o-simnjen, vsi se smejijo, nasmeji se kadi, končno se nasmejim tudi jaz. Kaj sem hotel? Ali sem Si mogel ubraniti smeha? Med tem pa je tu glavna stvar to, kako je mogla nastati ta čudovita promena pisem? Ali kakor bi je niti ne bi-
lo.	Po kratkem posvetovanju s predsedniki, mi ieče kadi: »Doktor, tu se je zgodila velika pomota; odpusti, da smo te vznemirjali.« — Vznemirjenje je imenoval to gonitev z ene ječe v drugo in to klatenje po noči. — »Daj enega poroka, potem pa pojdi živ in zdrav.« Stal sem kakor omamljen.
»A o ranjenem vojaku niso niti črhnili?«
* Časopis, ki je začel izhajati 1865. 1. v Carigradu. Šele pred nekoliko leti je nehal izhajati.
Eden izmed najstarejših bolgarskih narodnjakov in literatov.
»O njem me niso niti vprašali. Kakor sem spoznal, je naš bej, ne vem, ali mu je kdo to pojasnil. ali si je sam domislil, kako je ta stvar, ter zapisal v pismu, da kar se tiče ranitve vojaka, smatra me za nedolžnega. Zdi se mi, da je vojak sam priznal, da je lagal.«
Markovo lice je zažarelo vsled zadovoljnosti. On je verjel, da je sin deda Manola streljal in bal se je posledic.
»Hvala Bogu, sedaj si prost.«
»Kakor vidiš. Počakaj vendar, čuješ še nekaj bolj čudnega«, reče doktor, ozirajoč se okrop. če mar ni kdo izmed domačih blizu. Baj Nikolčo mi je dal konja; oni tisti, ki mi je bil porok. Uprav ko sem prišel iz K. ter se približal židovskemu pokopališču, zapazim, da se bližata od Balkana dva človeka; v enem izmed nju sem spoznal dijakona Vicencija, ki mi ir> klical, naj počakam. »Kam pa kam, gospod Sokolov?« me vpraša osupel, videč me prostega. — »Grem svojo pot. Nič se mi ni zgodilo.« — Dijakon izbulji name svoje široko odprte oči. Povedal sem mu vse in tu me on objame okrog vratu ter me poljubi. »Kaj je z vami, oče Vicencij?... Počakajte, seznanim vas z gospodom Bojčem Ognjanom«, pri teh besedah pokaže svojega tovariša. Šele zdaj sem ga bolje ugledal. A kaj vidim? Bil je to oni isti mladenič, kateremu sem sinoči dal svojo vrlino suknjo.
»Kaj?« Sin deda Manola?« zakliče nehote Marko.
»Kako? Ti ga poznaš?« vpraša doktor začuden.
Marko se zbrihta. »Nadaljuj, da vidim, kaj je bilo dalje«, reče razvnet.
»Podala sva si roke in se seznanila. Zahvalil me je za suknjo ter me z obupnim glasom prosil odpuščanja. — To ni vredno be-
Najlepše se pa kaže to, kar sem prej govoril o dvojni meri, v dveh slučajih, ki ju hočem tukaj navesti.
Gospodje se gotovo spominjate razprav v deželnem zboru
o pospeševanju zadružništva
in
o povzdigi gospodarstva,
ki je v zvezi s tem zadružništvom.
Kolikor mi je znano, nalaga dežela svoj mobilni denar pri Zadružni zvezi in pri Vzajemnem podpornem društvu (Posl. Jarc: »Drugod tudi!« da; toda nihče ne more trditi, da je v teh dveh zavodih denar pupilarno varno naložen. (Posl. Jarc: »Smo zahtevali pupilarno varnost!«) Nekaj podobnega imamo tudi v Idriji. Tamkaj smo pred dvema letoma ustanovili »Stavbno in kreditno zadrugo« in sicer radi tega, ker je v Idriji pomanjkanje stanovanj tako veliko, kakor morda nikjer drugod v deželi. Da so stanovanjske razmere res tako slabe in da skrajno neugodno vplivajo na zdravstvene razmere delavskih slojev, je dokaz temu, da boleha do '25% idrijskih bolnikov na jetiki. (Poslanec Zajec: »Živo srebro, prijatelj!« Prosim, te podatke je podal meni eden izmed zdravnikov v Idriji in torej mislim, da je to strokovnjaško mnenje. Da kolikortoliko odpomoremo temu živemu nedostatku, smo bili prisiljeni, da smo u-stanovili tako stavbno zadrugo, ki naj bi zidala primerne hiše s primernimi stanovanji. Da dobimo nekaj denarja na razpolago, je občina nalagala svoj tekoči denar pri tej zadrugi, a proti temu načinu pospeševanja zadružništva je prišel ukaz deželnega odbora, da mora občina takoj dvigniti denar iz tega zavoda,najbrže samo za to, da se zopet pokaže, kako deželni odbor razumeva pospeševanje zadružništva! (Klici: »Tako je!«)
Še lepše, gospodje, se pa kaže to v slučaju
Kobalove kleti.
Gotovo je še vsem gospodom v spominu tisti moj nujni predlog, ki sem ga stavil v tej zbornici in ki se je glasil v tem zmislu, da naj se podiranje kleti odloži za toliko časa, dokler ne pride zadevna rešitev od upravnega sodišča na Dunaju, kjer se je nahajala takrat ta zadeva v razpravi. Toda to se ni zgodilo, nujnost mojega predloga je bila odklonjena. Kmalu po tistem razgovoru o povzdigi gospodarstva in zadružništva in kmalu po utemeljevanju mojega nujnega predloga je pa priobčil gosp. dr. Lampe v »Slovencu članek, v katerem je nagla-šal strogo objektivnost, ki se je hoče posluževati deželni odbor pri pospeševanju obrti. Takrat je bila že nevarnost, da pridejo podirat Kobalovo klet. In jaz sem dne 23. februarja 1911 vprašal gospoda poslanca dr. Lampeta, in sicer brzojavno, kako se strinja dotični članek s takojšnjim podiranjem Kobalove kleti. Na ta svoj brzojav seveda nisem dobil nobenega odgovora. (Poslanec dr. Lampe: »Jaz ne morem celih člankov brzojavljati!«) Toda, gospodje, zgodilo se je potem še nekaj drugega. Vsak dan je bilo pričakovati, ker v Idriji ni bilo dobiti obrtnika, ki bi podrl Kobalovo klet, da pridejo podirači Kobalove kleti iz Ljubljane. Med tem je pa mati Kobala, stara nad 70 let, zbolela. Ležala je takorekoč na smrtni postelji. Mislil sem si, ako pridejo sedaj razdirat klet pred hišo, kjer leži na smrtni postelji mati, stara nad 70 let, mora vzeti konec ne samo telesne, ampak tudi duševne bolesti, ter sem^se obrnil na bivšega deželnega glavarja pl. bukljeta ter sem mu obrazložil ta položaj, proseč ga, naj počaka z izvršitvijo vsaj toliko časa, da se vidi, kaj bo z boleznijo Kobalove matere. (Poslanec dr. Lampe: »Norca ste se^ delali takrat iz nas!« — Poslanec dr. Zajc: »Cel čas.) Seveda, to se pravi norca delati!
