22. številka. Ljubljana, v četrtek 28. januvarja XXV. leto, 1892. i.haja *»ak dan ive«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman ca avatro-ogersks dežele aa v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden tneuec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mezec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafinna se po 10 kr namesec, \>o 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj« dalele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila placnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce te oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Zopet Stambulov. Pred nekaterimi dnevi Se le bili so čitati v časopisih vznemirjajoči telegrami iz Sofije, da je bolgarska vlada zaprosila pomoči pri velesilah trojne zveze proti Broški vladi v zadevi Rizova, katerega bi bil Stambulov tako rad dobil v pest. Srbska vlada držala se je krepko in konečno redila se je zadeva, ki je začela dobivati že nekako pretilno lice tako, da bolgarska vlada vender le ni dosegla svojega namena. Dovolj ježe bilo Žrtev, ki ječe po bolgarskih ječab, a Srbija ni hotela pridružiti jim nove ter izročiti beguna Rizova, katerega je Stambulov sumil, da je upleten bil pri atentatu lanskega leta. Srbija izrekla se je pripravno, iztirati Rizova, a Bolgarija ni imela ničesar od tega, kajti Avstrija zavezala se je, da mu da prost prehod preko svojega ozemlja in Sta m butova aakaoe so v tem oziru popolnoma izpodletele. Komaj se je pa poleglo to uprašanje, ki se je kazalo nekako precej napeto, iznenadit je brzojav Evropo z nepričakovano vestjo, da se je zopet uekaj dogodilo tam doli v Bolgariji, kar je na prvi pogled čisto naravno videti, vender pa ni tako. Usurpatorju bolgarskemu sprožil se je na šetnji v druščini mnogih pozvanih gostov revolver in Stambulov bil je ranjen v stegno. Tako glase se oficijelna poročila, katera mogo biti resnična. A nikdo ne bodo oporekal, da je prav lahko mogoče, da je stvar drugačna, nego se skuša pred svetom kazati in to bi tudi ne bilo čuda. Razmere v Bolgariji, kjer je Stambulov usur-pator v najboljšem pomenu besede, so tako nenaravne, da je pač upravičen sum, da stvar morda ni bila tako nedolžna, kakor se kaže na prvi pogled. V tej zadevi smo postali pač nekoliko neverni in ne damo se tako z lahka preveriti, da je v Bolgariji res vse tako lepo urejeno, kakor se to vedno trobi v svet, ter da je vse zadovoljno z razmerami, kakoršue so zavladale v deželi. Tam doli vre vedno nekaj, zabliska se od časa do časa, zdaj začeli so se revolverji slučajno spro-ževati, a neverni svet postal je skeptičen, ker ima toliko dokazov za to, da odnošaji v tej deželi neso že davno več normalni. Že to je značilno, da ministerski predsednik v krogu dobrih prijateljev in spremljan od mnogih orožnikov, kakor se je poudarjalo posebno tudi v oficijelnih poročilih, pri izletu na deželo nosi v žepu dobro nabit revolver, ki se mu sproži tako nespretno, kakor se je baje zgodilo. Da ima ministerski predsednik bolgarski mnogo neprijateljev, je znano, ne zdi se nam torej čudno, da celo pri izletih v kroga svojih „prijateljev" jemlje saboj nabiti revolver, saj človek nikdar ne more vedeti, kaj se utegne pripetiti. Mej pristaši Stambulova in kneza Ferdinanda baje po zadnji aferi s francoskim časnikarjem Cha-dourneom ni dobro sporazutnljenje in se je nasprot-stvo mej knezom in njegovim prvim ministrom precej poostrilo, ker je knez baje ostro ugovarjal proti postopanju Stambulova, boječ zameriti se Franciji. Na podlagi svojih rodbinskih odnošajev nadeja se knez še vedno po posredovanji Francije pridobiti Bi naklonjenost Rusije. Sa mu 11 bode ta nada kdaj izpolnila, to je seveda jako problematično, na vsak način pa se vidi, da v tem oziru ni bilo slož-noBti mej knezom in nadležnim mu, vladeželntm ministrom. Svet torej z nekako reserv\> vsprejeulje vse vesti, ki dohajajo iz Bolgarije in tako je treba tudi storiti z najnovejšo, o slučajnem ranjenji Stambulova. Morda se bode zvedela prava resnica, morda tudi ne. Slučajoi strel iz revolverja, ki rani svojega nosilca, jo s cer v navadnem Življenji prav lahko mogoča stvar, nad katero bi se nikdo ne čudil. Če se pa v Bolgariji Stambulovu sproži revolver in ga rani, je to dogodek, nad katerega se da postaviti veliki V, in to se je tudi zgodilo od vseh stranij, kjer se poznajo zamotane razmere te državice, ki oskrbuje vso Evropo z nepričakovanimi iznenadenji. LISTEK. 