PRIMORSKI dnevnik je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni •Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. a- c 0*- X «■ V-'- o Gì c ,-j O r-: rn o >7 r C5 n X 7=7 c j> c_ :—: X x> Ti r <_ 7“ m c X- X n ./ {_ L- r-i m ••r. o <; i> | j> j> TO,p,“rgmpapoov,r" Cena 600 lir - Leto XLI. št. 5 (12.037) Trst, nedelja, 6. januarja 198 Cr- tD Jutri prvi dve srečanji zunanjih ministrov ZDA in SZ Prepoved vesoljskega orožja kamen spotiKc v ženevskih pogovorih Shultza in Gromika Andrej Gromiko George Shultz ' .^'NEVA — Danes bosta prispela v Ženevo zunanja ministra SZ Gromiko ln ZI>A Shultz, da bi sedla za pogajalsko mizo in se domenila o nadaljevanju P°gajanj o razorožitvi. V Ženevo so uprte oči vsega sveta, saj se vsi dobro za Ved a jo, čeprav si o uspehu pogovorov nihče ne dela utvar, da je od tega srečanja v marsičem odvisen mir v svetu. Gre obenem za prvo neposredno srečanje na visoki ravni med predstavniki SZ in ZDA, odkar se je SZ umak-lula. s pogajanj o evroizstrelkih in o medcelinskem jedrskem orožju. V Ženevi bo govor tudi o omejitvi in prepovedi vesoljskega orožja, vprašanje, ki n ,|SC 7,asti pri srcu Moskvi. O poteku pogovorov samih (dve srečanji v po-edeljek in dve v torek) bo najbrž vladala stroga tajnost, obe strani pa bo-a objavili poročili o pogovorih komaj po koncu pogajanj. Kakorkoli že, o uspehu in kratkoročnih rezultatih srečanja Shultz - Gromiko si nihče ne dela u yar, vsi pa se zavedajo, da je pomembno že dejstvo, da sta sedla za isto mizo. Stališče SZ MOSKVA — Tako kot v Washingtonu tudi v Moskvi gledajo na ženevske pogovore z dobršno mero skeptičnosti. Med svojim dvodnevnim pogovorom se bosta Gromiko in Shultz morala domeniti o načinu, kako obnoviti pogajanja o jedrskem orožju, ki so jih Sovjeti enostransko prekinili potem ko je NATO postavil prve evroizstrelke na evropskem ozemlju. Gromiko bo zahteval pogajanja tudi o omejitvi ali celo prepovedi vesoljskega orožja. Edina pozitivna novost ženevskega srečanja je torej ta, da je do srečanja sploh prišlo, saj medtem ni bilo rešeno niti eno samo vprašanje, ki razdvaja obe velesili, še več pridružilo se je še vprašanje vesoljskega orožja, za katero se ogreva predsednik Reagan. Nobenega dvoma ni, da bo prav vprašanje vesoljskega orožja v ospredju sovjetskih zahtev. V zadnjih tednih so v Moskvi večkrat jasno poudarili, da je glavni cilj novih pogajanj prepoved vesoljskega orožja, saj bi v primeru, da bi ZDA vztrajale pri razvijanju tega sistema, vsako pogajanje o omejitvi jedrskega orožja na našem planetu bilo nesmiselno. SZ je vedno zagovarjala strogo ravnovesje v oborožitvi in bi morala odgovoriti z razvojem lastnega sistema vesoljskega orožja, če bi ZDA vztrajale. Dejansko pa bi se spričo svoje nekoliko zastarele tehnologije SZ znašla v hudih težavah, saj bi razvoj vesoljskega sistema oborožitve močno obremenil sovjetsko gospodarstvo. Stališče ZDA WASHINGTON — V srečanju, ki ga je ameriški predsednik Reagan imel s predstavniki parlamenta, je šef Bele hiše jasno povedal, da si ne pričakuje velikih uspehov od prvega srečanja med Shultzom in Gromikom, vendar pa dodal, da so ZDA trdno odločene, da spet spravijo v pogon pogajanja za učinkovito nadzorstw nad oborožitvijo. V Washingtonu podčrtujejo, da bi bil že uspeh, če bi se Shultz in Gromiko domenila o dnevnem redu nadaljnjih pogajanj o jedrskem in vesoljskem orožju. Niti tak rezultat ni zagotovljen, če je predstavnik Bele hiše imel za potrebno, da pove, da bo najbrž potrebno še eno srečanje med Gromikom in Shultzom, preden se bosta obe velesili uradno domenili za nadaljevanje dialoga. Vse to dokazuje, da se v Washingtonu zelo dobro zavedajo, da so izhodišča povsem različna. Že od šestdesetih let so vsa pogajanja temeljila na domnevi, da je najboljše jamstvo za varnost in mir ravnovesje oborožitve: obe velesili sta bili namreč močno izpostavljeni in nebogljeni pred morebitnim jedrskim napadom. Marca 1983 pa je Reagan začel zagovarjati drugo strategijo: ustvaritev vesoljskega obrambnega sistema, sistema satelitov, ki bi lahko iz vesolja prestrezali izstrelke, namenjene v ZDA. S tem bi postali vsi medcelinski raketni sistemi zastareli. V to smer gredo sedaj vsi ameriški napori, čeprav so v znanstvenih krogih dokaj skeptični glede tega, ali je tak sistem sploh uresničljiv. Danes ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu 22. DAH EMIGRANTA Pozdravi : Giuseppe Pascolini župan občine Čedad don Emilio Cencig v imenu kulturnih društev Sledil bo kulturni spored Scalfaro potrdil popolno sodelovanje tajnih služb FIRENCE — »Molk je zlat!«, trdijo preiskovalci, ki skušajo razodeti o-zadje predbožičnega pokola na brzcu 904 Neapelj - Milan, in se tega pravila tudi strogo držijo. Kakršna koli izjava tisku, pripominjajo, bi utegnila škodovati preiskovalnemu postopku. Njihovo delo je torej ovito v popolno skrivnost in zvedeti je bilo mogoče le nekaj podrobnosti. Na primer, da sta namestnika tožilcev Chelazzi in Vigna zaenkrat nehala romati iz zapora v zapor na zasliševanje skesanih ali neskesanih fašističnih teroristov; da preiskovalci z največjim zanimanjem prelistavajo fascikel o tatvini 50 kilogramov razstreliva, 200 metrov vžigalne vrvce in 40 detonatorjev v kamnolomu pri Roccastradi (Grosseto) mesec dni pred atentatom na železniško progo Firence - Bologna spomladi 1983; in da so specialisti znanstvenega oddelka policije pobrali vse prstne odtise v vagonu, kjer je počil peklenski stroj, da jih primerjajo s tistimi v osrednjih arhivih. Bolonjski namestnik državnega tožilca Marino je medtem prejel od notranjega ministra pismo, v katerem mu Scalfaro zagotavlja razpoložljivost tajnih služb za sodelovanje s preiskovalci s pripombo, da so ti organizmi tudi vsega zaupanja vredni. Pismo je značilno, v kolikor takšne razpoložljivosti ni bilo vselej v preteklosti, kar je dal dr. Marino jasno razumeti časnikarjem. Dodal je, da danes ni več takšne nevarnosti kakršno je pomenila Gellijeva tajna loža P2. O preiskavi kot taki dr. Marino ni črhnil, je pa rekel, da povezuje povojne pokole v Italiji skupna nit in da je najbolj značilna veza med njimi okoliščina, da nobenega od teh atentatov ni še bilo mogoče jasno opredeliti. Bolonjska skrajnolevičarska radij-ka postaja Underdog je včeraj javila, da so agenti 30. decembra v okviru preiskave o pokolu na brzcu 904 preiskali domove »nekaterih tovarišev in nekaj političnih sedežev revolucionarne levice v glavnih središčih Umbrije« ter to označila kot hudo in absurdno provokacijo. Pripomnila je, da gre za izrazito fašistično dejanje, ki je povezano z interesi ameriškega imperializma. Ledena ujma tudi v Trstu Val polarnega mraza, ki je zajel vso Italijo in Evropo nasploh, ni prizanesti niti našemu mestu. Medtem ko so v samem mestu namerili »samo« 5 stopinj pod ničlo, je temperatura na Krasu ponekod zdrknila na 10 stopinj pod ničlo. V naši deželi so zabeležili tudi najnižjo temperaturo v Italiji: na mejnem prehodu pri Beli peči, ki je sicer znan po svojih nizkih temperaturah, pa je živosrebmi stolpec kazal celo —25 stopinj Celzija. Naša slika je bila posneta na Rusem mostu Zenska namiznoteniška A liga Na sinočnjem gostovanju v košarkarski C-l ligi Gladek uspeli Krasa Dragocena zmaga Jadrana restósi' £redvidevai na naihnv- Krasova de •djučni^81 način Preds stva ■ „^az,1 namiznoteniš minutah rf„kordnem času-magalo n 80 z gladk tale v C ghari in tako p skušaln0Vem ^u, v kt zone P°noviti uspeh iz Prešit Pravo * bl lahko vi ri,rl rut"be-re šest potnikov. Vanj je s pnštolo v roki stopila tudi Ometta Mays in zahtevala, da jo pilot pelje v Rio de Janeiro. Nastal je preplah, okrog 30 potnikov je zbežalo skozi izhod na rep>u, Maysova je nekajkrat ustrelila in laže ranila 32-letno stevardeso Janette Rivera iz New Yorka. Ko so žensko agenti onesposobili, so na letalu bili le še otrok, dva moška in potnica. Kako je Maysova lahko stopila na boeing s pištolo? Stekla je mimo metal detectorja, dva policista p>a za njo in tedaj je potegnila iz žepja pištolo ter si z njo utrla pot do letala. Vsa zadeva je trajala nekaj ur: med pogajanjem Maysove z oblastjo sta boeing poleg stotin policajev obkolili tudi dve protiteroristični enoti. Prva nagrada novoletne loterije v znesku 500 milijonov lir šla rimskemu dobitniku Na finančnem ministrstvu so pravkar izžrebali srečko, ki je dobitniku prinesla pol milijarde lir (Telefoto AP) RIM — Ob enih zjutraj se je končala serija sobotnih varietejskih oddaj »Fantastico 5« na prvem kanalu RAI, ki je bila povezana z novoletno loterijo. Posestniki šestih srečk, ki so ustrezale šestim najboljšim propev-kam v zaključnem delu tekmovanja, so bili tako kar štiri ure in px>l na trnih, preden so zvedeli, koliko denarja jim gre. Prva nagrada v znesku 500 milijonov lir je šla imetniku listka F 237620 iz rimske pokrajine, druga — 480 milijonov — listku P 297760 iz milanske pokrajine, tretja — 450 milijonov — listku B 131169 spjet iz rimske pokrajine, četrta — 420 milijonov — listku Q 344194 — iz pokrajine Fr osinone, pietà — 400 milijonov — listku P 943636 iz neapeljske pokrajine in šesta — 350 milijonov — listku L 407646 iz piokrajine Piza. Poleg srečne šesterice je prišlo na svoj račun še 194 imetnikov srečk: 40 jih je prejelo po 100 milijonov lir, 154 pa px> 35 milijonov. Gre za tolažilne nagrade, ki pa le niso mačje solze! Med tistimi, ki jim je bila na klon jena sreča, je tudi Tržačan (ali Tržačanka), ki je z listkom tretje kategorije B 095110 pwspravil 35 milijo- nov lir. Drugih nagrajencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini ni, poč pa je 100 milijonov lir šlo piosestniku srečke A 348721 iz Trenta. Več novopečenih milijonarjev imajo Benetke, sicer po je levji delež šel Rimu pred Milanom. Vsega je bilo z loterijo oddanih 12 milijard 81 milijonov 600 tisoč lir. Srečk je bilo pjrodanih 15.909.841 za 31 milijard 819 milijonov 682 tisoč lir proti 16.488.993 za 32 milijard 977 milijonov 866 tisoč lir lani. Vseh 200 srečk, ki so pomnožile vrste milijonarjev, so izžrebali na finančnem ministrstvu s pomočjo kovinske košare in pnosebnega elektronskega apparata v navzočnosti pomočnika glavnega ravnatelja oddelka za izredne prihodke Armanda Castane. Po žrebu so prvih šest listkov s tajnim px>stopkom povezali z imeni prav toliko finalistov ptopjevkarskega tekmovanja. Lepe denarce so prislužili tudi prodajalci izžrebanih srečk, sicer od 300.000 lir (za listek, ki je veljal 35 milijonov) do 5 milijonov (za listek, ki je prinesel dotičnemu p»l milijarde). Začasna rešitev glede Hainburga DUNAJ — »Nihče ne trdi, da je Avstrija nekakšen otok svetnikov, vendar moram reči, da o kakšnem projektu še nikoli nismo tako dolgo razpravljali kot o gradnji elektrarne v Hainburgu. Začelo se je že pred tremi leti,« je na izredni seji vlade dejal kancler Fred Sinowatz. Soglasno je bil sprejet odlog kakršnih koli del na tem spx>rnem koščku spodnjeavstrijske zemlje, v bližini češkoslovaške meje do letošnjega marca. Kar v pjraksi pomeni — najmanj do decembra, kajti zakon o zaščiti narave v tej deželi prepoveduje poseko gozdov v kateremkoli drugem letnem času kot v zimi. Od gradnje vodne elektrarne na Donavi v Hainburgu vlada ne odstopa, zato pa so istočasno sprejeli sklep tudi o ureditvi nacionalnega parka in v e-najstih točkah posebnega programa »Hainburg« med drugim sklenili u-stanovitvi posebno komisijo, ki jo bodo sestavljali znanstveniki, eksporti za posebno živalstvo in redko rastlinje, ki bodo v sodelovanju z ljudmi iz zveznega ministrstva za zdravstvo in varstvo okolja poiskali »miroljubno rešitev«, takšno namreč, da »ne bo nikomur niti nasprotnikom gradnje e-lektrame, niti tistim, ki jo želijo zgraditi, podla krona z glave«. Člani avstrijske vlade so se tudi izrekli zoper vsakršno sankcijo proti ministru za kmetijstvo Guentherju Haidenu (opozicija je namreč zahtevala njegov odstop) in se zavzeli za podaljšanje pogodb, ki so jih v posebno delovno skupnost združene sklenile tri avstrijske firme (Voest Alpine, Andritz in Elin-Union) z DOKW (donavske elektrarne) za izdelavo konstrukcije turbin. V komisiji, ki jo bo vlada v kratkem imenovala — kdo bo njen pred- sednik še ni povsem jasno, najverjetneje pa dr. Kurt Steyrer, minister za zdravstvo in varstvo okolja, bodo »ljudje, ki se spoznajo tako na energetiko kot na probleme varstva okolja,« je dejal Sinowatz na tiskovni konferenci po seji vlade, na kateri je bila tolikšna gneča, kakršne v Avstriji zlepa ne pomnijo. Čutiti je bilo nekakšno olajšanje pri kanclerju in njegovem namestniku dr. Norbertu Stegerju (sicer ministru za industrijo in predsedniku zvezne FPOE), ker »je kriza koalicijske vlade rešena.