Deželni glavar pozvoni:
Prosim, da se gospoda govornika ne moti! Gospod poslanec Gangl ima besedo!
Poslanec Gangl nadaljuje:
V istem smislu sem obrnil tudi na dr. Pegana. Ampak, kakor sem že prej povedal, nisem niti od gospoda dr. Lampeta, niti od gospoda dr. Pegana dobil nobenega odgovora. Pač pa je gospod bivši deželni glavar pl. Šuklje, ki je bil finejših oblik in lepšega vedenja (Veselost in ploskanje na levi.) imel toliko vljudnosti, da mi je v kratkih besedah odgovoril to-le (bere):
sed. gospod Ognjanov, še nikdar nisem obžaloval, ako sem storil komu kaj dobrega. A kam ste namenjeni?« sem ga vprašal. »Gospod Ognjanov je šel vas iskat«, mi odvrne Vicencij. — »Mene?« — »Da, hotel je vas rešiti?« — »Da, hotel se je izročiti oblastniji in priznati svojo krivdo.« — »Ali raditega ste šli sem? Oh, gospod Ognjanov, kaj ste tu hoteli doseči?« sem zaklical za njim. »Svojo dolžnost seni hotel izvršiti«, odvrne on preprosto. — »Nisem se mogel premagati, solze so me polile in kar na sred ceste sem ga objel kot rodnega brata. Nu? Kakšna blagorodna duša, baj Marko! Kakšno vitežtvo! Takšnih ljudi potrebuje Bolgarska.«
Marko ne odvrne ničesar. Dve debeli solzi mu stečeta doli po licu. Bil je ponosen na deda Manola.
Doktor je za trenutek molčal, na to pa je nadaljeval.
»Poslovila sva se; prijatelja sta odšla zopet po polju, jaz pa naravnost semkaj, pa še sedaj kakor omamljen vsled tega srečanja, a še bolj vsled promene onih pisem. Pravim ti, da sem na lastne oči videl časopis »Nezavisi-most«* in pravi proglas. A namesto teh so izvlekli »Zornico« in Bogorovo naznanilo! Kako se je to zgodilo? Kdo ju je zamenil? Ali je bila to bejeva pomota? Vsemogoče napenjam razum, toda pogoditi ne morem. Kaj misliš ti o tem, Marko?«
A doktor, prekrižavši roke na prsih, je čakal odgovora.
* Časopis za politiko in literaturo. Začel je izhajati 1871. 1. v Bukareštu pod uredništvom Lubena Karavalova.
_______________________ (Dalje.)
»Tikoma pred odhodom v Belo Krajino Vam sporočam, da v zadevi Kobalove kleti, žal, ne morem ničesar ukreniti.« (Poslanec dr. Triller: »Zato je pa šel!«) Tako se je zgodilo, da moje prošnje absolutno niso nič izdale. (Poslanec dr. Triller: »Krščanska ljubezen!«) Prišli so ljudje, ki so podrli Kobalovo klet. Potem pa pride kmalu na to razsodba upravnega sodišča, ki pravi, da je bilo postopanje pomanjkljivo. In kmalu je prišel tudi gospod dr. Pegan ogledat razvaline Kobalove kleti in je rekel, da je bilo škoda, da ni bil bolje poučen, medtem ko sem jaz zahteval, da naj deželni odbor pošlje strokovnjaka, ki naj konstatira, ali se mora res podreti ali ne. Začeli ste torej zvoniti po toči! Danes ima Kobalj dovoljenje, da zida v isti obliki in na istem mestu, kakor je bila stavba prej. (Poslanec dr. Pegan: »Podrla se mu je zaradi upornosti!«)
Vprašanje nastane sedaj, kdo bo Kobalu plačal 5000 kron stroškov, ki jih je imel zaradi tega. (Poslanec dr. Pegan: »Plača naj tisti, ki ga je nahujskal!«)
Deželni glavar zvoni:
Prosim za mir! Gospod poslanec Gangl ima besedo!
Poslanec Gangl nadaljuje:
Mislim, da bodo dotični gospodje, ki so nahujskali obe Kobalovi sosedi, da sta delali proti tej zgradbi, toliko kavalirski, da bodo spoznali škodo, ki so jo povzročili temu obrtniku, ter posegli v svoj žep in Kobalu plačali tistih 5000 kron. (Poslanec dr. Pegan: »Akte poglejte!« — Poslanec dr. Triller: »Ti jih malo poznaš!«) Torej v takih razmerah, gospodje, — in to so gola dejstva!« — človek ne more imeti vere v pravičnost in objektivnost deželnega odbora!
Izjavljati moram nadalje tu v deželni zbornici, da se tudi visoka zbornica nasproti našemu mestu drži
strogo pasivno.
Znano je vladi najbolje, koliko dobička ima iz idrijskega rudnika. Še danes ima na leto svoj milijon čistega dobička, in vsej visoki zbornici je znano, koliko smo že govorili tukaj o razmerah v Idriji, glede katerih bi bila vlada prva poklicana, da jih odpravi in sanira. (Klici v središču: »Res je!«) Tukaj so n. pr. one znane grablje — relikvija, stara nad 400 let, ki bi se morale že davno odpraviti; toda te grablje stoje še danes nekako v zasmeh tistim, ki se trudijo, da se v korist idrijskega mesta odpravijo. Visoka zbornica se gotovo spominja, ko sem leta 1909. stavil nujni predlog glede odškodnine po povodnji prizadetim Idrijčanom, in tedaj je gospod poročevalec rekel, da je v prvi vrsti primorana država, da povrne škodo prizadetim posestnikom, ker so povodenj provzročile ravno njene grablje. Toda škoda še do današnjega dne ni docela povrnjena.
Poprej sem govoril, da je država prevzela v svojo upravo cesto Kalce-Idrija. Priznati pa moram, da je bila ta cesta poprej, ko jo je vzdrževal cestni odbor, veliko boljša v vsakem o-ziru, kakor je pa danes, ko jo vzdržuje država. Mi smo že govorili o tem na tem mestu, a dobili smo odgovor, da je taka cesta, kakoršna je danes, najboljša, tako da si boljše in lepše misliti ne moremo. Govorili smo tudi že o poštni zvezi Idrija-Logatec in Idrija-Črni vrh ter Idrija-Vipava, dotični sklep se je sporočil vladi, toda vlada je glede poštne zveze odgovorila, da je taka poštna zveza, kakoršna je danes najboljša. (3 železnici sploh ne govorim. Govorili smo o regulaciji Nikave, o zgradbi delavskih hiš itd., ampak vlada do danes ni pokazala svoje naklonjenosti v isti meri, kakor bi jo smeli od nje pričakovati z ozirom na dobiček, ki ga ima vsako leto iz idrijskega rudnika. Zaradi tega si usojam staviti to-le resolucijo (bere):
C. kr. vlada se poživlja, naj čimprej udej-stvi vse one, v tej legislativni dobi deželnega zbora sprejete predloge, tičoče se mesta Idrije.«
SPLOSNt PREGLED.
