PRAZNIK KS RAKA I 60 let čebelarjenja na Raki« I : Iz naših krajev, I str. 4 ; PRAZNIK KS GORA Nove pridobitve ob prazniku na Gori nad . Krškim Iz naših krajev, I str. 5 PRAZNIK KS DOLENJA VAS Sport no in kulturno obarvano krajevno praznovanje Iz naših krajev, str. 7 SEZONSKI DELAVCI V POSAVJU Sezonci delajo dela, ki jih mi nočemo Gospodarstvo, str. 9 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKl RADEČE Of POSAVSKI #y T bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XII St. 17, petek, 22.8.2008,25.600 izvodov Poštnina plačana pri post) 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 Predstavitve kandidatov za poslance 4 Ponovno obnovili vaški svetišči 5 Jeseni dve fakulteti 6 Vaške igre že enajstič 7 Gorjanska cesta lepša in varnejša 8 Kmetijstvo je na ostrini noža 11 Ročna dela na razstavi 14 Fantič sem star komaj 18 let 15 Iz občine Brežice 16 Iz občine Krško 17 Iz občine Sevnica 18 Mladi 19 Šport 20 Obvestila 21 Križanka 22 Mali oglasi 23 KamvPosavju HIDROELEKTRARNE NA SPODNJISAVI BSeCOM* (((•08014 44) INOLfTIC / GERMAN PROFILES INQENEERING CREATIVITY wwwoknainvratacom Primoža Kozmusa, ki je v nedeljo v Pekingu Sloveniji priboril prvo ziato olimpijsko medaljo v atletiki, in njegovega trenerja Vlada Keva je v noči iz torka na sredo v Brežicah pričakalo več tisoč (ocene se gibljejo okoli pet tisoč) navdusenih Posavcev. Številne, ki so zeleli pozdraviti v tem trenutku zagotovo največjega slovenskega Iportnega junaka, so ie od zgodnjega večera ogrevali domači glasbeni izvajalci, Phmoiev prihod na oder pred občinsko stavbo pa je povzročil evforijo, ki je ne on ne udeleženci sprejema zagotovo ne bodo zlepa pozabili. Več na str. 24._________ www (jt'ii tni'ryijj m, www ptiiit(>/ko/mu'> '¦' con ENERG|JA Primožu Kozmusu za osvojeno zlato olimpijsko odličje iskreno čestitamo! prihodnostenergije ^H^ fl^V ponosni generalni sponzor Poklon Ladu Smrekarju KOSTANJEVICA NA KRKl - V najmanjši in najmlajši posavski občini so v minu- Hh dneh praznovali prvi občinski praznik, za katerega so si v spomin na prvo li- stinsko omembo Kostanjevice na Krki kot mesta leta 1252 izbrali 16. avsust. Osrednja prireditev je bila sobotna slavnostna seja ob- činskega sveta v nekdanji sa- mostanski cerkvi, kjer so se zbrali najvidnejši predstav- niki javnega življenja v ob- čini, pa tudi številni gostje iz drugih posavskih občin. Uvodni pozdrav je udeležen- cem-slovesnosti namenil žu- pan Mojmir Pustoslemšek. „Danes ni čas, da bi vam na- števal naše nove pridobitve v naši novi občini in tudi vse tisto, česar v slabih dveh le- tih nismo naredili, danes je čas praznovanja," je med drugim povedal. Kljub temu velja omeniti, da so v okvi- ru praznika odprli prvi odsek obnovljene Gorjanske ceste, v teku so gradnja obvozni- ce, rekonstrukcija ceste Čr- neča vas - Vrbje Vrtača in priprava novega občinske- ga prostorskega načrta, pri- pravljajo pa se še na obno- vo zdravstvenega doma ter na ureditev turistično - in- formacijskega centra v sta- rem župnišču. Nadalievanie na str. 2 Opatovo čašo za življenjsko delo na področju kulture je župan Mojmir Pustoslemšek ob navdušenem aplavzu udeležencev slavnostne seje izročil Ladu Smrekarju. Neurje nad Posavjem POSAVJE V petek, 15. avgusta, se je nekaj po 20. uri zve- čer nad Posavjem razbesnelo neurje. Največ škode so utr- peli v krški občini, predvsem v severnem delu občine, v me- stu Krško in njegovi okolici ter na območju Senuš, Rake in Podbočja. Samo v krški občini je silovit veter razkril stre- he in poškodoval več kot 250 stanovanjskih in gospodarskih objektov, na območju celotnega Posavja pa je zaradi podr- tih ali poškodovanih električnih drogov ter izpadov trans- formatorskih postaj ostalo brez elektrike preko 2000 go- spodinjstev. Prav tako bi težko našli lokalno ali regionalno cesto, na katero ne bi podrlo dreves, ki so poškodovala tudi več osebnih vozil ali drugih objektov in predmetov (na foto- grafiji prizor s Senovega). Več o ukrepih po neurju v občini Krškonastr. 16. B.M. W AKTUALNO___________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22, 8. 2008 Nadaljevanje s 1. strani Ker je bila občina uspešna na razpisu za evropska sredstva, bo morala predčasno začeti tudi z dolgo pričakovanim pro- jektom ureditve ceste in komunalne infrastrukture na Pre- kopi, ki naj bi bil v celoti končan leta 2010. Nato je Pustoslemšek podelil prva občinska priznanja. Ko- stanjeviški srebrnik je za dolgoletno delo v društvih, pred- vsem kot predvodnik kostanjeviškega pihalnega orkestra, dobil Matjaž Krhin, kostanjeviški zlatnik so namenili pod- jetniku Ladku Petretiču, a ga stednji ni sprejel, najvišje občinsko priznanje za življenjsko delo, opatovo čašo, pa je župan izročil 80-letnemu Ladu Smrekarju, ustanovitelju kostanjeviških galerij in prebuditelju tamkajšnjega kultur- nega razcveta, ki je na slovesnosti požel velik aplavz obi- skovalcev. Slavnostna govornica na prireditvi pa je bila poslanka v Dr- žavnem zboru Marjetka Uhan, ki je pred skoraj