but xm (ST. IAR SONDS ASD iSEJMPS AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 163 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 13, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Mussolini je ž njimi toda le v duhu London. —?Rimski raclio je včeraj poriičal, da je poslal Mussolini mojim četam na Sicilijo sledečo tolažilne besede po radiu: "Jaz sem, z 'vami v duhu, ko se tako sijajno borite za obrambo domovine in ž njo za svobodo Evrope." Okupacija Sicilije lepo napreduje Mestna zbornica je porazila Lauscheta Cleveland, O.—Na sinočni seji mestne zbornice je župan Lausche doživel velik poraz, ko je zbornica z veliko večino pre---^glasovala njegovo vetiranje ra- Nemška ofenziva na ruski da je italijansko časo-I'al!6 SV'£riI° narod, da bo mo-žrt; kalija v slučaju poraza točkOVati sledečih 12 glavnih Poleg brezpogojne vdaje: Vso Italija bo morala oddati 2m°rnarico in zračno silo. hati" .kalija bo morala prene-'^delovati vse mehanične ^etalurgične predmete, žiti i bi morala razoro- ti armado in smela bi ime-le Policijo. J>a ' galija bo morala izročiti iti riJ°' Tobruk, Sardinijo strategične točke An- J^ikanci so potopili Jet 4 ladje Japoncem SinoUvZ:n! Pacifik, 13. julija. — ""isko ldanes zjutraj so ame-c6m . J0'i!le ladje potopile Japonce/1 lad;ie v zaHvu Kula in ce. r,,6110 križarko ter tri rušil- To 1 da. dnj že drugič v teku nekaj kp0rT,So se oprijele ameriške in Hvu S® bojne ladJe v tem za- >' ^>tka se še nadaljuje. gliji. 5. I s t r o in vso severno-vzhodno Italijo, s Trstom in Puljem bo morala Italija izročiti Jugoslaviji? 6. Več otokov v Jonskem in Egejskem morju bo morala izročiti Grčiji. 7. Italija se bo morala odpovedati vsem kolonijam, vključno Libiji. 8. Italija bo zbrisana z liste velesil. 9. Italija bo okupirana po vojaški okupaciji za nedoločen čas. 10. Italija ne bo smela več pridelovati žita, ampak samo zelenjavo. 11. Z a p r e t i bo morala več univerz. 12. Ne bo smela več učiti mladine klasične zgodovine, da mladina ne bo poučena o slavni zgodovini Rima. _ Manj sirovega masla in sira za prebivalstvo Washington. — Prihodnjih 12 mesecev bo dobilo civilno prebivalstvo v Zed. državah manj sirovega masla, sira in evaporira-nega mleka. Za 404 njilijpne funtov sirovega masla ga bo dobilo civilno prebivalstvo manj v prihodnjih 12 mesecih. Od vsakih 10 funtov ga bo' dobila armada en funt in pol, pol funta ga bo dobila ruska armada, osem funtov pa ameriški narod. Sira bo dobilo civilno prebivalstvo 5 funtov in pol od vsakih 10 funtov, ostalo pa armada in zavezniki. Lansko leto je porabilo civilno prebivalstvo 838,-000,000 funtov sira, prihodnjih 12 mesecev ga bo dobilo pa le 508,000,000 muntov. -o—-- Spopad med belimi in črnimi vojaki Shenango, Pa. — V nedeljo večer je prišlo do spopada med belimi in zamorskimi vojaki v tem taborišču. En vojak je bil ubit in šest ranjenih. Vojaške oblasti zadevo preiskujejo. m vsvoPOnCi so izgubili že 13 ladij ; m brezupnem poskusu, da M0vj° letalsko bazo Munda na 1 zaV(! 0r8iji, katero oblegajo je ubil v prepiru Siv, >. r,adi v°ine Vst ' ~ V bližnjem Am-f0jenU 'ie ubil Nick Goncheroff, ki j v Rusiji, svojo ženo Mary, stteijj • rodom Poljakinja. Obte^ tudi dve sosedi in po-izvršiti samomor. ^ iJla pruvi> da sta se zakon-PrePirala radi vojne ifdj. Pol- .^dinskim zločinom ^atlcC1Ja včeraj Polovila 35 mno£o izmed njih še skuša zne mladosti, od katerih Snih 7,d°8nati 'udeležbo pri ra leg u' 0cin*kih prestopkih. Po-fantov"1 je policija Prijela 15 m m Naši vojaki udrli skozi nove pozicije. Toda Rusi so jih vselej vrgli nazaj. Končno so se Nemci začeli utrjevati v svojih pozicijah, a tedaj so začeli z napadi Rusi. Rusi poročajo, da so Nemci včeraj napadali z mnogo manjšo vnemo, kot pa v začetku te ofenzive, dočim postajajo protinapadi ruske armade yedno silnejši. -o- Imena nekaterih nacističnih pooblaščencev na Gorenjskem Posneto iz ljubljanskega Jutra od srede, 16. marca 1943 (V izvirnem besedilu). Okrožno delovno zborovanje v Kranju je bilo sklicano nedavno. Okrožni stavbni vodja Pistot-nig je pozdravil okrožnega vo^ djo Kussa in komisaričnega deželnega svetnika Albrechta Mic-kelza. Okrožni prosvetar Werner Lilling je predaval o večni Nemčiji. Po predavanju dr. Schreyerja je okrožni vodja izročil trem tovarišem kolajne za ljudsko nego. Imenovani so bili: Fr. Biber za krajevnega vodjo na Jezerskem, Ludvik Kloesch pa v Kranju; Obereder za predsednika okrožnega sodišča v Kranju, Po-totschnig za krajevnega vodjo pri Sv. Križu, Seschko pa v Naklem; ravnatelj Pavel Schmid za okrožnega tiskovnega vodjo v Kranju, Schwandtner pa za okrožnega propagandnega vodjo glavnega urada v Kranju. Dalje so bili imenovani za( krajevne voditelje: Schwenig v| črnučah, Strauss v Selcah in Stiasky v Sori." Vsega skupaj je zbornica Licata in Gela; kamor ladje že dovažajo potrebščine za njimi. Zavezniška bojna letala ze preglasovala županov veto v ] štirih slučajih. V enem slučaju je imel na svoji strani samo Iobratujejo z letališč, ki so jih šest odbornikov in to je bilo I z e j j sovražniku na Siciliji. največ v vseh štirih slučajih. Mesto Catania> proti kateremu Ti so bili: Kovačič, Knžek, prodira g. angieška armada, so Mudri, Betley in Gleason, de- Laveznigki bombniki danes Za-mokratje, ter republikanec Zm- LgalL Zavezniški bombniki so danes razbili namanj 400 osi 0 ških vozil, polnih vojaštva in Iz Hrvaške potrebščin. Wiener Tagblatt piše z dne Zavezniško brodovje nepre-28. maja: "Pridelek tobaka na stano dovaža nove čete in po-Hrvaškem je pod streho. Koli- trebščine na Sicilijo. Italijan-čine s6 mnogo manjše nego se ske bojne mornaric? ni od ni-je pričakovalo. Proračun za že- koder na spregled, tev je bil 280 vagonov, a odda- Na prvi večji odpor so nale-nih je bilo le 220 vagonov. tele ameriške čete, proti kate Spopadi med ustaši in tako- Ljm se je zapodila 4. italijanska zvanimi "hostarji" z v s a k i m livorniška pancerska divizija s dnem bolj naraščajo ter pred- tanki. Amerikanci so jih z lah stavljajo zdaj že pravo organi- kotG štrli in pognali nazaj, zirano vojno z vsem modernim Angleži s0 pa pognaii iz Sy-orožjem. Hostarji ali "zeleno- racusa 54 neapeisko divizijo že kadrovci" so neisprosni napram Lrugi dan invazije. nacističnim in ustaškim ujetni- Neko poroči]o javlja> da je kom, med tem ko so mnogo bolj Lideti italijansko civilno prebi-popustljivi napram ostalim hr- valgtvo bolj veselo zavezniških vaškim ujetnikom. Skušajo jih Lfit> kot pa Nemcev. pregovoriti, da se jim pndru- Zavezniška Ietala neprestano Z1J0, patruljirajo nad zasedenim ob Zagrebško policijsko ravna-Ležjem -n varjejo napredova. teljstvo je objavilo, da se pos- lje ^ yčeraj g0 razbni 45 g0. lje vse člane družin, ki z obo- vražnih letal> dočim so jih sa roženimi skupinami rušijo jav-1, .