5 Ivanu Železnikar-ju v spomin. .Tk<> bo i jedan danak Ćist borio ta Slavu, Toinu neĆ3 nikad Minut vienac glavu." Stanko Vraz. tOŽni angelj smrti k nam je vzplaval, Poljubil Tebe v lice, doma verni sin, Ki rod si tlačeni poveličaval, Ki iz srca si ljubil ga* globin . . Da, vse življenja dni si se iskreno Boril za narod z vstrajnostjo jekleno. » Bil cel si mož . . . krepak se duh v telesi Ponosnem klanjal ni nikomur in nikdar, Z zvijačo, podlostjo se družil nesi, Odkrit je boj Ti v čislih bil vBikdar, Z nevatrdšeno si se boril doslednostjo Z mračnjaštvom, Črno zlobo in nevednostjo. Srčan si bil vojnik ... a v torbi hudi, Ko je strastan prepir mej brati zabesnel, Letele mite so puščice tudi, Ker zdel nasprotnikom si se presmel, Psk Tvoje so napadali ideje češ: v mislih teh krščanski duh ne veje. Ti bil njih srd si, Ti njih sveta jeza, Izvor si pravi vsega bil jim zlega Ti, In vem, da strast njih še do groba seza. Da rabijo nikdar ne tega Ti, Ker brez obzira, na vsa usta si na glas Resnic povedal mnogo britkih jim v obraz. A če nasprotnika, do živa ranil S sarkazmom pikrim, neusahnim si ostro, Će si kot lev stališče svoje branil: Srce si v prsih nosil premehko, Srce, ki za vse dobro, blago je kipelo, Ki zale, dom, v ljubezni je gorolo. Da, ljubil rod si, ž njim i Slave sine, Vedoc, da Ž njimi nas jedini jedna vez, Da Bkoro svobode nam dan zasine Za trdno si pričakoval z nebes, Z nebes, čeprav so rekali zlohfttniki, Da z vere naše družiš se nasprOtniki. Pogodili je niso; vera čista Ki mati vcepila v mladostno jo srce, Ljubezni vera, prava vera Krista, — Se ve drugačna kot jo zdaj uče — Ta vse življenje Ti spremnica bila, Ko se nesreč je vihra nate vlila. Govor poslanca V. Pfeiferja v 102. seji drž. zbora dne 22- januvarja 1892. Ker je večina visoke zbornice pritrdila trgovinski pogodbi z Italijo in prenesrečnemu pristavku o carini na vino navzlic živemu svarilu zastopnikov vinogradnikov, zadela bode odločilne kroge državne uprave dolžnost, umanjšati slabe posledice in nevarnosti, katere prete našim vinogradnikom vsled invazije cenenih italijanskih vin. Da bode visokočastiti gospod trgovinski minister, kateri se vedno dobrohotno in toplo poteza za gospodarske interese, prosečemu občinstvu pomagal, o tem ni nobene dvojbe — ali pregovoriti bode moral svojega roke v žepu držečega kolego, gospoda finančnega ministra, da bode privoli) izdatne subvencije, ako naj ima pomočna akcija kaj uspeha, zakaj po moji sodbi, visoka zbornica, je carinski nastavek 3 gld. 20 kr. za uvoz italijanskih vin v Avstro-Ogersko za naše vinstvo trt na uš št. 2. (Dobro! na desni.) Za slabim pride redkokdaj kaj dobrega, navadno je to kar pride še slabše, in tako je tudi trtna uš št. 2. hujša od trtne uši št. 1. (Veselost. — Jako dobro! na desni.) Naravne trtne uši, namreč št. 1., se bodemo morda s pomočjo ameriških trt ubranili. Da porabim banalen pregovor, bi rekel: Hudiča se bodemo nbra-uili, a zdaj so diploinatje s to carino poslali nad naa belcebuba (veseloBt na desni), in izročeni mu bodemo na milost in nemilost za dobo 12 let, dokler bo trajala pogodba. Označujoče in pomembno je to, da državni organi ne podpirajo vinarstva tako, kakor druge produkcijske stroke; saj so si davčni organi do zadnjih dni j belili glavo — zgol bureaukratske pedanterije in iz veselja do dlakocepja — jo-1 i po trtni uši oškodovani posestnik, kateremu sta vrh tega mraz in toča zmanjšala žetev, res v gospo* ilarski stiski, da bi mu bilo odpisati zemljiški davek /uradi poškodovanj po trtni uši. (Čujte! na desni.) Rekonstrukciji naših vinogradov s pomočjo ameriških trt največji nasprotniki sede po pisaruicah trgovinskega ministerstva, kjer so bili v trtno uš kar zaljubljeni (veselost na desni) in so dobro pazili, da jej ne škodijo; potovali so celo po Francoskem, samo da zbero dokazilnega gradiva za bu-reaukratBki svoj pesimizem in da diskreditujejo doslej jedinomogoči način odpraviti trtno uš. Bil kristijan si; toda svečenikov, Ki obožaval jih je zaslepljencev roj, Ti molil ii i s i takovih malikov In ta je neodpustni greh bil Tvoj, Ta smrtnih Ti nakopal neprijateljev Iz vrst ljubezni je razširjevateljev. Minolo vse ... v bolestnem je usmevi Zatisnila Ti mrzla smrt na vek oči, Sveta si se umaknil zlobi, revi Človeštvo spremljajoči žive dni, Zato po trdem, vročem žitja boji Spočij se v večno-blaženem pokoji. Nevzdramno spiš ... za Taboj žalno plaka Otrok — sirot petero z ljubljeno ženo . . . U srce solza njih nam pada vsaka, Izgubo ž njimi čutimo težko, Saj s T v oje i, dragi, tudi mi žalujemo In smrt prerano Tvojo objokujemo. Pred nami grob odprt ... a v groba tmine. Tele utrujeno Ti skoro položo . . . Telo bo prah .... Bpomin pa Tvoj ne mine, Ker žil za dom do zadnjega si dne, Ker branil svojega rodu si prava Stoječ ob grobu kličemo Ti: Slava ! Drag. Jesenko. S tem se je doseglo, da se celo vrsto let ni Btorilo ničesar, da so pokončani celi okraji doslej vinorodni, da je prišlo ondotuo stanovništvo na be-raško palico — vse to p:edno se je storilo kaj iv Dašo podporo, kateri «o zdaj baje bližamo morda se je hotelo dokazat^ da ima Avstrija poklic „zaostajati za jed-io idejo In za jadBo stoletje;* (Tako je!) Sedaj pa zadene naš* vinogradnike šs drug inr dosta hujši, po diplomatih prouzročeni udarec, pre-^ nesrečni carinski nastavek na italijansko vino. Ta udarec prizadela ju - lastna usša vlada milijonom svojih državljanov, ki so pošteno in zadovoljno živi'h ob vinastvuj katerega obetinek je sedaj v resni nevarnsati. (Jako dobro! na desni.) ' - Za blagor dežela, za vsakdanji kruh narodov je bureaukratstvu malo