tremi leti Slavnostna sovornica Marjetka Uhan, v ozadju Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije vložila pobudo Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki za ustanovitev samostojne občine v Driavni zbor. „Nova obči- na je nova priložnost, od vas samih, predvsem pa od izvo- Ijenih ljudi in občinske uprave je odvisno, kako uspešni bo- ste. Dosedanji rezultati v tako kratkem času kažejo, da ste na pravi poti, da imate sposobne in pridne ljudi," je pove- dala Uhanova. Prireditev je povezovala Bernarda Žarn, z glasbenimi vložki in koncertom, ki je sledil, pa jo je oplemenitil Komorni go- dalni orkester Slovenske filharmonije. S srednjeveškimi pie- si so se predstavili še plesalci KUD Galiarda, ob sprejemu udeležencev pa je igral domači pihalni orkester. Peter Pavlovič Breda Drenek Sotošek, kandidatka SD Sevnica Pripravljena sprejeti odgovornost za spremembe SEVNICA - V četrtek, 14. avgusta, se je v prostorih Lekos Galerije Ana predstavila sevniška kandidatka za poslanko na jesenskih državnozborskih volitvah v 6. volilni enoti in v 7. volilnem okraju na kandidatni listi Socialnih demo- kratov Breda Drenek Sotošek. Vitalna in zelo aktivna, pov- sod sodelujoča, 18. oktobra 1947. leta v Sevnici rojena magistra farmacije, speci- alistka farmacevtske infor- matike in ekonomskih ved, lastnica zasebne lekarne, podžupanja Občine Sevnica, članica upravnega odbora Ob- močne obrtne zbornice Sevni- ca ter ustanoviteljica in tre- nutna predsednica Društva Trg Breda Drenek Sotošek je ponosna mati treh odraščajo- čih otrok, v njeni oskrbi pa je tudi njena mati Ana. Njena največja vrednota je _ . _ . _ . „ . družina, a hkrati jo njena že- Breda Drenek Sotosek____ Ija po pridobivanju znanja, novih izkušenj in sprejemanje izzivov še vedno vodi naprej - ne želi biti samo nema opa- zovalka dogajanj okoli sebe, temveč želi aktivno delovati v lokalnem in širšem okolju za lepši in prijaznejši jutri za vse. Zelo ponosna je na svoj socialni čut, saj skuša vedno poma- gati ljudem v stiski. Prepričana je, da sta znanje in ustvarjalnost največja moč in kapital - pomembno povezavo vidi med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom predvsem na področju razvoja podjetništva. Cilj, ki mu sledi, je: »Sem za moderno social- no driavo, ki bo zagotavljala večjo blaginjo, večjo pravič- nost pri delitvi rezultatov gospodarske rasti ter zagotovila varno starost vsakega državljana.« Na predstavitvi volilnega programa stranke in kandidatke za poslanko Brede Drenek Sotošek je sodeloval tudi Uroš Jau- ševec, glavni tajnik stranke Socialnih demokratov. Smilja Radi, foto: Petra Biderman Janez Požar, kandidat NSi Krško Dokazal se je z delom v gospodarstvu in lokalni skupnosti KRŠKO - Izvršilni odbor Nove Slovenije (N.Si) je potrdil li- sto kandidatov za parlamentarne volitve. Na predlog ob- činskega odbora v Krškem je bil kot kandidat za poslanca v Državni zbor za območje občin Krško in Kostanjevica na Krki potrjen Janez Požar, univerzitetni diplomirani inže- nir elektrotehnike iz Krškega, zaposlen v Nuklearni elek- trarni Krško. Obcinski odbor Nove Slovenije Krško je za kandidata za dr- žavnozborskega poslanca pre- dlagal Janeza Požarja zaradi izjemnega dela v gospodar- stvu in v lokalni skupnosti. „Požar je dokazal svoje spo- sobnosti kot občinski sve- tnik in kot predsednik Odbo- ra za gospodarstvo in turizem v občini Krško. Ob tern opra- vlja tudi številne druge po- membne naloge, in sicer je član nadzomega sveta Hol- dinga Slovenske elektrarne, clan sveta Valvasorjeve knji- _^____^_^_____ žnice Krško, zaključil je man- „ dat člana upravnega odbora Janez Pozar____________ Valvasorjevega raziskovalnega centra, kot clan delovne sku- pine je sodeloval pri ustanavljanju Fakultete za energetiko v Krškem, ki letos prvič odpira svoja vrata," pravijo v občin- skem odboru stranke. „Slovenija stopa novim izzivom naproti. V sedanjem manda- tu je bil narejen velik korak naprej. K temu so s predanim delom v vladi in parlamentu prispevali tudi člani Nove Slo- venije. Prav tako kot drugi člani in kolegi iz Nove Slovenije je tudi Janez Požar že dokazal, da lahko s svojimi sposob- nostmi, trdim delom in krščanskimi vrednotami sprejema odločitve in usmerja razvoj v dobrobit vseh nas," še doda- jajo v Novi Sloveniji. Kako se spoprijeti $ prihajajočimi izzivi, bo Požar predstavil na spletni strani www.nsi.si. Ur. Mag. Drago Lopert, kandidat Zares Brežice Zanj govorijo znanje, izkušnje in rezultati dela BREŽICE - Za stranko Zares se bo za mesto v parlamentu in za zastopanje interesov širšega brežiškega okolja pote- goval mag. Drago Lopert, magister pravnih znanosti. Za- dnjih 12 let opravlja dela in naloge direktorja Davčnega urada Brežice, ki pokriva področje občin Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki in Sevnica. V tem času je sodeloval v šte- f vilnih projektih Davčne upra- r ve Republike Slovenije in ve- | liko prispeval k njenemu E razvoju in napredku. Leta E 1998 je prejel