^.j. deyet_ ni red, ali store kako nasilno | Izgube zaveznikov pri invazi. H(JV i« 1 . . Varstv/n deklet, ker so bili brez Uro a Ua cesti čez policijsko John Lekšan, sin Mr. in Mrs. za 4 dni na dopust iz Kaliforni- ' je. Eddie služi pri marinih. Njegov naslov je: Pvt. Edward J Slovenec, Pit. 361, R. D. M. C. B., San Diego, Calif. — Njegov brat Frank je odšel pa 8. junija kot kadet k letalskem koru. Nje gov naslov je: A/C Frank A. Slovenec, Bn. VI. V 0 B, Pit. 2, U. S. N. F. P. S., Wooster, Ohio Oba sta sinova Mrs. Agnes Slo^ venec iz 14821 Hale Ave. želi mo jima srečo in pa zdrav povra-tek. ta m Ra Na enotedenski dopust je prišel Pvt. Stanley F. Mezic, sin Mrs. Frances Kodrich iz 6522 Schaefer Ave. Njegov naslov v armadi je: P,vt. Stan F. Mezic, Hq. Bty 217, F. A. Bn. APO 44, Andrew Lekšan iz 9307 Empire Ave. je bil povišan v Master Sergeanta. ičiestitamo! Ml ta M Pfc. John Mencin, sin Mr. in Mrs. Martin Mencin, 1173 E. 61. St. pozdravlja vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pfc. John Mencin, 35517651, 556th Bomb Sq. (M), AAF, 387th Bomb Gp. (M) AAF, APO 4605( c/o Postmaster New York, N. Y. ta ta ta Sgt. Henry Pecan, sin Mr. in Mrs. Mike Karaba, 20681 Fuller Ave. Euclid, O. je prišel domov za 10 dni na dopust iz taborišča Pickett, Va. kaznivo dejanje proti državi, posameznikom ali i m o v i n i, v Zavezniki so do danes zasedli sledeča važna mesta na Siciliji: Syracuse, Avoia, Pachino, Poz-zalo, Scoglitti, Gela, Licata, Is-pica, Rosolini in Noto. Ameriški in angleški parašu-tarji, ki so se bili spustili v petek ponoči na Sicilijo, so v polnem obsegu izvršili svojo nalogo in to z zelo majhnimi izgubami. V soboto so se zopet združili z invazijskimi četami. Poročila zatrjujejo, da je sodelovalo pri i n v a z i j i več kot 2,000 ladij, torej več kot dvakrat toliko, kot pa pri invaziji Severne Afrike lanskega novembra, ko je bilo v akciji 850 ladij. Tovorne ladje, katere varuje na vseh straneh bojno ladjevje, naprej in naprej dovažajo nove čete in potrebščine na Sicilijo. Nad njimi je pa vedno streha močnih zračnih formacij. Izkrcavanje ameriških čet je krilo ameriško bojno brodovje. Pri izkrcavanju so imele čete težave radi viharnega morja, toda vse je šlo od rok natančno po načrtu. Amerikanci, ki so na obrežju pri Gela naleteli na sovražne tanke in na u t r j ene strelske jarke, so se pognali nevzdržema skozi in takoj zasedli tam v bližini dvoje letališč. -o- Giraud inspicira čete v Fort Benning Fort Benning, Ga.—Francoski general Henri Giraud si je ogledal čete in šolo za parašu-tarje v tem taborišču. Kmalu popoldne se je odpeljal z letalom. -o- ji so bile mnogo manjše, kot se je pričakovalo in številne bolni koncentracijska taborišča na U ladje ge yedn() čakajo y re prisilno bivanje. -o- Dva delavca sta se včeraj zadušila v kanalu zervi. Neka zavezniška bolniška ladja, ki je bila zasidrana tri milje od Sicilije in močno razsvetljena, je bila bombardi- —o- General Eisenhower je dospel v Sicilijo Angleško časopisje je sinoči poročalo, da je dospel ameriški general Eisenhower, vrhovni poveljnik vseh zavezniških čet v Sredozemlju, na Sicilijo. Ob svojem prihodu je general izjavil, da gre invazija dobro naprej. --o——- Prve češke znamke so v prometu 'Washington. — Generalni poštni mojster Frank Walker je podaril predsedniku Rooseveltu prve poštne znamke, ki jih je iz- , , ,11 dala ameriška pošta v počast V glavnem odvodnem kanalu| rana in _ potopljena po sovraž- češki repubiiki. Znamke so po 5 centov in so bile oddane včeraj na Vine St. in St. Clair Ave., njb letalcih. Toda vse ranjen Willoughby, O. sta se včeraj za-Le s0 praVočasno rešili, dušila od strupenih plinov dva Glavni stan poroča, da so za-mestna delavca, Edward ConelyLezniki naleteli na Siciliji do in Anthony Tagliamonte. Na po- Ldaj na jako siaboten odpor in moč jima je hitel načelnik požar- da se ziasti Italijani le slabo ne brambe, Farley, ki si je na- upjraj0. Zato so dozdaj tudi del plinsko masko. Toda plini so vojnj ujetniki večinoma Itali-predrli tudi masko in načelnika h an j so potegnili nezavestnega iz ka- Na vzh0dni obali Sicilije za-nala. vezniki tako naglo napreduje Mestni odbornik zastonj | jo, da so bili danes samo še 80 ponuja dobre službe v promet. Edward J. Slovenec je prišel Fort Lewis, Washington. Joseph Križek, councilman la morska ožina do Italije same. 30. varde, je v svojem uradu na Zavezniškim četam se pozna, Roke proč od vrtov 3769 E. 131. St. obesil napis, ki da so dobile velike izkušnje v Tako pravijo clevelandski'se čita: "Sprejme se 40 mo- bojih v Tuniziji in z bliskovito mestni očetje, ki so napravili po- ških, plača 77i/2c na uro." Na naglico udarjalo na sovražnika. to ponudbo se je oglasilo vsega Zavezniška mornarica i m a skupaj pet moških, toda vsak dvojno nalogo, da dovaža nove je poudarjal, da ne gre delat čete in potrebščine na Sicilijo za mesto. Ako bi bil mestni od- in da obstreljuje sovražne po-bornik pred nekaj leti razobe- žici je na obrežju, kamor še ni-sil tak napis, bi bili urad podr- so dospele čete zaveznikov. Pri-li, tak naval bi bil. stanišče Pozzalo se je v nede- _o__Ijo podalo enemu samemu an- Kupujte vojne znamke! 'gleškemu rušilcu. Banke odprte zvečer Več clevelandskih bank bo imelo večerne ure za poslugo delavcem v vojni industriji. Večinoma bodo odprte ob petkih zvečer. Med temi bo tudi slovenska North American banka, ki bo ®odprta začenši s prihodnjim pet-, kom od 6:30 do 8 zvečer in sicer milj od Mesine, od koder je ma-^ gl urad na 6131 st. Clair stavo, glasom katere je določena globa $500 in eno leto ričeta za vsakega, ki ibi šel krast pridelke na vrtove zmage. Ta postava cstane v veljavi še 60 dni po končani vojni. Enaka kazen je tudi za tiste, ki bi tako nakradeno stvar prodajali, ali imeli v posesti. Ave. kot podružnica na 15601 Waterloo Rd., kot naznanja njen predsednik Anton Grdina. Slike na vrtu Mr. Grdina sporoča, da bo v sredo večer kazal premikajoče slike na svojem vrtu na 62. cesti, če ne bo dežja. Ako bo vreme ugodno, bodo slikovne predstave nekaj tednov vsako sredo zvečer. Mr. Grdina ima mnogo najnovejših slik, ki jih ljudje še niso videli. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Jtliw DKBXVKO. Editor 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $750 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.26 Za Cleveland In Euclid, po razna&alclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.60 par year D. S. and Canada $350 for 6 month*. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« O. s. and Canada $2.00 tor S months. Cleveland by mall $2.25 lor 9 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $350 tor 6 months, $2.00 tor S months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 163 Tue., July 13, 1943 Seznanimo se s fakti o ruskem režimu v. To pomeni, da je Stalin preselil ali iztrebil eno šestinko prebivalstva na Poljskem, da je bil tako siguren komunistične diktature. Vsi ti ljudje, to je delavci, kmetje, učitelji, duhovniki, trgovci, oficirji, voditelji vseh slojev, so bili zaznamovani kot buržvazi ali kulaki in likvidirani. To niso bili samo poljski domoljubi, ampak vsak, ki je količkaj oporekal splošni konfiskaciji posestev pod diktaturo totalitarne stranke. To pojasnuje, zakaj je poljska zamejna vlada zahtevala pojasnila o tistih 10,000 pomorjenih častnikih in vojakih in na sto tisočev civilistov. To pojasnjuje, zakaj Finska tako trmasto sedi na ruski meji. To pojasnjuje, zakaj general Mi-hajlovič ni hotel imeti nobenega opravka s partizani v Jugoslaviji, ki so bili vodeni od komunistov. To so fakta, ki bi jih morali imeti v mislih naši voditelji, ki bodo vodili našo politiko po vojni, če ne bodo hoteli, da jih nekdo prav lepo potegne. Brutalni realizem sovjetske zunanje politike je tako jasen in viden, da se človek čudi diplomatom, ki si jo puste servirati, ne da bi si pri tem izplaknili usta. Kremlin ne kaže obzirne taktike do nikogar, niti do svojih lastnih pristašev v inozemskih državah razen, če pokažejo kake uspehe. Rusija je napravila tesne zveze s Tur čijo celo v tistem času, ko je Kemal Paša moril turške komuniste na debelo. In dasi je zlezel Mussolini do sklede preko trupel italijanskih komunistov, ga je Stalin kljub temu zalagal naprej z oljem, da je ropal po Etijopiji, najsi je Liga narodov podpisala tiste slavne sankcije proti zalaganju Italije. Pod tisto brutalno firmo pride tudi Stalinova invazija Poljske s Hitlerjem; enako njegova prisvojitev Latvije, Estonije in Litve, dasi niti črnilo še ni bilo dobro posušeno na papirju, na katerem je Stalin sklenil nenapadalno pogodbo s temi deželami. Pod isto firmo spada tudi njegov napad na Finsko. In Kremlin je nedavno izjavil, da so vsi teritoriji, ki jih je Rusija zasedla ob času kolaboracije z nacijsko Nemčijo, njena last za vedno. Voditelji Združenih narodov bi morali vzeti na znanje, da je bila Rusija