« Ali bo zdaj v hainbrrških gmajnah zavladal vsaj začasni mir, po vsej verjetnosti še nikomur ni jasno. Morda se bodo vsaj tisti najbolj vneti zaščitniki tamkajšnjih gozdov, ki so prebili pod milim nebom božične in novoletne praznike v mrazih globoko pod ničlo vrnili na svoje domove, v službe in na študij. Vsekakor bo še lep čas širom po Avstriji ostala tema pogovorov minuli 19. december, ko je v spopodih med demonstranti in policijo purišlo tudi do manjšega prelivanja krvi, žolčno se bo razpravljalo o spodnjeavstrijskem svetniku za varstvo okolja dr. Ernstu Brezowskem, ki je prvi dvignil roko za začetek trebljenja hamburških gmajn in o ministru za notranje zadeve Karlu Biechi, ki je tistega spornega dne — 10. decembra leta 1984 — moral spraviti v pogon svojo eksekutivo, da je na željo vlade in delodajalca, donavskih elektrarn, varovala 90 drvarjev, da so zmogli v miru posekati prve tri hektare gozda. BARBARA GORIČAR Faranda in Morucci sta bila proti umoru Alda Mora RIM — Tudi včeraj se je prizivni proces zaradi umora Alda Mora nadaljeval z zasliševanjem Adriane Farande, ki je sklenila, da se ogradi od rdečih brigad, tako kot njen tovariš Valerio Morucci in da pove, kakšen je bil njen delež v teroristični dejavnosti rdečih brigad v sedemdesetih letih. Pri teta Faranda ni omenila niti enega imena članov vodstva BR, s katerimi je takrat sodelovala. Opisala je zadnje žolčne razprave, ki sta jih imela ona sama in Morucci z ostalimi člani vodstva rdečih brigad : onadva sta namreč vztrajala pxri tem, da je umor Alda Mora nesmisel in v nasprotju z dotedanjo linijo RB. Morov umor bi nujno privedel do okrepitev protiteroristične dejavnosti preiskovalcev, kar bi bilo za oboroženo borbo usodno, kot se je v resnici tudi zgodilo. Faranda in Morucci se nista udeležila umora, pač pa sta sodelovala še pri umoru sodnika Tartaglioneja in telesne straže demokristjanske-ga proslanca Galloneja, nakar sta izstopila iz rdečih brigad in se obvezala z vodstvom, da bosta odšla iz Rima. PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL Danto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30> goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. LESIMI pi er bruno rozzo s.r.i. ^ GREDI ^ LETVICE ^ NAVADNA in POKLOPNA VRATA ♦ OBLOGE in IZOLACIJE (STIFERITE) ♦ PODI VEZAN LES AVI O E MARINI ter velika izbira novih artiklov 34074 TRŽIČ (GORICA) — Ul. A. C. COLOMBO 51 Telefon: (0481) 72916 — Telex: 460156 Brzojavka predsednika F-JK ministru za ekologijo Alarmi stične vesti o onesnaženosti severnega Jadrana so neutemeljene Za razvijanje prijateljskih odnosov Februarja pobratenje med Vidmom in Mariborom TRST — Predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi ponavljajočih in delno neutemeljenih časnikarskih kampanij, ki postavljajo v ospred-je, da je »zdravstveno stanje« severnega in srednjega Jadrana nezadovoljivo zaradi znanih pojavov, ki jih povzroča masovna prisotnost tako imenovanih 'rdečih alg’, do česar je prišlo predvsem proti koncu lanskega poletja. To svojo zaskrbljenost je predsednik Biasutti izrazil v brzojavki, ki Jo je odposlal ministru za ekologijo Biondiju in predsednikom dežel Vene- o. Lombardija, Emilija - Romagna in Marke. v njej predvsem obžaluje, da se po- Sporazum o skupni obrambi pred točo stopil v veljavo 26. oktobra 1984 TRST — V Uradnem vestniku F-JK štev. 115 (20.12.1984) je objavljeno, da je 26. oktobra 1984 prišlo do izmenjave ratifikacijskih dokumentov o konvenciji med italijansko republiko in SFR Jugoslavijo o skupni obrambi pred točo, ki je bila v Trstu podpisana 6. aprila 1982; njeno ratifikacijo je omogočil odlok predsednika republike štev. 286 7. dne 13. aprila 1984, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 188 z dne 10. julija 1984. V skladu s členom 14, drugim odstavkom, je konvencija stopila v veljavo 26. oktobra 1984. Omenjeni člen določa tudi, da spora-zum velja deset let in se bo tiho podaljševal za enako obdobje, če ga nobena od pogodbenic ne odpove. jav obravnava na vseh institucionalnih ravneh kot da bi zadeval celotno Jadransko morje, obenem pa dodaja, da je za rešitev tega vprašanja potreben koordiniran nastop vseh obalnih dežel, pri čemer je treba upoštevati jas-snc in različne potrebe posameznih področij. Biasutti nadalje ugotavlja, da generične vesti, ki niso poglobljene in večkrat neutemeljene o kakovosti jadranskih voda, čestokrat po^ vzemajo vsedržavna in mednarodna sredstva množičnega obveščanja, kar povzroča neutemeljene bojazni in veliko škodo za turizem. Predsednik F-JK tudi poudarja, da je deželna obala že vrsto let pod strogim nadzorstvom prav z namenom, da bi se preprečili podobni pojavi, ki povzročajo veliko škodo ne samo turizmu, ampak tudi ribolovu. Po raziskavah, ki so vzdolž deželne obale v teku že deset let (v 27 kontrolnih točkah je bilo zbranih preko 50 tisoč podatkov) je razvidno, da je raven motnosti, prostega kisika v vodah in presojnosti, optimalna in v skladu ne samo z državnimi normami, ampak tudi s strožjimi predpisi Evropske gospodarske skupnosti iz leta 1976. V tem pogledu je zelo zgovoren naslednji primer o dobri kakovosti voda vzdolž deželne obale: v obdobju (točno 4. septembra lani), ko so pred plažami v Romagni namerili največje količine tako imenovanih 'rdečih alg’, je oceanografska ladja 'Litus', ki je bila oddaljena eno miljo od miramarskega gradu, izmerila prosojnost vode, ki je bila preko 16 metrov. • Kot smo že zapisali, je deželna vlada namenila knjižnicam, ki imajo deželni ali pokrajinski pomen letne podpore. Namenjena vsota znaša 500 milijonov lir; 80 odst. vsote je namenjenih javnim knjižnicam. Podrobneje je vsota takole porazdeljena: 18 milijonov je namenjenih avtomatizaciji knjižnic. Od skupne vsote je 13,7 odst. namenjenih knjiž- F-JK še vedno v ledenem objemu TRST — Tudi včevaj se je po vsej Furlaniji - Julijski krajini nadaljevalo o mrzlo vreme z rahlim sneženjem in močnimi sunki burje v Trstu. V ju-anjih urah so v Vidmu (kjer je snežilo) namerili pet stopinj pod ničlo; pri nr>a^-i ']czerih. je bil° sicer topleje kot dan prej: izmerili so le 11 stopinj poa melo na Trbižu pa je ponoči živo srebro padlo nia minus 10 stopinj. Zelo mrzlo, toda brez sneženja, je bilo tudi v Kami ji: v Forni di Sopra' in v Saurisu Arri110 14 stoPinj pod ničlo, za stopinjo bolj mrzlo pa je bilo v 'Ravasclettu; v mnpezzu so namerili minus 8 stopinj, v Tolmeču pa minus 5 stopinj. Sneg, ki je v jutranjih urah padal nad nižinsko Furlanijo, je v glavnem skopnel že do-po-dne; p° 11. uri je začelo rahlo snežiti tudi na Trbižu in na Nevejskem sedlu, zaradi tega je prišlo do težav v prometu. Nove investicije v sektorju informatike i TRST Deželna uprava F-JK bo nia predlog odbornika za finance Rir.aldi-uP]la nove aparature, ki so potrebne za popolno avtomatizacijo osnovnih r 11Z J v srednje-malih občinah in njihovih konzorcijih, v gorskih skupnostih in v arugih javnih ustanovah. Na tak način bo v teku letošnjega leta dokončana esmcitev sistema ASCOT, ki povezuje skupine občin in jim nudi službe, s atenmi že razpolagajo večje občinske uprave. Obenem se bo z novimi elek-onskimi aparati začelo uvajanje informativnega sistema za turizem (SIT), Ki predvideva avtomatizacijo postopkov turističnih in letoviščarskih ustanov in drugih organizmov tega sektorja. Od tega bodo imeli uporabniki velike koristi, saj bodo lahko izvedeli za razpoložljivost prostih mest v raznih turističnih krajih s tem, da se bodo obrnili na enega od turističnih uradov. Investicija za celotno operacijo tehnološke posodobitve in razširitve informativnih sistemov presega 2,3 milijarde lir. nicam na Goriškem; 22,1 odst. knjižnicam v Pordenonu ; 18,4 odst. knjižnicam na Tržaškem in 42 2 odst. knjižnicam v videmski pokrajini. Posebno podporo prejmejo na novo ustanovljene knjižnice. Dežela je namenila prispevke muzejem, večje vsote pa za popravilo ali izgradnjo knjižnic in muzejev. Tako bo Občina Oglej prejela 600 milijonov za preureditev bivše šole na Trgu Capitolo v občinski muzej. Prav tako bo Goriška pokrajina prejela 600 milijonov lir za preureditev hiš Doraberg in Tasso v muzej. Obe poslopji sta na griču Grada. V hiši bodo namestili tudi muzej o prvi svetovni vojni. , VIDEM — Delegacija videmske občinske uprave, ki jo je vodil župan Angelo Candolini, se je v prejšnjih dneh mudila v Mariboru, da bi v podrobnostih določila program slavnostnega pobratenja med obema mestoma, do katerega bo prišlo v Vidmu v soboto, 23. februarja. Z njim — potem ko se je pred leti pobratila z Beljakom — bo videmska občinska uprava sklenila program, ki si ga je zastavila z namenom, da bi tudi na tak način razvila prijateljske odnose z obmejnima državama. Na srečanju med delegacijama — mariborsko je vodil predsednik skupščine Slavko Soršak — je bilo anticipirano, da bo dokument o pobratenju predvideval specifične pobude za sodelovanje na kulturnem, znanstvenem, gospodarskem in športnem področju tudi preko obeh univerzitetnih ustanov, gospodarskih zbornic in turističnih uradov. Pred slavnostnim pobratenjem, ki bo 23. februarja v Vidmu, bo skupna seja videmskega občinskega sveta in skupščine občine Maribor, kateri bosta predsedovala oba predsednika; uvodoma bosta orisala značilnosti istitu-cionalnih sistemov in organizacijske ureditve mesta, čemur bodo sledila poročila o občinskih dejavnostih na šolskem, socio-sanitamem in kulturnem področju ter v sektorju ekološke zaščite. TREBA JE ZNATI IZBRATI Za izbiro prave banke je več razlogov in eden od njih je učinkovitost njenih storitev PRAVO BANKO i Vsi klienti tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste so 2. januarja 1985 imeli na svojih tekočih računih in hranilnih knjižicah vpisane obresti in vse operacije, ki so jih opravili do 31. decembra 1984 CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Ko se učinkovitost in tehnološki napredek merita z dejstvi TONE SVETINA Med nebom in pefrfom —_______________336.___________________ »Najbrž imaš prav, Karlo. Ne vem, zakaj hočejo tvojo kožo.« »Danes mojo, jutri pa tvojo, Batog, o tem sem trdno prepričan.« »Motiš se, Karlo, ti si jim trn v peti, z menoj bodo že našli skupen jezik. Tanja mi je povedala, kako stoje stvari. Ti si jim zrasel čez glavo, ti veš stvari, o katerih najraje ne bi razpravljali, stare račune imate hred seboj. V nekem kriminalnem romanu sem bral Poglavje z naslovom Odstranite pričo.« »Odšel bom z mirnim srcem in spokojen. Vidva ® kurirjem Savom pa bosta kmalu plesala tako, kot bodo drugi žvižgali.« Batog je namrščil čelo in pomigal z brki. »Nikoli, Karlo. Jaz sem tu politična oblast! Mi vemo, kaj delamo. Vodstvo odreda mora ostati tu in jim omogočiti, da bodo mimo grizli svoj sir po luknjah in čakali na svobodo.« »Motiš se, Batog, oba s Savom bosta prišla za menoj, če ne bosta padla na tla in se posula s pepelom.« Karlo je odložil orožje in se odžejal. »Utrujem sem, Batog, in žalosten, brez moči in volje. Razočaran sem nad vsemi. Nikogar ni, ki bi se potegnil zame, nihče me ne brani. Ne vi v štabu ne bratje in sestre in ne prijatelji. Za vaše napake sem žrtveni kozel. Na žalost spoznaš ljudi šele takrat, ko si v nesreči.« »Bolijo me tvoji očitki, tovariš, toda ladjo, ki tone, zapusti vse živo. Človeka, ki izgublja, pa se boje, kot bi bil kužen, če bi se potegnil zate, bi me čakala enaka usoda. Tako te prepuščam vodi, ki te je vzela. Vem, da znaš plavati in upam, da boš v kratkem na suhem. Ne želim pa, da bi se uresničila tvoja prerokba. Največ, kar lahko napravim zate, Karlo — v znak hvaležnosti, da se nisi nikoli vtikal v moje posle — je, da ti priredimo v štabu poslovilni večer, ki te bo prepričal, kako smo te imeli radi in da nimamo ničesar zoper tebe. Sam ti bom spekel potico iz moke, zaplenjene Nemcem. Pek sem, in to dober pek, Karlo. Tudi Stane je pek in Daki tudi. Mi peki smo dobri in mehki ljudje, gnetljivi kot moka. Mnogo boljši smo od kovinarjev, ki so trdi, da o intelektualcih, ki jim manjka stik z zemljo in tudi stvarnostjo, ne govorimo.« »Vesel bom, če boš pripravil človeško slovo. Ne bi rad odšel iz domačih krajev pregnan kot potepuški pes in ožigosan za surovino. Rad sem imel vse, s katerimi sem bil skupaj v boju.« »Ne sekiraj se, Karlo,« je postal Batog nenadoma ganjen, da so se mu orosile oči. »Res smo naredili nekaj napak, pa ne namenoma, vse smo naredili v dobri veri, da delamo prav. Kdo je razširil med ljudstvo vse to obrekovanje, ne vem. Spor z Italijani in farji pa streljanje nedolžnih — to so dali na veliki zvon. Pa te preiskave in posebni poročevalci korpusa, kot bi se v odredu ugnezdil gestapo...« »Sedaj je, kar je, Batog. Da bom imel mimo vest, mi povej: so te kdaj na okrožju — ko si hodil k Tanji — opozarjali, kritizirali ali rekli kaj drugega, kar bi izboljšalo stanje v odredu in odnose med nami?« »Nikdar, Karlo. Ti si bil vzrok za kritiko. Če bi imeli kaj resnega, bi zamenjali štab odreda v celoti, tako pa ti greš, mi ostanemo.« »Dobro je, da grem, če se bo kaj spremenilo.« »Mislijo, da se bo, v resnici pa se ne bo. Batog jim bo prej ali slej polomil vratove, perutnice pa sem jim že postrigel. To so mojstri zahrbtnega boja. Za odprt spopad na sestankih pa niso sposobni. Tu se bodo srečali s komisarjem Batogom, ne z Očkom, kot si mislijo.« »No, saj tudi jaz nisem za tak spopad,« je dejal Karlo. »Vojak sem, ki ga politiki zlahka uženejo; sem pa trmast, sam pri sebi mislim, da imam prav. Za svoje prepričanje bi se dal razsekati na koščke.« »Saj se ti ne bo treba, Karlo, svojo kožo si poceni odnesel. Bodi vesel, da odhajaš.« »To me pomirja. Kdo ve, kako jo bosta odnesla vidva s kapetanom Savom in Pišot, ki ni ničesar kriv.« V teh dneh do 25. januarja Predvpisi - težka preizkušnja za naše otroške vrtce in šole V državnih otroških vrtcih, v osnovnih in v nižjih srednjih šolah potekajo te dni predvpisovanja otrok v prve letnike oziroma v prve razrede. Predvpise v januarju in — za višje srednje šole — v februarju je med lanskim šolskim letom odredila minister za šolstvo Franca Falcucci, da bi s predhodnim vpisom lahko hitreje porazdelili razrede in učno osebje ter se tako izognili zamudam in zavlačevanjem ob začetku novega šolskega leta. Ta namera je ostala resnici na ljubo lani zgolj na papirju. Ob začetku letošnjega leta je bil namreč kaos z imenovanji učnega o-sebja nič manjši kot v preteklih letih. Predvpisovanja imajo vsekakor za našo narodnostno skupnost velik pomen. Predvpisi so že dober pokazatelj poznejšega realnega vpisa in številčnosti naših prvih razredov. Prav zaradi tega jim naša skupnost vsako leto posveča veliko pozornost. Zadnje čase so prizadevanja za čim večji vpis v naše otroške vrtce in osnovne šole še večja zaradi stalnega upada rojstev v tržaški pokrajini, ki je nemalo prizadel tudi našo skupnost. Manjše število rojstev se logično pozna tudi pri zmanjšanem številu vpisov. V zadnjih dveh letih je padlo število vpisanih v prve razrede slovenskih osnovnih šol pod 200 enot; vpisi v vrtce v zadnjih letih napovedujejo krčenje števila vpisov v naše šole še najmanj za dve leti. Bodočnost naših šol skratka ni nič kaj rožnata. Prav ta spoznanja nam narekujejo, da se še več angažiramo v času vpisov in pred vpisov v otroške vrtce in v šole. Z vpisom v otroški vrtec zaživi otrok skupaj z vrstniki v slovenskem okolju. Otroški vrtec je tako-rekoč odskočna deska za poznejši vpis v slovensko šolo. Statistike iz preteklih let pa nas opozarjajo, da se določeno število otrok pri prehodu iz otroškega vrtca v šolo »izogne« slovenski šoli. Take primere bi morali s pomočjo diskretnega posredovanja učnega o-sebja, združenj staršev in tudi kulturnih društev pri starših omejiti na najnižjo možno mejo. Ta prizadevanja bi morali usmeriti že sedaj, ob pred vpisu. Slovensko šolo čaka skratka do 25. januarja, datuma, ko bodo zaključili predvpisovanja, res težka preizkušanja. Med tržaškimi trgovci in jugoslovanskimi kupci Ni več kot v prejšnjih časih »Slabo vreme nam je pokvarilo to soboto. Kljub temu pa smo imeli nekaj obiskovalcev in vidni so tudi prvi znaki, da se nekaj premika. Mislim, da lahko zremo v prihodnost z določeno mero optimizma.