Po Aehrenthalovi smrti. Srbsko in hrvaško časopisje se obširno bavi z Aehrentha-lovo smrtjo in njegovim politiškim kurzom in konštatirajo soglasno, da mora ohraniti jugoslovanska javnost umrlemu ministru Aehren-thalu žalosten spomin, ker on je, ki ima na vesti zagrebški veleizdajniški proces. Neposredno je on kriv tudi sedanjega položaja na Hrvaškem, ker je držal in podpiral Raucha ter tako utrdil njega režim. Listi povdarjajo tudi veselo dejstvo, da je hrvatsko srbska koalicija tako zmagala nad Aehrenthalom v Fried-jungovem procesu. Glede novega ministra grofa Berchtolda se časopisje izraža precej rezervirano in povdarjajo, da je treba počakati, da Berchtold zavzame stališče glede jugoslovanskega vprašanja, zlasti pa glede srbsko-hr-vaškega problema. Ako je Berchtold previden diplomat, ako je zasledoval pazno Aehrentha-lovo politiko in doživel z njim skupaj vse poraze v jugoslovanskem vprašanju in balkanski politiki, tedaj je pričakovati vsaj to, da novi minister v tem oziru ne bo zasledoval politike svojega prednika, temveč upravil edino pravo smer. — Glede demisije skupnega finančnega ministra Buriana se poroča, da se kriza v tem ministrstvu razreši v najkrajšem času; v zadnjem času kandidatura princa Hohenlohe tudi ni preveč aktualna, kakor tudi nima kandidatura Baernreitherja nobenega posebnega izgleda, dasi velja kot izvrsten poznavalec anektiranih dežel. Najresnejša kandidata sta predsednik poljskega kluba vitez Bilinski in pa član gosposke zbornice grof Latour, ki ima obsežne izvenparlamentarne zveze. Kakor kaže pade odločitev med tema dvema kandidaturama, ako pa ne tedaj zasede to mesto, kakor je bilo doslej navadno, kak član visoke diplomacije.
Češko nemška spravna pogajanja so dospela zopet na prvotno točko. Člani spravne komisije si ne upajo na svojo odgovornost skleniti in sprejeti obveznih sklepov. Nemški člani komisije nameravajo zato sklicati tako-zvane nemške deželne ljudske zbore, na ka-
terih naj se točno tekstirajo vse sprejemljive koncesije in točno oznamujejo nemške zahteve. tako. da bi ne nosili nemški poslanci nika-ke odgovornosti za sklepe narodno politične komisije. Čehi pa vstrajajo najodločnejše na svojih zahtevah. Te dni se je poročalo, da namerava vlada sama rešiti jezikovni in narodnostni spor, izdala bi naredbenim potom odredbe, s katerimi se urede vsa pereča narodnostna vprašanja, a ne samo na Češkem nego tudi v drugih kronovinah. Ta ideja pa ni našla nobenega prijaznega odziva v politiški javnosti. ker avstrijske narodnosti poznajo predobro sedanjo Stiiugkhovo vlado, ki živi od samih mešetarij in pogajanj s strankami in na-rodnostimi, torej ne more tudi pričakovati pravične in dejanskemu položaju odgovarjajoče ureditve tega vprašanja. Edina rešitev bi bila pač narodnostna avtonomija, ki bi temeljila na dogovoru vseh avstrijskih narodnosti, kar je pa v današnji politiški dobi nemogoče doseči.
Boi proti brambni reformi se je začel v včerajšnji seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora. Govorila sta zastopnika opozicionalnih strank grof Apponyi in Justh, ki je podal izjavo stranke neodvisnosti in oseminštiridese-tašev. v kateri se povdarja, da so izvajanja Khuena Hedervaryja popolnoma nezadostna ter njegove koncesije nesprejemljive, da vstra-ja opozicija na svojem dosedanju stališču. — Ker so se pojavile vesti, da se je dosegla med vlado in Kossuthovo stranko baza, na podlagi katere bi se vodila spravna pogajanja, izjavlja korespondenca Kossuthove stranke, da so te vesti politiški manever in ni prav nikakega vzroka začeti z vlado novih pogajanj. Opozicija je pripravljena dosledno zastopati svoje stališče glede brambne reforme in ostalih svojih zahtev, ter nadaljevati boj proti vladni večini in njeni popustljivi taktiki. Glavna zahteva opozicije je, da se uredi najprej nova volilna reforma, da se izvoli državni zbor, ki bo res izraz narodne volje, ne pa Khuenove in ta novi državni zbor naj potem reši bram-bno reformo. Zato je pa opozicija tudi odločno proti vsakemu provizoriju v vprašanju brambne reforme. Sedanja Khuenova vlada je nezmožna da izvede vse demokraške reforme, zato ni toliko časa upati na miren razvitek položaja, dokler ne pride vlada, ki ji bo na srcu demokraški napredek zemlje in demo-kraška volilna pravica, da more zdrav parlamentarizem najti izhoda iz današnje situacije.
DNEVNI PREGLED.
Deželni odbor in centralna vlada. Deželno-zborska večina, oziroma deželni odbor hoče vzeti slušateljem na živinozdravniški visoki šoli deželne podpore in štipendije, ker so se upali in drznili nasloviti na njegov naslov spomenico, v kateri nastopajo proti živinozdrav-niškemu tečaju na Vrhniki. Kolikor je nam znano, stoji dunajska vlada z vso odločnostjo na stališču proti tečajem. Ni pa le naučno in finančno ministrstvo na strani rektorata živino-zdravniške visoke šole in dijaštvo, marveč tudi poljedelsko ministrstvo je proti živinozdrav-niškim tečajem. Za to stališče centralne vlade so odločilni čisto drugi argumenti kot jih poznati morejo taki strokovnjaki v živinoreji kot so Lampe, Legvart in Barbo. Dolžnost centralne vlade je, da čuva slušatelje živinozdrav-niške visoke šole pred klerikalnim nasilstvom. Njena dolžnost je pa tudi. da čuva napram kranjskim klerikalcem glede živinorejskega tečaja tudi svoje stališče. Z ozirom na represalije. ki bi jih rad plemeniti grof Barbo z hudobnim Lampetom uprizoril nad akademično mladino, centralno ne more molčati.
Za postno pokoro so dobili klerikalci od c. kr. sodišča vročeno obtožnico za Kregarja in Štefeško. Ako bi naprednjaki vsako volilno goljufijo, ki so jo klerikalci pri volitvah v zadnjih letih, ovadili državnemu pravdništvu, bi sedaj sedelo najmanj tretjina vseh kranjskih kaplanov in fajmoštrov na zatožni klopi. Potem bi se tudi začele čistejše in svobodnejše volitve. Ta pot bo v bodoče tudi edinole prava. Klerikalci se drže itak le še z goljufijo in sleparijo.