naša zaveznica ob času konference v Casa-blanci, izrecno samo proti našim evropskim sovražnikom. Stalin ni prišel v Casablanco, niti ni poslal tje svojega zastopnika, ker je bil takrat še vedno v prijateljskih odnoša-jih z Japonsko. Obe, tako Rusija kot Japonska sta poudarjali prijateljstvo na podlagi prijateljske pogodbe, sklenjeno v Moskvi s Hitlerjevim blagoslovom in to samo nekaj tednov prej, predno je Hitler naskočil Rusijo. Tista pogodba z Rusijo je dala Japonski proste roke, da nas je napadla v Pearl Harborju, kot je pogodba Rusije z Nemčijo dala Hitlerju proste roke, da je udaril na zapadno Evropo. Pojasnilo za obe pogodbi se morda lahko najde v principih, ki jih je Stalin osvojil že davo: da so največji zaveznik komunistične Rusije "spori, konflikti in vojne"' med "kapitalističnimi narodi." Tako vsaj je stalo zapisano v Pravdi, glasilu komunistične stranke 30. januarja 1925. Stalin ni še nikdar preklical teh besed. Vsak njegov govor na svetovni politiki je baziral na njih. Vsi komunisti dobro razumejo, da so ti principi še vedno v veljavi. Oblikovalci naše zunanje politike bi morali študirati Stalinova početja, čitati njegove knjige in njegove govore v notranjih krogih, mesto da bi požrli kot sestradana riba vsako bleščečo propagando, ki jo vržejo komunisti med svet. To postaja vsak dan bolj važno, ker ni nobenega dvoma, da se bo Stalin vsak dan bližje pomikal k Združenim narodom, in to radi tega, ker je njih zmaga zagotovljena. Nobenega dvoma ni, da bodo to akcijo z velikim pompom pozdravili sopotniki kot dokaz, da je Kremlin dostopen demokraciji. Vendar, zavedati bi se morali, da čim ožje bomo sodelovali z Rusijo, bolj važno je, tako za naš narodni interes kot za interes svetovne demokracije, da nehamo biti otroci in da vzamemo v obzir samo gola ftikta. V tej zvezi naj bi bilo poudarjano, da toliko oglaševana "razpustitev" kominterne, generalnega štaba svetovne revolucije, ni bila nobena poteza za tesnejše sodelovanje. Dovolj je dokazov, ki pričajo, da "razpustitev" sovjetske organizacije ne pomeni ničesar. Saj je bila tudi čeka "razpušče-na," ko je postalo njeno ime notorično in jo je prevzel GPU ; GPU je bil "razpuščen," ko je postal notoričen in prevzela ga je NKVD; vendar je znano, da je ostal v Rusiji isti policijski teror, samo vedno pod drugim imenom. Zakaj naj bi pričakovali nenadnega konca komunističnih konspiracij samo zato, ker so gospodarji kominterne sežgali glavo svojega pisalnega papirja? Saj niso s tem izgubili nobene moči, niti je niso oddali, nobenih principov niso preklicali, niti se v čem zavezali. In da bodo ameriški komunisti zrli za kažipot še nadalje v Moskvo, tudi ne dvomi noben trezen človek. (Dalje prihodnjič.) BARAGA GA NI MARAL P. Bernard OFM (Konec) Mrs. Matkovič mi je'pravila, kako dobro se na primer obnaša novi stroj za mlatenje, ki opravlja to delo kar sproti na njivi, ko se žito žanje. Zapodiš mašino med oves, potuješ z njim po njivi od konca do kraja, dokler je kaj žetve, potem zaviješ domov in pripelješ s seboj zrnje v vrečah in jih spraviš pod streho. Slama je ostala na njivi. Lahko jo pograbiš in spraviš domov, če je kaka potreba zanjo, drugače jo pustiš na njivi za gnoj. Opravil si —! Prav tako sem opazil, da imajo skoraj povsod zdaj že stroje za molžnjo, ki delo hitreje opravijo in seveda tudi z manjšim trudom za farmarje in farmarice. Nekatere krave se pa baje ne morejo ali nočejo privaditi na to modernost in take je treba posebej "podvori-ti" na roko. Pravijo, da je verjetno, da v bodočnosti sena ne bodo sušili, ampak ga spravljali takoj po košnji v silo, kot že rečeno. To pa tudi pomeni, da bodo v bodočnosti farmarska gospodarska poslopja imela drugačno obliko. Tistih visokih svisli nad hlevi ne bo treba več. Toda kdo ve, kaj vse še utegne prinesti novi čas, ki gotovo nastane po tej vojni. Farmarji so seveda različne sorte kot vsi ljudje po širokem in ozkem svetu. Nekateri radi tožijo in tarnajo, češ, kako je hudo, ko se obeta slaba letina, kako težko je delo na farmah, kako je nerodno, ko prihajajo stara leta, mladi pa nočejo poprijeti za starši ali jim je pa vojna zbranila. In tako dalje. Drugi so pa vedno dobre volje in vse "take reči z nasmehom in šalo spravijo s poti in si ne delajo težkih src. Tak je na primer Mr. Debevec. Ko sva govorila ^b tem, kako kaj obeta letina, je dejal: Toliko let sem že tu, pa zmerom smo imeli skrbi in smo jamrali, pa smo še vsako leto dobili toliko, da ni bilo po nas. Tudi letos bomo. Je že tako: če ne pridelamo.in ne primolimo toliko, da bi bili zadovoljni, pa prijamramo in pritarnamo — pa gre svet naprej in naše farme ž njim. Odkar nisem bil na Willardu, je marsikatera farma že v drugih rokah kot je bila tiste čase. Niso prišli noVi farmarji od drugod — mladi pari od tukaj so jih prevzeli. Lepo je videti nekdanje slovenske fante in dekleta, ki so sedaj že očetje in matere in še vedno radi govore slovensko ter nadaljujejo tradicijo svojih starih. Če sem prav opazil, je večina teh parov z domačih njiv, le tu pa tam je kateri fant ali katera dekle našla zakonskega druga v neslovenski hiši. To je res pohvale vredno. Tudi moram povedati, da sem v nekaterih hišah našel "Ameriško Domovino" na mizi. Drugi se pa menijo, da jo bodo naročili — vsaj za poskušnjo. Tisti, ki jo imajo, so kar zadovoljni ž njo. Večina se ne strinja z mnenjem Amerikanskega Slovenca, ki je pred kratkim pisal, da katoliški dnevnik Ameriškim Slovencem ni več potreben. Čeprav so zelo za-posljeni, vsaj v poletnih mesecih, je vendar malo takih, ki ne bi radi vsak dan vsaj za kake pol ure pogledali v slovenski list. Tako je prav. Tako sem sprevidel, da je bilo moje mnenje pravo, ko sem že pred meseci dejal: Ako res začne Amerikanski Slovenec le po dvakrat na teden prihajati, mora Ameriška Domovina postati bolj splošno ameriški list in malo manj "ohajski," da ga bodo povsod z zanimanjem brali. Nismo še tako pri koncu ameriški katoliški Slovenci, da bi ne mogli in ne hoteli vzdržavati svojega dnevnika. In kar se tega tiče, se mi zdi, da so naši farmarji mnogo bolj prebujeni kot ljudje po mestih. Vse bolj pogosto se mi zgodi po mestih, da slišim od njih tisti znani izgovor "saj nimam časa brati." Potem pa tudi ne moreš kaj prida ž njimi ovoriti o naših javnih in splošno kulturnih zadevah. Kdor ne bere, tudi kaj malo ve, ali pa zna govoriti samo o rečeh, ki se tičejo domačega porča in zraven še "back-yarda." V resnici se čudiš, kako ti marsikak farmar in tudi farmarica, ki v teh mesecih od zgodnjega jutra do poznega večera pregarata na polju in na njivi, znata bolj inteligentno zastaviti besedo o naših javnih zadevah ko naši delavci, trgovci in inteligenti po mestih. Naj bo to zapisano v čast farmarjem, onim po mestih pa ne v osramočen je, ampak samo — v opomin. . . Zdaj, ko gre teden h koncu, se mi je začelo zdeti, da morda le ni taka nesreča, ko se je pokazalo, da me—Baraga ni maral .. . Če bi bil šel v L'Anse in Marquette, bi ne bil mogel te dni tako od blizu opazovati wil-lardskega življenja. Pa je povsod in vselej prilika, da se človek nekaj nauči. Naj še povem, da sem obžaloval svojo "nesrečo" glede Ba rage tudi zato, ker se nisem mo gel v L'Ansu sestati z g. Ga brovškom, ki je—vsaj po poprejšnjih napovedih—bil med romarji. Od njega bi bil naj brž največ zvedel, kako je treba preceniti veljavo in pomen nove jugoslovanske vlade, ki se je te dni sestavila v Londonu. Zdaj pa nič ne vem, kdaj in kje se bova osebno sestala in pogovorila. Ker te dni nimam dostopa do raznih virov, ki bi mi dala podrobna pojasnila o novem političnem kurzu v Londonu, sem nekoliko nepotrpežljiv, pa ne ravno preveč. Toliko se zavedam, da je od nove vlade marsikaj odvisno za bodočnost Jugoslavije, ki mi je seveda zelo pri srcu. Bog daj, da bi bilo bolj prav ko do zdaj! Preden zaključim to pisanje, naj