VRTNAR Robert  Lafont
Vrt urejen med žlebovi — prikrito
blago utripanje žile —
dihal bo svojo noč podob
dokler milina ki vstaja iz vode
sončne luči ne popije.
Jaz pa
svetloba iz sanj narošena
znova bom zgradil razumne stolpe
ki so jih sence zrušile.
Po toliko mukah  vrtinčastih  rekah
in od nestrpnosti razkuštranih puščavah
v sebi odkrivam zamišljen vrt
s prstjo
umirjeno kakor perut jerebice
ki  svoj  čas  sem videl jo  v sreči trave
z alejami
vitkih cipres ki kipijo v ljubezni
in z lajanjem psov ki zvečer
objema postavljanje zarje.
1227
Jaz znam
z zeleno prosojno roko
zatvornicam ključ od slasti podariti
in našemu mesu
izmeriti žejo po bolečini.
Prišel boš
in jaz te od vedel bom v uto kjer sto tisoč let poželenj plahuta in najini srci zaplešeta ples umirjeni ples poganske modrosti.
Glej, pravim
da staremu grehu je treba postaviti jez
da stopaj
spokojna po stezah vode
v meni
dotlej   da  slavila bo  zmago  moja  modrost
ta veliki kos zelenega sonca
na plodnih dlaneh užitka.
1228