----- 158 ----- Zarod gozdov s presajanjem mladih sadik. Znano je, da se dado mlade lesne rastlinice iz kraja v kraj presaditi, ako se delo pazljivo opravlja. Od začetka so se le bolj s presajanjem sadnega drevja pečali; pozneje pa — pred več sto leti — so jeli nekteri tudi gozdna drevesa, pa skoro samo hraste, jelše in breste presajati, al v novejem času se je presajevanje tako pomnožilo, da so v nekterih krajih veliki gozdni oddelki samo z zasajenjem nastali. Zasajanje drevesec po neobdelanem prostoru je toraj najbolji pripomoček, da so zopet pridonosne. Naj bi si toraj vsak posestnik v spomin vtisnil te besede, in naj bi pazil na to, da se vsako leto pri posamesnih hišah vsaj nekoliko tacega prostora obsadi. Glavne točke, kako se to delo opravlja, hočem vsako posebej razložiti, in sicer: 1. Presajevaleč mora izbrati taka drevesa, o kterih ve, da bodo na obdelani zemlji z ozirom na lego in podnebje njeno vspešno rastla. 2. Mora taka drevesa izbrati, ki so kraju najbolj koristna. 3. Mora paziti, da dobra steblica v ta namen odbere. 4. Mora steblica tako vravnati in obdelati, da more gotovo kaj od njih pričakovati. Naša dežela je bolj gorata, toraj moramo dobro vedeti, kakošna drevesa bomo sadili na gore, kjer je podnebje čisto drugače kakor v dolinah ali na rebrih. Ne bilo bi prav, če bi kdo na gore sadil hrast, ali sploh na peščeno zemljo; bilo bi pa tudi napačno, ako bi jelše na suhe, mecesne pa na močvirne kraje sadili. Ker pri zasajanji dreves zamudimo mnogo Časa in nam ono tudi stroškov prizadene, zato moramo paziti, kam in kako bomo sadili: ali so namreč lega, podnebje in zemlja ugodne za ta drevesa, ki smo je namenili saditi, kajti vsa drevesa, ki jih pri nas najbolj cenimo, ljubijo prijetno podnebje, in le tukaj povoljno rast6. Zopet druga drevesca hočejo pa bolj ostro podnebje. O posamesnih drevesih, kakošno zemljo ljubijo in kje je prava lega za-nje, obširno govorimo drugikrat, — danes le o presajanji saj en k. Presadili smo do zdaj že na 1000 mladih rastlinic, sadil sem jih tudi sam, toraj menim, da nikdo ne bo mogel očitati, da Kras napravlja naša gozdnarska šola. Tudi smo prostor že obilno s semenom nasejali. Samo ob sebi se že ume, da morajo rastlinice, ki jih hočemo presadati, veliko koreninic imeti; neumno je, če kdo misli, da presajena drevesca nikoli ne narede tako velikih in debelih stebel, kakor tišja, ki so sama zrastla, ali ki so izrastla iz semena. Ce drevesa sama tu pa tam stoje, se ve, da se samo v veje razraščejo in kratka stebla imajo; taka so tudi nepre-sajena, če posamesno stojijo. Ce pa vkup in gosto sadimo, pridemo temu v okom in izredili bomo lepa in visoka drevesa, ki se ne bodo nič razločevala od onih, iz semena zarejenih. Ko so rastline, ktere smo si namenili saditi, odbrane, mora se poiskati kraj, kterega hočemo obdelati. Ce hočemo pašnike zasaditi z lesom, je bolje, ako vzamemo veče listnato drevje, kajti to ima lastnost, da mladike iz porobkov in korenin požene. Bolje je tudi že zato listnato drevje saditi, kajti pod njim še zmirom lepa trava raste; pri šilovji pa ne; ondi zemljo le mah prerašča. Ce tedaj hočemo večo korist od pašnikov imeti, zasadimo jih s temi-le listnimi drevesi: s hrasti, bukvami, bresti, jeseni in javori. Kjer je zemlja bolj mokra, pa z jelšami, vrbami in topoli. Sajenke denimo pa toliko drugo od druge, da med njimi lahko trava raste. Ako pa nočemo na travo ozira jemati, sadimo jih tako ----- 159 ----- vkup, da drevesa vsaj v 60. letu v