izrazim dvojno upanje: Prvič upam, da bom zvedel v kratkem veselo poročilo o le pem uspehu romanja na Baragov grob—če je bil iz Cleve-landa gori na primer Mr. Grdi-na, bo prav gotovo kaj napisal o tem. Ko se vrnem v Lemont, bo pa p. Aleksander odprl registre svoje zgovornosti. In še to upam, da bom zvedel tudi o novi jugoslovanski vladi upa-polne reči. Morebiti me pa zato, da bom bolj veselo iznena-den, Baraga ni maral . . . (P. S. Kadar boste brali v The Clark County Press ime 0'Black, je dobro, če veste, daje to naš Oblak iz willardske bližine. Nekaj takega sem nekoč povedal tudi o 0'Cornovih z Eveletha, Minn. Tudi ti so naši Okorni. To zato poyem, ker se mi zdi okorno in oblačno, če bi se kake morebitne slovenske zasluge raznašale po Ameriki kot da so bile prišle iz ajriških vrst . . . Drugače je pa ostalo v tem oziru tukaj večinoma vse pri starem in niti willardski poštni načelnik ni postal iz poštenega Lesarja kak "Le Sarre" ali kaj podobnega). Pomagajmo trpečim bratom v stari domovini Barometer se kaj počasi približuje sredi določenega prostora. Še malo in prva polovica ($5,000) bo skupaj. Pa še drugo polovico je treba dokončati, da bo nabrana določena vsota $10,000. Zato pa vzemimo drugo polovico na ramo mi, ki nismo pri prvi polovici nič sodelovali. Gotovo nas je še toliko tistih, ki do sedaj še nismo prispevali, da v kratkem času pomaknemo barometer do vr- ha. Kako pa naj bi se to zgodilo na najbolj lahek način? Mislim si to tako. Vsak, ki daruje za trpeče v stari domovini, naj si misli, da tisto vsotico posodi Bogu, katera mu bo po smrti vrnjena z obilnimi obrestmi. Saj smo že dostikrat slišali, da kar storimo enemu najmlajših, Bogu storimo. Saj ne prosimo veliko, malo pa vsi in nikomur se ne bo nič poznalo, da bi bil kaj bolj reven zato, toda trpečim v stari domovini pa bo veliko pomagano. Koliko vzdihov hvaležnosti bo vzplamtelo iz prsa rojakov v žalostni stari domovini, ko bodo dobili podporo iz Amerike. Ni na§ namen hoditi od hiše do hiše in prositi, pač pa apeliramo na vsa dobra in usmiljena srca, da vsak daruje iz svoje proste volje in kolikor hoče, ne da bi ga kdo nadlegoval. Prav častno se je odzvala družba SND na 80. cesti, ker so darovali kar cel stotak; društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ $25 in Mr. Louis Simončič mi je prostovolje izročil $5. To je lepo in prav lepa hvala. Je pa še veliko društev in ali ne mislite, da bi bilo lepo od vas, če bi na svoji seji določili malo vsotico za v blag namen? In vi, posamezniki, priskočite na pomoč, da še drugo polovico dosežemo do vrha. Kdor" iz fare sv. Lovrenca želi kaj darovati naj izroči svoj dar odboru, katerega predsednik je Father Slapšak, tajnica Ana Gliha in blagajnik pa je Josip Kenik. Sprejema pa tudi podpisani. Apelira se na vse rojake, da ker nismo prispevali v pi'vi polovici, da to storimo gotovo v drugi polovici in vsota 10,000 dolarjev bo dosežena v kratkem času. Saj -bomo itak se pustili, ko pride čas ločitve iz zemeljskega v večno nebeško življenje, le dobra dela bomo ponesli s seboj. Le odprimo srce, odprimo rokeTn otirajmo bratovske solze. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine s željo, da se barometer v koloni za 10,-000 dolarjev čim prej pomakne do vrha. Jacob Resnik. Dobrim ljudem Cleveland - Newburgh. — Vsem dobrim ljudem se želim na tem mestu prav lepo zahvaliti za darove, ki ste jih poslali na moj naslov in prav tako tudi tistim, ki ste jih izročili meni osebno. Zadnji mesec sem prejela skupnih darov za Mrs. Josephine Vene $26.00, kar sem ji že izročila. Bila *je zelo vesela in je hvaležna vsem dobrotnikom. Na zadnji moj dopis v Ameriški Domovini pred tremi tedni pa do danes sem prejela od sledečih: č. g. Albin Gnidovec, iz Rock Springs, Wyo. je poslal kar deset dolarjev; po dva dolarja so poslali Mrs. Albina Pešec iz 18871 Lockyear Ave. in neimenovana oseba iz Euclida tudi dva dolarja. Osebno pa so mi izročili: Mrs. Elizabeth Pa-pesh $2, Mrs. Angela Staražar $2, Mr. Martin Lindič $2, Mrs. Theresa Rangus $2, Mrs. Mary Plautz $1,25, Mrs. Mary Kramer $1. V imenu dobre in potrebne Mrs. Vene vsem skupaj najlepša zahvala in naj vam ljubi Bog povrne vsa vaša dobra dela. Prosim pa še druge rojake in rojakinje, da bi priskočili na pomoč tej revni ženi, ker je v resnici potrebna in zapuščena od vseh. Ker svojih ljudi nima, zato pa je odvisna od pomoči svojih rojakov. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! Vsak rojak naj bi prispeval nekaj po svojih močeh in žena bi bila preskrbljena. Vse morebitne darove pošljite kar name podpisano in jih bom izročila Mrs. Vene. Mrs. Elizabeth Papesh, 7816 Union Ave. Cleveland 5, Ohio. EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA Slovenska moška Ustanovljena 1. januarja, 1939. zveza v Ameriki In |o! oi Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, Pa. Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave., Cleveland, O Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: ,IERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W., Barberton, O. Drufi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland,0-Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St.. Cleveland. O. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohio. Za pojasnila se obrnite na. glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O. adil ako ie -aim K; d r antj lajh Va n jal; ivej ilv il. "0 Kal. s j la Sp, ral£ N r ame Na H k< bil ilo. ?raš "H. Pr€ Cenjeni člani Slovenske moške zveze! --bvo četrta kampanja naše zvezi je končana. V imenu glavici Je odbora se zahvaljujem vsem agilnim članom za požrtvovalnost'L ^ za tako lep napredek. Prav tako lepa hvala celokpunim po^ Se žnicam. jrav ] Natančno kampanjsko poročilo bo poslano na vse podrtij Qje( ce v kratkem času. Upamo pa, da ne boste sedaj prenehali z A odg tacijo, ampak da se vsak član potrudi, da pridobimo še veliko š,: vilo novih članov in s tem pripomoremo do boljšega napredka IlVa Sj družnici in organizaciji. Agilen delavec, kateremu je res pr';prašj cu napredek zveze, ne potrebuje kampanje, da izvrši sV1 A o dolžnost, ampak vedno skuša zboljšati napredek organizacije. Le j vi ega i obče 'čeri % Sadite seme agilnosti med članstvom svoje podružnice in delek bo sijajen v novem članstvu in močnejša bo podružnica,' kor tudi organizacija v vseh ozirih. Z bratskim pozdravom, Vincent H. Lauter, glavni taj"1 Nedič zatira svoj lastni narod Office of War Information L Washington, D. C. Marionetni srbski diktator Milan Nedič preganja svoj lastni narod in ga goni na prisilno delo, ter pošilja, glasom vesti, publiciranih v njegovem lastnem časopisu, svoje lastne ljudi v Nemčijo kot prave sužnje. Nediceva vlada je ravnokar uradno objavila v Beogradu, da se morajo prijaviti vsi državljani rojeni v letih 1893 do 1907, torej vsi od stai-osti 36 do 50 let, za obvezno delavno službo. Glasom te naredbe bodo poslani uporni Srbi v Nemčijo, kjer bodo prisiljeni, da delajo kjerkoli in karkoli bo volja Adolf a Hitlerja. Ako Srbov od 36 do 50 let starosti ne bo mogoče najti, bodo njihovi sorodniki veljali za talce, tako odloča ta naredba. Nedič se je tudi odločil, da prisili Srbe, »da ga poslušajo kadar govori, hote ali nahote. Njegov uradni list, Novo Vreme, je natisnil dne 5. junija vladno naredbo, ki določa, da je treba postaviti na javnih mestih, posebno pa v gostilnah, zvočnike, in vsakdo mora nehati jesti in poslušati. Oni, ki bi jedel ali govoril, kadar je oddaja v teku, dobi morda globo od 3,000 dinarjev ali pa 15 dni zapora. Prav ta list Novo Vreme, ki je najbolj uradni vir vladnih vesti, poroča, da je Nedič sprejel skupino srbske mladine, ki se je po 4-mesečnem bivanju v Nemčiji vrnila domov. Te mlade ljudi, ki so v Nemčiji proučevali moderne metode obdelovanja zemlje, je sprejel z veliko častjo, jih pozdravil kot