umri; poganja se za svoje muhe, katere se morajo realizovati, pa če vsled tega narodi gmotno tudi pogiuejo; pri tem poče-Djauji pa še ne pom:sli, da oškodi tudi samega sebe, ker zamaši bogat davčni izvor, iz katerega zajema država in po prikladah tudi dežela, okraj in občina. (Jako dobro! na desni) Kako vse drugače, gospoda moja, skrbi Francija za vinarstvo; Francija vzdržuje zaščitno carino na vina proti Španski in Italiji, kajti ohranitev lastne eksistence ji je prva zapoved, skrb za lastni vsakdanji kruh prvi pogoj za obstanek — in to dela tista Francija, ki je leta 1871. navzlic poli-tiski svoji osamljenosti zamogla plačati Nemčiji vojne koutribucije pet milijard. Na Francoskem določi parlament sam carinske nastavke, v Avstriji in tudi še kje drugod pa parlamenti ne določajo nastavkov, ampak imajo samo pravico, da prikimajo in poreko amen k temu, kar se kot fait accompli postavili prednje diploinatje. Na ta način diskred.tujejo in degradujefo so parlamenti. Nehote spomina se vsakdo senata rimskega ceBarja Kaligule, ki je imenoval svoje konje za senatorje, ker senatorju nt treba znati drugega nič nego kimati in to znajo konji tudi. Ako pa že ne gre, da bi parlament sklepal državne pogodbe in ako ne kaže, da bi se javno razpravljalo v posamuih točkah pogodb, to gotovo ni izključeno, da se vlada pred in ob pogajanji posvetuje o dotični zadevi s parlamentarno, ad hoc sklicano komisijo, da poizve mnenje posamnikov in interesovanih skupin na ta način, da skliče enkčte in poupraša za mnenje korporacj — trgovinskih in obrtnih zbornic, kmetijskih družb in sploh obrtnikov in produceutov. Tako bi dobila vlada marsikatero pojasnilo in imela bi trdno zaslombo, interesovani krogi pa bi imeli prepričanje, da se je sto ilo v varstvo produkcij kar je mogoče, ne pa prepričanje, da jih ie vlada popolnoma ignorirala. Namestil pa, da bi ne bilo jemalo ozira na dobljeno informacije, ako se je zanje sploh kdo po-brinil, ostalo je vse kot bureaukratska tajuost v veliki tmini, ki se je razjasuila stoprav tedaj, ko je lv'a vsa zadeva fait uctompli, katerega ni mogoče izjjremeuiti. kateri se absolutno mora vnprejeti. Ta tajnost megla bi za našo dižavo postati takisto nevarna, kakor je bil nevaren I. 186*5. tajni vojni načrt ohšiIi vojskovodij, posledica tedanje tajnosti bil ie poraz naše vojske, posledica te tajnosti mogel bi b ti poraz našega vinarstva. (Tako je! na desni) Trgovinske pogodbe, gospoda moja, so kon-sekveuca političnih zvez, ta zveza sili prizadete države, da se dboroie kar najbolj mogoče. Italija ne more teh bremen več prenašati, uničili jo bodo in zato jej more Avstrija priskočiti na potaoč, j .okupiti nova italijanska vina. Kaj zato, da bode vsied trga konec domačemu vinarstvu! Zaveznike podpiramo, sami pa se slabimo gospodarsko, financijelno in vojaško, gospodarsko zato, ker uničimo vinarstvo, vir zaslužka, fiuancijeluo, ker bode menj davkov in vojaško, ker bode menj rojakov, kajti ako ne bo vinogradnikov, ne bode niti njih sinov več. Lakota na Huskem je prirodni dogodek; silo v naših vinorodnih krajih, katera nam preti, je prouzročila vlada — na Ruskem je nesreča neza-do'žena v nas zadolžena. (Trav res! na desni.) Kmetijstvu koristne ptice ščitimo mi z zakoni, Lah jih polovi — ne samo, da preredimo na škodo domačih delavcev vsako leto 100.000 podanikov kralja italijanskega kot zidarje, opekarje itd. in vzdržujemo tudi njih obitelji, moramo še velik del teh ljudi j na troške odgona poslati domov, kar je za italijansko državno blagajno jako koristno, ker mora vsak delavec plačati za nov potni list po jedno liro; ne samo da ribarijo italijanski ribiči, katerim so bo dovolile velike predpravico po naših obalih na škodo dalmatinskih in istrskih ribičev, naj žrtvujemo zdaj še naše vinarstvo, samo da se bode razcvetelo italijansko Plača za vse to pa je: iredentizem! Povsod je vsakdo sam sebi najbližji, samo v nas na Avstrijskem ne, tu je tujec prvi. Znižanje uvozne carine od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. za italijanska vina je za Italijo neprecenljive vrednosti; 1. 1887. izvozila je Italija na Francosko 'J' j milijona hektolitrov vina, a ta izvoz znižal se je I. 1890. na 20.000 hektolitrov, ker je Francija zvišala uvozno carino na italijanska vina na 20 frankov. (Čujte!) Italija pridela v razmerji z nami osem in desetkrat več vina, treskov za obdelovanje vinogradov •t . je povprečno 30 gld. za oral sveta, v nas pa 70 do 150 gld., hektoliter vina se dobiva na Italijanskem zaradi cenene in mnoge produkcije že za 3 do G gld. in ako sel prišteje tej ceni se carina 3 gld. 20 kr. in troški »revažanja, dobival se bode loco Ljubljana, Gorica/ Celovec, Zftgrđfc itd. hektoliter vina za 10 do 12 gld. in to je> cena, po kateri mi svojega vina ne moremo prodajati. ' u ' r • Kranjska vina prodajala so se doslej na Koroško, Gorenjsko in doma še dosti dobro, a 'Coaeno italijansko vino vaelo nam bode ta tržišča, da-si jih bodemo težko kdaj zopet pridobili* i tudi prav doma, v produkcijskem okraja, izpodrinilo bode italijansko vino domaČi pridelek, kateremu je nem^ goče konkurirati. Cena našega vina še bode izdatno' znižala, vinogradi issgubili bodo veliko svoje vrednosti a težko da. bode kdo mislil na regeneracijo naših od trtne uši uničenih vinogradov s pomočjo ameriške trte, kajti vsakdo si bode dobro premislil žrtvovati za novotarijo problematične vrednosti 800 goldinarjev za oral sveta. (Prav res!) Sicer pa — da se ognem ponavljanju — pri-trjam po zastopnikih vinorodnih okrajev izrečenim pomislekom in želim iskreno, da bi naše vinarstvo srečno prebilo čakajoče jo težko skušnjo in da bi mu nevarna pečina — prenesrečni carinski nastanek — ne prizadel smrtonosne rane 1 (Dobro! Dobro! — Odobravanje.