« Tako je v pogovoru s kronistom izjavil včeraj dopoldne premražen trgovec Terezijanske četrti, ki je do pred nekaj leti delal predvsem z jugoslovanskimi kupci. In nekaj pričakovanja, da bo odprava depozita prinesla nove čase za tržaško trgovino je bilo opaziti v vsej četrti. Kljub burji, ki je zateglo zavijala okoli vogalov in nosila manjše snežinke, so pogumnejši kramarji odprli svoje stojnice na Trgu Libertà pred železniško postajo, se premraženi prestopali, zaviti v debele vetrovke, z volnenimi kapami eli kučmami na glavi, in debelimi rokavicami na prezeblih rokah in zaupljivo gledali v vsakega mimoidočega, ki bi lahko bil potencialni jugoslovanski kupec. Morda zaradi vremena, ki je tudi redke mimoidoče sililo, da so si kar najbolj hitro poiskali nekoliko zavetja in toplote na zaprtem prostoru, se pred stojnicami ni ustavil nihče. Zato pa je bilo opaziti nekaj več živahnosti v trgovinah. Reporterju, ki se je skušal preleviti v jugoslovanskega kupca in ki je radovedno po izvedoval po koliko plačujejo dinarje, koliko stanejo kavbojke te ali one znamke, so prodajalci in lastniki odgovarjali z nevsiljivo vljudnostjo, včasih v slovenščini, včasih v. srbohrvaščini, včasih v neki težko doumljivi spakedranščini, ki pa očitno zadostuje za sporazumevanje-. »Vtis imam, da so redki kupci, ki so se pojavili v tem tednu, prišli predvsem na ogled in skušajo razumeti, ali se jim nakup splača, dognati ho čejo, kje so cene bolj ugodne,« je pojasnjeval trgovec. In isti vtis je imel tudi reporter, saj je v raznih trgovinah opazil večkrat iste potencialne kupce, kako so povpraševali c cenah različnih znamk kavbojk (kaže, da gredo sedaj najbolj v promet carrera), o ceni za posamezne kavbojke ali za nakup večje količine hlač iz temnoplavega grobega blaga. Prizorov, ki so bili še pred tremi leti običajni, včeraj dopoldne ni bilo opaziti. Nobenega kupca, ki bi bil natovorjen z zavoji, paketi in plastičnimi torbami ni bilo na ulici, tu pa tam pa si vendarle opazil skupinico treh ali štirih mlajših, ki so stikali po trgovinah in včasih kupili pol ali celo ducat kavbojk. »V teh dneh so me že vprašali za večje količine cenenih kavbojk,« je pojasnil reporterju zgovorni trgovec, »zlasti po tistih, ki imajo manjše defekte in stanejo zato manj. Prodajalkam sem zato naročil Mraz in burja zajela tudi naše kraje Takega mraza v januarju Italija ni doživela že od tistega daljnjega leta 1920, so ugotavljali ljudje in meteorologi, ko so poslušali, ali pa tudi dajali vtesti v zvezi s temperaturo in snežnimi me teži, ki so zajeli predvsem srednjo in južno Italijo in povzročili, da jo promet na številnih cestah povsem onemogočen (tudi z verigami) in da so nekateri kraji še vedno povsem odrezani od ostalega sveta. V naši deželi ni bilo tako močnih snežnih metežev, ceste v Furlaniji so sicer zaledenele in močno nevarne, avtomobilistom pa priporočajo seveda verige. Lahko pa rečemo, da je prav naše kraje zajel močan val polarnega mraza, ki je v nekaterih krajih dosegel tudi 20 in še več stopinj pod ničlo. Tu na Tržaškem nismo dosegli takšne številke. Ker pa se je preteklo noč oglasila burja, ki je dosegla tudi sunke do 110 in 120 km na uro, smo imeli vsi občutek, da takšnega mraza res še nismo doživeli. V mestu je termometer v nočnih urah med petkom in soboto kazal pet stopinj pod ničlo, na Krasu je dosegel mraz tudi 10 stopinj pod ničlo. Burja je vse to seveda še podkrepila tako, da so se včeraj Tržačani podajali zdoma le, če je bilo to res potrebno. Poštni uradi, ki so bili v teh dneh naravnost oblegani od vseh tistih, ki so želeli poravnati račune za televizijo, telefone, za stanarino itd., so bili skoraj prazni, če pa je že bilo kaj klientov, je šlo čakanje hitro od rok. Včeraj niso bile odprte banke. Kakšna škoda, saj bi si bi! marsikdo prihranil čakanje v dolgih vrstah, ki mu ne bo ušlo, čim se bo vreme izboljšalo. po katoliškem božiču. Slovesen obred ob spremljavi zbora bo ob 10.50 v cerkvi sv. Spiridiona. Danes popoldne ob 17. uri pa bo na sedežu pravoslavne skupnosti tradicionalno praznovanje »badnjaka«, božične vilje. Danes zaključek božičnih prireditev Danes se bodo zaključile božične prireditve. V Tergesteu bo ob 11. uri koncert dua Giuliana Križman in Elisabetta Buffolini, ob 12.15 bo na Trgu Unità shod godb Refolo, Triestinissima in salezijanske godbe, v Avditoriju pa bodo ob 11. in 16. uri ponovili »Glasbeni variete s Po-dreccovimi lutkami. Javna predstavitev Tudi pomoli v pristanišču so bili včeraj v ledenih oklepih načrta za Glinščico Promet po tržaških ulicah je bil včeraj v zgodnjih jutranjih urah manjši kot sicer ob sobotah. Predvsem pa je pripeljalo v mesto malo avtov iz okolice, v glavnem s Krasa, kjer so bile ceste zaledenele. Že v zgodnjih jutranjih urah so gasilci posuli glavne ceste s soljo, tako, da se je sneg kmalu stalil in ni bilo nevarnosti poledic. Avtobusi, ki vozijo na rednih progah v tržaški pokrajini, so tako redno o- pravljali svojo službo ter so imeli več potnikov kot sicer, saj so se tisti, ki so morali v mesto, raje poslužili teh prevoznih sredstev, kot svojih avtomobilov. Pozanimali smo se na obmejnih blokih tržaškega področja kako je kaj tam potekal promet. Z izjemo bloka pri Fernetičih, kjer so zabeležili nekaj več avtomobilov, kot sicer, so nam z ostalih blokov odgovorili, da je bil promet normalen, oziroma manjši, kot sicer ob sobotah. Skozi bloke so privozili le avtobusi rednih avtobusnih linij, potnikov v teh je bilo bolj malo. Tudi vlaki so pripeljali redno, z majhnimi zamudami in z njimi je prišlo, za soboto, relativno malo potnikov. Razen manjših trčenj, ni prišlo, po podatkih, ki smo jih prejeli do večjih cestnih nezgod in nesreč. Avtomobilisti so v takšnem vremenu bolj pazljivi ter vozijo počasneje in bolj previdno, kot sicer. Meteorologi pravijo, da bosta mraz in pri nas tudi burja trajala še nekaj dni, potem pa, da se nam obeta izboljšanje, oziroma vsaj zvišanje temperature. Težave so bile včeraj zopet v tržaškem pristanišču in ob obali, kjer so morski valovi pljuskali na obalo in na pomole in tako povzročili da so se le-ti prekrili z ledom. Tudi gasilci so imeli precej dela z odstranjevanjem visečih strešnikov in ometa, ki bi sicer lahko padel na mimoidoče, ali na avtomobile. Do prvih popoldanskih ur so imeli kakih štirideset posegov. Med najzanimivejšimi naj navedemo poseg na dvorišču šole Petrarca v Ul. Rossetti, kjer je burja načela stoletno drevo, ki se je nevarno nagnilo za 45 stopinj, tako, da so ga morali posekati. Prav tako so morali odstraniti s podstavka v starem rimskem gledališču velik Celibertijev kip, ki se je v burji nevarno premikal. V gledališču France Prešeren bo jutri ob 18. uri javna skupščina, ki jo prireja dolinska občina. Ob tej priložnosti bodo predstavili javnosti podrob.ni načrt varstva Parka Doli ne Glinščice in Zaščitenega področja Pesek. »Mali tabor starih-Béseda 84« danes na Opčinah Jutri pravoslavni božič Jutri bo srbska pravoslavna skupnost v Trstu, kot ves pravoslovni svet, praznovala božič, ki se po starem koledarju praznuje trinajst dni Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA ..................... 80.500 lir MESEČNA......................... 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 Urnik od 9. do 12. ure Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Hranilnica in poso|llnlca na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takočl račun št. 654/23 Na prizorišču letošnjega veselega in uspešnega silvestrovanja »u Douč-ke pod snegom«, se bo danes ob 16. uri predstavila dramska skupina SKD Tabor z Gorupovim besedilom Mali tabor starih - Beseda 84. Ker je prizorišče usklajeno s predstavo in da bi še bolj pritegnili ozračje slovitih zgodovinskih besed naših prednikov, bodo organizatorji pustili v dvorani mize in stolice, da se bodo poslušalci počutili kot na osmici. Vsakdo pa, ki bi rad »pomarendal«, naj s seboj v papirju prinese domač kruh, ocvirke, salamo, sir, suho klobaso itd., in prepričani smo (če je dobrega srca), da bo dobil veliko ocenjevalcev. Za pristno domačo kapljico pa bo posebej preskrbljeno. Izreden kardiokirurški poseg v Trstu V tržaški bolnišnici je ekipa prof. Bianchinija izvedla izreden kardiokirurški poseg na 53-letnem pacientu, ki je bolehal za angino peetoris in je doživel že številne infarkte. Z enim samim posegom je namreč izvedla kar devet »by-passov«, ali nekakšnih žilnih mostov. Posebnost posega predstavlja vsekakor dejstvo, da so tri od teh by-passov izvedli tako, da so uporabili žilo, ki iz srčne odvodnice teče pod grodnico. S to žilo so dejansko povezali aorto s srčno utripaìnico, ki se nahaja globoko v srčni mišici in ki jo je s kirurškim posegam vedno težko doseči. naj vzamejo iz skladišča tistih nekaj sto parov, ki sem jih imel še na zalogi.« Rotacija dinarja se v trgovinah Terezijanske četrti suče med 8 in 8,50 lire za dinar, v menjalnicah pa go kupujejo po 7 do 7.50, odvisno pač od vrednosti bankovca. »Vendar kupcev, ki bi plačevali z dinarji, ni veliko. Več je tistih, ki plačujejo z devizami zlasti markami, pa tudi s šilingi in dolarji,« je pojasnil še zgovorni tgovec in tudi reporter se je lahko na lastne oči prepričal, da so sicer sorazmerno redki kupci raje plačevali s tujo valuto kot pa z dinarji. Obisk večjemu delu trgovin Terezijanske četrti je potrdil, da ukinitev depozita ni pomenila navala, kakrš_ nega smo bili vajeni pred leti. Zlasti v nekoliko elegantnejših trgovinah so prodajalke samevale za pulti, medtem ko je bilo opaziti, vsaj dopoldne, nekoliko več obiska v bolj zakotnih trgovinah z bolj cenenim blagom, medtem ko so v parfumerijah imeli običajni promet. Tu pa tam je reporter lahko prisluhnil razgovoru v slovenščini o kakovosti mila, šamponov, toaletnih pripomočkov... »Očitno takoj po praznikih in ob takšnem vremenu ni bilo pričakovati večjega obiska kupcev, vendar že prej omenjeni znaki kažejo, da se nekaj premika,« je dejal že večkrat citirani trgovec. »Čez dober mesec bomo lahko presodili, ali se bo položaj izboljšal. Upati pa je, da bo tudi občinska uprava nekaj ukrenila, da bodo tuji turisti in kupci bolje sprejeti, da bodo imeli na razpolago nekaj več parkirišč, da bo začela urejati vse to, kar je pač potrebno, da bi se ljudje bolje počutili ob svojem prihodu v mesto. Prepričan sem, da je kriza, ki smo jo preživeli v zad-_ njih letih, marsikoga naučila, da ni mogoče več tako kot v prejšnjih časih...« VOJMIR TAVČAR razstave V prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, razstavlja Franko Vec-chiet. Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava črno-belih fotografij m. natečaja odprta še danes, 6. t. m., v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure. V galeriji Cartesius je do 10. januarja ’85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija. Do 11. januarja bo v umetnostni galeriji Rossori — Korzo Italia 9 — razstavljal slikar Oliviero Cervini. Otvoritev ob 18. uri. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tSkJ ■IM foto-kinoflfll kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettl) TRST Telefon 77-28-96 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 F Tržaška kultura v Parizu: njen obraz nas vedno bolj skrbi Tržaška občina je podpisala z Itati Janškim kulturnim inštitutom v Pa-pJzu konvencijo za veliko manifestacijo o tržaški kulturi, ki bo v Parizu letošnjo jesen. V uvodu konvencije so naštete kul-IJJtiie manifestacije, s katerimi se bo trst predstavil pariški in širši frangiti javnosti. Prav ta prvi del konvencije je sproti*. določene reakcije. Tako je občinska svetovalec Parovel poslal tržaš-5emu županu razčlenjeno vprašanje, tcp navaja nekatere »luknje« pri Predstavitvi tržaškega kulturnega pa udi družbenega in gospodarskega živ-karavel se naprimer sprašuje, olik° 1,° govora v Parizu o dejanski i"zaski stvarnosti, ki ni samo italijan-a, ampak tudi slovenska in ne samo slovenska. Ob branju konvencije si to vpraša-Je Ponovno postavljamo tudi mi, čeprav je priložnosti, da se Trst pred-avi v sej svoji kompleksnosti, vse-akor več. Predviden je na primer seli ‘H-f na. temo »Trst kot stičišče raz-cmh civilizacij in kultur«. Predvideno J studijsko srečanje o tržaški kul-, til v 19. stoletju s posebnim poudar-n at Pa poeziji in prozi. Nadalje je Predvidena fotografska razstava o stu danes in včeraj. Govor bo tudi Rospodarski dejavnosti, možnosti (ne samo ob omenjenih temah) ne bi torej smelo manjkati. Seveda Slovenci v konvenciji nismo nikjer izrecno omenjeni. Če natančneje prebiramo okvirne programe pa le zasledimo neko osnovno tendenco, da se zgodovina Trsta prikaže predvsem v luči trgovske bur-žoazije. Tako so izrecno napisane teme »Tržaški saloni kot zbirališča«, »Družine in njihova bogastva« in še »Velike zavarovalne in plovne družbe«. Sploh je kar se tiče gospodarstva bistvena, če že ne vsa, pozornost namenjena pristaniškim dejavnostim. O novem času govorijo znanstvene dejavnosti, o katerih bo tudi govor. Tu bi vsekakor pritrdili Parovelu, da Trst ne pomeni samo luke in salonov. Bilo je in je to veliko bolj kompleksno mesto. Skratka, ob branju konvencije se naša skepsa veča. Veča se glede na to, koliko bo prikazana slovenska prisotnost. Bojimo se, da bomo ponovno ostali nekaj marginalnega. Prav tako se