Laški irendentisti in laška vlada. Italijani noč in dan sanjajo, kako bi nekoč združili italijanskemu kraljestvu tudi še Trst in Primorje, Dalmacijo in južno Tirolsko, skratka vse še »neodrešene« laške kraje. Velikanske svote denarja žrtvujejo Italijani v propagando teh idej. V Italiji in tudi pri nas vzdržujejo in z denarjem podpirajo razna društva, v katerih se kuhajo zgoraj omenjene iredentistične misli. V Italiji sami pa izhaja tudi še vse polno listov, ki pišejo proti naši državi z največjo nesramnostjo, ki hujskajo avstrijske Italijane in jih pripravljajo na upor. Zadnji uradni izkaz našteva 74 takih iredentističnih listov, ki izhajajo vsi v Italiji, kateri pa so pri nas prepovedani. Naša vlada pa vzlic temu išče državi nevarnih elementov povsod drugod kakor med Italijani. Vladna politika kaže skozi desetletja že edino tendenco kolikor mogoče pospeševati v Primorju laški živelj, slovenskega pa tlačiti k tlom. Ta greh avstrijskih diplomatov se bo še bridko maščeval. Šele potem ga bodo uvideli, ko bo že prepozno.
Sestanek slušateljev bivšega politiškega tečaja N. N. S. se vrši v sredo dne 28. t. m. (danes teden). Na dnevnem redu je poročilo o vo-litvi v trgovsko-obrtno zbornico. Vpeljani gostje dobrodošli. Sestanek v tajništvu stranke ob 8. uri zvečer.
Javen ljudski shod v Mostah. V nedeljo dne 25. t. m. ob 4. popoldne se vrši javen ljudski shod v Mostah v gostilni pri »Miškotu» na Selu. Dnevni red: Gerentstvo v Mostah in splošni politični položaj. — Govore drž. poslanec dr. Ravnihar, dež. poslanec Gangl, Adolf Ribnikar in več drugih.
IV. redni občni zbor »Adrije« v Pragi se vrši v četrtek. 22. febr. ob 8. uri zvečer »u ku-fiho oka« z običajnim sporedom.
»Klub slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja, da se vrši vsredo dne 21. t. m. ob 8. uri
zvečer v društvenih prostorih »Adrije« klubova seja. Na dnevnem redu je razgovor o proračunu ministrstva za javna dela. Gostje vabljeni! — Odbor K. S. T. se obenem zahvaljuje za poslane podpore: g. J. Javornik, veletrg. z lesom v Žalni 15 K in g. F. Vydra, tovarnar v Pragi 20 K.
LJUBLJANA.
Jaz Pierreta, ti Pierrot. Vladalo je res harle-
kinsko življenje, pod razkošnim naslovom spajalo se je vse v harmonično celoto, ki se je o-sredotočavala v veselem, brezskrbnem veselju, v kratkih trenotkih prelestnega življenja. Vse je živelo, okolica te je spominjala brezskrbnega življenja, ko pozabiš vse, ko živiš, ko se zabavaš in ne misliš na jutršnji dan. Plulo je pravo harlekinsko življenje, življenje iz onih časov, iz onih bajk, ki si jih gledal na steni, in kaj zato, pij, poj, pleši in vživaj — pa tudi ako umira jutn Pierrot, ko gleda veselje in življenje pierrete! Smej se bajazzo! Najboljši obisk, najboljše razpoloženje, to je obilježje letošnje Sokolove maškarade. In kdor je prišel, se je zabaval, lahko je vskliknil, da ne pozna niti pusta niti posta, živel je življenje harlekinov, Pierro-tov in Bajazzov, pa tudi ako jutri zapoje: In ako tudi izgubiš colombino, smej se Bajažzo! Vse to življenje je vladalo pozno v noč, v rano v jutro, brez nesporazumljenja, v nebeškem, harlekinskem razpoloženju! Tako je končala letošnja največja pustna prireditev in prišel čas dolgočasne pepelnične srede!
Shod ljubljanskih državnih uradnikov se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Ilirija«. Na dnevnem redu je uvrščenje Ljubljane v višji razred aktivitetnih doklad. Pričakuje se obilne udeležbe.
Društvo inženirjev v Ljubljani. V četrtek dne 22. t. m. ob 8. zvečer sestanek »pri Roži«. Predava ing. M. Kasal: Avstrijski predpisi za železobeton v primeri s predpisi drugih držav.
Zasačena tatica. Dne 16. t. m. je bila v Kla-dezni ulici posestnici Jeri Černivčevi iz Savelj z vozička ukradena pločevinasta posoda z mlekom in šest pomaranč. Slučaj je pa hotel, da je to opazila neka gospa ter javila policiji, ki je včeraj osumljenko zaslišala in je ta tatvino — ker jo je vsled dokaza morala — priznala. Policija je tatici ukradeno posodo odvzela in jo dobi lastnica nazaj.
Kratek obračun. Včeraj sta se v neki gostilni v Trnovem sprla dva ključavničarja. Ker eden ni hotel v gostilni pokazati svoje fizične moči, je svojega nasprotnika poklical na dvoboj ven ter z njim temeljito obračunal.
Nepreviden voznik. Včeraj popoldne je nek hlapec čez Sv. Petra most peljal voz smrek tako neprevidno, da je zadel v mostno ograjo in jo tako poškodoval, da so jo morali delavci takoj priti popravit.
V znamenju alkohola. Snoči se ga je bil neki tkalec tako nasrkal. da si, ko je šel mimo stražnice na Karlovški cesti, ni mogel kaj, da ne bi bili razbil šipe. Mož se izgovarja, da to ni napravil namenoma, marveč, da ga je alkohol zanesel v vrata, kar je naposled tudi verjetno.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 120 Macedon-cev, 50 I3olgarov, 100 Hrvatov in 22 Ogrov, nazaj je prišlo pa 14 Slovencev, 30 Hrvatov je šlo v St. Vid na Koroško, v Nemčijo pa 10 Črnogorcev in 30 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Dijak trgovske šole Fran Tejkal je izgubil poštnohranilno knjižico, katero je našel monter Radivoj Jereb.
Kinematograf »Ideal«. Spored za sredo 21. in četrtek 22. febr. t. 1.: Romanje po Japonskem. (Krasen naravni posnetek). 2. Preljubez-njiva žena. (Komično). 3. Odkupnina blaznosti. (Ginljiva drama). Samo zvečer: 4. Kaznjenca št. 10 in 13. (Velika drama iz kaznilnic od znamenite Nordiskfilm & Co. Dolgost filma 1000 m.) 5. Little Hans vojak v kolonijah. (Ve-lekomično.) V petek, 23. februarja specialni večer z zanimivim sporedom, med drugim »Trust« detektivski roman z lepo opremo, ko-lorirana veseloigra »Ljubezen zmaga«. Teta Ana Marija, amerikanska veseloigra »Samomor Schulzerja«, zelo komično in »Pifke in levi«, velekomično. Od sobote 24. do pondeljka 26. februarja izbran mešan spored: Amerikanska učinkovitost »Prerija v ognju«, velekomične učinkovitosti »Nauke in Fric« in amerikanska komična učinkovitost »Gobezdavka«. P. n. občinstvu priporočamo, da si ogleda ginljivo dramo »Odkupnina blaznosti« jn krasni film »Kaznjenca št. 10 in 13.
Koncert »Slovenske Filharmonije« in velika slanikova pojedina se vrši danes (sreda 21. t. m.) v restavraciji južnega kolodvora (Jos. Schrey). Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
TRST.