sklep zrastejo. To se bode pa pozneje bolj na tanko povedalo. Ako pa kakošno planjavo lahko zmirom opazujemo, jo pa z listnimi namešano s šilovnimi drevesi zasadimo; ozir se mora samo na drevesa, okraj, podnebje in lego jemati, da v prevelike stroške ne zabredemo. (Dalje prihodnjič.) List 23. Zarod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) Ce pa od tistih vrst dreves, ki jih hočemo za presajanje pripraviti, imamo že mnogo majhinih rastlinic, se ve, da potem ni treba semenskega gozdnega vrta napravljati. Treba le, da jih iz posekov in semenskih prostorov, kjer jih je večkrat veliko preveč, izrujemo in v sadni vrt presadimo, tako dolgo, da dobijo primerno velikost in dosti koreninic. K pomnoženju koreninic pa tudi s tem veliko pomagamo, če nekoliko let pred zadnjim presajanjem z ostro lopato navpik zemljo globoko prederemo in koreninice odrežemo. Ostale koreninice se potem pomnože in rastlinice hitreje rast6 na stanovitnem mestu. Ce pa nočemo, ali če ne moremo tako delati, in če mislimo velike planjave nasaditi, pa si izvolimo vsaj take sadike, ki niso še v sklepu ali tesnobi in ki imajo obilne in dobre koreninice. Ravnajmo se vsegdar po tem vodilu, da nobene rastlinice ne presadimo, če nima dovolj in prav dobrih koreninic. Samo če presajamo plemena taka, ki so pri nas redka, denimo jih tudi z manjimi koreninicami v zemljo. Resnica je, da največ slabih rastlinic pogine in da niso le stroški, ki smo jih imeli z dvojnim kopanjem jam, bili zastonj, ampak tudi vsa presadba je ljuknasta in grše izgleda, kakor je bilo pri prvi presadbi. Če pa nas vodi misel, v takem gozdnem vrtu veliko število smrek ali borovine zarediti, ktere brez priprav že v nekoliko letih izrujemo in presadimo, se tako delo opravlja tako-le: Prostor, ki smo ga zato odmenili, naj se okoplje,. debelejega kamenja očisti, plevel naj se odstrani. Potem naj se z brano povleče. Ko je vse to opravljeno, naj se narede 2 do 3 palce široki in poldrugi palec globoki razorčki, ki pa morajo po 10 do 12 palcev narazen biti. Ti razorčki naj se s semenom nasejejo gosto, in enmalo pokrijejo s prhlo zemljo, čez ktero se potem nekoliko mahu položi. Kakor hitro se pokaže plevel, opleti ga je treba, in prostor se mora tako dolgo čistiti, dokler niso rastlinice 2 do 3 leta stare. Ko smo vse to dognali, naj se rastlinice ali sajenke v velikih kepah izrujejo, na sajenski kraj preneso, in ondi zopet v manje kepice, kterih vsaka mora 6 do 12 rastlinic imeti, razdelijo, in te naj se v majhine luknice sadijo, ki jih z mahom in majhnimi kamenčki pokrijemo. Tako sajenje s kepo v grme se skoro vselej dobra obnese in jih lahko na oralu 250.000 in še veliko več izredimo, ako so vrste v zarejališču goste bile. Od presajanja njeSnih sadik. Pri presajanji mladih sadik moramo posebno na te-le reči dobro paziti: 1. Kteri čas je najbolji za presajanje? 2. Koliko saksebi morajo zasajene biti? 3. Po kterem pravilu se morajo luknice narediti? 4. Na kaj moramo pri ruvanji sajenj paziti? 5. Kako moramo sajenke v koreninah in vejah obrezavati ? 6. Kako moramo sajenke gleštati, če jih ne moremo hitro v zemljo deti? 7. Na kaj moramo paziti, če imamo rastlinice kam poslati ? 