dobrodošle in jim dejal v svojem uradnem govoru: "Vi ste novi oznanjevalci novih dob. Vi ste stebri nove Evrope. Razjasnite obličja srbskega naroda. Nemška gostoljubnost je rav- "Ali Nki no tako velika kot srbska-'*7 ki nemški Reich vam je ^ gočil, da sijajno dovršite sV°| 0(] nalogo." Novo Vreme pravil1 so srbski mladeniči na to 1> likim navdušenjem pl03'1" Hitlerjevemu hlapcu. To^ srečo je večina srbske srdito sovražna nazističi16'] diktatorju Srbije. uPav; ryats Naj zde jfVs Početkom tega meseca Je ju ^ dič obiskal skupino mladih k jg skih kmetov, ki so imeli 0°;,(10 v tovati v Nemčijo po 10-^lical> pripravi v Beogradu. G"V( jim je, naj se pokažejo vre Hitlerjega novega reda in vil ■TU Vaša dolžnost je, d" i pravite konec svetu, ki je Stoj jo napravil tako nesrečno^ daj šiljam vas v Nemčijo, da f napredujete in postanete ' bri novega reda." Toda Nedič se ne omejuj to, da o novem redu gov0'1' največjo strogostjo svoj narod, da dela in se za ta novi red; vse srbske 11' (Dalje na 3 strani) liiillii«' / verj al'pa »imun"1' Mlad fant iz mesta se )e njal pri farmarju za Nekoč je ravno molzel kr»vf -bil ■ef pride mimo vojak, ki je vno na dopustu. Ko vidi W ga fanta, kako molze krav"0'' zakliče s ceste: "Vidiš ga, kako se lep0,' doma, mi moramo pa npsrt'l HJ ško. Hej, zakaj nisi na fJ'0' y Ta se pa odreže: "Zato-, ima krava vime slučajno ..b Kako pa je to, da a tvoje % ko nima nič smetane?" ie v t>ra e Pri. gospodinja mlekarja. "Veste, mama, stvar je P fi kala. Jaz hočem dati odJ^,, cem dobro mero, zato n»P°, Jf^ steklenice z mlekom tako jtaj^ . ha, da absolutno ni prostora še za smetano." >t, Nih Sanje Spisal Ksaver Meško. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki SLOVENSKA SEKCIJA žavi .ave $100 In Vse Polje zasejano s koru-o! Občudovaje so nama plu-e °či po teh nepreglednih na-aJih. Nikoli še nisva videla ako ogromne njive same koru-e —vse polje se je zdelo ena la®a njiva. Kar zagledava na precej oz-, meJi med koruzo malega anta. Moral je biti nekako starosti, osem, devet let. mehki travi je sedel in rez-Jal z rdečim sklepcem kos jel-evega lesa. Ves zaglobljen je ti polcaže-pestmi. ilv svoje delo in naju ni opa- 'J^kod pa je?" sem pomiš-f1 • 'Ali iz sosednje vasi. A J'e daleč od tod. Kaj torej !la sam tukaj ?" Spogledala sva se s Petrom. a sva drug drugemu iz oči 0 misel; srečali so se najini att>eni v pogledih. J^glo sem se ogledal, ali bi kdo kje v bližini. Nikogar iIolio videti. To me je opogu- . • Glasno in oblastno sem Prasal: pHe> ti, kaj pa delaš?" 0 rePlašen je privzdignil gla-^ ln je nehal rezljati. Strmel ' z velikimi, čudečimi očmi. "Počaj, Hrvatek, va!" Oba sva udarila Poltiho je zaječal, še bolj je hitel. Midva za njim. In udrihala sva, po hrbtu, po ramah. Nenadoma se je spodteknil. Po-dolgem je padel v travo. Midva sva se zadela ob njega in sva telebnila oba nanj. Kriknil je, glasno je zajokal. "Kaj bi rada? Pustita me! Bom japi povedao japo, japo, v pomoč! Glavni uradniki: Zastopa Predsednik: Vincent, Cainkar, 2659 S. Lawndale Ave, Chicago, Illinois SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N .Chicago St., Joliet, Illinois......SŽZ Tajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois............................KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovec/1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois......................ZSZ Nadzorniki: John Gornik, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio......................SDZ John Ermenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wisconsin..SPZS Frank J. Wedic, 301 Lime St., Joliet, Illinois................................DSD Josephine Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio..........PS Charlie Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio..............SMZ Direktor publicitete: Janko N. Rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio ABZ I" 1, 0• Bar-d,o. St., taio. si sam, mali?" ga je lo-iViiffp Vprašal Peter. Zazdelo se J®> da se še bolj boji nego ' da bi bil kdo v bližini ter ra\6 prikazal Pred nami ob ^Pričakovanem trenutku. Gledal v, • naju je nepremično, Ogovoril ni besedice. iost\ podr ru2« z koš" ka pri s4 AH ■ Ca s ,-nimaš ust> ha?" Kar oba VanJ z neprijaznimi Pasanji. ^odgovoril tudi sedaj ni. j ^ p!Pec je zaprl in ga vtak-Jega oguljenega in zakrpa-občetelovnika.% Suknje ni imel, ičen ^ zelo siromašno ob- taj" , sv« avij ) Z los* 'J 01 dO«1 J0v«! ni*I fi "Pa Ivo "Ne ■^Mhri ,azume slovenski," je Al} Mer. _ »Hrvat je." ej)Si •res ne razumeš ništa slo- ■ Hrvatek? Šta?" idai besed. S temi sem se zdel tem zelo imeniten. jejaju 1 J'e in je hotel iti. A to ib'^.a jP ,dražil°- In pričalo na-:|o7 da je sam. — "Oe bi bil ical" lžini' bi ga gotovo po-Jeiu SVa sklepala na ti- ICam ,, ov0r:v Pa- Ali ništa ne od- s> ti veliki gospodin? Ali S'jutast?» daj°^la sva tik pred njega, •leno, b^J1* gledal samo začu-lel 0je^e in proseče je str- ^kil^V" — je zaProsil z "Ahm glasom. 3rej .' Vendar zna govoriti. "Ho*2 S3lne trme ni maral." tesno sva stopila k nje-ene strani, da sva ,Jj "jj.,2 raniami dotikala. «4 P ta pravi Peter — <j je! Naglo Pusti!" i ,le P°'°žil roki na žep Je tiščal z V, ti da "Japi bo povedal" — sva se mu sirovo rogala. — "Kakšnemu japi pa, povej!" Napol klečeča, napol ležeča na nedolžni, slabotni žrtvi mladostne najine hudobnosti in so-seskega sovraštva, sva vsak še nekajkrat krepko zamahnila po bridko j oka j očem. "To imaš, Hrvatek, to imaš! Da si zapomniš!" A kakor bi se oba domislila in ustrašila, da je morda vendar kdo v bližini, sva v istem hipu oba plašno planila pokonci. In kakor je bežal Kajn, ko je ubil nedolžnega, nežnega Abla, sva hitela v največjem diru proti cesti. Ne besede nisva izpregovorila. Oba sva pač poslušala oni tajni glas, ki nama je govoril z bridkim očitanjem: "Kaj sta storila? Ali vaju ni sram?" og0dsthrvatskih kupcev, ki so upav°,ma prihajali v našo vas rvatl^e. sem uJel nekaj J P°stavil. Sam sebi sem LOKALNI ODBORI J PO, SS: Lokalni odbor št. 1, Joliet, 111. — Predsednik Josip Zalar, 351 N. Chicago St.; tajnik Louis Železnikar, 351 N. Chicago St.; blagajničarka Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St.. Lokalni odbor št. 2, Cleveland, Oj— Predsednik John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Prank Turek, 6117 St. Clair Ave., in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 E. 68th St. Lokalni odbor št. 3, Chisholm, Minn. —Predsednik Frank Kne, 415—3rd St. S. W.; tajnik Louis Ambrožič, 402— 6th St. S. W. blagajnik John Lamuth, 26—3rd St. N. W. Lokalni odbor št. 4, Sheboygan, Wis. —Predsednica: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave., in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wis. —Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St.; tajnik: Rev. D. M. Setni-car, 1210 So. 61st St., in blagajnik: Rev. Anton Schiffrer, 823 W. Mineral Street. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn.— Predsednik: Anton Zbašnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn., in blagajnik: Louis Champa Sr., Ely, Minn. Lokalni' odbor št. 7, St. Louis, Mo.— Predsednik: George Kovacevich, 2003 So. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St., in blagajnik: John Marušič, 2751 Park Ave. Lokalni odbor št. 8, Chicago, HI.— Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21st Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd., in blagajnik: Leo Jurjovec Sr., 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor št. 9. Waukegan, 111.— Predsenik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, 111.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111., in blagajnik: Frank Nagode, 913 McAllister St., Waukegan, 111. Lokalni odbor št. 10, Lloydell, Pa.— Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar, F. O. Box 139, in blagajnik : John Jereb. Lokalni cdbor št. 11, Butte, Mont.