Glede nove nemške gimnazije v Trstu je
nastalo v slovenskem časopisju povsem napačno javno mnenje. Glasilo Nemcev »Triester Zeitung« namenoma neče prav raztolmačiti tega^vprašanja, dasi so ji razmere dobro znane. Časopisje namreč trdi, da hoče vlada ustanoviti v Trstu popolnoma novo nemško gimnazijo, medtem ko ta druga nemška gimnazija že faktično obstoja in gre le za poslopje, v katerem se nastani sedanja nemška realna gimnazija. V to svrho je torej odkupila vlada od mariborskih šolskih sester poslopje njih bankerotnega liceja. Čuje se, da nameravajo mariborske šolske sestre popolnoma se izseliti iz Trsta in opustiti vse šolstvo, ki so ga dosedaj podpirale v Trstu. Vzrok temu je dejstvo. da so prodale poslopje liceja, kjer so bile nastanjene.
Radodarnost c. kr. centralne vlade za Nemce v Trstu obstoja torej v pripravljanja poslopja za realno gimnazijo. Nemci imajo namreč sedaj v Trstu popolno gimnazijo s 14 razredi in tej je prideljena realna gimnazija s 3 razredi. Ti dve gimnaziji imata namreč se začasno za sedaj skupnega ravnatelja, a imata vsaka popolnoma svoj učni načrt, ker realna gimnazija se znatno razločuje od gimna-
zije starega tipa. Ko se torej realna gimnazija razširi v par letih v štiri, pet itd. razred-nico, tedaj se tudi ravnateljstvo loči in postane realna gimnazija popolnoma samostojna druga nemška gimnazija. Tako se ustanavljajo nemške šole v Trstu, in za to gimnazijo je določeno poslopje, ki ga je država kupila za 1,000.000 K od šolskih sester.
Država in italijansko šolstvo v Trstu.
Država vzdržuje Italijanom v Trstu popolno italijansko državno obrtno šolo in navtično akademijo. Torej potrosi za italijansko šolstvo v Trstu več, nego za slovenske šole, katerim plačuje le borih deset učiteljev. Naravnost škandal je, da vlada za manj Nemcev v Trstu razpolaga kar z milijoni in za Italijane — katerim daje itak občina vsega v izobilju — tudi z miljoni in stotisoči, medtem ko meče 60.000 Slovencem, le drobtinice. »Piccolo« se ima kaj malo pritoževati, da država ne skrbi za italijansko šolstvo v Trstu, saj se spominja na jesen, ko se je govorilo, da prevzame država mestno italijansko realko. Tedaj so Italijani zagnali grozen krik, da ne puste podržaviti italijanske realke:	Iredenda! Torej
Italijani v Trstu ne marajo ničesar od avstrijske države in so odklonili najmanj milijon od avstrijske vlade.
K otvoritvi »Marijinega doma « v Trstu.
V nedeljo so otvorili v Trstu »Marijin dom«. Stavba sicer ne reprezentira za I rst kaj posebnega, dvorana ni posebno velika, vendar za razvoj nižjih slojev zadostna. Stavbo je blagoslovil škof Andrej Karlin, nakar se je vršila slovesna otvoritev. S tem činom se skuša klerikalizem v Trstu zajesti, toda odločilnega vpliva ne bode zadobil nikdar. To je pač že spoznala lahko tudi tržaška duhovščina. Če hoče tržaška duhovščina pred narodnim bojem postaviti na program kulturni boj — potem je na napačnem potu za Trst.
■ ■ ---------------
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek se poje krasna lirska opera »Rusalka« (za Par-abonente). — V soboto zopet opera »Rusalka« (za nepar-abonente). — V nedeljo popoldne velezabavna burleska »Milijon« izven abonementa. za lože par; zvečer opereta »Ca-ričine aniaconke« izven abonementa, za lože nepar.
Odborova seja »Matice Slovenske dne 17. februarja 1912. Od zadnje odborove seje so zborovali znanstveni odsek v prisotnosti tajnika Jugosl. Akademije v Zagrebu, prof. Manoj-loviča, dalje knjižni odsek in agitacijski odsek. Letošnja glavna skupščina bo dne 17. marca ob 10. uri dopoldne. — Odobri se zapisnik zadnje odborove seje ter pri tem kostatira, da ni pisatelja, ki bi za »Slov. zemljo« spisal Štajersko v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. — Predlog o zvišanju članarine se odkaže odseku za izpremembo pravil. — Razpravlja se o pra-šanju, ali bi Matica mogla imeti knjigarne za poverjenike. — Za 1. 1912. izide 1. Zbornik (dr. :Slebinger, Bibliografija; Remeš: Korespondenca M. Kuralta in A. Linharta.) 2. Narodne pesmi. 3. Prevod »Spominov iz mrtvega doma« Dostojevskega. 4. Knezova knjižnica s prispevki dr. Laha, Milčinskega, Premka itd. in z Ile-šičevo razpravo »Ideja slovenskega naroda.« -5. Peterlin-Petruška pesmi »Po cesti in stepi«. (). Letopis s posebno statistično in narodnogospodarsko vsebino. — Za slovensko knjigo, ki bi jo za 1. 1912. izdala »Matica Hrv., ni primernih rokopisov.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
VITEZ B1LINSKI SKUPNI FINANČNI MINISTER.
Dunaj, 20. februarja. Cesar je imenoval Predsednika poljskega kluba viteza Bilinskega skupnim finančnim ministrom. Ta vest je izne-nadila tem bolj vso politiško javnost, ker se je njegova kandidatura pojavila šele v zadnjem trenutku. Ko je bil včeraj Bilinski pri cesarju v avdijenci, zatrjeval je, da se je avdijenca tikala samo položaja v gališkem deželnem zboru. Resnica pa je, da mu je cesar ponudil finančni portfelj, katerega je Bilinski tudi takoj prevzel. Bilinski odloži svoj deželno- in državnozborski mandat. V četrtek bo zaprisežen in Prevzame takoj vodstvo skupnega finančnega ministrstva.
Dunaj, 20. februarja. Vsled imenovanja skupnim finančnim minstrom je vitez Bilinski odložil tudi svoj delegacijski mandat in postal obenem član gosposke zbornice.
Krakov, 20. februarja. Poljski listi obžalujejo odstop Bilinskega od predsedstva poljskega kluba v državnem zboru, ker se je ravno njemu posrečilo doseči edinstvo v klubu. Kot njegovi nasledniki se imenujejo bivši finančni minister Korytowsky, dalje vitez Abrahamovicz in lvovski župan dr. Leo.
PARLAMENTARNO.
Dunaj, 20. februarja. Glavno delegacijsko Nasedanje se prične 16. aprila skupno s poveli-konočnim zasedanjem državnega zbora.
Dunaj, 20. februarja. Avstrijski parlament snide k rednemu zasedanju 5. marca ter bo zboroval do 25. marca, v tem času reši samo kartelno vprašanje. Pred veliko nočjo se začno Počitnice, ki bodo trajale do 16. aprila, ko se snide državni zbor zaeno z delegacijami.
t AEHRENTHAL.