8. Ktera pravila moramo pri presadbi sploh pred očmi imeti, in ----- 182 ----- 9. kako bomo presajene sadike mnogih uim obvarovali? Skusil bom na vsako prašanje posebej odgovoriti, in sicer: 1. Kdaj je najboljši čas les saditi? Najboljši čas les saditi je, kedar mu je listje odpadlo^ v jeseni do spomladi. Čeravno drevesa tudi lahko poleti presajamo, vendar to ni navadno že zarad tega ne, ker nimamo de-lalcev, in drevja varovati ni mogoče. Silovje pa že meseca septembra pričnemo presajati, da se dobro obnese. Kteri čas je pa vendar najbolji: zimski, spomladanski ali jesenski? O tem so misli različne. Eni hočejo brez izjemka vsake sorte le jeseni ali pa pozimi pri vspešnem vremenu presajati; drugim se le spomladi dobro zdi, — še drugi pa sadijo vsaki čas, kedar jim okoliščine dopuščajo, bodi-si jeseni, pozimi ali spomladi. Po vsem tem je pa vendar jesenska in zimska sadba že zato najugodneja, ker presajenih drevesec zavoljo pomanjkanja vode v poletnem času ne moremo zalivati. V tem času pa nam dež in snežna voda to delo opravita. Zemlja se koreninic dobro prime in mokroto vzdržuje bolj, kakor če bi spomladi zalivali, ali pa še brez zalivanja delali. Jesenske in zimske sadbe se tedaj večkrat bolje obnesejo, ko spomladanske. Popolnoma dognana resnica je pa ta, da izmed vseh sadeb je še spomladanska najizvrstneja, ako bomo delali^ na tanko in po pravilih. Če sadimo sajenke jeseni ali pozimi, stoje mnogo časa in so mnogim nevarnostim izpostavljene, da še ne vemo ne, ali so se prijele. Mnogo se jih spridi, boleha in hira in sčasoma pogine. V spomladi je vse to drugače; sajenke se raje primejo, ako jih v rahlo, z gnjilovico ali pa blatom name-šano zemljo denemo in potem večkrat dobro zalijemo. Ako pa imamo veliko sadik presaditi, in vemo, da ne moremo končati sadbe pred časom, je pa bolje, da jeseni počakamo, kakor pozno spomladi sadimo. Razvidno je, da je jesenska in zimska sadba najbolji, ako ne moremo spomladi pravilno saditi, posebno če še v suhi jeseni ali v zimskem času sadimo, ko se prst raje med koreninice vleže. Vendar moramo v nekterih slučajih spomladi saditi, če nam tudi več stroškov in dela prizadene, in sicer na takih krajih, kjer vsajena drevesca mnogo od mraza trpijo in kjer se je bati, da jih srež iz svojih stajališč vzdigne, in to posebno šilovin. Kjer pa spomladi mraz tudi nastane že pozno, je pa vendar jesenska sadba prva, ktera je tudi povsod navadna. Na taki zemlji, ki je mokra, in kjer se je bati, da ne bi rastlinice celo zimo v vodi in ledu stale, pa skopljimo v jeseni samo luknje in sadimo, ko je prst rahlja, v spomladi. 2. Koliko saksebi morajo zasajene biti? To prašanje zavisi od namena, ki ga hočemo z nasadbo doseči. Nameni so pa mnogovrstni. Preglejmo posamesne okoliščine, in pokazalo se nam bo, kako moramo saditi? A. Nasajanje pašnikov. 1. Ako smo namenili iz saienk vprihodnie velika revesa lzrediti in paše popolnoma ne odstraniti, sadimo že veče rastlinice, ki smejo imeti že kaka 2 palca v premeru, po 24 do 32 čevljev eno od druge. Ako pa nočemo debelih debel izrediti in jih posekati še ne debele, pa jih sadimo 16 do 18 čevljev saksebi. V prvem slučaji bomo na oralu potrebovali 76, v drugem vpa 239 ali 177 sajenk. 2. Oe pa na pašo nič ozira ne jemljemo, potem sadimo na vsakih 8 čevljev eno tako sajenko. V tem primerljeji jih bomo na oralu potrebovali 940, in nasajeni prostor bo o 60 letih tako poln, kakor tisti, ki je bil s semenom nasejan in večkrat izredčen. B. Nasadba takih oddelkov, hi jih lahko opazujemo. 1. Ako moramo tako močne sajenke saditi, da prestanke že 6 do 10 čevljev visoko odriaščenih sadik zboljšujemo, sadimo 6 do 8 čevljev saksebi. V prvem slučaji bomo na oralu potrebovali 1600, v drugem pa 940 sadik, in nasadba bo čez 60 let popolna. 