bojimo, da bo potisnjen v ozadje tisti drugi Trst, ki ni hodil po lakiranem podu in (po starem) v belih rokavicah. Recimo, delavska problematika z vsem svojim kulturnim in političnih nabojem je, vsaj v konvenciji, zamolčana. Govor ni niti o zaledju, kot da je v Trst vse priplulo po morju. Pa še kakšen tak »molk« ni lahko opazili. Res je, da je treba najprej nekaj videti in potem soditi. Vseeno pa je že sedaj dovolj znakov, da bo pač tržaška kultura v Parizu imela takšen obraz, kot si ga zamišljajo naši domači upravitelji. Morda smo prehudobni, čeprav je povsem znano, kakšne obleke ugajajo tukajšnjim u-radnim krojačem . . . Šolo Galvani intenzivno popravljajo V šoli Galvani se po zažigalnem atentatu intenzivno nadaljujejo dela, da bi usposobili za pouk vsaj tiste učilnice, ki jih požar ni neposredno zajel. Dela se bodo nadaljevala tudi danes, tako da bi moralo biti jutri, ko se bo pouk spet začel, vseljivih vsaj osem učilnic, dve ali tri pa naj bi popravili že v prihodnjih dneh. Druge razrede pa bodo začasno namestili po podružnicah šole. Nadaljuje se tudi preiskava Digosa in karabinjerjev, o rezultatih pa doslej zaradi preiskovalne tajne ni nobenih vesti. Včeraj je atentat odločno obsodila tržaška federacija PSI, protestno noto pa so objavile tudi VZPI - ANPI, ANED in ANPPIA. Zapustil nas je Boris Grgič Včeraj nas je zapustil dolgoletni delovni tovariš Boris Grgič. Rodil se je v Padričah leta 1910 v zavedni slovenski družini pri Martinovih. Med vojno je, kot vsi mladi zavedni slovenski fantje o-kusil teror fašizma. Leta 1940 se je poročil s Tončko Kalc, ki je bila prav tako iz Padrič. Potem je moral iti kot vojak v italijansko vojsko. Služil je na jugu Italije. Po padcu fašizma pa je z drugimi slovenskimi fanti šel iz Barija v Jugoslavijo in se priključil Prekomorskim brigadam. Pot ga je peljala najprej na Vis, potem je preko Velebita prišel v Trst. Deloval je v skupim, ki je skrbela za tisk. V partizanih sta bila tudi ostala njegova brata. Tako se je v Trstu takoj po vojni vključil v skupino, ki je začela izdajati Primorski dnevnik. Bil je prvi naš kurir. Iz partizanov je prinesel prvi radio, ki ga je imela redakcija. Na delu je bil vesten in iznajdljiv. Poznan je bil kot vesel človek tako na delu kot v domači vasi, kjer je priredil marsikatero veselo družabnost. Upokojil se je leta 1970. Zapustil nas je po dolgi in mučni bolezni. Svojcem izrekamo sožalje uslužbenci in novinarji Primorskega dnevnika ter Založništva tržaškega tiska. Socialisti kritični do zavezništva KD - LpT Bivši deportiranci iz Buchenwalda bodo aprila obiskali to taborišče dm se je sestalo pokrajinsko Tujstvo PSI, ki je posvetilo sejo P asanju včlanjevanja in vsedržav-, zbiranja prispevkov član- l a.23 samofinansiranje stranke. Po-sWrJmfk° tajništvo pa je za jutri calo vodstva sekcij okoliških ob-tij za določitev kandidatnih list in lnih programov v vidiku bližnjih tipravnih volitev. tudi ocenila krajevni j mjtit Položaj. V oceni političnih sodkov preteklega leta je načelnik t et?ytilske skupine v občinskem sve-} Jr. -Atiiore dejal, da so skušali tr-osn soc'talisti postaviti na nove PjRV&a 3 &žr - 1115 «mio amico 1 TV film 13.00 Šport 14.00 Deejay Television 16.40 Masquerade - TV film 18.40 Hazzard - TV film 17.40 Simon & Simon TV film 19.50 Tom e Jerry - risanka 20.30 L’ultima follia di Mei Brooks Film 22.30 Sport 00.30 Assassinio per cause naturali film TELEPADOVA 9.00 Film 12.00 II mio amico fantasma TV film 13.00 Šport 14.00 Doppio gioco a San Francisco TV film 15.00 Animirani film 17.00 Rocky Joe -Risanke 19.30 Marcia nuziale - TV film 20.20 L’assalto delle locuste -Film 22.20 Petrocelli - TV film 23.30 Film ' TRIVENETA 9.30 The Flying Kiwi - TV film 12.30 Divja narava - dokumentarec 16.30 Dražba 20.30 II bandito - film TELEFRIULI 11.15 Si o no 13.40 Goal - športna oddaja 17.00 Fogolar 3 - variete 19.30 Deželni Sport 20.30 Una regina per Cesare -Film 22.10 L’ora del topo - TV film 23.00 La pagella - film Ljubljana 955 Svetovni pokal v smučanju — Slalom 15.50 Teletekst 16.05 Poročila 16.20 Svetovni pokal v smučanju — Veleslalom 17.30 Pešec v avtu — Otroška oddaja 18.10 Domišljija je povsod doma — Otroška oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Vam — oddaja za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Sestrična Rahela — TV nadalj. 20.55 Pred demografsko krizo 21.35 J. S-avenski: Simfonija Orienta, baletna oddaja 22.15 TV dnevnik I Zagreb 8.55 do 14.00 Zimski šolski spored 16.40 Smučanje 17.30 Poročila 17.45 Mesto basni — Otroška serija ZASEBNE CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria — TV film 9.30 Avventura al Marocco — film 11.30 Tuttinfamiglia — kviz 12.10 Bis — kviz 12.45 II pranzo è servito — kviz 13.25 Sentieri — nadaljevanka 14.25 General Hospital — TV film 15.25 Una vita da vivere — nadalj. 16.30 Buck Rogers — TV film 17.30 Tarzan — TV film 18.30 Help — Glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Zig Zag — kviz 20.30 Assassinio sul Nilo — film 23.10 Johnatan dimensione avventura 00.10 Šport 1.10 La dalia azzurra -— film RETEQUATTRO 8.30 Brillante — TV novela 9.20 In casa Lawrence — TV film 10.10 Alice — TV film 10.30 Mary Tyler Moore — TV film 11.20 Samba d’amore — TV novela 12.00 Febbre d’amore — TV film 12.45 Alice — TV film 13.15 Mary Tyler Moore — TV film 13.45 Tre cuori in affitto — TV film 14.15 Brillante — TV novela 15.10 Cuore — risanka 16.00 Piccole donne — risanka 16.30 In casa Lawrence — TV film 17.30 Febbre d’amore — TV film 18.30 Samba d’amore — TV novela 19.20 M’ama non m’ama — Nagradno tekmovanje 20.25 L’ultima volta che vidi Parigi, film ITALIA 1 8.30 La grande^ vallata — TV film 9.30 Lasciarsi — film 11.30 Operazione sottoveste — TV film 12.00 Agenzia Rockford — TV film 13.00 Chips — TV film 18.00 Miti in legende 18.15 Dve plati jadranskega obale — Izobraževalna oddaja 18.45 Vam — oddaja za mlade 20.00 Let v mestu — drama 21.40 Svet danes — Zunanjepolitična oddaja 22.35 En avtor, en film Koper 12.00 Smučanje 14.00 TV novice 14.05 YU made music 14.55 Oče in sin — TV film 15.45 Znamenje poveljstva — TV nadaljevanka 17.00 Otrok in zdravnik 17.55 TV novice 18.00 Smučanje — veleslalom 19.00 Odprta meja 19.30 TV D stičišče 19.50 Rezervirano za znanost 20.25 Športni dogodki tedna 22.00 TV D vse danes 22.10 Športni dogodki tedna 23.00 Blišč in beda kurtizan — film JPOSTAJE 14.00 Deejay Television 14.40 La famiglia Bradford — TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La donna bionica — TV film 18.40 Charlie’s Angels — TV film 19.50 I Puffi — risanka 20.30 Fuga dall’arcipelago maledetto, film 22.30 Italia Italia 24.00 La strada del quartieri alti, film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale — TV film 14.30 Mania Linda — TV film 15.00 Dottor Slump e Arale — risanka 16.00 TV film 17.00 Rocky Joe — risanka 17.30 Gatchman — risanka 18.00 Risanka 19.20 Illusione d’amore — TV film 19.50 Marcia nuziale — TV film 20.20 Strano incontro — film 22.30 L’ultimo tuffo — TV film 23.30 Film TRIVENETA 9.30 Divja narava — dokumentarec 10.00 Film 11.15 TV film 12.15 Risanke 13.00 SWAT — TV film 15.00 Film 17.00 Le ragazze di Blansky — TV film 17.30 SWAT — TV film 19.00 Hawk l’indiano — TV film 20.30 TV film 21.30 Squadra speciale anticrimine — TV film TELEFRIULI 15.20 La piccola Nell — risanka 15.45 Submarines — risanka 16.10 Gas per —- risanka 19.00 in 20.00 Veronica il volto dell’amore — TV film 20.30 in 22.15 Šport 23.15 L’ora del topo — TV film RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 H guastafeste; 8.30 Mirror; 8.50 Naša zemlja ; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.16 Varietà varietà; 12.00 Vam ugaja radio? ; 13.20 Glasbena pavza; 13.35 Freezer; 14.30 Carta bianca stereo; 15.22 Nogomet od minute do minute; 18.20 Športne vesti; 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Stičišče; 20.00 II mondo di Tagore; 20.30 La figlia del reggimento - opera; 23.05 Telefonski poziv - nočni program. Ponedeljek, 7. januarja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon (ponovitev) ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore. Vodi nas Igor Škamperle; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glas »frajtonarce«; 13.30 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Jakec Vohljač, otroški detektiv«; 14.30 Glasbeni listi ; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: harfistka Jasna Corrado Merlak v Kulturnem domu v Gorici; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev) ; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.00, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole: ob zaključku polletja; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 O-tvoritev - jutranji program ; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop ; 11.00 Plošče; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Otroški kotiček; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 18.00 It’s only rock; 18.45 O-pera 20. stoletja; 20.00 Zaključek programov. Tudi v pričakovanju jugoslovanskih avtomobilistov V mestu nujno potrebne nove rešitve za avtomobilski promet in parkirišča Odpravljen je depozit za potovanje jugoslovanskih državljanov v tujino. Čeprav ne bomo najbrž deležni tolikšnih obiskov, kot smo jih bili vajeni pred leti, ko smo doživljali pravi »boom« jugoslovanskih kupcev v obmejnih krajih, pri nas v Gori- ci še posebej, se bomo morali soočati z dejstvom, da bo prišlo v prihodnjih mesecih in letih v Gorico vedno več Jugoslovanov. Vsi bodo prišli s svojimi osebnimi vozili. To pomeni, da bo promet gostejši in da bo vedno težje najti parkirni prostor. Praznik na Vrhu Na Vrhu bodo danes po starem običaju praznovali praznik svetih Treh kraljev. Vaška klapa se bo zbrala v zgodnjih popoldanskih urah, nato pa bo vesela druščina obredla vsako vaško hišo, kamor bodo prinesli s seboj veselje in petje. Z zameno bodo seveda rade volje sprejeli vsakovrstni prispevek za večerjo, ki bo nocoj zaključila praznovanje tega starega ljudskega praznika. Še imamo živo v spominu, kako težko je bilo dobiti parkirišče v mestnem središču pred leti, ko so Jugoslovani prihajali trumoma v Gorico. Potem ko je jugoslovanska zvezna vlada uvedla pred nekaj več kot dvema letoma depozit, je bilo avtomobilov z jugoslovanskimi tablicami seveda veliko manj. Spet smo jih videli veliko od začetka lanskega leta, ko so lahko prosto prihajali k nam prebivalci jugoslovanskega obmejnega območja. V istem času pa se je povečalo tudi število pri nas registriranih avtomobilov in parkirišča v mestnem središču so nasičena z domačimi vozili. Kam torej z vozili, ki bodo brez dvoma prihajala k nam? Pred približno 10 leti je bilo lahko našim trgovcem privabljati v Gorico jugoslovanske motorizirane turiste in kupce rekoč jim, da je v našem mestu moč najti veliko parkirnih prostorov, ki si jih v Trstu težko našel. Sedaj pa najbrž ni več tako. Goriška občina je sicer pred časom dala izdelati načrt za gradnjo podzemnega parkirnega prostora sredi mesta. Prav bi bilo najbrž tudi u-vesti parkirne prostore proti plačilu, kot jih imajo v vseh avstrijskih in nemških mestih. Morda bi bilo tudi pravilno, da bi od mejnega prehoda pri Rdeči hiši, kjer je veliko parkirnega prostora, uvedli do mestnega središča avtobusno progo. Najbrž bi bilo tudi prav, da bi vzeli iz predala že zaprašeni načrt Avtomobilskega kluba o uvedbi enosmernega prometa po dveh glavnih mestnih vzporednicah. S tem bi o-lajšali promet, ki se bo brez dvoma v zelo kratkem času povečal. Skratka, problemu prometa v mestnem središču in parkiriščem bodo morali občinski upravitelji posvetiti že v najkrajšem času veliko pozornosti. Tretja letošnja abonmajska predstava Od danes do torka Paracels v izvedbi SSG v Kulturnem domu Na sliki (foto Montenero) Vladimir Jurc - Paracels in Jurij Souček - kanonik Lichtenfels Od danes do torka si bomo lahko v Kulturnem domu v Gorici ogledali tretjo letošnjo abonmajsko predstavo Slovenskega stalnega gledališča in sicer dramo Ivanke Hergold Paracels (Asklepiju smo dolžni petelina), v režiji Borisa Kobala. Tretjo, a obenem tudi prvo predstavo v produkciji na- Podpore kulturnim društvom Kulturne organizacije, društva in krožki imajo čas še do konca meseca, da zaprosijo za deželne podpore v smislu zakona št. 68 z dne 8.9.1981 Prošnje je treba predstaviti na se dežu pokrajinske uprave (Korzo Ita lia 55) in sicer na uradu za kulturne zadeve do 14. ure 31. t.m. V ta na men opozarja pokrajinska uprava, da je potrebno ob prošnji na kolkova nem papirju (3000 lir) predstaviti še sledeče dokumente na navadnem pa pirju: poročilo o delovanju v letu 1984 s finančnim obračunom, iz katerega morajo izhajati morebitni pri spevki, ki jih je društvo prejelo iz drugih virov; spored dejavnosti v letu 1985 s proračunom; podatke o pravnem statusu društva s statutom, ustanovno listino itd; seznam društvenih organov in odločitev pristojnega organa, da društvo zaprosi za omenjeni prispevek. Vsi dokumenti morajo biti opremljeni z žigom društva, fotokopije originalov pa morajo biti overovljene. Pokrajinka uprava tudi opozarja, da lahko za prispevke zaprosijo društva, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, dokumentiranjem in širjenjem humanističnih, znanstvenih, umetniških in socialnih ved. Novoletno srečanje med bolnišnicama Prosvetno društvo »ŠTANDREŽ« Janez Povše MILIJONARJI V OBLAKIH Vedra igra v dveh delih Režija: EMIL ABERŠEK Krstna izvedba ob 20. obletnici štandreške dramske skupine. Premiera danes ob 17. uri v Domu »A. Gregorčič« v ŠTAN-DREŽU. V prejšnjih dneh je predstavništvo vodstva in osebja goriške splošne bolnišnice obiskalo bližnjo bolnišnico v Šempetru za tradicionalno izmenjavo novoletnih voščil in za kratko družabno srečanje. Goriško delegacijo so sestavljali upravni odgovorni rač. Velimi, namestnik sanitarnega ravnatelja dr. Donatoni, sindikalna predstavnika Bisiani in Spelic ter predstavnika rekreacijskega krožka uslužbencev Fio-relli in Devetak. V Šempetru so jih sprejeli sanitarni ravnatelj dr. Gatnik, ravnatelj tehničnih služb inž. Mozetič ter predstavnika bolničarjev in sindikata zaposlenih v bolnišnici. Po zdravici in izmenjavi voščil je bil na vrsti kratek neformalni pogovor, med katerim so se med drugim domenili za sodelovanje začenši pri konkretnih problemih, ki jih ima vsaka od obeh bližnjih bolnišnic. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341. Več vodov za telefonske zveze med Gorico in Novo Gorico NOVA GORICA — Sodelovanje med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije se kaže na različne načine in poteka v številnih oblikah. Nazoren primer takega sodelovanja so tudi telefonske povezave med obmejnimi kraji. Kot znano med Novo Gorico in Gorico delujejo neposredne telefonske zveze, ki vključujejo tudi ostala obmejna območja v obeh sosednjih državah. Tarife so ugodne, saj so po izjavah predstavnikov Podjetja za PTT promet v Novi Gorici, pogovori med obmejnimi kraji za okrog dvanajstkrat cenejši od pogovorov v rednem mednarodnem prometu. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da naročniki v Novi Gorici ter v občinah Tolmin, Ajdovščina in Idrija opravijo povprečno po 15 tisoč pogovorov mesečno, s svojci, prijatelji ali poslovnimi partnerji na oni strani meje oziroma telefonske žice v Italiji. Oceno o številu telefonskih pogovorov so napravili na osnovi telefonskih impulzov, s katerimi se začnejo in končajo pogovori. Kar okoli 90 odstotkov telefonskih pogovorov je na relaciji med Novo Gorico in Gorico, manj pa med Novo Gorico in Vidmom. Telefonski vodi med Novo Gorico in Gorico so zato preobremenjeni in zvezo je pogosto težko dobiti. Zaradi tega je Podjetje PTT promet v Novi Gorici, ob sporazumu s pristojno italijansko družbo SIP, sklenilo, da bodo telefonske vode proti Vidmu, ki niso dovolj izkoriščeni preusmerili in jih uporabili za o- jačanje in izboljšanje telefonskih zvez med Novo Gorico oziroma goriško regijo, ter Gorico in goriško pokrajino čez mejo v Italiji. Marjan Drobež • Jutri ob 18.30 bo v Gorici seja ob činskega sveta. Svetovalci se bodo spoprijeli le z enim vprašanjem: proračunom za letošnje leto krajevne zdravstvene enote. Občinski sveti, ki sodijo v teritorialno pristojnost KZE morajo namreč izreči svoje mnenje o proračunu. SLOVENSKO 5, STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v KULTURNEM DOMU v Gorici Ivanka Hergold PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA) krstna uprizoritev DANES, 6 .januarja, ob 16. uri — ABONMA RED A JUTRI, 7. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 8. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C Burja in sneg tudi pri nas že včeraj smo pisali, da smo že sredi prave zime s temperaturami pod ničlo. Včeraj ponoči in čez dan je bilo še bolj mrzlo. Včeraj ponoči je vrh vsega pihala burja in dopoldne, zaradi mraza, so mnogi meščani ostali kar doma. Mnogi niso namreč delali, zato jim ni bilo treba iti na ulico. Na doberdobskem Krasu pa je včeraj ponoči padlo tudi nekaj snega. Vozniki naj bodo previdni kajti utegne se zgoditi, da bo vožnja z avtomobili po cestah nevarna. V Novi Gorici smo odprli nov boutique ljubljanskega podjetja KOTO - KOTEKS TOBUS, v katerem nudimo najrazličnejša ženska in moška oblačila po najnovejši modi in v izvirnih vzorcih. Gre tudi za oblačila v unikatih in tista zunaj serije. Na zalogi imamo oblačila iz usnja. Cene so zelo ugodne ob menjavi lir in drugih konvertibilnih valut v dinarje. Trgovina je v Ulici Gradnikove brigade štev. 47 Informacije o naši ponudbi, izdelkih in cenah dajemo tudi po telefonu. Pokličite Novo Gorico, telefonska številka 25906. Obiščite nas, pridite v prodajalno in postreženi boste po svojih željah in okusu. BOUTIQUE PODJETJA KOTO-KOTEKS TOBUS IZ LJUBLJANE Več ranjenih v nesrečah Poštar podlegel poškodbam Štirje mladeniči so se prejšnjo noč ponesrečili na cesti med Martinščino m Zagrajem. Peljali so se v fiatu 127, ki se je na nekem ovinku, verjetno zaradi preživahnega načina vožnje, zaletel v skale. Vse štiri so sprejeli v bolnišnico v Tržiču. Luca Benis, 19 let iz Škocjana ob Soči, se bo zaradi zloma nosu in pretresa možganov zdravil 30 dni. 16-letna Denis Levato iz Škocjana in Stefano Pillai iz Štarancana se bosta zdravila 30 oziroma 8 dni (prvi ima več zlomov kosti na desnem stopalu). 20 let stari Flavio Marchesini iz Škocjana pa se bo moral zdraviti 25 dni zaradi poškodb na glavi, desni roki in gležnju. Dobre tri mesece zdravljenja napovedujejo zdravniki 65-letnemu upokojencu Pietro Šansonu iz Gradišča, o katerem smo že včeraj poročali, da ga je v Gradišču povozil avto. Iz bolnišnice je te dni prišla tudi žalostna vest, da je podlegel posledicam prometne nesreče 33-letni Olivo Stan ta, pismonoša v Sovodnjah. Kot smo poročali, se je Stanta hudo ponesrečil 24. decembra na cesti med štan-drežem in Sovodnjami. turno društvo Sovodnje. Namesto cvetja na grob Toneta Manina daruje Kazimir Brajnik 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB in žrtvam vojne v Štandrežu. V spomin na Lojzeta Tabaja darujejo delavci delavnice bratov Tabaj v Štandrežu 90 tisoč lir za kulturno društvo Oton Župančič. kino Gorica VERDI — 15.30—22.00 »Vacanze in A-merica«. VITTORIA 17.30—22.00 »La sorella di Uršula«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.15—22.00 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »La signora in rosso«. Nova Gorica in okolica darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Brona Fre-goneseja darujejo Alojz Marušič z družino, Francka Marušič, Milka in Mari z družinama 70 tisoč lir za športno društvo Sovodnje in 60 tisoč lir za kul- SOČA 10.00 »Plava ptica«; 16.00, 18.00, 20.00 »Skrivnostna moč«. SVOBODA 16.00 »Plava ptica«; 18.00, 20.00 »Zmaj Brucee Lee«. DESKLE 17.00 »Robin Hood«; 19.30 »Victor, Victoria«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. šega gledališča, saj, kot bralci gotovo pomnijo, je bil Linhartov Matiček, zaradi bolezni v ansamblu, preložen na kasnejši čas. Paracels je doživel svojo krstno predstavo 14. decembra v Trstu. Paracels, naj na kratko obnovimo vsebino, je zgodovinska igra, igra o Teofrastu Paracelsu, renesančnem znanstveniku, ki je človeštvu marsikaj pozitivnega prinesel, predvsem kot kemik in kot zdravnik. Kot tak je hotel reformirati medicino in pri tem prišel v spor z oblastjo in s svojimi poklicnimi kolegi. S svojim iskanjem je namreč rušil red, morale, mir. Napadal in ogrožal je predstavnike države in Boga. Ogrožal, ker je uspešno zdravil tudi božjo kazen, sifilis, gnusno bolezen, ki jo je pošiljal na grešnike sam Bog. Toda, ali se lahko človel zoperstavlja Bogu? Paracels se bo znašel sam proti vsem. Z njimi ne bo hotel nihče več tvegati. Delo so pripravili režiser Boris Kobal, dramaturg Aleksander Zorn, scenograf Marjan Kravos, kostumografka Marija Vidau, glasbenik Lado Jakša in lektor Jože Faganel. Igrajo pa Jurij Souček, Tone Gogala, Andrej Pisani, Silvij Kobal, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja, Stojan Colja, Alojz Milič, Mira Sardoč in Jože Babič. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V dneh od 2. do 5. januarja so se v Gorici rodili: Manuel Greco, Michel Mucci, Rosa Castellino, Antonio Gentile. UMRLI SO: 74-letni upokojenec Giuseppe Carotti, 84-letni upokojenec Guerrino Pelos, 81-letna upokojenka Pasqua Biasol vd. Giacchin, 76-letna upokojenka Maria Valent por. Rossetti, 52-letna gospodinja Edda Gru-sovin por. Moise, 75-letni upokojenec Graziano Magnani, 81-letni upokojenec Rihard Rebula, 82-letna gospodinja Frančiška Peršolja, 85-letna upokojenka Erminia Camiel, 81-letna gospodinja Marica Rustja vd. Rustja, 70-letna upokojenka Malvina Veronesi vd. De Stabile, 72-letna gospodinja Olga Furiarli vd. Sussig, 76-letna gospodinja Domenica Ponta, 86-letni upokojenec Giuseppe Verdo-liva, 81-letni upokojenec Guerrino Franco, 73-letni uradnik Luciano Di Blas, 79-letna gospodinja Josipina Briško vd. Čampa, 74-letna upokojenka Alojzija Bratkovič, 76-letna upokojenka Gemma De Lorenzi, 90-letna gospodinja Anna Zuttioni, 81-letni upokojenec Errino Pfeifer, 65-letni upokojenec Mario Fregonese, 63-letni trgovec Celso Bei, 80-letna upokojenka Vitalina Perco. OKLICI: mehanik Paolo Marcon in gospodinja Cristina Šuligoj, inženir Francesco Cala in uradnica Maria Augusta Loricchio, Guglielmo Marine in Maria Grazia Notorio. POROČILI SO SE: profesor Luigi De Lorenzi in bolničarka Nadia Co-dromaz, električar Enrico De Foma-sari in vzgojiteljica Marina Gigoletti, bolničar Enzo D’Addio in bolničarka Maria Cristina Polissa. POGREBI Jutri ob\ 9.30 Vitalina Perco iz Ul. Chiese antiche 40 v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 11. uri Amelia Pantarotta por. Kurit iz bolnišnice sv. Janeza v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi moža Maria Fregoneseja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali. Žena Lojzka Gradišče. 6. januarja 1985 0 novi Merkujevi knjižici »Canti popolari degli Sloveni in Italia« Izšla je v založbi rimskega kulturnega društva Pro musica studium RAVEL KODRIČ Na klavirsko stojalo sem postavil droben snopič. Z naslovne strani preberem: Paolo Merkù, Canti popolari infantili degli Sloveni in Italia, elabori a più voci per la scuola dell’ob-bhgo (otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji v večglasni priredbi za stopnjo obveznega šolanja). Zbirko desetih pesmi je lani v Rimu založilo kulturno društvo Pro musica studium ln jo uvrstilo v zborovski niz priče-vanì iz glasbenih didaktičnih izkušenj ln Predlogov. Preletim kazalo, avtorjev jedrnati uvod, zapazim Italijanu namenjene napotke za pravilno izgovarjavo na-Tfčnega slovenskega izvirnika pa še skrben seznam virov (polovico posnetkov je avtor opravil leta 1982 in še mso doživeli objave) in že mi pogled na vzorno pregleden notni zapis nažene prste v tipke. Oglasijo se mi tafco ^ večidel neznani rezijanski in beneški napevi, pa vendar po izvoru takoj razpoznavni v sredini, ki je v njej po Merkùjevi zaslugi beneška Slasba zaživela in se nedavno, dejal BERITE JVavi Matajur bi, tudi udomačila. In vendar nam — osiromašenim urbaniziranim poslušalcem — značilna zaporedja intervalov razvrščenih v svojske ritmične vzorce izzvenijo v splet mešanih, celo nasprotujočih si vtisov; tuje obenem in domače, kot preblisk davne prvobitnosti v preso-dobni podobi; kot bi iz teh sozvočij vel dah neke modrosti, ki jo — slepi zanjo —- lahko zgolj slutimo. In ko skušam tako slediti v sebi prerekanju čustev in sklepanja, se mi v glavi odnekod utrne misel... ne misel, prej bi dejal znak, beseda, ime in me trdovratno obletava: mikrokoz-mos. Tujka — seveda — izposojena zloženka iz grške davnine. Odkod, zakaj? Kaj bi tajil, kar natanko slutim, da ne ravno iz najglobljih gub podzavesti. Pa vendar naj za hip vede spregledam v sebi neposredno, izkustveno poreklo besede, ki mi je šinila v glavo in se pustim ujeti v mrežo asociacij, ki mi jo sproti razpreda. Mikrokozmos! Saj majhen je naš svet v resnici. Spoznajmo se, zbližajmo! Jezik — pregrada? Sploh ne! Jezik bodi rajši igra, magija... Saj vsi otroci znajo po kitajsko, pojo po indijansko. Da, znali bi tudi po slovensko, če... Kaj pa če zveni Kalabrežu rezijanska viža bolj domače kot Goričanu in če je sardinskemu pastirčku beneška bližja, umljivejša kot tržaškemu Slovencu? Kdo bi se čudil? Naj sežejo po zvezku! Mikrokozmos! Svet malčkov. Pa res najmanjših: tistih namreč, ki jih spolna ritmična obsedenost disco glasbe še nima v oblasti; a da jih — seveda — omamni blišč televizijskih »zlatih cekinov«, le še ni vpregel v tlako dura in mola pa ritmičnih in gradbenih somernosti povrh. Kar jih je pač »nedolžnih«, bojo lahko s pridom polnih prgišč zajemali iz Merkùjevega snopiča. Da bi le prišel v roke umnim in pogumnim učiteljem! V zgled jim bodi založnik! Da, mikrokozmos...: svet dragocenih drobnarij, ki jih človekova ljubezen otme pozabi, času, razčlovečenju, pa še svet drobnih dragocenosti, ki te potolažijo za plaz komercialne navlake tako imenovanih didaktičnih sredstev in ti povrnejo zaupanje v smisel učiteljskega početja. Saj res: mar se mi ni tu spočela nit razmisleka? Kajti Mikrokozmos z veliko začetnico je le navsezadnje Bartokov! »Si parva licet...