Dunaj, 20. februarja. Sekcijski šef zunanjega ministrstva grof Esterhazy bo imenovan v najkrajšem času avstrijskim poslanikom v Ber-*jnu, ker dosedanji poslanik grof Szeheny zapusti svoje mesto.
KHUEN NA DUNAJU.
Dunaj, 20. februarja. Jutri dospe ogrski mi-nisterski predsednik Khuen zopet na Dunaj, kjer bo konferiral z avstrijsko vlado glede svojih pogajanj z opozicijo. V četrtek bo zastopal ogrsko vlado pri Aehrenthalovem pogrebu.
KRIZA V PULJSKEM OBČINSKEM SVETU.
Pulj, 20. februarja. Z ozirom na odstop puljskih občinskih svetnikov, ki pripadajo urad-ništvu vojne mornarice odlože tudi slovensko-hrvaško občinski svetniki, šest na številu, svoje mandate, vsled česar izsledi razpust puljskega občinskega sveta.
KITAJSKA.
Peking, 20. februarja. Zatrjuje se, da se je med Sunjatzenom in J uanšikajem dosegel popo-len sporazum. Nova kitajska republikanska u-stava obsega 70 točk, ki se krijo z ustavo združenih držav severoameriških.
RAZNO.
* Strop se je udrl. Essen, 20. febr. V kraju Selle se je med službo božjo udrl strop ter je bil en ministrant nevarno ranjen.
* Bomba — ali blamirana komisija. Ljubno, 20. febr. Posebna komisija, sestavljena iz državnega pravdnika in višjega državnega komisarja je preiskala bombo, ki so jo našli na kolodvoru v Selztalu. Bombo so imeli privezano na dolgi vrvi in so jo hoteli spraviti do eksplozije. kar se jim pa ni posrečilo. Končno so se ojunačili in inženirji so z vsemi mogočimi varnostnimi pripravami odprli grozovito mo-rilno orodje. Vsebina je bila star, popolnoma neraben element za električno baterijo.
* Državljanska vojna v sredini Afrike. London. 20. februarja. Brzojavke iz angleške j Vzhodne Afrike poročajo, da je prišlo na meji belgijske države Kongo in pokrajine Uganda v bližini Albertovega jezera do krvavih spopadov med domačini. Ta pokrajina je bila do a-prila 1. 1. pod angleškim gospodstvom, pozneje jo je pa Angleška proti kompenzacijam odstopila Belgiji. Kakor se sliši, je bilo 295 ljudi obglavljenih in več sto potopljenih v jezeru. Med prebivalstvom je izbruhnila prava revolucija. Ljudstvo je umorilo svojega kralja in 200 njegovih privržencev. Pri drugem spopadu je bilo umorjenih nad 500 domačinov. Angleške oblasti so odposlale parnik na Albertovo jezero, da ščiti Evropejce, obenem pa so odposlale angleške oblasti tudi 200 vojakov v vstaško ozemlje.
* Vstaja v Mehiki. Mehika, 20. febr. Vstaši se pripravljajo v 18 državah za vojaške operacije. Pri San Pedru je padlo dne 17. febr. v neki bitki 28 mož.
* Med Eskimi v Grenlandiji. Ztiani švedski raziskovalec severnega tečaja Oton Nor-densjiild je bil že večkrat pohitel v ledene kraje na severu naše zemlje in raziskoval njih znamenitosti. Pred kratkim je imel o teh krajih na Dunaju predavanje, kjer je pripovedoval o onih krajih in njih prebivalcih. Leta 1909 se je peljal s parnikom do zahodne Gronlandije. V precej severno ležečem Holstenborgu je stopila majhna ekspedicija na suho, da biva za nekaj časa v tej eskimski naselbini. Holstenborg ima jako slikovito lego; napreje opaziš z morja ka-menitne hiše, za katerimi se skriva prava eskimska vas. Iz tal poganjajo samo travnate bilke, zelišča in nizke rastline, ki se plazijo po tleh. Kadar prihrume prvi zimski viharji, je tudi tega bornega rastlinskega življenja konec. V tej mali naselbini je imel Nordenskjold priliko, da je opazoval redek naravni pojav: dne 17. junija je solnce popolnoma mrknilo. Eskimi so bili že brali v svojih koledarjih, kdaj mrkne solnce, in so si preiskrbeli z dimom počrnelega stekla, da so lahko neovirano opazovali nebesni pojav. Iz Holstenborga je ekspedicija nadaljevala po-
tovanje v takozvanem ženskem čolnu, ki je bil zelo prostoren. Ker je bil čoln lahek in izgotovljen iz kož, so ga brez težave nesli po suhem. Ekspedicijo je vodila pot mimo prekrasnih fjordov in resnih, veličastno slikovitih pokrajin skozi dolg fjord v notranjost dežele, do velikega ledu v notranjosti dežele, ob mnogih jezerih brez odtoka. Najprej so se morali voziti 40 kilometeov daleč po reki v notranjost in potem je bilo treba peš prekoračiti še 70 kilometrov, kar so dovršili v dveh dneh. Med potovanjem ni nikdar snežilo, toplota se je včasi dvignila do 20 stopinj gorkote. Nikdar ni Nor-denskjolda na tečajnem potovanju vročina tako nadlegovala kakor tedaj. Tla so bila pregr-njena s smaragdnim plaščem iz zelene trave in često so se pojavljale črede severnih jelenov. Eskimi so posnemali njih glasove in jim moleli nasproti drogove, da bi jih jeleni smatrali za rogove; s tem so jelene privabili in polovili. Ker ekspedicija ni bila pripravljena na daljšo pot, se je morala vrniti. Krenila je proti jugu in čez dva tedna je bila v Holstenborgu. Odtod je šla še južneje do Godthaaba, v bližini katerega so sledovi starodavne kulture, ko so pred tisočimi leti zasadili deželo Vikingi po Erikom Rdečim. Prelestne pokrajine čarajo potovalca. Z gor se pomikajo ledniki in na jugu se blesti zelenje edinega Gronlandskega gozda, ki obstoji iz skupine majhnih dreves. Pri Godthaabu so tudi rudniki in zlasti pridobivanju kriolita ima dežela mnogo zahvaliti; s kriolitom napravijo toliko dobička, da lahko nastavljajo zdravnike, ustanavljajo šole in skrbe za druge prosvetne potrebščine. Prebivalci Godthaaba, edinega »mesta« na Gronlandiji, so osem mesecev ločeni od sveta; toda vedno si poiščejo priliko, da se zabavajo s svojimi listi in književnostjo, ki se vedno bolj širi, kajti razmeroma le malo Gronlandcev ne zna brati in pisati. Daši je priroda na severu resna in mračna, vendar ni mogla odvzeti Eskimom njih veselega, otroškega značaja, ki jim daje priložnost za vedno sveže veselje.
II. odprto pismo*’
Prečastitljivemu gospodu
Antonu Koblarju, župniku in dekanu
v Kranju.
Kar nam sinov rodila je slovenska mati,
značajev najlepših Ti nisi...