2. Ce pa hočemo manjše rastlinice do 3 čevlje dolge saditi, ne sadimo bliže, kakor 4 čevlje, a ne več kakor 6 čevljev eno od druge. Rabimo jih v prvem primerljeji 3700, v drugem 1600 na oralu, in nasadba bo že v 20. letu popolna. C. Pri nasadbi poljskih holarnic sadimo na vsake 3 čevlje eno rastlinico. D. Pri nasadbi drevoredov denimo vsako sadiko po 16 do 24 čevljev narazen v zemljo. E. Pri nasadbi živih mej sadimo močne sajenke po 1 čevelj, slabe pa po pol čevlja saksebi. Izračunjeno je pod J5., da potrebujemo 2100 sadik, če sadimo le 4 čevlje eno od druge več, kakor pri sadbi 6 čevljev eno od druge. Svetovati je, da sadimo zmirom po 6 čevljev eno od druge, ker bo nasadba že -tudi v 40. letu popolna in delo s pol nnanjimi stroški končano. 4 čevlje saksebi pa sadimo, če ni dobra zemlja in če je lega proti solncu obrnjena. Drevesca se naglo zgoste in zemlja je hitrega vsahnenja obvarovana. Ako se nam po sreči izide, tudi že čez 40 let gozd izred-čimo; in stroški, ki smo jih imeli, so nam povrnjeni, ako je les drag. (Dal. prih.) List 25. Zarod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) 3. Kako si moramo jamice za sajenke narediti? Pri izdelovanji jamic moramo ozir jemati: a) na čas, kdaj naj se kopajo; b) koliko naj bode ena od druge in v kterenfc redu; c) kako široke in globoke naj bodo; d) odločitev zemlje po lastnostih in dobrotah. Kar se tiče časa, kedaj naj se jamice napravijo, odgovorimo to, da je pripraven za to vsak letni čas, vendar si raji izberemo take čase, ko lože in ceneje delavce dobimo, ko je noč kratka, dan pa dolg, toraj ne pozno v jesenskem ali zimskem času. Dobro je tudi jamice pol leta pred sadbo napraviti, da se prst zrahlja in rastlinicam^zdatneje tekne. Moramo pa tukaj na dvoje paziti. Ce imamo čisto majhine rastlinice, ni potreba jamic nič napravljati, kajti majhne ljuknice trava zaraste in pri sajenji manjka prsti. Drugače je pa to pri starejih in večih sadikah. Pri takih je pa dobro jamice poleti pred narediti, posebno če je zemlja vezljiva, ilovnata. Koliko naj bodo sajenke vsaksebi, bilo je že povedano; vprašanje je tedaj le: v kakošnem redu? Pri nas na Kranjskem, kjer nimamo še vredjenih gozdov, je dobro, da se le posekani prostori zasadijo* Bolj izobraženim, ki delajo iz planjav gozde, je pa to že tudi znano, toraj ne govorim o tem nič druzega, kakor to, da rečem: prostor, ki ga hočeš na novo zasaditi, najpred zmeri, potem potegni žnoro in tu za-znamvaj s količkom, kam ima vsaka rastlinica priti, ki jo hojeeš vsaditi. Tako dobimo natančnost in red. Sirjava in globočina jamic odvisi od zemlje in od velikosti rastlinic. Ce je zemlja dobra, naredimo le široke in globoke jamice, da rastlinice ugodno v nje denemo. Ce pa je zemlja slaba, je pa bolje, da 3 do 6 palcev (colov) širje jamice napravimo, da mlade rastlinice, ki že same po sebi v mladosti pešajo, svoje koreninice lahko zrahljano zemljo poženo. Sploh se pa ravnajmo po teh pravilih: Rastlinice, debele kakor puškina cev, morajo od 2 do 3 čevljev široke in 1 čevelj in pol globoke jamice imeti. Rast- ------- 198 — - line debele, kakor prst na roki, morajo imeti 2 do 3 čevlja in pol široke in dober čevelj globoke jamice, — še manji denimo v take, ki so iy4 do iy2 čevlja široke in tričetrt do 1 čevlja globoke. Ce pa imamo čisto majhine rastlinice, 1 do 2 čevlja dolge, potem so jamice dosti velike, če imajo tričetrt do enega čevlja v primeri in so 5 do 6 palcev globoke. Imamo pa sa-jenke le 5 do 10 palcev velike, napravimo jamice 5 