«, utegne kdo pripomniti. Že prav, si mislim, pa vendar: otrokom ponuditi, kar so umne, domiselne, predvsem pa spoštljive umetnikove roke zajele v razkošju ljudske zakladnice! Je to malo? Tako! Za konec vam v voščilo želim zaupati še prizorček, ki mi ga je pri pisanju teh vrstic bržčas navdihnil sam zlomek. Zamislite si osnovno šolo v najimenitnejši rimski četrti. Obiskujejo jo vnukinje in vnuki Pic-colija, Andreottija in drugih podpisnikov beneškim rojakom tako radodarnega krščanskodemokratskega zakonskega osnutka za »zaščito« Slovencev v Italiji. Učitelj (menda vnuk v notranjost dežele pregnanega »alloglotte•«) jih je lepo zbral v zboček in ubrano pojejo: Ninajčico, babajčico, či nečeš spat, pa uscipnin te tu ridico... Kaj bi dal, da bi bil zraven! revije - revije - revije - revije na knjižni polici Sodobnost št. 12 Zadnja številka dvaintridesetega let-toka leposlovne revije Sodobnost se seveda ne odmika od že ustaljene redniške zasnove, tako da je razdejana nekako na tri dele: esejistične-ga’ leposlovnega in kroniko. ■ vsekakor je upravičena poteza, da v, ^kratni uvodnik posvečen Jarosla-Seifertu, dobitniku Nobelove nagrade, ki ga Branko Šomen predstav-na, X kratkem izboru, nato pa sledi ,,,, aJ_ esejev, ki se neposredne je Ti v razmišljanje o kulturi, v . opozorili na sestavek Marka k ®r?e^ana o »političnem in kulturnem mičv U<<’ medtem ko Ciril Zlobec raz-m la 0 politizaciji literature oziro -; ° nteraturi, ki »ni mogla do kra- bo PTga« sv°ie popkovine z druž-viti nikakor se ne more zares uvel j a-ratnSama P° sebi. literatura kot lite-DnliVia<<' literatura se vnovič vrača v vron t vcndar tako, da obravnava n; ,e teme, »tako rekoč še včerajš-rartii ,uie<<- »Od brezobvezne igre do čevp ne Politizacije« je naslov Zlobna ,cseia in o tej temi je avtor o Ju a,V ial na simpoziju, ki sta ga Hrvlu - P?voine literature v Sloveniji, oru • m Furlani ji-J ulijski krajini žat^‘Tal1 reška La Battana in tr-Zax ,, LJudska univerza v Trstu v bincv U novembra lani. V tem vse-tervi,delu Sodobnosti sta še in-Janii V rancetom Klopčičem in esej kultniKosa 0 znanosti in veri kot Kulturnem problemu. stram- °VAe seveda obsega osrednje Janezu^č136-" 0b.Tonetu Partljiču in stavil • sXajncerJu se tokrat predajajo tudi manj znani avtorji kot Meta Kušar, Maja Razboršek, Vita Žerjal, posebej bi pa opozorili na verze Zlatke Obid Lokatos. Lanskoletno zadnjo številko pope-strujejo še običajna kronika, in pa glosi izpod peresa Matjaža Kmecla in Bojana Štiha. Mladje št. 55 Koroška revija Mladje (štev. 55), ki že nekaj let izhaja v spremenjenem uredniškem sestavu, nadaljuje svojo pot poslanstva v avstrijskem prostoru s pretežno literarno vsebino. Celo razveseljivo je, da zapolnjujejo prostor v reviji tudi mladi ustvarjalci, kar še enkrat potrjuje -enkraten pomen publikacije, ki razvija čut za literaturo in nudi možnost objave vsem, ki se hočejo podati na nevarne poti leposlovja. Tu mislimo predvsem na Fabjana Hafnerja in pa na novo ime — Cvetko Lipuš. Ob teh se oglaša tudi Valentin Polanšek, poleg njega Janko Messner, ki sploh ne manjka v nobeni številki in ima najbrž že vnaprej zagotovljene strani v reviji. Posebej zanimiva sta dva prispevka. Pavel Zdovc piše o »nekem regionalizmu v zamejskem koroškem časnikarskem jeziku«, Jože Blajs pa primerja objavljene odlomke in dokončno verzijo Lipuševega romana »Zmote dijaka Tjaža«. Mladje je pomembno tudi zaradi tega, ker posreduje vsakič tudi literaturo večinskega naroda. Gost v tej številki je dunajski pesnik Herbert Kuhner, ki je lani s Feliksom Bistrom izdal dvojezično antologija (slovensko-angleško) Koroša slovenska poezija. Anton Ingolič: Človek, ne jezi se! Zbirka Nova slovenska knjiga, ki jo pri Mladinski knjigi ureja Janez Mušič, kaže, da združuje ta knjižna zbirka mladi in zreli pisateljski rod. In tako najdemo med najnovejšimi knjigami te zbirke novo no-velistično knjigo Antona Ingoliča. V njej se Anton Ingolič predstavlja slovenskemu bralcu z desetimi novelami ali črticami, s kratkimi proznimi teksti, ki so večinoma že izšli v revialnem tisku. Poleg novele, ki je knjigi dala naslov, objavlja prvič še črtico Smetnjak, ki je nova iz zaključuje tako z njo svojo novo knjigo kratke proze. Knjiga nosi Ingoličevo sporočilo o današnjem času, je zapisal knjigi na pot Janez Kajzer. Morda je oblikovno različen, morda pisatelj spretno uvaja nekatere nove forme, v bistvu pa ostaja pisatelj Ingolič tak kot ga poznamo iz njegovih najboljših del. Realističen pripovednik, ki se loteva najrazličnejše tematike, ki ga svet in življenje kljub razumevajoči odmaknjenosti in skorajda vzvišenosti zrelega pisatelja, še vedno mika, čeprav ga prikazuje deloma umirjeno, deloma pa v vseh tistih nenadnih preokretih in posebnostih, ki tako razgibavajo našo vsakdanjost. Pri tem ni važno, če gre za pripoved o nenadni smrti od zablodele krogle, ki jo je sprožil vojak na straži in ki se je v resnici pripetila, ali za pripoved o posiljeni nuni, ali za avtobiografsko pobarvano pripoved o usodi ovdovelega gimnazijskega direktorja. Vedno ostaja pisatelj zvest svojemu morda malce umirjenejšemu pripovedovanju s sporočilom o današnjem življenju kakor ga vidi okrog sebe Morda je pisatelj v teh svojih novelah in črticah, v tej svoji kratki prozi, zbrani v novi knjigi manj vznemirljiv, morda manj pretresljiv; zato pa je njegova pripoved toliko bolj izbrušena, pronicljava in tenkočutno prisluhnjena svetu okrog njega. Pri tem je zanimivo, da pisec spremne besede, ko predstavlja knjigo, govori o Ingoličevem komunikativnem realizmu, ki spretno variira in se prilagaja snovi. Ingolič ostaja torej preizkušen mojster peresa, še vedno zanimiv pripovednik, ki svojemu živemu pripovedovanju dodaja pronicljave psihološke prvine, vanj vnaša življenjsko mo-drnost in umirjenost (o tem govori tudi naslov knjige), tako da predstavlja njegova najnovejša knjiga kratke proze knjigo, ki jo bodo številno prijatelji Ingoličevega pisanja prav tako radi prebirali kot druga že znana njegova dela. beseda O stiski Piše Alenka Rebula Tuta Ko spregovori telo »Antigimnastika« za večjo sprostitev mišic in skladnejše počutje Metode sprostitve obljubljajo sodobnemu človeku, da se lahko nauči zmanjševati svojo psihofizično napetost. Vaja in vztrajnost res lahko privedeta do zaželene pomiritve. Treba pa je reči, da je taka pomiritev precej površna, oziroma enostranska. Možno je namreč, da človekova osebnost kljub občasni pomiritvi ostaja taka, kot je in se s pomočjo sproščanja ne more uskladiti in preoblikovati. Kdor ima namreč težave sam s seboj in z ureditvijo svojega življenja, se samo s sprostitvijo ne more umiriti. V njem je preveč kaosa in nepoznanih tesnob, da bi jim 'bil lahko kos edinole z vadbo — na primer — avtogenega treninga. Zato tudi mnogo ljudi s to metodo ne uspe in si z njo ne more pomagati: naloga je prezahtevna in sprostitev lahko reševanje življenjskih težav ' spremlja in olajšuje, ne more pa jih verjetno sama razvozlati. Zato se bom tokrat ustavila pri metodi, ko po mojem mnenju danes pri nas v Evropi najbolj resno in daljnosežno zastavlja svoje delo. Gre za metodo, ki se naravnost loteva telesa oziroma njegovih mišic: z globinsko, a postopno masažo (bolj točno: z nategovanjem skrčenih in otopelih ali pretrdih mišic) skušajo ti terapevti omehčati telo pacienta in mu s tem omogočiti, da se fizično in tudi življenjsko sprosti. Gre za tako imenovano »antigimnastiko«, ki pa v svojem polemičnem imenu ne izraža dovolj svojega velikega, globinskega učinkovanja. Teoretično je metodo utemeljila Francoise Mézières, pri kateri so se šolali (v Franciji) vsi prvi terapevti, tudi Thérèse Betherat, ki je njena najbolj slavna učenka (danes hodi že po samostojni poti) in avtorica dveh knjig o tem postopku: T. Berthe-rat: Guarire con Vantiginnastica (Mondadori) ter Nuove vie dell’antiginnastica (Mondadori). Na kratko bom poskusila opisati izhodišča in metode te psihofizične terapije, ki prodre veliko globlje in bolj sistematično v našo osebnost kot vsaka samo sprostitvena metoda. TELO KOT OKLEP Osnovno izhodišče fizioterapije po F. Mézières je naslednje: ves mišični aparat od vratu, ramen, hrbta, nog do prstov na nogi (se pravi hrbtna stran telesa) je pri veliki večini ljudi (v glavnem pri vseh) skrčen in prekratek. Ta »hrbtna togost« v celoti pogojuje izgled in delovanje vseh ostalih mišic na prednjem delu telesa, šele ko je vsaka mišica vzdolž hrbtenice spet tako dolga in mehka kot je na primer pri dojenčku, se v celotnem mišičnem aparatu vzpostavi idealno ravnovesje in telo razpolaga z vso svojo naravno gibčnostjo in energijo: na tej stopnji elastičnosti se človek lahko začne udejstvovati v športu in tradicionalni gimnastiki ali jogi in tako naprej. Samo v tem primeru ga športne dejavnosti ne bodo še dodatno izkrivile. Šport namreč predpostavlja, da je človek v ravnovesju in skuša telo disciplinirano izuriti v to ali ono smer. Ker pa v skoraj nobenem primeru človek (že otrok v vrtcu ne več) ni naravno popolnoma gibčen, bo v športnih naporih »kompenziral«; vlagal bo preveč energije v tiste mišice, s katerimi bolj razpolaga, in bo še dodatno krčil globinsko mišičevje (tisto, ki je naj-bližje organom). Zato je na primer znano, da ima antigimnastika oziroma globinska fizioterapija s športniki še prav posebno trdo delo: njihov »mišični oklep« je tako trd, da zlepa ne popusti. Znano je na primer tudi, da imajo športnice običajno težke porode iz istega razloga: mišični oklep ne dopušča sprostitve. Mišična masa je torej zelo razvita in trda, toda iste mišice se ne morejo spustiti, podaljšati v vsej svoji naravni elastičnosti. Od tod tudi izraz »mišični oklep«: samo z voljo ni mogoče več mišice pripraviti do tega, da se popolnoma spusti (sprosti, podaljša) : vklenjena je. T. Bertherat je tem ugotovitvam dodala še svoje. Ugotovila je, da njeni pacienti (s hudo artrozo, deformacijami hrbtenice itd.) niso tožili le, da njeni prijemi bolijo: globinska fizioterapija - antigimnastika lahko postane tudi zelo boleča stvar, kadar se loteva mišic, ki se že desetletja niso spustile. človeku se lahko zdi, da ga bo razneslo ali da ne bo mogel več stopiti na noge ali da se bo zadušil. . . Pacienti so izražali tudi psihično bolečino: mnogi so začeli govoriti o svojih bolečih otroških izkušnjah ali življenjskih travmah, mnogi so se razjokali in ji priznali, da so nesrečni in obupani. Mnogi so prišli k njej samo enkrat in se niso nikoli več prikazali ali pa so ji očitali, da od njih hoče nekaj, kar ni upravičeno in podobno. Skratka, ugotovila je, da globinski pritisk na mišico obuja spomine, rahlja videz in pušča na dan prastare strahove in zakopane izkušnje. Zdelo se je, da začenja telo govoriti. Skratka, prepričala se je o tem, da nima opravka le z »mišicami«— ampak z »mišicami, ki nekaj vedo« o preteklosti osebe (in s tem seveda tudi marsikaj o sedanjosti, o razlogih za sedanje življenje). TELO HRANI SPOMIN Osnovna ugotovitev antigimnastike je ta, da se pod pritiskom trdih in bolečih izkušenj (zlasti otroških) mišice skrčijo. To poznamo iz lastne izkušnje: žalost nas »zvije«, potlači, strah nas krči, groza nas paralizira, neutolažljiv jok nas privede do stanja trenutne brezčutnosti, ko smo brez solz in brez sposobnosti, da bi še kaj čutili. Bolest je torej psihofizična in se tako kot v našo duševnost zaje tudi v naše telo in tam ostane. To velja zlasti za otroka, ki vse zelo močno čuti in za katerega je vsaka večja bolečina vseobsegajoča in »večna«, ker nima čuta za čas in si ne zna reči: jutri bo bolje. Mišice imajo torej svoje razloge, da se »tiščijo skupaj« in nočejo reagirati ter da se nočejo spustiti: nočejo, da jih spet preplavi bolečina. Mišični oklep je torej izraz naše psihofizične obrambe pred resnico o tem, kar v globini smo. V nas je še vedno otrok, ki se ga ne spomnimo več, in ki nam s svojo trdovratno nepopustljivostjo onemogoča, da bi bili svobodni. T. Bertherat v prvi knjigi (Guarire con l’antiginnastica) opisuje svojo pot do te metode, svoje prve izkušnje, navaja pa tudi vrsto vaj, ki se jih vsak lahko loti in ki imajo isti učinek kot globinska masaža (če se seveda trudimo vsak dan mesece in mesece). V drugi knjigi zelo razširi svoje razmišljanje in govori o zelo napačnem odzivu, ki ga je imela njena prva knjiga (zato je po prvi skoraj nujno prebrati še drugo) in o vseh ostalih metodah globinskega stika s telesom, ki so danes v rabi. V svojih sodbah je zelo razgledana, kritična in poštena. Ker so vse te metode razširjene tudi pri nas, se bom prihodnjič ustavila ob tem. Najbolj prodano v Tržaški knjigami 1. Milan Lipovec: »SLOVENCI POD JELŠEVO BREZO« (Založba Lipa) 2. Anton Ingolič: 3. Razni avtorji: 4. Marko Kravos: 5. Saša Vuga: »ČLOVEK, NE JEZI SE!« (Mladinska knjiga) »ALBANCI« (Cankarjeva založba) »NAPISI IN NADP1SI« (Samozaložba) »ERAZEM PREDJAMSKI« (Založba Lipa - DZS - Založba Obzorja) Tapiserija Jožeta Ciuhe Sl. Ru. V ženski odbojkarski B ligi Meblo delno razočaral V ženski odbojkarski C-l ligi Važna zmaga Brega Meblo — Pallavolo Pordenone 1:3 (10:15, 15:7, 11:15, 11:15) MEBLO: Maver, Kralj, L. in V. Legiša, M. in N. Grgič, Cergol, Gadžo, Klemše, Slavec. TRAJANJE SETOV: 20\ 16’, 14’, 16’ POTEK TEKME: 1. set 0:5,- 3:5, 3:8, 8:8, 8:12, 9:12, 9:14, 10:14, 10:15; 2. set 5:0, 8:1, 8:5, 9:5, 9:7, 15:7; 3. set 0:3, 1:7, 2:7, 2:9, 5:9, 5:12, 11:12, 11:15; 4. set 0:2, 1:2, 1:5, 3:5, 3:8, 8:9, 8:12, 10:12, 10:14, 11:14, 11:15. GLEDALCEV: 200 Prvi nastop naše združene ekipe v novem letu prav gotovo ni zadovoljil razmeroma številnih gledalcev, ki so prišli v Nabrežino z upanjem, da bodo videli kakovostno odbojkarsko predstavo. Pogoji za to so bili, saj sta se sinoči spopadli dve vodilni šesterki B lige, ki znata predvajati res atraktivno in privlačno igro. Žal pa so igralke očitno bile premalo motivirane, saj sta bili točki le platonskega pomena in tekma se je razživela le občasno. K temu je verjetno pripomoglo tudi popraznično vzdušje, saj ekipi v preteklih dneh nista trenirali tako redno kot običajno. To se je še posebno poznalo Meblu, ki je opravil krajše tridnevne priprave na Bledu, kar za formo po- 1. jugoslovanska košarkarska liga Včeraj le 3 tekme V 12. koiu 1. jugoslovanske košarkarske lige so včeraj zaradi težav z zasneženimi cestami odigrali le tri srečanja, in sicer: Budučnost - Bosna 85:83 (53:46), Sloga - Gibona 80:99 (48:46), Borac - Radnički 93:112 (49:49). Ostale tri tekme (Partizan -Zadar, šibenka - Crvena zvezda ter IMT - Jugoplastika) bodo na sporedu danes. V 2. jugoslovanski ligi pa bo danes slovenski derbi v Celju med domačo Libelo in Smelt Olimpijo. V torek v Gortini svetovni pokal v smučarskih skokih CORTINA D’AMPEZZO — V Bischofshofnu se bo danes zaključila novoletna skakalna turneja Intersport, že v torek pa se bo v Gortini d’Ampezzo začelo tekmovanje za svetovni pokal, ki bo marsikateri ekipi služilo kot odlična priprava za svetovno prvenstvo, ki bo od 18. do 27. t.m. v Seefeldu v Avstriji. Za nastop v Gortini se je doslej prijavilo 76 tekmovalcev iz 17 držav, med katerimi so vsi najboljši. Grado — Dom 81:72 (37:34) DOM: M. Dornik 4, Čubej 2, Golob 9, Nanut 2, Uršič 14, Rristjančič 16, U. Dornik 7, Cej 18. PON: Mauro Dornik (35), Ugo Dornik (38) in Cej (10); ON: Dom 27, Grado 14. V osmem kolu promocijskega prvenstva so domovci na težkem gostovanju kljub porazu povsem zadovoljili. Bili so enakovredni nasprotniki skozi vse srečanje, le v poslednjih sekundah jim je zmanjkalo moči. V prvem polčasu so domači že vodili s prednostjo 10 točk, toda naši so z agresivnejšo obrambo razliko nadoknadili, v uvodnih minutah drugega polčasa pa celo povedli. Do 37. minute sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v poslednjih treh pa je eden od sodnikov krepko oškodoval Gojkovičeve varovance, s tem pa je bilo srečanja konec. Kljub Jadran pake in poškodovanega Čuka. Zato so domačini, ki so izboljšali igro v napadu, tudi zmanjšali razliko. K sreči pa je zaloga iz prvega polčasa zadostovala za zasluženo in težko priborjeno zmago. Čestitam fantom za borbenost in voljo do zmage.