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. januvarja. Vofvodlnpa Lado vika bavarska, mati presvetle naše cesarice, umrla je dne 26. t m. v Monakovu v 84. letu dobe svoje. Vojvodinja Lu dovika bolehala je že delj časa. Rojena je bila dne 30. avgusta 1803 v Monakovu kot hčer prvega kralja bavarskega Maksa Josipa I. — Dne 9. septembra poročila se je v Tegernsee-u z vojvodo Maksom bavarskim, kateri je umrl dne 15. novembra 1888. 1. — Cesarica naša je druga hčer pokojne vojvodinje, ki je imela troje sinov in petero hčera. Presvetla cesarica se pogreba svoje matere ne bode udeležila, ker ju bolna, a tudi uadvojvo-dinja Valerija ne more iz zdravstvenih uzrokov v Monakovo, tako da bode cesarsko rodovino zastopal nadvojvoda Ludovik Viktor. Mtudovrhi in sivrava. nNarodni ListyJ spominjajo na to, da so po-samni klubi deželnozborskih poslancev čeških dne 26. januvarja odobrili določila Dunajskih puuktacij in pravijo, da je ta dan jeden najbolj nesrečnih za narod češki. ,Danes dve leti po tem — pravijo „N. L." dalje — se smemo nekako mirneje, celo z nekako aatnoanik na Boh. Beli toliko prizadevata, da bi ga zopet za župana dobili, čudno! Ravno g. Mallner in nihče drugi t — V vsej veliki občini je za nju jedino le Mallner! Kakšen katoličan, narodnjak in poštenjak je g. I. Mallner, smo vam že opisali. Da ni narodnjak, ve vsak, ki ga pozna in kakošen katoličan je, veste sami tako dobro, kakor vsi občani. Ako torej ne najdete nikogar druzega, le potegujte se zanj, ali bodite preverjeni, da vas bodo ljudje temu primerno spoštovali. Kako ste delali pri zadnji volitvi, o tem molčimo, upamo, da bodete pri novi ravnali bolj pravilno. Vam, častiti volilci, pa kličemo : Pridite v obilnem številu in volite po svojem prepričanjij stojto trdno, ne udajte se, ne grožnjam, ne obljubam. Več volilcev. Iz H i. Jakobu v Rožni dolini na K o B roškem, dne 26. januvarja. — [Izv. dop.] Ni še dolgo, od kar smo Vam poročali vsaj nekoliko veselo veBt, da se nam je po dolgoletnem boju dovolila vender že jedenkrat toli zaželjena eloveuaka šola. A kakor se dneva ne Bme pred večerom hvaliti, tako primerno mislimo tudi o naslednji komediji, ki sta jo pretekle dni uprizorila iz Nemškega v našo občino pritepeni oštir Horo in pa učitelj Oman France. Skovala sta namreč neko prošnjo proti slovenski šoli, na katero lovita sedaj podpise v občiui. Kakor čujemo, nabrala sta z raznim sleparskim prigovarjanjem v Bistrici, Kotu, Dravljah in v Št. Jakobu okoli 50 podpisov. V prošnji pro- aijo baje za nsiritko «eltf ter se izrekajo zadovoljne s sedanjo šolsko*" uredbo. Ob jednem protestirajo, da bi. se šola v Št. Jakobu drugače vredila te* navajajo; da so slovensko šolo hoteli imeti le občinski odborniki proti volji posestnikov in starišev. Da se flrtia je poareCilo na Bistrici vjeti podpisov, vzrok je le to, ker sta se ljudem na vse pfetege lagala, da bode sedaj' Sola čisto slovenska, da se nemškega jezika ne bode smel nikdo učiti, da bodo Št. Jakob vsi dosedanji učitelji zapustili in da pridejo k nam le sami „rlrovati", ljudstvo pa se bode moralo učiti ne slovenski, ampak hrvatki. Na BiBtrici so se podpisali nekateri kajžarji in v Kotu nekateri odvisneži drvarji, iu goBtači. Prt nabiranji podpisov sploh »ista kaj izbirčna; vse je dobro, kar se da spraviti na papir. Tudi babe, pastirji in taki, ki niti otrok nemaj o v šoli,, so jima dobro došli gosti. Tako sta v neki hiši nabrala podpise od moža, ki je brez otrok; od neke dekTe, ki ima nezakonskega otroka in poleg teh dveh so so morali podpisati Še „strijc ujec, materni brat* ! Ko se je ta sleparija zvedela, začeli smo ljudstvo vsestransko svariti pred tem, spravila se je docela vsa zvijača na dan in nekateri so svoje podpise že preklicali, drugi pa Od njih nič vedeti nočejo, ker pravijo, da se nijso sami podpisali, marveč podpisovala sta jih kar na svojo roko Horn in učitelj Oman, ki se želi s tem ravnanjem v Celovcu prikupiti, da bi mu bila neka kazen pregledana, na katero še čaka. Kakor čujemo, bode občina v tej zadevi vse potrebno ukrenila, da ie postavita ta dva uepošte-njaka na sramotilni oder. — Naš občinski zastop sklenil je, izreči pismeno zahvalo gg. državnim poslancem slovenskim iu g« dr. IlraSovcu v Celji za trud, ki so ga imeli v zadevi šolske pravde Št. Jakobske, v