oktobrsko na- I grado, največje priznanje, ki I ga podeljuje Občina Brežice I za izjemne rezultate in uspe- I he na družbeno-ekonomskem I in drugih področjih ustvarjal- I nega dela, ki imajo izreden I pomen za razvoj in napredek I občine Brežice in širše, še zla- I sti pa pri ustanovitvi in razvo- I ju regijskega Davčnega urada I Brežice. | Drago Lopert je aktiven tudi MaS- Prflg° LoPert_______ na mednarodnem področju, in sicer v Izvršilnem odboru Evropske organizacije davčnih uprav (IOTA-e), ki ga je lani oktobra imenoval za predsednika mednarodne delovne sku- pine za pripravo strategije razvoja za obdobje 2008-2012. Strategija je bila predstavljena in enoglasno sprejeta na 12. generalni skupščini IOTA-e letos v Portorožu. Ob zaključ- ku generalne skupščine je bila mag. Lopertu podeljena po- sebna nagrada za njegov kontinuiran in dragocen prispevek pri razvoju evropske organizacije davčnih uprav. Slovenija je tako dobila častno mesto v Evropski organizaciji davč- nih uprav. „Širina strokovnega znanja, izkušenj, modrosti in predvsem dosedanji rezultati dela mag. Loperta dajejo slutiti, da ima- mo v Brežicah zanesljivega in kakovostnega kandidata na bližnjih volitvah," pravijo v brežiškem občinskem odboru stranke Zares. Ur. Dušan Vodlan, kandidat stranke Lipa Krško Proti potvarjanju zgodovinske resnice o NOB KRŠKO - Dušan Vodlan, ki kandidira za poslanca v Državni zbor s podporo stranke Lipa - Moja Slovenija, je v Krškem in Posavju dobro znan kot samostojni kulturni delavec in direk- tor Plesne sole Lukec, zadnja leta pa tudi aktivno kolesari in je za njim že vrsta ekstremnih kolesarskih dosežkov. Sam rad poudari, da je član Zveze združenj borcev za ohranjanje vre- dnot NOB in da si prizadeva, da ne bi prihajalo do potvarjanj zgodovinske resnice v korist dnevne politike. Vodlan pravi, da se bo po izvo- litvi za poslanca usmerjal pred- vsem v področja družbene de- javnosti. V domači občini si bo prizadeval izboljšati pogo- je za kulturno dejavnost, sport in predvsem za kakovostnej- še življenje otrok, mladostni- kov in starejših, saj je mnenja, da narod brez kulture, špor- ta in zdravja nima prave priho- dnosti. Ker imata v občini Krško tudi plavanje in ples dolgoletno tradicijo, bo njegova energija usmerjena med drugim tudi v zagotavljanje normalnih pogo- jev za delovanje teh dejavno- sti. Prizadeval si bo, da bi v T ,. naslednjih štirih letih zagoto- Dusan Vodtan_____________ vili v Krškem bazen za normalne treninge članom in članicam plavalnega kluba ter s tem tudi zagotovili dodatno možnost kori- stnega preživljanja prostega časa vsem občanom in občankam. Ker pa je že vse življenje predvsem športnik, obljublja, da bo tudi vsem ostalim športom pomagal do boljših pogojev za nji- hovo delovanje. V skladu s programskimi ciliji Lipe si bo Vodlan prizadeval za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, saj pravo moč države ter njeno stabilnost zagotavljajo v prvi vrsti zado- voljni driavljani. Le tako je mogoče zajeziti socialno razslojeva- nje, ki preti slovenski družbi v prekomerni želji po gospodarski uspešnosti, ki ne upošteva socialne komponente. Vodlan se na podroqu zdravstva zavzema za sistem kakovostnih javnih sto- ritev in oskrbe, ki je dostopna vsem pod enakimi pogoji, na po- dročju izobraževanja pa za ohranitev sistema brezplačnega jav- nega šolanja v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu. Ur. Stane Pajk, kandidat SDS Krško Poslanec ne sme pozabiti na potrebe svojega okolja KRŠKO - Svojo vnovično kandidaturo za poslanca v 6. vo- lilnem okraju na listi Slovenske demokratske stranke je v Krškem ta teden predstavil Stane Pajk. Kakor je zatrdil 47-letni ekonomist, ki je pred kratkim končal tudi specia- listični študij iz manangementa, si bo v naslednjem man- datu še naprej prizadeval za enakomeren gospodarski razvoj Slovenije, katerega poglavitni namen pa je pred- vsem vecja blaginja vseh državljanov. „Saj če se denarja ne zasluži, g se ga tudi deliti ne da," je po- I jasnil Pajk in dodal, da mora I biti gospodarski razvoj skla- I den z naravnim okoljem. Pri I tem se je dotaknil tudi vloge I sicer majhne Slovenije, ki pa I lahko kot sestavni del Evrop L ske unije daje zgled okoljsko I manj osveščenim državam v I svetu. I Za stabilen razvoj družbe je I nujno potrebna tudi kvalite- I tna oskrba z energijo, ki pa I postaja vse bolj dragocena in I si jo vsaka država skuša pri- | skrbeti predvsem zase. Zato se zavzema za gradnjo druge- *tane "qJ*_______________ ga bloka NEK, vendar pod pogojem, da bo za to doseženo so- glasje z okoliškimi prebivalci. Pri tem pa poudarja, da sicer ne nasprotuje temu, da bi pravico do odškodnine zaradi jedrske- ga objekta dobile tudi ostale posavske občine, vendar obdna Krško ne sme dobiti manj kot doslej. V novem mandatu si bo Pajk še naprej prizadeval za napredek temeljnih pridobitev demokratične družbe, kot so npr. člove- kove pravice in pravna vranost za vse državljane. Podpira ena- ke izhodiščne možnosti za vse državljane in poudarja pomen socialne vamosti za najšibkejše dele družbe, kot so otroci in starejši. V svoji predstavitvi je opozoril na pomembno vlogo poslanca pri pridobivanju državne podpore številnim lokalnim projektom, kot je bilo to v njegovem primeru zavzemanje za načrtovanje in gradnjo krške obvoznice ter novega mostu pre- ko Save, izgradnjo kanalizacijskega sistema na Krškem polju, obvoznico v Kostanjevici na Krki in številne druge. B.M. Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008_____________________________________________________________AKTUALNO H Silvo Krošelj, kandidat SD Krško Znanje in izkušnje za boljše življenje občanov KRŠKO - Območna organizacija Socialnih demokratov (SD) Krško je za svojega kandidata za poslanca na volitvah v Dr- žavni zbor v volilnem okraju Krško izbrala Silva Krošlja. „Za kandidaturo na listi SD sem se odločil, ker menim, da lahko zznanjem in izkušnjami, ki sem si jih do sedaj pridobil v gospo- darski dejavnosti ter kot pred- sednik KS Raka, pripomorem k boljšemu življenju občanov in občank občin Krško in Kosta- njevica na Krki," je na predsta- vitvi povedal Krošelj. Program- ska izhodišča njegove volilne kampanje izhajajo iz alterna- tivnega vladnega programa So- cialnih demokratov, kot posla- nec pa se namerava še posebej zavzemati za razvoj gospodar- stva, podjetništva, gradnjo energetskih potencialov ter za ~ Z '. mlade in upokojence. Silvo KroselJ____________ Kot najbolj širokopotezni so predvsem Krošljevi načrti za za- gotavljanje enostavnega in stabilnega davčnega ter pravnega sistema ter lažjega dostopa do t.i. razvojnega denarja, na- menjenega predvsem tehnološkim izboljšavam v manjših in srednje velikih podjetjih. Krošelj se namerava zavzemati tudi za učinkovitejše izplačevanje kmetijskih subvencij brez ne- potrebnega časovnega zavlačevanja ter za čim hitrejšo izved- bo zastavljenih projektov na področju poslovnih območij. Po njegovem mnenju naj bi močno usmerjena urbana središča zagotavljala tudi boljši razvoj podeželja. Krošelj ob tem meni, da se je mesto Krško v primerjavi z drugimi regionalnimi sredi- šči v državi razvijalo bistveno počasneje, zaradi česar se je pod vprašaj že začela postavljati njegova vloga regionalnega sredi- šča. Pomemben poudarek Krošelj daje tudi energetskim poten- cialom, zato se namerava kot morebitni poslanec zavzemati za povečanje rentnih in koncesijskih dajatev iz naslova energet- skih objektov, tudi iz naslova udeležbe na dobičku energetskih podjetij, s katerimi naj bi upravljal Energetsko-ekološki sklad, katerega glavna naloga bi bila delitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje energetsko-okoljskih naložb občanov v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. M.K. Dušan Šiško, kandidat SNS Krško ' Škoda je glasov za tiste, ki potem štiri leta molčijo... KRŠKO - Dušan Šiško, 39-letni direktor Rokometnega kluba Krško, sicer pa absolvent prve generacije Fakultete za lo- gistiko v Krškem (diplomiral naj bi že v septembru) je bil na lokalnih volitvah 2006 že drugič izvoljen v Občinski svet občine Krško. Šiško že ves čas sodi med najbolj aktivne sve- tnike in čeprav deluje sam, še največkrat pa sodeluje s sve- tniki s samostojnih list, je že veliko njegovih pobud dobilo podporo drugih svetniških skupin, v katerih so ocenili, da so njegovi predlogi koristni za občino in dobri za občane. Šiško se zavzema, da mesto in občina Krško dobita vtogo, ka- kršna jima v Posavju pripada zaradi geografske lege, gospo- darskega razvoja in zgodovin- ske vloge. Prizadeva si za ena- kopravnost občank in občanov v primerjavi z Romi, ki imajo zlasti v občini Krško vse več pravic in ugodnosti, dolžnosti in odgovornosti pa v glavnem ne poznajo. Že dlje časa opo- zarja na nepravilnosti v ravna- nju z javnim denarjem, ki ga dopušča tudi krška občinska uprava, še zlasti pod izgovo- rom, da gre za koristi mladih in študentov, v resnici pa gre „ * v roke mladih posavskih tajku- Dusan Sisko_____________ nov, ki se z njim posredno in zelo spretno okoriščajo. Čeprav sam kot športni delavec podpira vse oblike športa in re- kreacije kot eno najboljših oblik investiranja v razvoj družbe, meni, da je potrebno izbrati prioritete in podpreti množične športe, ki angažirajo veliko število mladih v občini in regiji. Na- mesto ogromnih vsot denarja, ki gredo za t. im. elitne športe in spektakle, naj bi zanje z boljšo organizacijo pridobili sponzorje iz vrst industrije in večjih družb, denar iz proračuna pa name- nili izključno vzgoji in zdravemu življenju otrok in mladine ter podpori najbolj talentiranih, ki predstavljajo občino in Posavje v Sloveniji in celo v svetu. Pravi, da zelo budno spremlja doga- janje v DZ in opaža, da je tudi tarn le manjšina poslancev res aktivnih, nekateri pa niti ust niso odprli. To dobro pozna tudi iz občinskih klopi, zato ga jezi, da ljudje na volitvah dajejo glas za kandidate, ki potem samo sedijo, niso pa aktivni na terenu in ni- majo svojih stališč, dobivajo pa