palcev široke in 3 do 4 palce globoke. Ne denimo pa sajenk nikoli globokeje v zemljo, kakor so bile v prvi mladosti. Mnogo rastlin pogine zarad tega, ker koreninice njihove pridejo v pusto zemljo, se ne morejo razvijati, pa tudi ne ogrevati in izrejati od zgoraj. Tudi na površji puščene koreninice se posušijo, in rastline poginejo. V peščeni zemlji pa moramo sajenke 2 do 3 palce globokeje djati, kakor so bile poprej. Da pa pri sajenji dobro zemljo hitreje ločimo od slabe, naj se pri kopanji jam gleda na to, da se rušina deva na eno stran, bolja zemlja na drugo, in slaba zemlja zopet na drugo stran. To ločenje nam daje dvojin prid: prvi je ta, da pri sajenji vemo, ktere zemlje potrebujemo naj-pred, in da hitro delamo. Drugo je pa to, zlasti pri večih rastlinicah, za ktere moramo jame že pol leta popred skopati, da se skoz zimo razprstene in obilo dobre in rastlinam zdatne prsti dado. Pri izdelovanji jamic, če hočemo vspešno delati, bi se lahko poslužili svedra, ki je samo zato narejen, in se ^rastlinski sveder" imenuje; ker je pa pri nas gozdoreja Še na zel6 nizki stopinji, že moremo zadovoljni biti, da se ljudje poslužijo lopate. Da bomo pa vedeli, koliko stroškov nam bo delo prizadjalo, je dobro, če vemo, koliko jamic more v jesenskem poletnem času en sam priden delavec narediti. Skušnje kažejo to-le: Če je jamica Na lahki ali rahli zemlji brez kamenja Na ilovnati zemlji ali tudi rahli pa travo in vresjem •a cž u C/ u Na ilavnati zemlji namešeni s peskom (majhnimi kamenčki) široka globoka palcev palcev • 1-4 6 4 1000 800 750 O 8 5 600 550 500 OB O O 10 14 6 6 500 450 450 400 400 350 2 <& P 03 16 8 300 ! 250 220 'O 03 22 12 180 160 140 30 14 100 80 70 N List 26. Zarod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) 4. O ruvanji ali kopanji sajenk. Kopanje rastlinic se mora najbolj pazljivo izpelja-vati, če hočemo kaj vspešnega doseči od sajenk, ktere smo namenili presaditi. Al malokterikrat se dela na tanko, kakor je treba^ Delalcem je premalo znano, da sajenke morajo imeti obilo in nepoškodovanih koreninic; ni jim dosti, ali pa celo nič mar za to, bode li sajenka se prijela ali ne. Velikokrat se vidijo skopane sajenke, ki tako izgledajo, kakor da bi bile za grmado pripravljene. Koliko od takih pa bi se prijelo in pognalo, ko bi se bilo pri kopanji previdno ravnalo! Za tako delo se morajo tedaj le previdni delalci jemati; oni se ne smejo prehiteti v delu, delati morajo zmerno. Ne sme se zahtevati od njih, koliko sajenk mora do te in te ure skopanih biti; vsaka rastlinica naj se varuje, da se nepoškodovana skoplje; bolje je malo število, pa — dobrih. Podučiti je pa treba delalce, in jim razložiti to-le: 1. Pri kopanji mora vsak delalec imeti ostro sekiro, lopato in moč&n nož. 2. Kakor puškina cev debele sejenke naj se na severni strani nepoškodovano zaznamujejo, iz zemlje pa tako vzemo, da koreninice od debla do odreže čez en čevelj do poldruzega merijo. Pri manjih naj pa koreninice bodo vsaj en čevelj dolge. 