— Predsednik: Charles Propp, 1144 E. "em, rles Lovsen, 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh, Pa. —Predsednik: F. J. Kress, 218-57th St.; tajnik: John Dechman, in blagajnik Nick Povše. Lokalni odbor št. 13, Farrell, Pa.— Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box vso močjo, je- tvoj. A pokaži! 'Vga ne vzameva." va v°eu! Noču!" — Prasnila Pravrex ~~ "Glej ga' kak0 °elet1 • N°ču! Pa ga sama e pW Ti' drži - mi Hotel arjal Petei- °ječe Sem Prijeti za roki. I"1 "Kaži? i? UmakniL yajuin\ blisk je planil izmed ' atih VrJ!.Stekel P° ozkih trav-atlh. Midva za njim. Zasopljena sva pribležala na cesto. Proti Dravi sva zavila. Tedaj me je izpreletelo težko spoznanje. "Saj sva prav za prav vjeta tukaj! Drava naju loči od domovine. In brod — ali pride kmalu ali takoj?" Srce mi ie utripalo, da sem I second St.; tajnik: Ignacij Oraži . , " , , J J 2029 Walnut St.. in blagajnik: Chsfi jasno slisal vsak udarec — od bega in od strahu. "Kaj, če fant vendar kmalu pove, in pridejo za nama? Pre-tepo naju, da bo joj! Še v Dravo naju vržejo! Hrvati ne razumejo šale.". Zazvenele so mi v hipu v ušesih in v duši vse govorice, ki sem jih večkrat slišal o nagli in grozni jezi Hrvatov, o njihovi neusmiljenosti v razvnetem srdu. Zazdelo se mi je, da sva že izgubljena. "Čemu sva šla na to stran? In kaj nama je storil fant, da sva ga napadla kakor roparja —!" — sem vzdihoval v svojem obupu. Vsa zaripljena in potna sva pribežala do Drave. A glej, o sreča! Kako iz globočine srca sva si oddehnila, ko sva videla, da plava brod že sredi reke in sicer sem proti hrvatskemu obrežju. Spet je sedelo in stalo večje število ljudi na njem. "Kaj pa sta tako potna?" — naju je-vprašal brodar in naju je opazoval s presunljivimi pogledi. "'Bežala sva, ker sva se bala, da zamudiva'' — sva lagala in sva se nemirno ozirala nazaj na Hrvatsko. Kaj, ko bi prihitel še v zadnjem hipu kdo za nama in bi zaklical brodar-ju: "Stojte!" Bogu hvala, nihče ni prihitel! Spomnil sem se v poznejših časih čestokrat onega ubožčka Hrvata. In vsakikrat mi je bridek sram napolnil srce: "Dva sva šla na enega, ki nama ni storil ničesar žalega! In tak ubožček je bil! Ves zakrpan in obdrgnjen. Oni nožič je bil m-orda njegovo edino in največje bogastvo. In še tistega sva mu hotela vzeti." Živeje nego kdaj pa mi je vstal pred dušo oni sramotni dogodek, ko sem stal v tisti samotni, molčeči noči v tako čudnem spremstvu baš na istem mestu, kjer se je vse ono dogodilo. "Ko bi vsaj tega nikoli ne bil storil!" — sem zahrepenel v srcu. (Dalje prihodnjič) PODP1RAJTK SLOVENSKE TRGOVCE 241; tajnica: Frances Gorjance, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa., in blagajnik: Joseph Garm Sr., 837 Cedar Ave., Sharon, Pa. Lokalni odbor št. 14, Lorain, O.— Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 E. 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 E. 34th St., in blagajničarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor št. 15, Clinton, Ind.— Predsednik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St., in blagajnik: Frank Frašnikar, RR 2. Lokalni odbor št. 16. Salida, Colo.— Predsednik: Frank Usnik, RFD 72; tajnica: Katherine Drobnik, 421 E. 2nd St., in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180. Lokalni odbor št. 17, Rock Springs, Wyo.—Predsednik: Anton Starman, 1216— 18th St.; tajnik: Joseph Gosar, 417 Tisdel, in blagajnik: John Jenko Jr., 1118 Clark St. Lokalni odbor št. 18, Barberton, O.— Predsednik: Joseph Lekšan, 196—22nd St. N. W.; tajnica: Josephine Porok, 29—16th St. N. W., in blagajnik: Louis Ai-ko, 1222 W Wooster Rd. Lokalni odbor št 19, Aspen, Colo.— Predsednik: John Lovshin, Box 252, Aspen, Colo. Lokalni odbor št. 20, Pueblo, Colo.— Predsednik: John Germ, 817 E. C. St.; tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave. in blagajnik: Frank Brajda, R. 1, Box 2. Lokalni odbor št. 21, Denver, Colo — Predsednik: Anthony Jersin, 4825 Washington St.; tajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl St., in blagajnik George Favlakovich, 4573 Pearl St. Lokalni odbor št. 22, La Salle, 111.— Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank Kobilšek, Garfield Ave., in blagajničarka: Emma Shimkus, 717 —5th St. Lokalni odbor št. 23, Johnstown, Pa. —Predsednik: Andrew Vidrich, 706 Forest Ave.; tajnik in blagajnik ob- m® SHOOT STRAIGHT WMl 0* Baytl »BY WAR BOMDS enem John Langerholc Jr., 51 Linden ' Ave. j Lokalni odbor št. 24, Trinidad, Colo. —Predsednik: Math Karcich, 1011 j Lincoln Ave. tajnik: John Lipec, P.O. Box 26, Bon Carbo, Colo., in blagajnik: Frank Tomažin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor št. 25, Claridge, Pa,— Predsednik John Korče, R. D. 1, Export, Pa.; tajnik: Anton Zornik, Box 202 Herminie, Pa.; blagajnik Alexander Škerl, Export, Pa. Lokalni odbor št. 26, Indianapolis, Ind.—Predsednik: Louis Znidaršič, 938 N. Ketcham St.; tajnica: Jennie Ger-bick, 718 N. Holmes Ave., in blagajnik: Anton Hren, 928 N. Haugh St. Lokalni odbor št. 27, Strabane, Pa.— Predsednik: John Bevec, Box 16, Strabane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa., in blagajnik: John Troha, Strabane, Pa. Lokalni odbor št. 28, East Helena, Mont.—Predsednik: Louis Smith, P.O. Box 371; tajnik: in blagajnik: Joseph M. Sašek, P. O. Box 331. Lokalni odbor št. 29, Bridgeport-Boydsville, O. — Predsednik: Joseph Snoy, R. F. D. 1, Box 7, Bridgeport, O.; tajnik in blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, O. Lokalni odbor št. 30, San Francisco, Calif.—Predsednik: Andrew Leksan, 549 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 534 Utah St., in blagajnik: Valentine Laharnar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Eveleth, Minn. —Predsednik: Jacob Setnikar, Box 152; tajnik: John Habjan, 610 Douglas Ave., in blagajnik: John Pauchnik, 727 Summit St. Lokalni odbor št. 33, South Chicago, 111.—Predsednik: Frank Kosic, 9758 Ave. J.; tajnik: Louis Kosele, 9842 Ewing Ave., in blagajnik: Jacob Brlja-vac, 10121 Ave. M. Lokalni odbor št. 33, North Braddock, Pa.—Predsednik: Nickola Pavlakovich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Red-nak, 1719 Poplar Way, in blagajničarka: Frances Marthahus, 1015 Brad-dock Ave. Lokalni odbor št. 34, Detroit, Mich.— Predsednik: Mathew Urbas, 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik: Anton Cedilnik, 1221 Nevada Ave. Lokalni odbor št. 35, Cleveland, O.— (Okrožje Collinwood)—Predsednik Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; tajnik: Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Rd.. in blagajničarka Amalia Terbižan, 15704 Corsica Ave. Lokalni odbor št. 36, Girard,, Ohio— Predsednik: Anton Kikl, 16. East Lucius Ave., Youngstown, O.; Frank Rezek, 167 Trumbull Ave.. Girard, O., in John Rovan, 62 Smithsonian St., Gur-ard, O. Lokalni odbor št. 37. Cleveland O.— (West Park okrožje). —Predsednica Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.; tajnica: Cecilia Brodnik. 4592 W. 130th St., in blagajničarka: Josephine Bizjak. 13101 Crossburn Ave. Lokalni cdbor št. 39, Coverdale, Pa.