plačo all sejnino. Ur. Zdravko Mastnak, kandidat Zares Sevnica Želi narediti še korak naprej pri razvoju občine SEVNICA - Za mesto poslanca v Državnem zboru, pa tudi za župana občine Sevnica, se bo na listi stranke zares v sevniškem volilnem okraju potegoval 47-letni Zdrav- ko Mastnak, diplomirani inženir agronomije in enolog. Po dolgoletnem uspešnem delu v Vinski kleti Krško se je pred dvema letoma odločil, da gre „na svoje". Zdravko Mastnak je po študi- [ ju agronomije v Mariboru kar dvajset let delal kot enolog in I vodja marketinga v Vinski kle- I ti Krško, v tem času pa opra- I vil tudi vrsto dodatnih izobra- I ževanj s tega področja tako r doma kot v tujini. Med dru- I gim je leta 2001 vodil posto- I pek za zaščito vina cviček. j Od leta 2006 s statusom kme- ta uspešno gospodari z lesom I ter vinom na domači kmetiji v ) Krakovem, kjer gradi tudi vin- sko klet s turistično-namesti- tvenimi prostori. Je ponosen lastnik uveljavljenih blagov- nih znamk penin, modre fran- kinje ter cvička, s katerim je Zdravko Mastnak________ dobil že vrsto nagrad s področja enologije doma in v tujini. Ponaša se z nazivom Vitez vina 1. reda Slovenskega reda vi- tezov vina, je tudi degustator z mednarodno licenco. V mladosti je aktivno treniral rokomet, zdaj pa se ukvarja s planinarjenjem in pohodništvom ter igra tenis. Sodeluje v Salamarskem društvu Sevnica, v združenju Bohinjski medve- di (združuje gospodarstvenike in ljudi, ki zagovarjajo soži- tje z naravo), je član posavskega Rotary kluba itd. „V tem trenutku čutim dolžnost in odgovornost, da povežem pretrgane vezi in jih stkem nazaj v zaokroženo celoto. Že dosedanje tesno delo z občino pri različnih projektih ter so- delovanje z gospodarstveniki na območju občine Sevnica me je pripeljalo do odločitve, da na prihajajočih volitvah kandi- diram za poslanca in za župana ter skušam na ta način zago- toviti kontinuiteto razvoja z željo, da skupaj v prihodnosti naredimo še korak naprej pri razvoju občine Sevnica," pra- vi Mastnak o odločitvi za kandidaturo. Ur., foto: Matej Leskovsek Ivan Susin, kandidat SLS Brežice Za celo državo in vsakega posameznika BREŽICE - Regionalni odbor SLS za Posavje je predstavil posavske kandidate za državnozborske volitve. V Breži- cah se za poslansko mesto poteguje 44-letni inženir elek- trotehnike Ivan Sušin iz Pavlove vasi pri Pišecah. Več kot 18 let je zaposlen v jedrski elektrarni, od leta 2002 kot vodilni inštruktor vzdrževanja. „Resna stranka mora imeti I program za vso driavo, za vse I občine in za vse družbene sku- r pine," pravi Sušin in trdno sto- L ji za izdelanim osebnim štiri- P letnim programom. Zagovarja vrednote družine, razvoj dr- žave na celotnem področju in na vseh področjih življenja, vseh poklicev in za vse gene- racije. Zavzema se za ohrani- tev državnega lastništva v pod- jetjih strateškega pomena. Je za popravo krivice z izplačilom rente občini Brežice zaradi de- janskih in potencialih negativ- nih vplivov delovanja jedrske elektrarne, saj, kot pravi, se ~: „. učinki ne ustavijo na občinski lyan 5usin______________ meji. Ne zanima ga, ali bo skladišče radioaktivnih odpadkov v eni ali drugi občini, opozarja pa na nujnost rešitve skladišče- nja visoko, ne samo nizko radioaktivnih odpadkov, ter rešitve odnosov glede elektrarne s Hrvaško. Je za demokratičen spre- jem odločitve, morda celo z referendumom, čeprav je nače- loma proti njim. Poudarja, da je v medsebojnih odnosih ne- pogrešljivo „spoštovanje in korektnost, strpnost do drugačnih stališč, hvaležnost ter oproščanje in odpuščanje, ki sta nujna za dolgoročne odnose, kajti vsi smo nepopolni, kljub dobrim lastnostim, ki jih tudi imamo vsi." Sušin je brežiški občinski svetnik, kjer velja za aktivnejše- ga člana, ki se v razpravah zavzema za razvoj vseh krajev- nih skupnostih ter za posameznika kot najpomembnejšega in hkrati najšibkejšega člana družbe. Je predsednik občin- skega odbora stranke in član v organih SLS na državnem ni- voju. Aktiven je v domači skupnosti tako na vodilnih mestih v odborih za izboljšanje infrastrukturnih danosti kot Ijubi- teljskih društvih. S.V. Franc Bogovič, kandidat SLS Krško Izkušnje za skupno dobro KRŠKO - Franc Bogovič se je po desetletnem obdobju, od kar je prevel vodenje občine Krško, odločil za kandidatu- ro na državnozborskih volitvah. Kot pravi, so izkušnje za skupno dobro njegovo vodilo in dosedanje delo odlično priporočilo za uspeh tudi na državnem nivoju. Razočaran je nad kulturo dialo- ga v politiki, zato verjame, da mora politika povrniti ugled. Je za strpen dialog in medsebojno spoštovanje. Delovanje obči- ne Krško daje za primer kultur- nega dialoga, ki omogoča po- vezano in operativno delovaje. Združitev županske in poslan- ske funkcije pa vidi kot pred- nost in uspešno kombinacijo za nadaljnji razvoj občine Krško in celotnega Posavja, ki v Dr- žavnem zboru potrebuje ljudi iz domačega okolja. Ob izvoli- tvi bi opravljal funkcijo župana nepoklicno, saj zaupa svoji eki- "1 ~ .. pi in zdajšnjo