kateri je naša poštena stvar častno zmagala. Domače stvari. — (Našim čč. g g. naročnikom.) Ker zaradi pogreba bivšega urednika g. Ivana Želez-nikarja izide današuja številka nekoliko ur prt j nego navadilo, nesmo mogli počakati najnovejših brzojavnih poročil. — (Dramatično društvo) poklonilo bode vsoto, katero bi bilo izdalo za veuec svojemu odborniku, pokojnemu Ivanu Zeleznikarju, otrokom blagega in vrlega pokojnika. — (Občni zbor društva „Pravnik".) Opozarjamo Še jedenkrat vse čč. gg. člane na jutranji občni zbor, ki bode ob 7. uri v klubovi sobi hotela „pri Slonu". Dnevni red smo že priobčili. — (.Ein slovenisches Attentat auf die deutBchen Aerzte Krains".) Pod tem naslovom prinaša G-rnŠka „Tagespost" na prvem mestu članek, v katerem po svojem znanem načinu razpravlja poziv uarodnega osoovalnega odbora za volitve v zdravniško zbornico kranjsko. Najboljši odgovor bodo dali narodni zdravniki kranjski na vse te neslanosti, ako bodo postopali složno pri bodočih volitvah ter tako priborili tudi v zdravniški zbornici slovenščini tisto mesto, katero se jej spodobi. Čas hiti naprej in tudi g. Keesbacherjev „niinbes" bode obledel in zatemnel. — (Pomi loščenjje.) Nj. V. cesar pomilostil je ua smrt obsojeno Marijo Blatu i k, kije, kakor znano, vrgla svoje dete v Savo. Najvišje sodišče od-Bodilo ji je dvauajst let težke ječe. — (Prva letošnja porotniška obravnava) bode 2'J. februvarja t. I. pri c kr. deželnem kot porotnem sodišči v Ljubljani. Popolni imenik izžrebanih porotnikov prijavimo jutri. — (Nemška pošteno b t.) Lani priobčil je „Rodoljub" priprosto a izvirno pripovedko „ Alenka." Glasilo Dunajskih nemSko-nacijonalnih protiaemitev „Deutsches Volksblatt«, list, kateri ima namen pobijati korupcijo in moralno spridenost židovskega rodu, priobčil je v Št. 1099 to skromno črtico prevedeno ad verbum kot izviren listek! Živela nemška poštenost! . — (Zemljepis za .tnesča riske šole,) spisal prof, Fr. Orožen izšel je ravnokar iz Mili-čeve tiskarne in stane vezan 50 kr. To je prva slosttiuita knjiga za meščanske šole, katerih pa še nenfartm*, /da bi te na njih slovenski pmrcevalo. Knjiga je pa tudi namenjena višjim razredom ljud- skih šol, v katerih se poučuje zemljepis na podlagi posebne knjige, torej se bode Orožnov zemljepis lahko rabit na vseh ljudskih šolah, ki imajo več kot pet razredov. Knjiga je uravnana natanko po učnih načrtih za osemrazrodno ljudsko šolo na Kranjskem in sestavljena je po metodi najboljših zemljepisnih knjig, k1 so namenjene prvemu pouku v tej znanosti. Posebno lahko umeven je nauk o čitauji in razumevanji zemljevidov, ki najbolje pospešujejo zemljepisno znanost. — Za sedaj je izšel le prvi del (splošni pojmi in neevropske zeraljiue), a kmalu bole tudi drugi in tretji del gotov ter tako pripravljena poučna knjiga za vse razrede meščanskih šol. — (Narodna čitalnica* Kranji) priredila, je dne 24. t. m. svojim članom in upeljaniin nečlanom prvo predpustno veselico, katvre se je* udeležilo mnogo odličnega občinstva tudi iz Okolice, tako da jo vladala velika živahnost in so je plesalo pozno v jutro. — Saj smo pa tudi bili prijatelji mej prijatelji 1 Kakor je bil ta večer živahen, tako obeta tudi maskarada dne 28. prih. meseca biti dobro obiskana, kajti od vseh stranij izraža bu za-dovoljnost, da je odbor sklenil prirediti maskarado mestu takozvanega sijajnega plesa. Nadejati se jo, da se bode letošnja maskarada vredno pridružila svojima zadujima dvema prednicama ali pa ju še celo nadkrilila. Na veselo svidenje torej dne 28. februvarja! — (Lov na volka.) Pretekli teden se je priklatil v Škofjoloko volk. Prvi ga je zapazil neki pomagač pri železnici. Zagledal ga je iz postaj ine pisarnice in takoj začel na ves glas kričati: volk, volk!— Volk je začel bežati, pomagač pa za njim. Pri nekem hlevu dobil je gnojne vile in tako oborožen hitel za volkom. Pomagaču pridružil se je še neki kmet in ta dva sta v prvem malem gozdu pri postaji ubila volka. Vesela junaškega svojega čina začela, sta se moža pogovarjati radi talije in se po dolgem prepiru konečno pobotala tako, da ostani 10 gld. pomagaču, 15 gld. pa dobi kmet. Pomagač naložil je volka na rame, da ga odnese k sodišču, kar pride drug kmet mimo in upraša junaškega lovca: Kaj pa nosiš? Lovec se pobaha, da je volka ubil in ga pokaže kmetu, ki je ves presenečen vskliknil: Kaj, to je volk ? To je moj pes, ki se je z verige strgal in ušel! — Tableau. — (Iz Vrema) se nam poroča v daljšem dopisu, da bo je preteklo nedeljo obhajala v Vromski župui cerkvi izredna slavnost, ker so so nove orgije slovesno blagoslovile. Pred dvema letoma so sklenili župljani in Ž njimi na Čelu č. g. Sapnik J. Škerjanec storiti pogodbo z mojstrom. Delo dobila sta znana orgljarska mojstra gospoda brata Zupan v Kaninigurici in reči moramo, da se jima je to 38. delo vsestransko posrečilo Orgijo obsegajo 8 spicnii'nov. Posamezni spremeni se mej seboj v barvi natančno ločijo, v celoti pa naprav-Ijajo do poslušalcev mogočen in veličasteu utis. Sploh se mora