3. Ce imamo 4 čevlje dolga ali še veča drevesca izkopati, naredimo ozek jarek toliko od debla, kolikor dolge mislimo koreninice pustiti. Ko smo začutili ko-reninice, odrežimo jih z ostrim nožem ali pa z lopato* Potem naj se od vseh strani z lopato po strani pod kepo suje, da se odrežejo tiste koreninice, ki naravnost v zemljo segajo. Ko smo tudi to dokončali, moramo sadiko s kepo naravnost kvišku vzdigniti, tista prst, ki je med koreninami, se pa ne sme z drugim orodjem kakor s prsti otrebiti. Ce je pa rastlinica s kepo tako težka, da je ne moremo vzdigniti, naj se pa prst stoječi s pripravnim orodjem odvzame. Tukaj mora delalec zel6 pazen biti, posebno oni čas, dokler dela s sekiro ali sploh z železnim orodjem. Nikoli ne sme naravnost v zemljo mahati, da ne odseka lepih koreninic, zmirom le nekoliko postrani. Ko so na ta način koreninice od zdolej odsekane, naj se sajenka naravnost kvišku vzdigne, po strani zato ------ 206------ ne, ker bi se koreninice lahko polomile, ki smo jih poprej varovali. Če pa imamo manje rastlinice, ni treba narejati jairka tacega kakor pri velikih. V tem primerljeji od-režimo v natančni daljavi od debla z ostro lopato ko-reinine steblica navpično, nekoliko jih odkopajmo in vz,dignimo sajenke iz njihovega stojališča. 4. Vsako drevesce položimo pazljivo v senco ali pai kam drugam, kamor solnce hudo ne pripeka. Na solncu puščati sajenke ali pa jih trdo na zemljo metati, fiillno je škodljivo koreninicam. 5. če imamo prav majhine sajenke izkopati, jih bomo najlože iz zemlje dobili, če z lopato varno gremo v zemljo in več rastlinic vkup iz zemlje vzdignemo. N& ta najtfn se koreninice še manj poškodujejo. 6. če iz sadišč moramo prav majhine rastlinice s kspo presajati, ktere prav gosto stoje v razorih ali na-mešano, takrat vzemimo ostro lopato in naredimo od obeh strani vsake vrste z lopato navpične jamice 6 palcev eno od druge, vzemimo rastlinice ven in jih presadimo potem, ko smo jih na sadišču še v manje kepice razdelili; tako bode rast bolj gotova. 7. če pa kdo prav majhine rastlinice presaja, in to> delo s tem opraviti hoče, da rastlinico vsako posebej izpuli, ta ravna napačno, ker potem mnogo koreninic pokvari. Da temu v okom pride, naj jih več vkup iz zemlje potegne. 8. S kepo je prva vrsta sadbe, če smo prst varovali, dognana, posebno če pozimi presajamo. Ce pozimi drevo skopljemo in ga hočemo s kepo presaditi, p& daleč prepeljati ga, najbolje je za to, da mu vsa prst ostane, če ga potaknemo v vodo, in kedar zmrzne, na orni prostor, kjer bode stal, peljemo. To se pa more priporočati le pri večih drevesih. Taka sodba je pre-diraga za vsakega in je bolj v vrtih in v drevoredih v navadi, kjer se nadomestujejo posamesna drevesa. Pomniti je še to, da se mora pri toliko odraslih drevesih jarek okoli debla že eno leto poprej narediti, tako širok, da lahko z ostro lopato koreninice po-rogine. Mnogo jih pa tudi, ako jim nismo koreninic iin vej porezali, zato konec vzame, ker so bile pri vožnji iin kopanji ranjene; to naredi, da vsajene rastline gnijo iin se posuše. Potrebno je obrezovanje vseh poškodovanih koreninic, vej pa toliko pustimo, kolikor jih koreninice lahko preživč. V ta namen poslužimo se ostrega, nazaj zakrivljenega noža. Vsako koreninico odrežimo od spodaj navzgor, tako dolgo, da dobimo primerno razmero med koreninicami in deblom. Pri takih drevesih, ki imajo veliko in dobrih koreninic, moramo tudi več vejic pustiti, kakor pri onih, Iki imajo malo pa slabih koreninic. Sajenkam na slabi zemlji se mora tudi več vej odvzeti, ker tu nimajo toliko živeža kakor na dobri zemlji. Obrezovanje je potrebno pri vseh takih sajenkab, lkterim smo koreninice poškodovali. Ako pa drevesce ima vse koreninice nepoškodovane in nam okoliščine pripuščajo, jih z vsemi presaditi, potem ni ravno neobhodno treba, obrezovati jih. Vendar je pa še pri vsem tem koristno, kajti navadno vsako steblice po presadbi peša in boleha, koreninice jim pa ne morejo toliko živeža jdajati, da