— Predsednik Anton Čipcic, R. D. 1, Library, Pa.; Josip Ferenčič, tajnik, Box 463 Coverdale, Pa.; blagajnik Paul Ro-lek. R. D. 1, Library, Pa. NEDIČ ZATIRA SVOJ LASTNI NAROD Po demonstracijah. — Delavci so pričeli s čiščenjem razbitega stekla in druge navlake, ki je bila nanešena na ulice tekom, demonstracij v Detroitu. Krog 28 oseb je bilo ubitih in več kot 700 ranjenih v teh pocestnih bojih. Šele vojaške čete, ki so bile poklicane, so zopet vzpostavile red in mir. Ovčjcrejci v Kanadi so si postavili kvoto, da morajo zrediti letos najmanj 1,000,000 ovac, katere bodo pomagale na domači fronti s svojim mesom in volno. Ovce, kot jih vidimo na sliki, bodo producirale do 18,000,000 funtov volne. (Nadaljevanje z 2 strani) nike, ki nočejo sodelovati z njim v hlapčevanju napram Hitlerju, je pometal iz njihovih uradov. Novo Vreme je n. p. nedavno poročalo, da je Nedič odstavil vse uradnike Agrarne Banke, najmočnejše zadružne zveze, in srbskih poljedelskih zadrug, obenem z vsemi njihovimi podružnicami in drugih njihovih pomožnih organizacij. Nedič bo sam imenoval nove uradnike. Vsi odpuščeni uradniki, o katerih se bo smatralo, da so krivi "disciplinarnih prestopkov," bodo kaznovani. Drugače povedano, vsi uradniki teh organizacij, katere je zgradil srbski narod, da bi služile srbskemu narodu v dobro, so morali odstopiti svoja mesta hlapcem nazistov. Nazisti ta prizadevanja seveda visoko cenijo. Goeringov list — Essener Nationalzeitung, — n. pr. hvali Nedičevo delo in pravi, da je velik patriot. "Nedič je zopet uvedel mir in red, kosolidiral je deželo in ji pokazal pot v bodočnost." Nedič si je sestavil mnogo-brojno propagandno minister-stvo, v katerem je nastavljenih na stotine nazističnih plačancev, ki potujejo po vsej deželi, prirejajo shode in si na vso moč in z vsemi sredstvi prizadevajo da bi pridobili srbski narod za Hitlerjev novi red. Ti nazistični propagandist v vseh svojih govorih napadajo jugoslovansko vlado v Londonu in prigovarjajo srbskemu ljudstvu naj se bori proti onim Srbom, ki se upirajo Hitlerju, pa bodisi pripadnikom partizanov ali Mihajloviča. Vsak Srb, ki se upira nazistom, je takoj obsojen, da je agent Velike Britanije — to je vzorec Nedičeve propagande. In takšno je Nedičevo mnenje o onih junaških Jugoslovanih, ki žrtvujejo svoja življenja za svobodo in demokracijo. --—o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Moški nedržavljani Ali ste 50 let stari? Niste prestari za delo pri nas HOTEL STATLER ima odprto za: BUSMEN—za pomoč strežnikom, lepa prilika za napredovanje, hrana, uniforme, plača, dobra napitnina Oskrbnike—plača. Pomivalce posode— za pomoč pri strojih za pomivanje posode, plača. Čistilce loby, ponoči—za čiščenje mramornate loby, hrana, uniforme, plača. Pcrterji—za pomoč za prtljago, uniforme, plača, dobra napitnina. Ženske nedržavljanke Za učenjev kuhinji—znanje ni potrebno. V nedeljo prosto, hrana, plača in povišanje, 8 do 4:30 popoldne Kuharica—z izkušnjo, za splošno pripravo jedil, hrana, uniforme, plača in povišanje. Pomivalke posode—za pomoč pri stroju za pomivanje posode, plača, hrana in uniforme. Dekleta za kafeterijo—za pomoč v pripravi solate, zelenjave in serviranje od 8:30 do 5:30; hrana, uniforme. Zglasite se osebno v uradu 335 med 9 d0 5- (165) DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (163) ŽENSKP MOŠKI za važno industrijo Splošna tovarniška dela šihti se menjajo; nič ob nedeljah 4 Plača od ure ARCRODS CORP. 4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave. Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop. (165) yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS MALI OGLASI Lastnik prodaja Dve enodružinski hiši na enem lotu; garaža; lot 40x166. Parna gorkota. Nahaja se na 5711 Luther Ave. HEnderson 1015- (163) Hiša poceni Poceni se proda dvodružin-ska hiša, 10 sob, blizu cerkve in šole na 837 Alhambra Rd. Vprašajte po 8 ura zvečer, ali pokličite KEnmore 1470. ' (163) Stanovanje iščejo ^ Mirna družina, trije odrasli, išče stanovanje 4 ali 5 sob s fur-nezom. Kdor ima kaj primernega naj pokliče MU-1719, ali upravništvo tega lista. (164) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. __(Tuea. x); Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 8 sob, vse ugodnosti in potrebščine. Zraven pokrit fundament z vsemi potrebščinami za drugo hišo. Cena je $5,800, Za naslov izveste v uradu tega lista. (July 10, 13, 15) Stanovanje bi radi Iščemo stanovanje 4 ali 5 sob, med E. 55. in 79. cesto; zgorej, za kakih $25 do $30 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Mrs. Rozman, GLenville 3667 in sicer med 5 in 6 zvečer. (165) želimo stanovanje Iščemo kakih 4 sob in kopalnico, južno od St. Clair Ave. med 60. in 79. cesto. Mlad zakonski par brez otrok. Pokličite EX-1251. (165) Odda se Eno ali dve sobi za pečlarja ali za moža in ženo. Zglasite se ob šestih zvečer na 1003 E. 63. St. (164) Hiša naprodaj 6 sob, angleško kolonijalna, na 21660 Ivan Ave. lot 300 čevljev globok, garaža za 2 avt^, toilet zgorej in spodaj. Za podrobnosti vprašajte na 21650 Ivan Ave. (165) Slike na vrtu V sredo zvečer 14. julija bo prirejena prva slikovna predstava na vrtu me^ Gornikovo in Modicovo hišo na 62. St. in St. Clair Ave. in sicer iz prijaznosti firme A. Grdina in sinovi. S kazanjem bo pričelo takoj, ko se zmrači. Slike bodo vseh vrst, največ nove in barvane. Ves program bo trajal eno uro in en četrt. Za sedeže je treba plačati po 10c, drugače ni nobene vstopnine. Pridite v velikem številu, prostora je dovolj. (164) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. PI Hill lllllllllllllllllllll JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE II "Da, to tokaj izpovem, in vi, papeški krti, povejte svojim vrednim bratom, da ni moj sin hudodelec, pač pa da je hudo-delka ženska, za katero se je žrtvoval moj sin, ker je gazila moje postave." "Svetnica je bila!" je vzkliknil Luc. "Gospod Hendel, da, tak ste, takega vas poznamo. Naj je tudi prekršila vašo po-štavo, božjo postavo pa je izpolnila!" • Hendelnu se je pod kožuha-stim jopičem spenjalo srce liki divja zver. "Da, tak sem, Luc, in ako ne boš, strahopetna hijena, nehal obrekovati mojega sina, bom tebi in vsemu mestu še nekaj povedal o vaši svetnici." Cuj, pred vrati se čujejo težki koraki in žvenketanje orožja. Neka roka je odprla vrata in svitloba krvavih jutranjih bakelj je posijala v temno, hladno dvorano, v kateri so črni možje vsled sodnikovega srda vsi potuhnjeni stali. Sodnik, ki je s sodnjim mečem v pesti stal pred svojim sodnjim stolom in bruhal ogenj in žveplo nad tožnika svojega sina, je napeto gledal in je drhteč povesil pest z mečem: Četa strelcev je stopila v sodnjo dvorano; dva moža sta vodila mladega moža, ^ „„_„-.. ki je s povešano glavo, z razmr- j njeg0va hiša, njegovo ime. Šte ženimi lasmi, brez meča ob bo-; t-ana aji ne Štefana. Ženska je, ku opotekaje se stopal — in ta1 in mog j0 je umoril. In ta mož človek—na prvi pogled ga spo-1 se imenuje Hendel. Sramota, zna Hendel in za trenutek, ka- zasmeh Hendelnu in vsej nje-kor bi bila vanj udarila strela ;govi z jasnega neba, mu zastane srce, lovi se v zraku in z roko išče opore — ta mož, ki so ga ujete- njegov bronasti, zapovedujoči glas. "Kaj pomeni to, zakaj ste mi ujetega pripeljali tega moža?" Njegov sin je stopal pred sodnji stol, vsak njegov korak je kakor nož rezal očetu v srce, nato je bled kakor zid pokonci obstal pred sodnjim stolom in je rekel: "Zaradi umora sem ujet. Jaz sem umoril Štefano Švertner." Zaeno je narednik, ne da bi čakal besede, položil na zeleno-pogrnjeno mizo Henrikov meč in nožnico bodala. Mrtvaško tihoto je zadaj v dvorani prekinil moški korak. To je bil Luc, ki je zapustil dvorano, da izpo-roči menihu Albertu, da je Hendelnov fant morilec in da je že ujet. Njegovi prijatelji so ž njim vred zapustili dvorano. Sodnik je naprej sklonil glavo, kakor bi ga k tlom tiščalo otroško breme, potem se je v hipu vzravnal in njegovo rumeno obličje je pordelo, žile so se mu napenjale. Grozno, strašno — nesramno peklensko. Kaj takega mu prizadeva njegov lastni otrok! V radost vsem njegovim sovražnikom. Ne, da mu kaj takega nakopava njegov sin, to je nezaslišano. Sedaj se maje vse — njegovo delo, ga pripeljali, je njegov sin Henrik. Sodnik Hendel, v katerem so se trgali in pokali vsi živci, je pred seboj raztegnil roko, kakor bi se bil hotel ubraniti grozne pošastil, možje pa so štorkljali naprej tik pred sodnika,, mož pa, ki so ga pripeljali, je sedaj dvignil glavo. ,Vsi svetovalci so kakor oka-meneli in so zrli