Polifienl ogfed. JngoslavIJa. N o v a ui i n i s t r s 1; a k r i z a. Kakor smo že. ¦poročali, imaino v Beogradu zopet ministrsko krizo , ker je Vesničeva vlada podala ostavko. Regent je ostavko sprejcl, poklical pa je k sebi zopet prejšnjega ministrskega predsednika dr. Vesniča in mu poveril znova nalogo: da sestavi on koncentraeijsko vlado . .Vesnič je regentovo nalogo sprejet in sedaj so v Boogradu zopet med strankami ona poiževa pogajanja zu vstop v vlado. Vse vecje stranke in klubi so žc po dali pismene pogoje za vstop v vlado. Največjo težn.vo in največ neprilik delajo pri sestavi vladeposvoji stari navadi demokrati (liberalci). Demokrati zahte vajo: 1. naj se ukine žeuska volilna pravica za občine v Sloveniji, ki jo že pravomočno potrjena; 2. zahievajo prosti izvoz letošnje žetve, katerega, hočejo \zročiti v nakup bankam in veletrgovcera; 3. pri prairedbi pokrajinskib vlad zalitevajo v Sarajevu, Dal jnacijj, Zagrobu in L.jubljani poverjeništvi za notrai;jo zadeve ter za uk in bogofiastje. Na take nečuveno pogoje, ki bi preveč oškodovali naše kmetsko ženstv<>, jugoslovanskega kmeta in našo Ljudsko slranko, ki t Sloveniji znatno nadkriljuje vse druge stranke, pač ne morejo pristati srbski radikalci, ki so bili dosedai tesno navezani na naš Jugoslovanski klub. Kljub ieiu nasprotstvom, ki viadajo med strankami radi sestava. nove vlade, pa so v Beogradu vendar mnenja, da se bo posrefiilo Vesniču sestaviti novo vlado do 1. avg. R e g e n t Aleksander ,je odpotoval za nekai dni k svojemu očetu kralju Pelru. v toplice. K;.~ kor hitro se on zopet povrne na~i.j v Beograd. se bo ludi on potrudil, da se pogajanj;; zastran vlade eimpjrej zaključijo in se sestavi vlad i , Z a uašo v o j n o odškodnino so nas ogoljufali zavezniki. Svoj čas se je regent Aleksander sam trudil, da nam izposlujo kar največ vojne od fekodnine. Angleži in Francozi so mu tedaj obljubili , da dobi Jugoslavija 0%, pozneje so to znižali na 5%, in sedaj so zavezniki v Spai dolocili, da dobimo — nič! Nemško vojno odškodnino se si lepo med seboi razdelili: Angleži, Francozi, Jtalijani in Belgija. Od to odškodnine bi še ostalo 6!/2%, kar si naj razdelijo: GrSka, Rumunija, Jugoslavija in ostale države, ki imajo pravico do vojne odškodnine. Vo.jno odškodnino bo placala tudi Avstrija, Madžarska, Bolgarija in odkup za svobodo vse države, ki so nastale iz bivše Avstro-Ogrske. Od te odškodniue in plaeane odkup nine dobijo eno polovico zavezniki, od druge polovice, zopet Italijani 40%, 00% pa si razdelijo: Grčija, Rumunija, Jusoslavija in ostale države, ki imajo pravico do vojne odškodnino. Tako dolgo so obljubljali in »ešefarili in delili to vojno odškodnino, da je prišla wm JugosJavijo ena velika ničla. ' 11 a d <x o n o s o z n, p u s t i 1 e n a š e 5 e t e in cfivilne oblasti 26. t. m. Ljubljanska vlada razglaša , da je izpraznila Radgono vsled toga, ker so naše 6ete zasedle apaško kotlino in ker je Avstrija se zavszala, da se bo tudi zanaprej vršil promet skozi Radgono nemoteno. Vojno stanje med Dunajom in Beogradom ¦— med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, — ki je trajalo od 15. julija 1914 do 15. julija 1920 , je prenehalo 10. t. m. Mir med obema državama so sklenili 16. t. m., ko je bila potrjena senžermenska mirovna