občinsko upravo flnc ÖOSOV1C------------------ postavlja ob bok ministrstvom. „Parlament potrebuje ljudi, ki so praktično usmerjeni v iskanje rešitev in ne poglabljanju pro- blemov," pravi Franc Bogovič. Od področij, ki so mu blizu, poudarja prizadevanja za ena- komeren regionalni razvoj, primeren položaj občin, za usta- novitev pokrajin in ustvarjanje pogojev za hiter gospodar- ski razvoj, kar je del prioritet, ki jih Bogovič napoveduje v svojem programu. Alternative viri v Evropi zagotavljajo manj kot štiri odstotke energije, zato bo morala v letu ali dveh dozoreti odločitev glede drugega bloka jedrske, oseb- no meni, da druge alternative nimamo. Bogato politično delovanje, dvanajstletno predsedovanje domači KS Koprivnica in desetletno uspešno županovanje postavlja 45-letnega agronoma med vodilne akterje poli- tičnega, gospodarskega in družbenega življenja. Na med- narodnem področju že četrto leto deluje kot podpredsednik Evropskega združenja mest z jedrskimi objekti. Tretji man- dat župana potrjuje, da mu ljudje zaupajo, skladen in hiter razvoj občine Krško, ki se uvršča med najrazvitejše v državi pa priča o strateškem delu človeka, ki vedno izpolni besedo ali načrt, ki si ga zastavi. s.V. Zvone Košmerl, kandidat SLS Sevnica Zdravo domače razmišljanje tudi v ljubljansko okolje SEVNICA - Zvone Košmerl je od leta 1995 direktor občin- ske uprave Občine Sevnica. Na kandidaturo za poslanca v Državnem zboru je pristal zaradi dolgoletnih izkusenj na občinskih projektih, kjer je potrebno sodelovati in pove- zovati različne strukture z različnimi interesi. Kot pravi, je SLS od osamo- svojitve najmočnejša stran- ka v občini. Favorit je bil vse- kakor pokojni župan Kristijan Jane, zato z njegovo kandida- turo za poslanca in kandidatu- ro Srečka Ocvirka za župana v stranki prevzemajo odgo- vornost za nadaljevanje Jan- čevega programa. Tega Zvo- ne Košmerl dobro pozna, saj je sodeloval v projektih, prav tako program temelji na nje- mu znani problematiki, s ka- tero se je srečeval vsa leta ob sestavi proračunov. V zadnjih letih je v občini čutiti poziti- ________ _____ st?naPpre?J> * ** *" ^*' Zvone Ko'smerl ~ Verjame, da je zmožen zdravo domače razmišljanje pre- nesti v ljubljansko okolje in doseči racionalnejšo politiko. „Znamo skupaj nastopiti in izluščiti bistva, pomembna pa je zastopanost lokalnih interesov v skupinah, v katerih se od- loča, tudi Državnem zboru," pravi 49-letni veterinar, ki je ponosen na dvanajstletno delovanje na terenu, med ljudmi, kjer se prepoznajo potrebe. Čeprav ima korenine v okolici Novega mesta, mu Sevnica že petindvajset let nudi drugi dom, kjer se doma počutijo tudi njegovi trije sinovi. Njene lepote in pomanjkljivosti pa je spoznal tudi kot aktiven gasilec in kolesar. O odločitvi za kandidaturo pravi, da vsak človek ob osebnostni rasti, po- slovni in družinski poti, potem ko potegne črto, spozna, kaj še zmore, in začuti, na katerih področjih. Zato verjame, da ga bodo ljudje takega, kot je bil doslej, sprejemali tudi v vlogi državnozborskega poslanca. S.V. H IZ NASIH KRAJEV___________________________________________________Posavski obzomik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8, 2008 Sotee. Solzc srede in solze ialosti. Poletni blues tega že krepko visokega le- tošnjega poletja. Ki je minilo kar tako..., kdo ve kako... Kot bi mi- gnil. Kot strela, še vdihniti ga ni- smo uspeli... Pise 35&S&ÄÄ**01 ** J«*°™* tekmovaldh. Ob srebrni plavalki Sari Isakovič, brona- sti judoistki Luciji Polavder, bronastem strelcu z malo- kalibrsko puško Rajmondu Debevcu, ob zlatem Brežiča- nu Primožu Kozmusu v metu kladiva, ki je bil vrhunec vseh olimpijskih in nedeljskih vrhuncev... Pišem, umir- jam strasti okoli sebe, svojemu »jazu« se trudim ohra- niti kolikor toliko prizemljeno glavo, pa mi solze emocij zalivajo oči, da s težavo črkujem pisanje. Zvonijo tele- foni, da je Primož zlaaat! Pa ja, kot da zivimo na dru- gem planetu, saj smo v pričakovanju merili skoraj mili- metre, da si nismo skočili v lose, zaradi sile potrjevanja zmogljivosti posameznika in z njim naroda na olimpij- skih igrah in zaradi sile lastne treznosti. Kajti zagovar- jam tezo, da si je vsak udeleženec, tekmovalec, prigaral priznanje že s samim vstopom na olimpijsko tekmova- nje. Tudi tisti na četrtem (res ne vem, zakaj bi bilo tako frdamano nehvaležno!?) ali šestem mestu, ali... Odlični so v tern mravljišču merjenja moči! Čustva težko drži na vajetih tudi komentator Andrej Stare, ko pravi, da sliši- mo najlepšo himno na svetu, Zdravljico, ki jo ob preda- ji zlata mrmra Primož:»...Žive naj vsi narodi, ki hrepe- ne dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo me- jak...