z ostekleneli-mi očmi in s povešenimi rokami. Nihče si ni upal ziniti besede, tudi Luc ne. Sodnik je prvi izpregovoril. Votlo kakor iz kleti je donel Pograbi ga besna jeza, pokonci skoči, zagrabi za sodnji meč in se zadere nad sinom, ki je nepremično stal pred njim, da je zadrhtelo v dvorani vseh dvaintrideset svetovalcev "Fant, kaj takega prizadeneš svojemu očetu in vsej hiši, katere ime nosiš! Zakaj si mi to storil?" Henrik je nategnil svoje ude in ga je debelo gledal, iz njegovih globokih, napol mrtvih oči odseva vsa njegova žalostna usoda, njegova poteptana sreča, ki jo je pomendral njegov oče, njegova v greh in kri vstopljena nedolžnost, ki jo je z grehom in krvjo omadeževalo sovraštvo njegovega očeta. Sedaj izpregovori: "Vprašajte me, zakaj? Storil sem to, ker sem deklico sovražil." Zaškripal je z zobmi, vsi v dvorani so se zdrznili, tako'strašen je bil njegov glas. Očetu se zlomi jeza, ker čuti, da je to krvava setev, da vzklila je setev, ki jo je sejal. Z no- V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Fr ankovič ki je nepričakovano nanagioma za vedno zaspal dne 13. julija, 1931. Bog odvzel soproga in očeta dvanajst let je že od tedaj; v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: PRANCES, soproga. ANTHONY in LOUIS, sinova. ROSE, hči. Cleveland, O., 13. julija, 1943. kaj. Ves dan se je boril zoper priče, nazadnje pa je podlegel resnici ... in je, ker ni mogel prenesti, da je njegova ljubljenka vlačuga in da bi bila kot taka osramotena, izdrl svoj deviški meč in jo je zabodel. — Da, tako je. Pri Bogu, če je tako, potem ni izgubljen, noben sodnik ne obsodi čistega moža, ki umori vlačugo. Hendel je vprl oči na sina in ga je vprašal: "Rekel si, da si jo sovražil od včeraj. Zakaj, kaj ti je storila?" Henrik je krčevito šel po sapo. Oče vprašuje in vprašuje in vendar mu je vse znano. Zakaj jo je sovražil? Zato, ker je grde reči uganjala z menihom . . . dvorana mu gineva izpred oči, bledo obličje moli proti nebesom, čez Štajro sem rezko doni bolestni krik uboge matere. ^Zakaj! In on naj pove zakaj' ker se je izkazalo, da je vlačuga. "Kaj mi je storila? Morate li, gospod, to vprašati? Mislim, da ne. Saj vendar veste vse, veste dosti, da mi vzamete zapravljeno življenje. Vi in vsi veste, kaj sem ji storil: mrtva leži na mrtvaškem odru, in moje roke so krvave od njene krvi, ki jo morate maščevati, tukaj je vaš meč in vaše krvavo kazensko pravo. Kaj je storila ... " glas se mu duši v grlu . . • "to naj gre v njeno krvavo jamo, v njeni krsti — o moj Bog, moj Bog ... v njeni krsti naj bo pokopano vse." Očeta -so strašno pretresle' te besede nesrečnega sina. Hendel, Hendel ... da, to je njegov sin, tvoj edinec; Hendel, kako se blesti njegova neomadeževa-na čistost v globoki boli, v katero si ga pahnil ti, njegov oče! Ne, ne bo umrl, dokler Štajer ni vlačugarsko mesto. Hendel že vidi pot, odločno in varno bo hodil po njej. Ta ubogi fant, ki je še kot morilec čist in plemenit, ne bo nikdar razkril vla-čuge. In vendar mora biti razkrita, tudi čfe leži na mrtvaškem odru. Bolje je, da je osramotena nesramnica, kakor da mora v smrt junak. "Štajerski gospodje," je začel govoriti sodnik Hendel dva-intrideseterim, ki so se med seboj tiho in plaho razgovarjali, pa so na mah umolknili, ki jih je nagovoril Hendel. "Moj sin ne izpove, kaj mu je storila, preden jo je umoril; jaz pa vem, in ker molči on, bom govoril jaz. Ves svet naj ve, kakšna je bila ženska, ki jo je zabodel — seveda ni imel pravice za to; toda ni je umoril, ne da bi bila zaslužila smrt — ona ženska, ki mi je prizadela nedopovedljive bridkosti, ki je hotela zanesti kugo v mesto Šta-jer, ki je pljuvala na mojo postavo, ki me je stala spanje tolikih noči, ki je zasmehovala moj meč in je nazadnje zastrupila mir moje hiše." "Ne, gospod, to ni res! Ni hotela okužiti Stajra!" je dvignil Henrik svojo bledo roko. Hendel pa se ni pustil motiti, Ze se jih je nekaj oglasilo: "Ne, če je tako, potem seveda ne." Toda Henrik, ki mu je angelski svit obsijal čelo, je vzkliknil : "Pač, zaslužil sem smrt. Če je tudi bila grešnica, je bila vendar najslajša na svetu. . . . Proklet naj bo dan," je hri-pavo kričal, "ko sem moral zvedeti vse, toda svoj čin sem izvršil proti Bogu in proti vsem postavam, hočem prestati svo- jo kazen, sodite me, gospod, pustite pa v miru počivati mrtvo in njen greh. ..." Eden izmed svetovalcev je zaklical: "Fant ima prav, umor je umor." (Dalje prihodnjič) R. B. Harding iz Baltimora je našel v velikem in močnem votlem kamnu dva živa škorpijona. * * * * In Loyal Support of our fighting men. we have pledged ourselves to remind every American to buy more War Stamps & Bonds +Now. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K- S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-Ueni in nadsolvenini podporni organizaciji, KHAN.TSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI. / kjer se lahko zavaruješ 7a smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ii» onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do KO. leta: i-troke pa takoj po rojstvu in do 1(>. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje ilobe Od $250.00 do S5.UUO.OO. ali K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če še nisi član // članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, po- \ trudi se in oristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse drage podrobnosti sr obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: (( GLAVNI URAD ('i 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. go je poteptal mlado, nedolžno ljubezen svojega sina, strupe no seme mu je vrgel v srce, injs trdim glasom, s prepričeval-1 to seme je pognalo. S silo, vso zvijačo je narazen raztrgal sina in deklico. Posrečilo se mu je. Ona leži na mrtvaškem odru, sin pa je hudodelnik. Hendel, in sedaj ga moraš soditi, in to je konec tvojega sovraštva ... in tvoje moči. Kakor krvavo solnce v podobi meča mu prihaja spoznanje, zaprl si je oči, zaprl si je srce — toda, kaj pomaga — prepozno je. Pokril si je čelo z roko in je počasi, važno, skoraj roteč rekel svojemu sinu: "sovražil! ... saj si jo vendar ljubil, sam si mi to priznal na Dunaju in si se vsemu odrekel za to ljubezen » "Da, nekdaj sem jo ljubil. Toda vse se je izpremenilo, in od včeraj sem jo sovražil." Hendel, ki mu vse križem rojijo raztrgane misli po glavi, je zopet začel jasno misliti. Od včeraj jo sovraži. Oče ve, za- z no silo je nadaljeval: "Hujšaj kakor kuga je razuzdanost. J Hujše zlo za mesto je razuzda-1 na ženska, kakor sto kužnih j bolnikov, posebno če ženska hli-ni svetost. — Taka ženska je bila Štefana. — Ubogi mož," j je napol glasno rekel in je vprl, oči na svojega sina, čigar vdrta, lica so temno gorela, čigar pr-! si so se krčevito dvigale, kakor da se še vedno v njem bori ljubezen do zavrženke, ljubezen,! ki bi rada zanjo pričala, pa ne; more. "Težko mi je, toda ne morem( ti prihraniti te boli, Štefana je. bila slaba ženska. — Štajerskij možje, včeraj sem enemu iz-| med vas poslal sla s poveljem, I naj žensko zaradi dokazane ne-] sramnosti iztira iz mesta. — Madlzeder, kje je moje povelje? Gospodje naj ga slišijo, J in potem ne bodo nikdar na | smrt obsodili njega, ki jo je umoril. To vem." J AMERIŠKA DOMOVINA vsaki slovenski hiši Na sliki vidimo dvanajst torpednih bombnikov v f letii nad Pacifikom. Kakor lepo izgledapjo, pa bodo v P' ko nesrečo Japoncem na bližnjih japonskih otokih. 'ft /' Na sliki vidimo dva grška gerilca od grške tako zi>" ^ "Sacred Brigade," ki je nastanjena v Severni Afriki že težko pričakuje zavezniška invazije na evropsko ce< da bi dobila priliko maščevati se nad nacijskimi zavoj' ci njihove domovine. 0' iem Vročina ga je omamila. — Trobentač Karl R. Ris-na Aqueduct dirkališču v Neio Yorku si je vzel malo za počitek, da je za par minut zadremal.