Tako si siten, ljubi prijatelj,kakor podrepna muha. Ne jenjaš in ne jenjaš izlivati iz svoje gorenjske golide gnojnice na me in »zadevaš me tako v živo«, da sem prisiljen »razkrinkati se« zopet.
Pred vsem Ti naznanjam, da sem obogatel po Tvojem leposlovnem delovanju zopet za dva leposlovna Tvoja izraza: goflja in larfa. druge n. pr. liberalec, brezverec, far, glas iz pekla — sami koblarizini! — utisnil sem si ponovno v spomin. Tudi Tvoj vzgojevalni način je neka posebnost: napadaš nekatere liste radi njihove pisave, obenem pa objavljaš spise, ki se Ti zde pohujšljivi! Ali se ne bojiš, da se Ti s tem po-hujša kak Tvoj bacek? Ali ni dosti, da je spis objavil nasprotni list? Splošno se mi zdi, da premalo moliš ...
Objavil si nadalje, da župnik g. Meško mene ne pozna in da je zvest pristaš S. L. S. Jaz tudi ne poznam g. Meška osebno, sodim ga pa po ugledu, ki ga uživa v slovenski javnosti in njegovih spisih. Zato pa smem reči, da bi izstopil g. Meško takoj iz zveze s kranjskimi klerikalci, ako bi si ogledal dodobra kranjski klerikalni muzej »Babilon«. Ta »Babilon« ima v svojem temelju pristno 16% žlindro, v svojih notranjih prostorih pa galerijo slik smrad-ljivih pošasti, ki žrejo iz polnih korit in zlatih skled, drže se pa v bestijalni svoji strasti vseh sedmih poglavitnih grehov, med katerimi da-
*) Za to notico je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor to zahteva zakon.
jejo prednost tistemu, ki bolj streže njihovemu poželjenju. Seveda so to kamrice, v katere nima vsak upogleda in ustopa, vsled česar vidimo med ožlindranci nekatere dobre poštenjake in poštene backe. No, o tem bodem razpravljal ob drugi priliki podrobno.
Nadaljujoč »svoje razkrinkavanje« spominjam Te tiste dobe Tvojega življenja, v kateri je pameten tudi Tirolec, kakor pravi naše ljudstvo. Takrat si si dal veliko opraviti z nekim »farjem«, ki pa« ni bil nihče drugi, kot bogo-slovski prof. dr. Ant. Mahnič v Gorici. Ker je 1. 1894 v »R. K.« obsodil geslo: »Bog in narod!« učil si naše Slovenke, kako naj postopajo radi tega z dr. Mahničem. Slučajno sem dobil Tvoj sestavek za pismo na dr. Mahniča: »Prečastiti gospod! Ker sva slišala praviti, da odobravate geslo: »Bog in narod!« pod katerim so se združili najboljši kranjski duhovniki, da se ubranijo novodobnih framazonov in sovražnikov našega naroda, naročiva se za pol leta na »Rimskega Katolika«. Dobro bi bilo, ko bi tudi »Katolik« imel na čelu zapisano to krasno geslo.« Dr. Mahnič je spoznal namen tega pisma in je naročnino vrnil. Ali si ga že prosil odpuščanja?
Še eno zgodbico za danes iz Tvojega »delovanja« zoper stanovske tovariše. Tisti čas si opisoval prav drastično ljubavne^ razmere g. Mihaela Trčka, ki je bil župnik v Šmartnem pod Šmarno goro. Ljubljanske dame, katerim si Ti to pravil, so jele dvomiti o Tvoji vrednosti. Mislile so si: »Kako si upa nam v obraz kaj takega govoriti? In on duhovnik zoper duhovnika?« Danes še pomnijo to Tvoje razkrinkavanje in pravijo: »Fej«! Ali si upaš pogledati sedaj v obraz svojemu kolegi, istemu g. Trčku, ki je dekan v Šmarju? AH ni to madež v sv. katoliški cerkvi?!
Želim, da uporabiš 40danski post za svoje izveličanje in Te lepo pozdravljam.
Bog in narod!
Tvoj
Anton Berce, župnik sorški.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.  Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Nnjmarjfil znesek 50 vinarjev. PIs* menim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri roitllii oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; znnanjl inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Klavir se ceno proda v Zeljarski ulici 11.   ? 156—2
Prodam kokoši štajerske pasme, dobre za nesenje po 6 do 8 kron in jajca za valenje po 16 vin. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 161—1
Odda se za majev termin, ali pa takoj
stara gostilna
===== s koncesijo =====
na dobrem glasu, v najbližji okolici Ljubljane ter na zelo prometnem kraju. Natančneje v »Prvi anončni pisarni11, Frančiškanska ulica 8.	159
Stara dobro idoča
mala trgovina
s špecerijskim blagom v Ljubljani
na zelo prometnem kraju se takoj pod zelo ugodnimi pogoji odda. Za prevzetje zadostuje 2000 K gotovine. Več se poizve v „Prvi anončni pisarni11, Frančiškanska ulica 8.	160
— 128 —
rim Champdiversom k stolpu. Honorč je zbudil ječarja, ki je spoznal v Odetti angelja. ki ga je bil obiskal tistega jutra. Človek v plašču je vročil ječarju pergament, zapečaten s kraljevim pečatom: dovoljenje jetniškega obiska.
Ječar se je priklonil. Vsi so vstopili. Ustavili so se pred vrati celice. Ječar je držal sve-tilko. Champdivers je prižgal debelo voščenico in potegnil za vsak slučaj bodalo. Kralj je stal nepremično.
— Poslušajte, oh, poslušajte! je šepetala Odette. Ta grozna tožba mi trga srce. Kako ječi in plaka. kako umira! ... Odpri! Odpri, ječar, ukazujem ti!...
XVIII.
Plemič Passavaiit.
Ječar je ubogal. Vrata so se odprla. In O-dette je zapazila, tresoč se po celem telesu, mladega moža na kolenih na zemlji, ki je iztezal k nji roke in upiral v njo zmedene oči. Champdivers je zarenčal kletvico. Kralj je trepetal. Ječar je stal nepremično in opazoval ta prizor, ne da bi kaj razumel. Odette se je sklonila nad jetnikom in izgovorila besede upanja in rešenja, ki so ji prekipevale v duši.
Jetnik je vstal. Z bolestnim začudenjem je motril ljudi, ki so se spustili v njegov pekel. Oči so mu obstale na Odette, govoriti je hotel, ali ni našel besede, ki jo je hotel izreči; le počasi in vroče je sklenil svoje izsušene roke kakor k molitvi, ki je bila trpkejša od ječanja in tožbe.
Odette se je obrnila h kralju:
— Oprostiti ga moramo, je dejala.
— 125 —
če, poln srčne hvaležnosti in duševnega miru. Vodil jo je po vseh kotičkih in ji vse pokazal in razlagal; hodila sta po škofijski palači, kjer so se vršila ponavadi posvetovalna zasedanja, po obširnem zverinjaku, kjer so bili za trdnim železnim omrežjem tigri in levi. oskrbovani od kopice stražnikov, ogledala sta si veliko kapelo, ki je presegala po lepoti vseh ostalih sedem za domačo potrebo, dalje pekarijo, slaščičarno, tkalnico preprog, kopalnice, knjižnico 7 debelimi manuskripti, ki jih je zbiral Karl Peti; sprehajala sta se po vrtovih in dvoriščih: dvorišča za perotnino so bila tam, dvorjansko dvorišče, dvorišče, kjer so v turnirjih lomili vitezi sulice in končno obsežno zbirališče za dvorno posadko...