« Žal moramo ob koncu zabeležiti, da se domači navijači niso izkazali, saj so s sramotilnimi gesli premazali Jadranov avtobus. (B. Lakovič) Pedrini Castelfranco — Jadran 74:76 (31:47) PEDRINI CASTELFRANCO: Dalla Costa 12 (6:6), Lotto 6, Pozzebon, Munaro, Simador, Marini 7 (1:4), Pellizzari 27 (4:6), Dušo 4, Tubia 9 (1:2), Zlilo 9 (3:6). JADRAN: Klavdij Starc 11 (2:4), Žerjal, Čuk 6, Vremec, Gulič 1 (1:4), sameznih igralk sicer ni bilo najbolj koristno. Kot pa je izjavil trener Drasič, je bilo to najnujnejše zlo, oziroma edini način, da igralke obdrži skupaj tudi med prazniki. Če tehnično analiziramo sinočnje srečanje, opazimo, da so Pordenon-čanke svojo zmago zgradile predvsem na izvrstnih servisih, ki so postali še nevarnejši zaradi obilne pomoči naših odbojkaric, ki so bile izredno negotove in boječe pri sprejemu. To je bilo še posebno opazno pri tistih igralkah, ki se običajno odlikujejo zaradi svoje zanesljivosti pri izvajanju tega elementa, kot so V. Legiša, Kraljeva in Gadžova. Obenem so bila naša dekleta pri serviranju vse preveč netočna in gostje so ime- Od deželnih košarkarskih prvoligašev bo doma igral le videmski Austra-lian, ki bo v tekmi z Yogo stavil zadnje karte v čedalje težjem boju za obstanek v A-l ligi. »Nemogoče« gostovanje čaka tržaški Stefane!. V Milanu Simac najbrž ne bo dovolil ponovitve presenečenja iz Trsta, čeprav bodo tokrat Tržačani nastopili v popolni postavi. V A-2 ligi igra goriški Segafrcdo v Mestrah s Pepperjem. Goričani so favoriti. Spored 17. kola A-l lige: Scavolini -Bertoni; Granarolo - Peroni; Banco-roma - Mesit; Australian - Yoga; Ciaocrem - Marr; Riunite - Honky; Simac - Stefane!. Sinočnji izid: Mulat - Jollycolombani 121:104 (60:52). Ledisan brez težav TRST — Prvi del italijanskega ženskega košarkarskega prvenstva v A-l ligi je tržaški Ledisan brez težav s 94:84 premagal ekipo Ibici iz Busto Arsizia. Pri Tržačankah sta bili najuspešnejši Pollardova (36) in Bontem- vsem naporom domovci niso nadoknadili zamujenega, končni izid pa ne odraža dogajanja na igrišču. Dobro se je tokrat odrezal Cej, ki je bil skupilo z Uršičem gonilna sila belo-rdečih. (M. Čubej) Šah: mednarodni novoletni turnir Madžarski šahist Lajos Portish vodi v A skupini novoletnega šahovskega turnirja v Reggio Emilii s 6,5 točke pred Timmanom (Niz.) 6, Tothom (It.), Kurajico (Jug.), Hortom (ČSSR) 5,5 itd. Rosi ob evropski naslov PERUGIA — Italijanski boksar Gianfranco Rosi je s k.o. v tretji rundi izgubil evropski naslov v vvel-terski kategoriji proti Angležu Ho-neyganu. Sosič, Ivo Starc 7 (1:2), Rauber 21 (3:5), Ban 24 (7:7). SODNIKA: Fanti in Frassinetti iz Bologne. PM: Pedrini 15:24; Jadran 14:22; ON: Pedrini 28, Jadran 20; PON: Tubia (28), Ban (37), Dalla Costa (37), Dušo (40); 3 TOČKE: Pellizzari 1, Ban 1, Starc 1. GLEDALCEV: 800 OSTALA IZIDA: Caveja - Ceam 79:76, Italmonfaicone - Udine 85:91. Kras Med prvim sinočnjim srečanjem so prisotni z enominutnim molkom počastili žrtve božičnega atentata na br-zec Neapelj - Milan. Sinočnjo nalogo krasovk je olajšala tretjekategomica Pirasova, ki se je slabo počutila in je drugo srečanje večera prepustila Cergolovi brez boja. le precej lažje delo pri organizaciji napada, čeprav tokrat njihova poda-jačica ni blestela kot običajno. Zaradi slabega bloka Mebla pa to niti ni bilo tako važno, saj so imele tolkačice gostujoče ekipe precej lahko delo. V vrstah Mebla bi omenili še dober nastop dveh odbojkaric, ki sta v letošnjem prvenstvu doslej bolj malo igrali in sicer Slavčeve in L. Legiše — prva je bila predvsem dobra ob mreži, druga je bila zelo zanesljiva v polju. Sinočnji poraz je bil sicer nekoliko nepričakovan, ne predstavlja pa za našo združeno ekipo velike škode, kajti važna je predvsem uvrstitev med prve tri na lestvici, kar si je Meblo že zagotovil. V nadaljevanju prvenstva pa bo seveda potrebno zaigrati mnogo bolje in predvsem samozavestneje in bolj zagrizeno. (I. Može) OSTALA IZIDA Pallavolo Nervesa - OMA Linea Vogue 3:0 (16:14, 15:4, 15:2); Ausa Pav - Mogliano Veneto 1:3 (8:15, 3:15, 16:14, 10:15). pijeva (15), pri gostjah pa je največ košev dosegla Andrikowskyja (48). Avto-moto rally Pariz — Dakar EL GOLEA (Alžirija) — Po drugi posebni vožnji na avto-moto rallyju od Pariza do Dakarja je lestvica naslednja: AVTOMOBILI: 1. Gabreau - Pipat (Fr.) land rover 3.39’56 pribitka; 2. Damiche - Mahe (Fr.) audi quattro 3.4102”; 3. Therier - Vial (Fr.) citroen viša 3.51’56”; 4. Colsoul - Lopes (Bel.) opel manta 3.55’56”; 5. Trossat - Djaoui (Fr.) lada 4.11’35”; 6. Weber - Berglund (ZRN) opel manta 4 ure 13’07”; 7. Fourgerouse - Jaeque-mar (Fr.) toyota 4.20’05”; 8. Raymon-dis - Bos (Fr.) rover 4.20’07". MOTORJI: 1. Baron (Fr.) honda 6.06’39”; 2. Bacou (Fr.) yamaha 6 ur 9T2”; 3. Neveu (Fr.) honda 6 ur 21’27” ; 4. Picco (It.) yamaha 6.22 51”; 5. Marinoni (It.) ligier 6.26’31”. Gorizia v težavah Gorizia — Pergocrema 0:1 (0:1) GORIZIA: Attruia, Da Dalt, Fier-ro, Galvani, Grillo, Tassotti, Bernar-del, Zamparutti (Muiesan), Modonut-ti, Zanini, Ciani. Gorizia je na najslabši način začela novo leto. Pred domačim občinstvom je namreč izgubila proti Pergocremi, ki v tem srečanju ni pokazala nič posebnega. Resnici na ljubo so Goričani pokazali še manj, tako da je maloštevilno premraženo občinstvo upravičeno večkrat negodovalo in zahtevalo zamenjavo trenerja. Pergocrema, ki je prišla v Gorico z namenom da iztrži remi, je tako osvojila obe točki, česar si verjetno še sama ni pričakovala. Položaj Gorizie se je sedaj zares zaostril in vprašljivo je tudi mesto trenerja Russa. (R. Pavšič) De Marco italijanski prvak LUCCA — Giovanni De Marco je novi italijanski prvak v srednji kategoriji. Naslov si je priboril z zmago proti Aldu Buzzettiju, ki se j°' kal, ki ga je na razpretogo zmagovalcu dala gostilna Devetak z Vrha. Treba je sicer prevedati, da sta ob,e ekipi nastopili v precej okrnjenih pto" stavah, kar se je preznalo tudi na i' grišču. Poleg tega je igro pirecej virai mrzel veter, tako da se je zbralo relativno malo gledalcev. (Z. F.) Od deželnih košarkarskih prvoligašev Doma le Australian V košarkarskem promocijskem prvenstvu Kljub porazu Dom zadovoljil • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani V mariborskem veleslalomu za svetovni pokal McKinney e va (ZDA) presenetila Italijanka Magonijeva s MARIBOR — Z izredno vožnjo v orugem spustu si je Američanka Ta-vara McKinney zagotovila prvo meto v mariborskem slalomu za sve-ovni pokal. McKinneyeva je bila po , em spustu šele peta, čeprav njen aostanek za vodilno Italijanko Magona jevo ni bil velik (kot tudi ne zaostanek prve deseterice). Olimpijska zmagovalka Magonije-a Je v drugem spustu doživela pravo /tzocaranje. Potem ko je dosegla naj-Ijši čas je vozila dokaj počasi (sicer 62 večjih napak) in pristala šele aa sedmem mestu. Vrstni red iz pr-ga spusta je bil tudi sicer popolno-a Postavljen na glavo. Čehinja Char-ova je edina izboljšala svojo uvrstitev (poleg seveda zmagovalke) in s sta e^a prešla na drugo mesto, predle3 Liechtensteina Konzettova je četrtega zdrknila na šesto mesto, ar*ozinja Pelenova pa s četrtega p-na Peto‘ Zunaj prve peterice je u-soano presenetila Švicarka Gaudinet, st ^ povzpela na končno tretje meli ai°,eg Magonijeve so tudi ostale ^aujanke dokaj razočarale, saj si je prvega na sedmo mesto - Zmagovalka Tamara McKinney točke za SP priigrala le Zini jeva s 14. mestom. Jugoslovanke so na domačih tleh na splošno zadovoljile. Anja Zavadlal je bila odlična dvanajsta, svojo doslej najboljšo uvrstitev v tekmovanjih za SP pa je dosegla mlada Šarec, ki je bila sedemnajsta. Odlično se je z 22. mestom odrezala tudi Šegulo va, ki ni bila še nikoli tako dobra. Znova pa Zavadlal (Jug.) dvanajsta je odpovedala Mateja Svet, ki je padla in tako ostala v dvodnevnem mariborskem tekmovanju brez uvrstitve. Na skupni lestvi« je največ iztržila trikratna zmagovalka »Zlate lisice« Švicarka Erika Hess, ki je bila včeraj četrta. Vrstni red slaloma 1. McKinney (ZDA) 1’24”06; 2. Charvatova (ČSSR) 1’24”24; 3. Ga-dient (Švi.) 1’24”57; 4. E: Hess (Švi.) 1’24”60; 5. Pelen (Fr.) 1’24”68; 6. Kon-zett (Liecht.) 1’25”01; 7. Magoni (It.) 1’25”11; 8. Femandez (Šp.) 1’25”40; 9. D. Tlalka (Polj.) 1’25”68; 10. Aeijae (Šve.) 1’25”76. 12. Zavadlal (Jug.) 1’26”13; 14. Zini (It.) 1’26”48; 17. Šarec (Jug.) 1’27”57; 22. Šegula (Jug.) 1’28”85; 25. Leskovšek (Jug.) 1’29”35; 27. Peharc (Jug.) 1,30”13; 30. Bri ghetti (It.) 1’30”50 itd. Skupna lestvica za SP 1. Kiehl (ZRN) 88 točk; 2. E. Hess (Švi.) 82; 3. Kirchler (Av.) 70; 4. McKinney (ZDA) 66; 6. Haas (Švi.) 65; 7. Walliser (Švi.) 61; 8. Charvatova (ČSSR) 59; 9. Guignard (Fr.) 57; 10. Schneider (Švi.) in Figini (Švi.) 55 točk. V ITALIJANSKI A LIGI Težko gostovanje Udinese j a v Neaplju n Y normaInih okoliščinah bi bilo da-snje 14. kolo italijanske nogometne .hge sila zanimivo, toda ker so se v 1 vrhu lestvice povsem nepričako-no znašle tradicionalno povprečne 'Pe, nekateri favoriti pa so odpove-*. srečanja, kakršni sta Inter - Ro-,in Torino - Fiorentina nimata predvidenega čara. ne„erona’ Jù igra proti Atalanti, vodil-v ?a Položaja ne bi smela zapustiti, n c nedvomno tvegata Inter in Tori-• ’ medtem ko bo doma Sampdoria Sk, o 2 vse]eJ neugodnim Juventusom. 1 atka, ugodni obeti za Verončanc. v m ^°iu za obstanek gostuje Udinese pil eaPlju. Pravijo, da trenerju Vini-u gori pod nogami. ]jndanašnji spored: Como - Avei-m °’ Cremonese - Ascoli, Inter - Ro-o ’ Lazio - Milan, Napoli - Udinese, ròkr °ria ' Juventus, Torino - Fio-ntina, Verona - Atalanta. V drugi italijanski nogometni ligi Triestina - Catania Po lepi zmagi v Empoli ju čaka danes Triestino precej zahtevnejši domači nastop s tretjeuvrščeno Catanio. Tržačani imajo dve točki manj od sicilske enajsterice, zato je jasno, da bodo skušali danes osvojiti zmago, ki o: j:m znova omogočila, da se vključijo v boj za tretje mesto, ki še vodi v A ligo, saj vse kaže, da sta prvi dve mesti oddani Pisi in Bariju, ki sta si že nabrala zanesljivo prednost. V tako izenačenem prvenstvu, v katerem sc za vrh poteguje najmanj 12 moštev, bi tudi točka ne pokopala vseh upanj Tržačanov, kar pa vsekakor bi veljalo za morebiten poraz, o katerem pa v tržaškem taboru sploh nočejo razmišljati. Današnja tekma bo hkrati tudi pokazala, ali se je Triestina res izvlekla iz krize, ki jo je dokončno zajela po porazu v Ceseni. V novo leto stopajo Tržačani brez komaj operiranega Vailatija, danes pa bo odsoten tudi diskvalificirani Biagini, njegovo mesto pa bo prevzel Braghin, ki v vlogi prostega branilca nima večjih izkušenj. Giacomini ima torej precej težav. K sreči bo znova lahko nastopil Dal Pra, ki ga trener tržaškega drugoligaša zelo ceni in ga je v vseh teh mesecih stalno pogrešal. Po tem kar se sliši so »krizi« Triestine botrovali tudi neurejeni odnosi med igralci in trenerjem. Slednjega dolžijo, da je vse preveč tog in odmaknjen, kar pa v krogu profesionalcev ne bi smel biti zadostni izgovor za slabe rezultate. Vodstvo sicer Gia-cominiju popolnoma zaupa. Kako naj ne bi, ko pa ga je čez poletje »lovilo«, da bi prevzel trenersko mesto v Trstu in ekipo popeljal v višjo ligo. DANAŠNJI SPORED (14.30) Bari - Cesena, Bologna - Cagliari, Campobasso - Lecce, Monza - Pescara, Parma - Arezzo, Perugia - Empoli, Pisa - Genoa, Sambenedettese -Padova, Taranto - Varese, Triestina -Catania. Aldo Rupel mnenje Dodatek k razgovoru Po novoletnem pogovoru z urednikom športne strani se mi zdijo u-mestni nekateri dodatki. Vemo, kako tečejo take stvari: prošnja za pogovor, za odgovore na vprašanja, za vtise, ki naj bi strnili v celoto ocene delovanja enega leta; jasno, da se mudi in je treba oddati »fuori sacco«, da dobijo odgovore pravočasno. Vmes cela vrsta obveznosti: v službi je treba oddati neka poročila, pripravljati je treba zimova-nja, telovadnico, v kateri smo nameravali imeti intenzivni tečaj namiznega tenisa, zapirajo in je treba seliti pol kamiona miz. Tako izčrpnost ni mogoča. Končno je tudi prav, da niso bili odgovori predolgi, saj si novinarji omislijo razgovore tudi zato, da popestrijo strani časopisov in dolgočasje ni umestno. Tako bom dodali še nekaj razmišljanj. Gre za vprašanje o uspehih, ki smo jih dosegli v preteklem letu in o izbiri najboljših športnikov in moštev. Prav gotovo smo letos uspeli izboljšati pogoje izbire s tem, da je časopis objavil v obnovi vse važnejše dogodke s tekmovalnega stališča in niso tako ostali pozabljeni športniki iz lanske zimske sezone in pomladanskih tekmovanj, kot se je večkrat dogajalo. Tudi objektivnost dopisnikov se morda veča, ko premoščamo krajevno pogojenost in pogojenost priljubljene panoge. Saj ne gre samo za prve tri uvrščene, o katerih navadno ni dvomov. Tudi četrto, peto in deseto mesto je zadoščenje. Vendar ne gre za to. Ne da bi predlagali velike spremembe, ponujam nekaj misli o »pomembnih uspehih«. Pri izbiri najboljših dopisniki upoštevamo mesto na lestvici, pomembnost prvenstva, uveljavljenost panoge. Ne upoštevamo premagovanja težav v društvu, ki doseže že velikanski uspeh, če mu uspe obdržati najboljše moštvo v ligi. Ne upoštevamo, da je marsikatero moštvo ali posameznik le ena od postavk v proračunu matičnega društva in se skromno prilagodi možnostim ter zavestno sprejme svojo usodo na sredini ali na koncu lestvice. Ne dogaja se samo ob novoletni izbiri. Tudi sicer je bolj malo slišati o nagradah za najštevilnejšo udeležbo, o tolažilnih pokalih, o priznanju za najboljše naraščajniško delovanje, kot smo bili navajeni pred časom. Domotožje po lepih starih časih? Ne, razmišljanje o vrednotah. Najbolj množično redno zbiranje na področju telesne kulture posebej in verjetno v zamejstvu sploh je pri predlanski izbiri dobilo en sam glas. Drugačen primer: nihče izmed volilcev ni še nikoli oddal