pogodba. Vojno stanje mcd Boogradom in Dunajera je trajalo 12 dni manj kot 6 let. Ljudskoglasovalna komisija t C e 1 o v c u, ki bo nadzorovala glasovanje na Koroškom, je izdala oglas prebivalcem koroškega plebiscitnega ozemlja. V tem oglasu naznanja, da bo ta komisija nadzorovala delo modrosti in pravičnosti (menda za Nemco po italijanskem prizadevanjn) in spoštovala ljudsko voljo (bomo videli!). Oglas prlporofia tudr mir in rod in jamci svobodno in heodvisno vršitev glasovanja. Odklanja nopoštena sredstva, ki bi povzročila nepravilon izid giasovanja. Od tega oglasa nam ni treba veliko pricakovati, ker verao, da je stopila komisija z zahtevo po odpravi demarkacijske 5r(e med A in B cono na stran Nemoev. Kljub dejstvii, cla je komisija dokazala že ko.j pri svojem naslopu pristransko stran, se nara vendar ni bati za posest Koroške, ker vrli KoroSci in KoroSice bodo glasovale l>ri vseh nemških zahrbtnostih za Jugoslavijo. Proti odpravi demarkacijšire 8 r( e med A in B pasom na KoroSkom so so vršila zadnjo soboto in nedeljo v Velikovcu, Borovljah in Ma riboru ogromna protestna zborovanja, na katerih sp je protestiralo in zahtevalo z vso odločnost.jo, da mora napeti naša vlada vse moci, da zabrani odpravo demarkaci.jske črte. Do odprave demarkacijsko crte dg bo priSlo. Italija. V Rimu so imeli zadnje dni splošno stavko. Prišlo je pri tej priliki med zborujoeim do - lavstvom in vojaštvom do izgredov. ki so končali s streli in številnimi aretacijami. Kakor v Rimu se jjo godilo ttidi v Benetkah, kjer je vrgel nokdo rned množice bombo, ki je ranila 9 oseb. 'Na R. eko je poslala Ttalija 1 batal jon rednega vojaStva in s tem priznala, da prišteva D'Annunzija in njegovo bando kot redno italijansko ^ojsko. Iz Reke bodo izgnali 800 jugoslovanskih družin, da zatrejo s silo ves j-tigoslovanski živelj na Roki. T u d i i z K o r o š k e n o 8 e j o T t a 1 i j a n i, dasi bi morali po mirovni pogodbi. Izjavljajo, da bodo ostali na Koroškem do konca ljudskega glasovanja, da branijo Nerace pred nasiljem od strani Jugo slovanov. V z a s e d e n e m o z e m 1 j u še ltalijani tudi niso nehali z nasiljem napram Jugoslovanom. Povsod našo ljudi preganjajo, izganjajo, zapirajo in jim uposfoSajo njih posest in imetje. Ivaksb. N a I r s k e ra s o s e v r š i 1 i v z a d n j e m času prav srditi boji mod angleSkim vojaStvom in domaSini, ki zahtevajo državno samostojnost. Bilo je ve8 mrtvih in ranjenili. Vsled teh večnih nemirov na Ir skern je ponudila Anglija Ircem kakoršnokoli vlada vino, samo da ostane Irska del Angleške. ATsti'ija. V a v s t r i j s k e m parlamentu so sprejeli zakon o oddaji prcmoženja in o vojnem posojilu. PoIJska. Kakor žc znano, so prosili Poljaki Rusijo vsTed porazov na bojnem polju za premirje \n za mirovna pogajanja. ]-»usko vrhovno poveljstvo je naznanilo poljsicemu arrnadnemu poveljstvu, naj pridejo poljski odpbslanci za rusko bojno 8rto, kjer se bodo sestali z Rusi v svrho premirja in mirovnih poga janj. N o v o v 1 a d o j e d o b i 1 a P o 1 j s k a, ki bi naj vzpostavila zopet mir z Rusi^o. Turčija. Med Grško in Turiijo se bijejo srditi boji. Grki so zasedli utrjono turško mesto Odrin — Adrianopel — katerega je branilo 10.000 Turkov. — Prodiranje grških čet podpira angleško vojno bro dovje.