« Prešernov duh za olimpijske igre, za vse case in vse kontinente, kjer živijo ljudje in gnetejo svoja življe- nja. In prav milo se mi je storilo ob poročanju hrvaške- ga kolega, ki je to storil z veliko simpatičnega športnega duha. Clovečnosti, srčnosti, brez zavidljivosti. Najbrž bi začela neko novo življenje, če bi se Prešernov duh začel resnično udejanjati. Kot se je v ljudeh, drza- vljanih izkazal ob divjanju narave, ki je lansko in to poletje kosila in goltala Slovenijo ter trosila solze žalo- sti po dolgem in počez. In smo bili do nedavna prepri- čani (dr. Kajfež Bogatajeva je ujme predvidela na Slo- venskem za desetletja naprej), da so naravne katastrofe kazen za druge ljudi, tarn nekje hudo daleč od domače- ga praga. Še zmoremo srčnost in še zmoremo ponudi- ti kar imamo, kadar pride strašna ura. Ampak, ali zmo- remo prebujenje zgolj pri solzah žalosti? Nazadnje itak ostane vsak sam s svojim pogrebom. Kako močni pa smo pri preseganju lastne nečimrnosti, kadar bližnjemu lepo in dobro hodi? Tu bi se bilo koristno ustaviti, za razmi- slek večkrat postati in kakšen zidak za ravnotežje v gla- vi premakniti. Si zapisati v duh in misel, da smo vsi zidarji časa in naših (so)življenj. Da smo zidarji solz žalosti in solz sre- če. Solze sreče mi, za primer, na novo zida moj novi muc Miki, Micko, in še kako sladkasto, s katerim sva se na- šla pred nekako tremi vieseci. Svojega sivega tigrčka ne bi zamenjala za kakšnega trdosrčneža, sebičneža za nič na svetu. Ljubezen in hvaležnost mi izkazuje na vse mogoče in nemogoče načine. In si zidava letos ta najin mačkast poletni blues. Olimpijsko pekinško ptičje mestoje sicer ena izmed pre- stižnejših metafor. Ena izmed resnično lepših simbolik tega sveta. A bi ta sijajno zgrajena zamisel dobila svoj pravi pomen in dosegla svoj namen, če ne bi bilo za nje- nim spektakularnim obličjem pretočenih morje solz ža- losti in gorja »malih« kitajskih ljudi. Po to dejstvo, po to resničnost, krutost, če že hočete, pa mi ni treba hodi- ti na Kitajsko! Kardinal Rode v Krškem pozdravil sošolce KRŠKO - Kardinal Franc Rode je v ponedeljek v krški župnijski cerkvi vodil mašo ob srečanju sošolcev, ki so bili kot novomašni- ki posvečeni pred 48 leti. Rode se je med drugim s svojimi bese- dami zavzel tudi za prihodnjo rast duhovniških poklicev pri nas Desno kardinal Rode, levo krški iupnik Alfonz Grojzdek ter izpostavil pomembno vlogo duhovnikov na področju druž- benega življenja v posameznih lokalnih skupnostih. Zbrane du- hovnike je v imenu občine pozdravil tudi krški župan Franc Bo- govič. Kot je dejal, zbrani sošolci predstavljajo zelo uspešno generacijo duhovnikov, obenem pa se je vsem skupaj zahvalil za dobro skrb ter sodelovanje pri ohranjanju in obnovah župnijske cerkve, podružničnih cerkva ter kapelic v občini Krško. M.K. 60 let čebelarjenja na Raki RAKA - V počastitev krajevnega praznika je v četrtek popoldan, 7. avgusta, v atriju gradu Raka potekala slavnostna seja Sveta Krajevne skupnosti Raka s kulturnim programom ter razvitjem prapora domačega Čebelarskega društva, ki v letošnjem letu obeležuje 60 let delovanja. V uvodnem pozdravu je predsednik KS Silvester Kro- selj izpostavil pomen graj- skega poslopja za kraj, ki so ga preko Društva za promo- cijo in razvoj ter s soglas- jem Občine Krško kot lastni- kom objekta v dvomesečni akciji temeljito očistili, da bo le-ta privlačnejši tako za ogled obiskovalcev kot v bo- doče služil tudi za kulturno prizorišče ne le krajevnega, temveč tudi širšega pome- na. Krošelj je ob tern pouda- ril tudi dobro in tvorno delo članov Sveta KS Raka ter pri- pravljenost, delo in prispe- vek krajanov na širšem ob- močju krajevne skupnosti k dvigu kakovosti življenja. Med večjimi in investicijsko zajetnejšimi projekti na ob- močju KS je Krošelj izposta- vil nadomestno gradnjo več- namenskega doma na raškem trgu, ki bo stekla še v tern mesecu in v katerem bodo poleg sedeža KS pridobila prostore tudi v kraju aktivna društva. Za navedeno inve- sticijo sta na slavnostni seji podpisala pogodbo v ime- nu izvajalca del Agim Kra- sniqi, direktor podjetja Timi z Drnovega, ter krški župan Franc Bogovič v imenu Ob- cine Krško kot investitorja. Še v tern letu bo za potre- be vzgojno-izobraževalnega dela z najmlajšimi na Raki stekla tudi gradnja vrtca, tej pa se bo predvidoma priho- dnje leto poleti pridužila še razširitev osnovne sole. Sicer pa so dobršen del slav- nostnega programa, ki sta ga glasbeno popestrila sekcija Big Band Krško ter pevski se- stav Lavrencij, namenili 60- letnemu jubilantu v kraju, Cebelarskemu drustvu Raka. Ob generacijah skrbnih če- belarjev ter predsednikih, ki so vodili društvo skozi dese- tletja, je predsednik društva Jože Zupančič izpostavil tudi osveščanje in izobraže- vanje čebelarskega podmlad- ka, ki deluje na šoli že več kot dve desetletji. Zato je bila slovesnost ob krajevnem prazniku prava priložnost, da jubilej obeležijo tudi z raz- vitjem društvenega prapo- • ra, ki ga je Zupančič izročil mlademu čebelarju in pra- proščaku Dejanu Cešnjevar- ju. Ob zaključku slovesnosti na Raki pa so v Turističnem društvu Lovrenc podelili tudi priznanja za najlepše ureje- ne domačije. V društvu so si ob ustanovitvi pred dobrim letom dni zadali namreč cilj, da bodo s svojim delom, ci- stilnimi akcijami in z