svojega glasu za tabornike ali skavte, za celo vrsto izletov, pohodov, vzponov, za smučanje in orientacijo, za tro boje in bivakiranja v snegu. Na dolgo in široko bi se dalo razpravljati, kaj stane več napora in kaj je , večji uspeh: sto petdeset mladincev za tri tedne v stiku z rtaravo ali odmevna zmaga v prvenstvu. Oboje je pohvale vredno, upoštevamo pa le eno vrsto uspeha. Tudi vprašanju o trenerskem kadru želim dodati mnenje ali dve. Potrjujem podatke, ki sem jih navedel, toda glede šolnikov, ki poučujejo telesno vzgojo je res tudi nekaj drugega. Večkrat je slišati očitke, da ne dajo od sebe tistega, za kar so zadolženi. Vsakdo ve zase in naj se oceni. Toda razširja se podrobnejša obtožba: da se namreč kitijo s tujim cvetjem v smislu, da nastopajo z moštvi, ki niso sad njihovega truda. Še sem pod šokom dogodka, ki se je pripetil na vsedržavni skupščini odbojkarske zveze decembra meseca. Ni me toliko presenetila zgornja obtožba izrečena po mikrofonu s strani nekega delegata. Njegovo okolje lahko opravičuje ostrino. Toda dvorana je zaploskala. To ni pravično. Če večina tako ocenjuje, potem pomeni, da pozabljamo, kakšna je vloga profesorja — vzgojitelja v šoli; pozabljamo, da mora posredovati čim širšo pahljačo osnovnih gibalnih prvin, da dela vse z vsemi; pozabljamo, da večkrat zavestno brzda svojo težnjo po odmevnem uspeh\ na račun drugih prvin medčloveških odnosov; predvsem pa pozabljamo, da imamo v izvenšolskih moštvih opravka z organizmi, ki so svoj gibalni ABC preverjali in usposobili pri prostih vajah, s kolebnicami, žrdmi, blazinami in medicinkami. Ali je kaj narobe, če specializirani tehniki po društvih kaj vračajo šoli? Pravilni odnos je v vzajemnem sodelovanju. popularizacijo namiznega tenisa Pobudo gre ponoviti KD tiSRii teden se je v prostorih ZS jHj_A Dorici vršil tridnevni tečaj v na-ern tenisu, ki ga je priredila ko-Teča' Za namizni tenis pri TO ZSŠDI. Anrircv' * ga J6 vodil trener Doma f antro"1 .keš, se je udeležilo sedem 11 tpf. ln deklet v starosti od 8 do bii n ^tide števila udeležencev je sai rv^.mza^or te delno zadovoljen, člana ™° med tečajniki nobenega brj; Novoustanovljene sekcije iz Ga-hienip13*61"’1?1 je bilo v prvi vrsti na-ranil n° tridnevno intenzivno treni-Gf*ed Prazniki. pow .t?jtcka tečaja samega, smo snovnih a3Jnega vežbanja najbolj o-likn , a udarcev za začetnike in neko-irneii °ZJ'1 za bolj »izkušene« igralce, iz y.a gosteh žensko pionirsko ekipo °Jbe, ki je pod vodstvom tre- nerja Egona Jelena, otvorila tečaj s praktičnim prikazom o namiznem tenisu. Dekleta so se vrnila tudi zadnji dan, ko so odigrala prijetljsko tekmo s člansko ekipo Doma in slavile zmago s čistim 5:0. Poleg prijateljske tekme je bil zadnji dan na sporedu še zaključni turnir, kjer so se vsi udeleženci spoprijeli med sabo in pokazali kaj vsega so so v tem času naučili. Skratka, res lepa in uspešna pobuda, ki bi jo bilo treba tudi v bodočnosti ponoviti. Vrstni red zaključnega turnirja: 1. Maksi Šubgoj; 2. Sandro Škarabot; 3. Sanja Ferlan; 4. Steno Škarabot; 5. Demis Lisci; 6. Mitja Brešan; 7. Sa/ ra Brešan. MAL pisma uredništvu Prejeli smo V zadnjem poldrugem letu (zadnjič v novoletni številki) sem v odbojkarskih zapisih večkrat z občutki začudenja in ogorčenosti prebral oznako Meblovih odbojkaric Pesaressijeve o-ziroma Gadžove kot »tujk«. Mar si ne prizadevamo, da ustvarimo enoten športni prostor? Mar zamejci ne težimo k čimtesnejšemu sodelovanju z mitico? Niti pripadnost omenjenih odbojkaric hrvaški narodnostni skupnosti bi ne zaslužila take oznake (čeprav v narekovajih), ker se na tak način sami penaliziramo tostran in onstran državne meje. S spoštovanjem Boris Simoneta Že dejstvo, da je oznaka tujka med navednicami, daje izrazu drugačen pomen od dejanskega. Gre le za časnikarski žargon, s katerim označujemo, da Pesaressijeva in Gadžova pripa- Ala- ^^domači šport ~ Danes NEDELJA, 6. januarja 1985 košarka 9 00PvO£IOCIJSKO PRVENSTVO barda VTrstu. Ul. Iella Valle 3: ' Konto vel Electronic Shop. 10 00 , NARAŠČAJNIKI ne nai,Y rnab telovadnici tržaške šport-stadrinT, , Ricreatori - Polet; 10.00 na nu N. maj«: Bor - Santos. nogomet 14.30 „3- AMATERSKA LIGA caffè - ,GajaPČinah’ U1' Alllini: SuPer" 10.00 , Naraščajniki Como - Sovdn'" DreS “ Domio; 10.30: ODBOJKA 15.00 v TrE,NSKA D LIGA Purgo- v Trstu, telovadnica šole Mor-Nuova Pallavolo Trst - Bor. 10.00 „ m , DEKLICE export stadion »1. maj«: Friul- ' UMA Linea Vogue. Četrti po prvem delu Začetniki Juventine se po jesenskem delu svojega prvenstva na Goriškem nahajajo na odličnem četrtem mestu, v nadaljevanju pa obetajo še boljše dosežke data neitalijanski odbojkarski zvezi. Vsakemu bralcu pa je povsem jasno, da smo se na našem dnevniku in torej tudi na športnih straneh vselej prizadevali v smeri sodelovanja z matično domovino, zato je vsakršen očitek odveč: Uredništvo Prejeli smo s prošnjo za objavo V zvezi s člankoma Hudi časi za tržaško moško odbojko (objavljen konec decembra 84 v rubriki Ta teden ob odbojkarski mreži — na športni strani) in V letu 1984 po pričakovanjih (objavljen 3. 1. 1985 v isti rubriki) želimo pripomniti sledeče: 1. V moško prvenstvo under 15 je svoje moštvo vpisalo tudi ŠZ Sloga (mimogrede: vpisovanje v ligo zapade 15. januarja letos). 2. V članku z dne 3. januarja je pri pregledu stanja zamejske odbojke pisec popolnoma prezrl, da je moška e-kipa ŠZ Sloga v prvenstvu under 15 osvojila pokrajinski naslov in potem še deželnega in se kot edina slovenska ekipa udeležila vsedržavnega finala v tej kategoriji. Pisec omenjenega članka je tudi spregledal pokrajinska naslova ŠZ Sloga (pokrajina Trst) in OK Val (pokrajina Gorica) v moški miniodbojki in nastop naših dveh društev na državnem finalu. Popolnoma pa se strinjamo z zaključnimi izvajanji pisca, ko pravi, da moramo na moškem odbojkarskem torišču hitro in učinkovito ukrepati, če nočemo, da nam ta sektor zamre, kar bi imelo skrajno negativne posledice tudi za našo žensko odbojko. Na tem stališču stoji naše društvo že vrsto let in to stališče smo vedno, na vsakem delovnem sestanku tudi iznesli. Prav zaradi tega smo se pri našem društvu lotili moške odbojke. Žal so zaenkrat vsa naša prigovarjanja pri društvih, ki se ukvarjajo samo z žensko odbojko, vendo naletela na gluha ušesa. S spoštovanjem Odbor ŠZ Sloga Pripis pisca V zvezi s pismom odbora ŠZ Sloga bi želel pojasniti nekatera dejstva: 1. Glede navedbe odbora ŠZ Sloga, da je tudi to naše društvo vpisalo e-Itipo v moško prvenstvo »under 15«, je dejstvo to, da je z okrožnico pokrajinskega odbora FIPAV št. 1339 z dne V. 8. 1984 zapadel rok za vpisovanje ekip 10. 12. 1984 in do tega datuma ŠZ Sloga ekipe ni vpisala. Vpisovanje pa je bilo ponovno odprto (samo z obvestilom na oglasni deski v prostorih FIPAV) šele potem, ko se je za to prvenstvo prijavila le ena ekipa. 2. Pri obračunu dosežkov naših moških ekip pa sem glede na omejen prostor v časopisu predvsem skušal osvetliti problem naše moške odbojke in zato namenoma nisem omenil nobenega uspeha (deželni naslov Sloge »under 15«, pokrajinska naslova Sloge in Vala v miniodbojki, napredovanje Sloge in Našega prapora v D ligo in na koncu napredovanje Bora JIK banke v C-2 ligo), da ne bi pri nepoznavalcu vzbudil vtisa, da je naša odbojka celo v razmahu. Rado Gruden obvestila ZDRUŽENA KADETSKA KOŠARKARSKA EKIPA J. FARGO obvešča, da bo prvi letošnji trening jutri, 7. januarja, ob 16. uri v Repnu. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 15.30. snežne razmere Trbiž 15—50 cm; Nevejsko sedlo 45 —135; Ravascletto - Zoncolan 20—50; Forni di Sopra 15—50; Piane avallo 20—80; Auronzo 5—35; Cortina d’Ampezzo 10—70; S. Candido 25—60; Sesto Val Pusteria 15—70; Marmelada 30—80; Madonna di Campiglio 50— 150; Corvara Colfosco 30—70 (naprave delujejo). Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00. letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumii Samsa Izdaja L JzTT ferfSl &*n Kazenske m tiskaj ^ Trst r||atj tveze časopisnih I » zdoinfcov F1EG 6. januarja 1985 Nekoliko čudna rešitev bivanja konfiniranca na Siciliji Ker v vasi ni prostih soh spi v županovi pisarni ENNA — Župana občin Aidone in Calascibetta na Siciliji si niti predstavljati nista mogla, da se bo njun urad kdaj spremenil v spalnico ali celo v stanovanje. Sicer samo za nekaj dni, pa vendarle se je zgodilo prav to. Prizivno sodišče v Palermu je namreč izpustilo na začasno svobodo (potekel je rok preventivnega zapora) 33-letnega Angela Licari ja iz Maršale, obsojenega na pet let zapora zaradi prodajanja mamil. V pričakovanju procesa na kasacijskem sodišču je zapadel rok preventivnega zapora in sodnik ga je poslal na obvezno bivanje v Aidone. Ker v tem hribovskem kraju ni bilo mogoče dobiti nobene sobe, je bil župan prisi- ljen Licariju odstopiti divan v svoji pisarni. Med božičnimi prazniki, ko je konfiniranca prišla obiskat žena z otrokoma, so v pisarno prinesli še tri žimnice. Župan je palermskemu sodišču opisal nemogoče razmere, ki so zanj in za občinsko upravo nastale, odkar je dobila takšnega gosta. Rezultat te pritožbe je bil ta, da so sodniki Licariju prisodili dva dni začasne svobode, ki ju je mladi mož preživel v Marsali. Po dveh dneh se je moral javiti v občini Calascibetta, kje se je zgodba ponovila. V tem, 4 km od Aidona oddaljenem kraju tudi ni bilo prostih sob in konfiniranec spet spi in večji del dneva preživi v župano- vem uradu, torej ob županovi mizi (župan je krščanski demokrat in po poklicu odvetnik) in pod sliko predsednika republike Pertinija. Smrtne kazni na Kitajskem PEKING — V mestu Bejn v severovzhodni Kitajski so obsodili na smrt in dan kasneje ustrelili pet oseb iz skupine 33 kriminalcev, ki so v zadnjih letih posiljevali ženske. Na koncu eno leto trajajočega sodnega procesa so obsodili na smrt še štiri osebe, eno na dosmrtno ječo, 23 pa na zaporne kazni po pet in več let. Alternativno življenje v kmetijskih komunah SYDNEY — Avstralski vladni inštitut za raziskave na delovnem tržišču je pred kratkim objavil zaključke svoje študije o »alternativnem« načinu življenja v kmetijskih komunah, ki so si jih pred petnajstimi leti zamislili hipiji, da bi se otresli tedanjega družbenopolitičnega modela. Mnogi so se kasneje spreobrnili, zamisel o kmetijskih naselbinah, odmaknjenih od mestnega hrupa in civilizacije pa je ostala. Zanje se danes ogrevajo posamezniki, ki sta jih njihov politični aktivizem in ekološko-etični naboj pritirala malce na rob družbe in so ji zato sklenili dati slovo. Tu se ti samovoljni izobčenci nikakor ne gredo užaljenih samotarjev, temveč nameravajo vplivati na družbene tokove. Družba pa od teh aspektov nima velike koristi, kajti brezposelnost, ki je mnoge pregnala iz mest na podeželje, se v tem času ni nič zmanjšala. Prebivalci kmetijskih naselbin ustanavljajo medtem vplivne skupine, ki naj usmerjajo javno mnenje, prirejajo ekološke kampanje in na vsak način skušajo povzdigniti svoj glas med odločujočimi. V svoji vnemi pa pozabljajo, da je treba za vsakdanji kruh zavihati rokave in pošteno pljuniti v roke: dobra polovica vseh naselnikov živi na račun vladne pomoči brezposelnim in drugih socialnih skladov. Nerazvita podjetniška miselnost in pomanjkanje naložbenih kapitalov pa še dodatno hromi zalet sam'm sebi prepuščenih ubežnikov civiliziranega sveta. Popevkarja Al Bano in Romina posnela film za sovjetsko TV MOSKVA — Popularna italijanska pevca Al Bano in Romina Power sta v Leningradu snemala glasbeni jilm za sovjetsko TV z naslovom Čudovita bela noč. Med eno uro predvajanja sta zapela vse svoje najlepše pesmi. Film so posneli v mestnih parkih, kanalih in palačah. Spremljal ju je leningrajski balet. AVEZZANO — Tukajšnje mestne stražnice, vsega skupaj jih je devet, so zaradi številnih glob, ki so jih prisodile, vštevši županu in celo kakšnemu kolegu, prišle na radio, televizijo in časnike, celo v inozemstvu. Zanimivo je, da so vsi globe tudi plačali. Odkar velja tako strog red na cestah, imajo v Avezzanu bolj urejen promet. To je lahko ugotovil tudi predsednik Pertini, ko je prišel v mesto počastit spomin Siloneja. »Moram priznati, da so zelo prizadevne,« je izjavil njihov poveljnik. RIM — Minister za industrijo Renato Altissimo je izrekel priznanje Lombardiji, ker je 'pristala na gradnjo jedrske elektrarne (JE) z močjo 2.000 megavatov. »Izrekam zahvalo vlade, ker ste omogočili izvajanje vsedržavnega, energetskega načrta, ki je temelj gospodarske in družbene prihodnosti države,« je izjavil. Grenkosladka zgodba najete porodnice LONDON — Ni se še rodila, a sodstvo jo je s posebnim odlokom že vzelo pod najstrožjo zaščito pred dolgimi lovkami komercialnih krogov. Gre za deklico, ki je predsinočnjim privekala na svet v londonski porodnišnici Victoria Hospital. Njena mati, 28-letna Kirn Cotton se je detetu odrekla še preden ga je umetno spočela s semenom neznanega moškega »plavih las in modrih oči«, kot so ji zaupali. Sad svojega telesa je namenila zakonski dvojici brez otrok. V Veliki Britaniji je zakonodaja glede tovrstnih nosečnosti v velikem zaostanku za drugimi državami, vendar pa je sodstvo odločilo, da mora o novorojenčku odločati sodišče za mladoletne. Cottonova je mati dveh otrok, njen mož pa je z razumeva- njem sprejel nenavadno materinstvo. Za svoj trud je Cottonova prejela nagrado združenja »Surrogate paren-ting Association of Great Britain« v znesku 6.500 funtov št. (15 milijonov lir). Sama družba je od srečne dvojice prejela dogovorjenih 14.000 f. št. Cottonova si bo z zasluženim denarjem dala popraviti stanovanje, za njeno pričevanje pa ji je dnevnik »Daily Star« ponudil kar 20.000 f. št. POMAGAMO VAM PRI PRODAJI IN NAPUKU STANOVANJ TER ZEMLJIŠČ PO UGODNI CENI Posredovanje nepremičnin TRST — ULICA GHEGA 8 — TELEFON: 040/631792 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 ■ EH II06IU TRST Ul. Baiamomi 3-tel. 820766 Zastopnik kuhini fchfc monzluzzo Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301 Miki Muster:..............=..- . — RAZBOJNIKI ............. ==_ J. MIKI — MUSTEK