bi se mogle prijeti. Če imamo obrezati take sajenke, iz kterih hočemo vprihodnje visoka drevesca imeti, moramo skrbno na vrhe paziti, da se ne poškodujejo. Hočemo pa le živo mejo zarediti, porežimo drevescem vrhe in vse veje. Vendar pa ne mislimo, da drevesce, kedar vršiček zgubi, potem nikoli več lepo drevo biti ne more. Ne! tako poškodovanje vrha se zopet zaraste tako, da po-zneje^se poznati ne moremo, kje je poškodovano bilo. Ce se nam listnata drevesa previsoka ali nekoliko nagnjena zdijo, porežimo jim postranske veje z vršičkom, brez razločka na različnost dreves, da bodo ravno stala. Našli bomo potem, da se bo takim drevesom postranska vejica kviško obrnila in lep vršiček nadomestovala. Neumno je, ako je kdo teh misli, da šilovina ne strpi obrezovanja. Več skušinj je pokazalo, da drevesca iz vrste šilovja, ki smo jih obrezali, dobro rasto. Posebno manja drevesca, ki so 1 do 2 čevlja visoka, če jim vse veje odvzamemo, vendar še dobro rasto; res je pa, da se bolje obnašajo, ako se jim nekoliko vej pusti. — To je od manjih zapomniti. — Pri veči šilo-vini je pa obrezovanje škodljivo. Pri odraščenih in pa prav jnajhinih je dobro, če jih le do sredine obrežemo. Ce imamo majhina šilovnata drevesca tako vsaditi, da nizki gozd iz njih postane, in če je zemlja srednja ali pa celo slaba, takrat obrežimo take rastline pred vsajanjem za 4 palce in rastla bodo bolje, kakor če bi jih ne bili nič obrezali. (Dal. prih.) List 27. Zarod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) 6. Kako moramo izruvane sajenke ravnati, ako jih ne moremo precej presaditi? Pogostoma se zgodi, da izruvane in že obrezane sajenke ne moremo precej vsaditi. Ako jih z golimi koreninicami pustimo na solncu, posušile se bodo koreninice kmalu ali pa zmrznile in zgubile življenja moč. Neobhodno potrebno je koreninice sajenk varovati, da ne vsahnejo in ne zmrznejo. To se da pa na več načinov izpeljati in zavisi od sajenk samih in od časa, kako dolgo jih moramo shranjene %imeti. *) Ravnajmo tako-le: Naredimo primerno globok jarek, denimo sajenke napošev va nj in z rahlo zemljo pokrijmo koreninice. Ako pa hočemo sajenke od jeseni do spomladi shraniti, zberimo si tak prostor, ki ima rahlo zemljo. Potem vzemimo nekoliko sajenk, jih denimo našev v zemljo in pokrijmo koreninice sajenk tako, kakor da bi jih sadili. *) Mnogo vrtnarjev je te misli, da se mora okopana sajenka nekoliko ur na solnce djati, da se koreninice dobro posušč, To je napačno, kajti solnčni žarek je strup vsaki rastlini. Pis. 214 ------ Ko smo to storili, delajmo zmirom tako naprej ; najbolje je, da jarki z zasajenimi sajenkami kakor kolobar izgledajo. Paziti moramo, da so vsi prostori med koreninicami s prstjo zadelani. Zalijmo potem kolobar dobro z vodo in take pustimo do spomladi. Na ta način vdelane sajenke ne trpe škode. Ce bi pa koreninice le od zgoraj zadelali in na majhine pro-storčeke med koreninicami ozira ne jemali, splesnile bi nam koreninice čez zimo in sajenke se spridijo. Za malo dni pa ni treba vseh prostorčekov zadelavati; zadosti je, da koreninice samo pri vrhu zadelamo, da jih solnce ne pripeka. Tudi zadostuje, če ni treba dolgo časaznasadbo čakati, da koreninice v vodo potaknemo, ako je blizo. To je hasnovito, pa nam najmanj dela prizadene. Če pa smo izkopali take sajenke, ki ne strpijo prav nič suhote, kakor bor, moramo jih pa vložiti v moker mah. 7. Na kaj je paziti, če hočemo sajenke kam poslati ? Pri pošiljanji moramo gledati na to, da sajenk, k