reči, da so se orgije po svoji zunanji obliki, kakor tudi po notranji napravi in lepodone-čem glasu vspin župljanom prikupile. Orgije stanejo 1200 gld. in so skoraj popolnoma poplačane s prostovoljnimi darovi. — (S Pivke) se nam piše: Čudno, kako na Krasu vedno vreme menja, po siloviti burji imeli smo lepe solnčne dni, potem južno in dane« (2 G. t. m.) razsaja zopet močna burja in to vse v teku 8 dni. Sicer je pa sedanje vreme jako ugodno za našo Plvčane, ker nakladajo led za pivovarno Dreherjevo v Trstu. Do zdaj naložilo se je čez 400 voz In kakor se Čuje, odposlalo se ga bode do 700 vagonov. Lep zaslužek za naše borno prebivalstvo, osobito naši krčmarji bodo imeli dober dobiček, kajti mnogo litorčkov — pognalo so bo v veduo suba kraška grla. Oprostite, gospod urednik, da varn kot vesten poročevalec nisem obvestil o dogodku, ki je vzbudil v nas muogo huke in buke. Na Silvestrov večer položil je brezvesten hudobnež zopet kamenje na železniški tir mej postajama Bistrica in Sapjane. Preseuečiti botel je svet za novo leto, a spodletelo mu je, ker nezgode ni bilo nikake, kakor da je vlak imel pol ure zamude. — Dne 24. t. m. ustrelil se je bivši železniški uradnik Sieberer v Divači. Ustrelil se je v prsa iu bil' je ud' mesta mrtev. Uzrok samomoru je, ker mu je železnica odpovedala službo. Bil je še jako mlad in zelo priljubljen v vseh krogih. Lahka nm zemljica! Kunečno Še nekaj veselega. V sredo 17 februvarjn priredi podrnlnica „ Pivka" veselico. Ker je vspored jako zanimiv in bodo sodelovale znane spretne moči, je zanimanje v vseh slojih že zdaj veliko. Bog daj lepo vreme, da bi bil obisk mnogobrojej. — (Posledice trgovinskih pogodb.) Iz Celovca se nam piše: Komaj da so se vspre-jele v našem državnem zboru carinske pogodbe, že dohajajo iz Benečije pisma, a katerimi se ponujajo pristna in fina laška vina za jako nizko ceno. Dva taka različna pisma imel sem danes v rokah. Jeden laških prijateljev naznanja v pismu, da pride v kratkem v Celovec z raznimi „mustri" ter se priporoča za obilna naročila, drugi pa prosi, naj se zanj „agituje" ter želi izvedeti vse naslove tistih goBpodov in družin, ki pijo vino doma*. Oštirjem pouujata jeden kakor drugi vino skoro zastonj. Kakor vse kaže, bode ta pogodba za avstrijske vinorejce res prava pravcata trtna uš št. 2. In kaj poreče k temu g: Šuklje kot poslanec dolenjskih viuorejskib krajev ? Mi mislimo, da bode Se obža-loval svoje uaudušeno potezanje za te, za naše vinorejce naravnost pogubne carinske pogodbe. — (Tržaška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 31. t. m. ob polu 4. uri popoludne v prostorih „Slovanske čitalnice v Trstu. Dnevni red: 1. Nagovor prvoinestnice. 2. Poročilo tajničino o delovanji podružnice 1. 1891. 3. Poročilo blagajničino o denarnem stanju. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načeluištva. —- (Iz Trsta) se poroča, da mora Llovdov parobrod „Merlea", ki je došel iz Brazilije, sedemdnevno kvarenteno ali „konlumaeijo" imeti v lazaretu pri sv. Jerneji. V Braziliji bilo je na krovu devet slučajev žolte mrzlico, pet s smrtnim izidom. Zdaj je na krovu vse zdravo. 1 > ti li i* „Jour-fixo Društvene veselice. — (Pevsko društvo „Zvon" v Sin ar« tfnu TTrT Litij i) priredi dne 2. februvarja ob 5. nri pojududne v proslavo Vodnika veselico s sledečim vsporedom : 1. I. Zaje „Na noge braćo", moški zbor, 2. H. Volarič „Poziv k petji", mešani zbor, 3. Slavnostni govor. 1. I. Bartl Slavnostna kantata za veliki moški-žonski zbor s sopran samospevom, 5. Fr. Grbi«' „Pod oknom", moški f-vererospev, G. H. Volarič „Pogovor z domom", mešani zbor, 7. * * * „Slovenca dom", moški zbor, 8. II. »Sattuer „Po zimi iz šole", mešani /bor. 1». Ples. Vstopnina za ude 20 kr., z družino 40 kr.; za nemle 40 kr., z družino GO kr. Mešani zbori nastopijo v narodnih oblekah. C'isti dohodek namenjen jo v napravo tamburaških glasbil. — („Slovensko bralno društvo v Kranj i" ) priredi sijajni plos dne 2. februvarja 1892 v svojih prostorih. Ustopnina udom 20 kr., ne-udoni 40 kr. — (Bralno društvo v B o ro v n i ci ) priredi v nedeljo dne 31. t. m. veselico v gostilni L Apnenca." Vspored: Tombola. Ples. Prosta zabava. Začetek ob jiolu 8. uri. Ilstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr., za družino 70 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. jauuvarja. Vesti o odstopu ministra Bactitieheina in njegovem imenovanji za ces. namestnika ni Štajerskem so neosnovane. Za spremembe v namestuistvu na Štajerskem ni nikakeršnega povoda. Heligrad 27. januvarja. Govori se, da je odstopil vojni minister Praporčetović. Sofija 27. januvarja. Billrothov asistent dr. Eiselsbcrg danes došel. Stambulov počuti se povoljno, kroglje še niso našli. Rana ni opasna. Feterburg 27. januvarja. Na ukaz carjev dobe vsi kmetje, ki imajo kako domačo obrt v gabernijan, kjer jo pomaukauje, potrebni les iz carskih gozdov. Peterburg 27. januvarja. Ca;inja, katero je smrt velicega kneza Konstantina globoko pretresla, je zopet-nekoliko obolela. Pariiz 27. januvarja. Rimsko