Le vrtovom in palačam kraljice se nista nikdar bližala.
Kajti Odette je čutila in vedela, da jo Izabela sovraži.
Tudi pustega zemljišča v čegar ozadju se je dvigal hidelonski stolp sta se ogibala; pa kolikor bolj je kralj odganjal Odette od tega kraja. toliko bolj je rastla njena radovednost.
— Sire. je dejala, kaj se nahaja v tem stolpu, ki je kakor strašilo?
— Jetniki! je odgovoril kralj
 Jetniki? se je zdrsnila Odette. In kaj so
storili?
— Ne vem, je mračno odgovoril kralj.
Strašna beseda je to bila, kajti Karl je dobro vedel, da se tu gode stvari v korist monarhije ... Odette pa se ni dala odpraviti. Bilo je, kakor da bi jo stolp vlekel k sebi, da ji zaupa skrivnost. Vedno se je bližala znova in znova
Hiša Saint-Pol.	32
Pušpan
za okras vrta, jako lep, visok 20 do 25 cm, za daljavo 200 do 250 m, dalje žlahtne vrste
jabolčnih in hruševih drevesc
in večjo množino že rabljenih, a v dobrem stanu se nahajajočih različnih zabojev prodaja po zmernih cenah IVAN BALOH, posestnik in trgovec v Mostah, p. Žirovnica, Gorenjsko. 160
Jiljsla tiara
: v Ljubljani
HnilllllllllHII
11*•••••••11 tl II
• IIMIhllllMIIII
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
a □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ O
Narodna kavarna46.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prest.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
V
DAN
u
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah BPrva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
Kolodvorska restavracija SCHREY.
Danes pepelnično sredo
velika pojedina slanikov.
======== Slovenska filharmonija. =====
Iztoč SALVATOR PIVA (Monakovo).
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Z velespoštovanjem
Josip Schrey, restavrater.
Angleško skladišče obleki
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek
za gospode in dečke, ter oblekce za otroke.
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dama in deklice, ter berolinskih .............................-	in	pariških	modelov........................
Cene priznano nizke!
V
Izdelki solidni.
iSSSSšl1m;
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
O
□
Delniška družba združenih pivoTaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.
Vabilo k
K. rednemu zborovanju delničarjev
ki se vrši
v nedeljo, dne 10. marca 1912, ob 10. uri dopoldne
v prostorih hotela »Ilirija" v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
SZFOZEBEHD :
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega poslovnega leta.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Volitev novega upravnega sveta.
4. Izvolitev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
5. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1912.
Upravni svet.
§ 17. pravil.	Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas.
§ 18. pravil.	Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja,	se	morajo	naložiti	naj-
kasneje šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pristojeČih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s še ne zapadlimi kuponi.
§ 19. pravil.	Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti legitimaciji.
Kot založna	mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem trgu, Ljubljanska	kreditna	banka
v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu.	162
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
TsS; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ReKz
Stritarjeva, ulica. štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4110
2 0
— 126 —
tej stari pošasti, okoli katere je tulil veter in se zdelo, da zamolklo ječi v noč ...
Nekega mesečnega večera se je Odette kratkomalo odločila: iti k stolpu, postaviti se pred njega in ga vprašati: kaj hočeš od mene, skalna prikazen? ... Honore de Champdivers je torej oblekel usnjeni oklep, vtaknil bodalo za pas in krenila sta po stezici, shojeni od ječarjev preko suhe trave proti stolpu ter se ustavila pred železnimi vratmi.
Odette se je tresla; molk ju je obdajal...
Naenkrat pa je zaječal glas, prošnja, ki je prodirala iz daljnih globin, iz osrčja stolpove-ga. Nekaj trenutkov je trajalo ječanje in zopet je zavladala tišina.
— Oh, je šepetala Odette, mrtvi ječi pod težo mrtvaškega kamna.
Champdivers, prestrašen nad njenim drgetom, jo je urno odpravljal proč. Ali ona je bila zvedela skrivnost Iiidelone. Nekdo je bil tam živ zakopan, nekdo, ki je hotel živeti, nekdo, ki je klical na pomoč ... fantastične misli so vstajale v nji. bilo ji je, kakor da ji prihajajo nasproti sanje iz davnih, davnih dob ...
Objemala je glavo z rokami in iskala: ta glas, ti obupni klici na smrt obsojenega, ki hoče živeti mi udarjajo na možgane. Od kod jim znano? Kje sem jih slišala? Zakaj mi krčijo moje srce? ...
Oktobrskega jutra se je opogumila in se napotila sama k znožju stolpa. V zijajoči črni odprtini odprtih vrat je zapazila orjaško kari-atido, izklesan relief, nepremičen v svojem položaju, z nožem za pasom. Ogromna masa, naslonjena na zid je delala strašen vtis... Naen-
— 127 —
krat je Odette zapazila, da se je podoba premaknila, napravila gib in uprla vanjo svoje oči, bil je ječar. Zmedena in nevedoč, kaj dela je stekla k njemu, vrgla mu zlat in vprašala zasopla:
— Vedeti hočem, kdo joka. kdo toži vse noči v teh podzemeljskih ječah ...
— Jetnik, je dejal ječar, tako presenečen od blesteče deklice, da je izpustil tolar na zemljo.
— Jetnik! je vprašala zapovedujoče, kak jetnik?
— Državni jetnik!
— In koliko časa se že nahaja v tem grobu? Govorite!
— Eh, — dvanajst let... da dvanajst let.
— Nesrečnik!... Torej se je postaral pod tem kamenjem! Ali je star?...
— Star? Ne. Štiriindvajset ali petindvajset let mu mora biti...
Odette je odhitela z grozo v srcu. Petindvajset let! In dvanajst let v ječi! Torej od trinajstega leta v objemu smrti!... Državni jet-ni! Kaj je vendar mogel zakriviti hudega otrok proti državi?
Od tega dne ji živi mrlič, zakopan v hide-lonskem stolpu ni dal spati. Kamor je šla, kamor se je obrnila, povsod je slišala milo tožbo: pridi, reši me, umiram!...
Na dvoru so opazili, da mora snovati O-dette de Champdivers s kraljem skrivne načrte. Razburjenost je zavladala po palači. Odette je prosila. Kaj? Nihče ni vedel. — Cel teden se je obotavljal kralj. Ko pa je osmi dan padla noč, se je ogrnil v plašč in krenil z Odette in s sta-
„DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan, ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Gramaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankel, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunacher, Carapo Marzio, Retingcr, ulica Grumulo,
Schimpir, državna železnica. Geržina, Rojan,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šeglllin, ulica Industria,
Sckovar, Vojašnični trg, Schmelzer, južni kolodvor,
Ivan Treven, Bazovica pri Trstu«