pismo v „Petit Journalu poroča o veliki razburjenosti v italijanskih vladnih krogih, katero je prouzročila vest o bolezni papeževi. Storili so se vsi potrebni koraki za slučaj katastrofe. Madrid 27. januvarja. V Bilbau je bil mej strajkujočimi rudarji in orožniki boj. Na obeh straneh več ranjenih. Razne vesti. * (Društvo proti pušenji tobaka) hočejo osnovati v Gradci. V kratkem bode predavanje o škodljivosti pušenja tobaka. Bode pač le malo koristilo, ker je ta razvada pregloboko ukoreninjena. * (Redek pojav.) V Per ko viru, železniški postaji med Spletom in Šibenikom, opazovali so dne 15. t. m. mesečno mavrico. Po 7. uri zvečer prikazala se je na zahodnem obzorji ter odsevala vse barve prave mavrice in trajala je kakih deset minut. Nebo proti jugu je pa bilo s Črnimi oblaki zakrito in pogoBtoma so sevali iz njih vid jemajoči bliski. Kaj tacega se pač zelo redko opaža. * („Terezijanum" v Egiptu.) Novi khe-dive Abbas II. pozval je za velikonočne praznike vse Bvoje bivše tovariše iz „ Terezij anuma" v Egipt. V Trstu pričakovala bode egiptska ladija mlade gospode in jih odvedla v Egipt. Zatrjuje se, da bodo pravniški učenci „Terezijanuma11 vsprejeli vi-sokodušno vabilo in se podali o veliki noči na bregove Nila. * (Prikrajšanje življenja.) V nekem francoskem časopisu zagovarjal se je te dni nazor, da se sme pri neozdravljivih boleznih bolnikov prikrajšati življenje. Profesor Charcot, uprašan o tej zadevi po nekem časnikarju, rekel je, v takem slučaji dal bi bolniku dvojo dozo morfiuma in zaspal bi mirno ter bil odrešen daljnih bolečin. * (Nekaj gastronomičnegu iz prejšnjih časov ) Še ob času Ljudevika XIV. jedli bo na Francoskem dvoru, tudi če so bili gostje povabljeni, kakor Še dandanašnji po premožnejših hišah na deželi, namreč tako, da si vsak gost vzame s skupnim korcem kolikor ms je drago iz velike sklede, ki pride na mizo. Za pijačo so imeli jeden sam kozarec. Vsakdo si je moral usta obrisati, predno je pil, potem pa vso čašo izpiti in jo dalje dati. Damam so Btrežaji držali ploščeke pod brado, dokler so pile, da si obleke neso polile. Predno je Ljude-vik kako jed zaužil, moral je navzoči stolar poku-siti, da-li ni morda zastrupljena in tudi nožev, vilic, čaše itd. moral se je stolar s koščekom kruha dotakniti in tega zaužiti, da je odstranil sumnjo otrovanja. Dame so večkrat s bvojo lastno žlico zajele omake svojim sosedom in kraljica Ana, ki je bila znana zaradi lepote svojih rok, dala je celo prst, s katerim se je bila dotaknila, oblizniti poleg nje sedečemu kavalirju. — (1'rcbnvno vino) Karla B reym e s se rja je gotovo najizbornejše sredstvo proti motitvaui v prebavlje-nji ali zapekam, kajti to vino je ukusno in ne škodi nikdar, kar bo v mnogobrojnih dopisih potrdili najodličnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. ro kr. ■— Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu Breymosserju, dvornemu lekarju v Briksenu na Tirolskem. (1070—4) Dn|jj|in|rn slatina I lil 1 MAR II se Pr'P0TOlllll##lllllilimi*as| „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »0000 Umrli so v BjHUlJaiii: 26 junuvarja: Antonija Kunaver, poseatnikova In" i, 'AH let, Dolge ulice št. 5, kap na možganih. — Lucija Pre-peluh, delavka, 17 let, sv. Petra cesta št. 50, jetika. 27. januvarja: Mihajl Učak, sobni slikar, 54 let, KrakovHki nasip it. 14, pljučni edem. — Friderik Schiipf, delavec, 43 let, Poljanaki nasip it. 60, exudat pleurit. V deželni i) o I n i c i : 26. januvarja: Ivan Zeleznikar, redaktor, 53 let, carcinoma Imguao. — .Jurij 1'intar, delavec, 50 let, emphy-n. puhu. Meteorologično poročilo. Dan j din opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- |l krina v muh. i •—t 7. zjutraj 'j. popoi. i', zvečer 739-1 mm. 737 7 mm. 737 o mm. —8 41 C —04« C —«•6« C hI. h7.ii. sl. S/.ii. sl. szh. megla jasno obl. 000 mm. Srednja temperatura —38, za 2-4° nad normalom. JD\xza.aJslESL "borza. dno 28. januvarja t. 1. Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta.... &"/„ marčna renta . Akcije narodne bauko Kreditne akcije . . London ..... Srebro ..... Napol. ..... C. kr. cekini . . Nemške marke . . včeraj gld. 95*85 n 94-80 ■ 11T96 „ 103 30 n 1053 — _ 31050 ■ 118- ; »-asv. . o<-H2»/, danes gld. 95-20 m 94,55 „ H135 „ 10320 „ 1043-— „ 118K15 * 938 5-59 „ 57-92«/, 4/, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 137 gld. 75 kr. Državne srečke is 1. 1804 . . 100 , 181 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4'/...... . . If8 B 10 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... 102 „ 85 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 123 » — , Zemlj. obč. avstr. 4,/»(1/0 zlati zast. listi . . 115 „ — , Kreditne srečke......100 gld. 184 „ — „ Rudolfove srečke10 „ XO , 50 , Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 , 163 , — , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 233 „ — n Mesto vsake posebne objave. Frančiška l'<-nk naznanja v svojem in v Imenu svojih nedoletnih otrok, Frančlftka, 2Minke, Ivanke, Fran*|*ke in Leopokllne, pretužno vest, da je njen preljubijeni soprog, oziroma oče, brat, svak iti strijc, gospod IVLclhior Učak sobni slikar po kratki a mučni bolezni, v 53. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti sa umirajoče, danes ob 4. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal. Truplo rajnika p/eneslo se je danes ob 2. uri popolndne v mrtvašnico k sv. Krištofu in se bode v četrtek, dne 28. t. m., ob 4. uri popoludue blagoslovilo tur izročilo zemlji. Sv. male zadušnice brale se bodo v Trnovski farni cerkvi. Dražega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. V Ljubljani, dne 27. januvarja 1892. Anton Komotar, c. kr. notar na Vrhniki, naznanja v svojem, v imenu svoje hčerke in vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je njegova preljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa Amalija Komotar roj. Flis po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob a,«9. uri zjutraj v 36. letu be svoje mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v petek, dne 29. t. m. ob 4. uri popolndne. Sv. mase zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Pavla. (109) Blag jej spomin! Na Vrhniki, dne 27. januvarja 1892. Učenec ki je dovrfiil najmanj IV. razred, priden, močan, 14—15 let star, vsprejme se v prodajalnico • Špecerijskim blagom. Kje? povč upravniitvo „81ov. Naroda". (94—3) Tr«ov»k pomočnik 19 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, Išče »laike. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati g. 91. Arko-tu, nadučitelju v Hrenovi« eah pri Postoji nI. (103—2) Priatno dobro, črno tirolsko vino, postavljeno v Ljubljano na kolodvor, dobiva se, kdor vzame 200 litrov in več, po 3S in 20 kr. liter. (108—1) Poskušnje in pojasnila dobiti je v Pavlinovl potovalni pisarni v LJubljani, Marijin trg Nt. 1. Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-2) šivalnih strojev. Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so frankovano in brezplačno, 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Najbolji« Italijansko do-sortno vino sa slabotno, bo-lehne in okrevajooe. Stsklenioa 1 gld. Piccoli-jeva lekarna „Prl angel ju" v LJubljani, Dunajska cesta. t manja naročila se prati pav*retfm svate točmo izvr£*4Jejn. (59—2) N ii J boljše sredstvo Prebavno vino (Vinnm dlgestivum Brevmesser) iz knezoškofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesserja je najboljšo in najslgurnsjis sredstvo, da se hitro leči j o vsakovrstne motitVO pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 sjld. ateklenioa sa poskulnjo stane 30 kr. Dobiva se v lekarni goHp. J, Svobode V LJubljani. (575—13) SS a 1» <» I ii i / elode e! „K zlatemu državnemu jabolku". J. FSERHOFER lekarna na Dunaji. univerzalni svalki I. okraj, SlngerstraBBc IS. Kri čistilni svalki, poprej je jako mnogo bolesni], pri katerih ee je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkov. Ti svalki znani so že več desetletij, nssvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je fami lij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdravila. Ti svalki veljajo: 1 ftktttl)i<*» s 15 Nvulkl Sl kr., 1 xavo| n B škull)!tund 1 gl«i. 5 kr., ako se pošilja nefrankovano po povzetji 1 glđ. IO kr. Ako br dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 25 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj kakor jeden zavoj ee ne pošlje.) Prosi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke" in paziti na lo, da je na pokrovu vaake Skatljice zapisan, kakor trn poučnem listku, podpis .1. Pserliofor in »icer rodeče. Ozeblinsko mazilo J. I*serhofer-|a. 1 lonćlc; 40 k r., s t'rauko-vano poiiljatvijo 65 kr. za nahod, hripavost, kreni itd. 1 steklenica f>0 kr. Trpotcev sok E..U Američansko protino vo mazilo, j$r; Prašek za potne noge, jttr.^ kovano dopošiljatvijo 75 kr. r<»l«.«a»fis %%% a n«1 a 1 steklenica 40 kr., s UrOlZUnOVO maSUO, frankovano dopoSiljat vijo 65 kr. Življenjska esenca (Praške kap- rft proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pre-vC bavljanju itd. itd. 1 steklenica 22 kr. 1 aeklonica 50 kr. Angleško čudežno mazilo, Prašek za fijakerje, $$£mn 4 jica 35 kr., frankovano dopošiljatvijo 00 kr. Tanokininova pomada fer-Ja, najboljše sredstvo za lase, 1 jaška 2 gld. Univerzalni oblis mače zdravilo za rane, uljesa itd. 1 lončič 50 kr., s frankovano dopošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol r,;^«.""!"- borno domače zdravilo proti vsom poaledioam pohabljenega prebavljenja: 1 paket 1 gld. K u t«-u tu nasnan|eulb Izdelkov »o ns prodaj tudi še vse droge po avatrljaklh easnl-klh naananlene tu- In Inosemske tarsnaeevtleue specijalitete In se tiste, ki slučajno niso v zalogi, naroeajo to«no In ceneno. — PošIHatve po pošti se točno Isvrinjojo. ako se denar ■isprfj pošlje, večja naročila se odpravljajo tudi po |»<»*in«-i» powKt-t|t. Ako se denar naprej posije (po poštui nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povietji. (i05i-7> Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". i/i W B