organi- ziranjem različnih predavanj na temo ohranjanja narave skrbeli za kulturno dedišči- no in lepšo urejenost iin po- dobo zaselkov v krajevni sku- pnosti. S tern namenom so izvedli tudi akcijo ocenje- vanja domačij, priznanje pa so prejele družine: Cemič z Zalok, Salobir z Gmajne, Grabnar z Ardrega, Kastelic s Podlipe, posebno nagrado društva za najlepše urejeno domadjo pa je prejel Janko Kostrevc iz Pristave. Bojana Mavsar Predsednik Cebelarskega drustva Raka Jože Zupančič pri razvijanju prapora Slovesnost je potekala v atriju raskesa gradu Ponovno obnovili vaški svetišči ŽUPEČA VAS - V omenjeni vasi, ki se kot nekakšen podaljsek drži bolj znanih Cerkelj ob Krki, je bilo v soboto, 9. avgusta, slovesno kot že dolgo ne. Na posebni slovesnosti so namreč blagoslovili obno- vlieni vaški kapelici. V Župeči vasi, v zgodovinskih virih prvič omenjeni že leta 1274, v njej pa so našli tudi rimske grobove, stojita dve kapelici. Ob glavni cesti stoji t.i. gornja kapelica, posveče- na Srcu Jezusovemu, zgrajena pa je bila v drugi polovici 19. stoletja. Nekaj sto metrov niž- je v vasi je še t.i. dolenja, leta 1906 pozidana kapelica Lurške Marije. Obe sta bili prve večje obnove deležni leta 1991. Ker takratna obnova ni bila kvali- tetna, sta kapelici po dobrih petnajstih letih znova „po- kazali rane" in vašcani so se odločili, da ju tokrat obnovi- jo bolj temeljito. Za obnovo, ki jo je vodil Franc Turšič, so največ denarja zbrali kar va- ščani sami, nekaj pa sta dodali še Krajevna skupnost Cerklje ob Krki in Občina Brežice. Blagoslov se je pričel pri gor- nji kapelici, od tarn so se šte- vilni vaščani in drugi udele- ženci slovesnosti v procesiji odpravili še do dolenje kape- lice, kjer je bila sveta maša, sledilo pa je še družabno sre- čanje „na gmajni" ob Krki. Ka- pelici sta blagoslovila novi cer- kljanski župnik Janez Žakelj in krški župnik, sicer rojak iz Župeče vasi, Alfonz Grojz- dek. Njegov brat Lojze je ob tej priložnosti pripravil bilten z naslovom Župeški zvonček o zgodovini vasi in kapelic. Iz Župeče vasi sta sicer izhajala tudi znana slovenska duhovni- ka - prevajalec Franc Omerza in škof dr. Stanko Lenič. P. Pavlovič Blagoslov kapelice ob glavni cesti...__________ ...in kapelice sredi vasi Za mlado kmetico tudi Martina Pinterič ŠEMPETER, BIZEUSKO - V Šempetru v Savinjski doli- ni je 8. avgusta potekal iz- bor za mlado kmetico leta 2008. V izbor so društva kmetic prijavila kar sedem- najst kandidatk, med njimi je bila tudi Martina Pinterič z Bizeljskega. Pinteričeva pravi, da so jo v Društvu kmetic Brežice dolgo nagovarjali, ker pa je zgor- nja meja 40 let, se je kar morala odločiti. Uvrstila se je v drugi krog izbora, naziv mlada kmetica leta 2008 je pripadel Mariji Grilc iz Cer- kelj na Gorenjskem. Tekmo- vanje ocenjuje predvsem kot lepo druženje, saj so kandi- datke nasmejane ena drugo bodrile, zmagala pa bi po nje- nih besedah lahko vsaka, saj je vsaka v izbor vložila svo- je znanje, želje in izkušnje. In kot še pravi, si vsaka naziv zasluži zaradi ljubezni do ze- mlje in vztrajanja na kmeti- ji. Tako so navezale stike in si obljubile, da se še srečajo. Pri izboru za naziv pa sta od- ločali predvsem sreča in tre- nutna zbranost, šele na kon- cu znanje, pravi nekoliko razočarana nad začetnim tek- movanjem presenečenja, ko so kandidatke zlagale puzle. Martina Pinterič_________ Pravilnik tekmovanja namreč zahteva 12 kandidatk, z igro puzl so izločili pet kandidatk, ki niso mogle pokazati pripra- vljenosti in znanja, tako da po Martininih besedah niso bili vsem zagotovljeni enaki pogoji. In v premislek orga- nizatorjem dodaja, da v bo- doče razmislijo o spremembi pravilnika. Sicer je Pinterčeva prišla na Bizeljsko „za snaho" z Veli- ke Doline, z možem Simonom imata dva otroka. Družina je znana po vinski kleti, ob vinu pa Martina organizirane sku- pine ponudi z domačimi do- brotami, nagrajevana je bila na razstavi »Dobrote sloven- skih kmetij« in v domačem kraju za bizeljsko ajdovo po- tico. S. Vahtahč Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008___________________________________________________IZ NASIH KRAJEV fl Nove pridobitve ob prazniku na Gori nad Krškim GORA - Z osrednjo prireditvijo, slovesnostjo v počastitev polstoletnega delovanja Prostovoljnega gasil- skega društva Gora, s predajo novega gasilskega vozila za prevoz moštva in z otvoritvijo phzidka k tam- kajšnjemu gasilskemu domu so krajanke in krajani ter zbrani gostje na Gori nad Krškim v so bo to, 9. av- gusta, obeležili krajevni praznik. Četudi letos poteka že 51. leto od ustanovitve Gasilske- ga društva na Gori, so tej ak- tivni društveni dejavnosti, v katero je vpeto nekaj preko 60 domačinov, dali ob leto- šnjem prazniku največji pou- darek. Krajani so namreč slo- žno in z veliko prostovoljnega dela uspešno zaključili večle- tno izgradnjo prizidka k tam- kajšnjemu gasilskemu domu v središču kraja, ki sedaj v ve- čjem obsegu in s prostori služi tudi za aktivnosti ostalih dru- štvenih dejavnosti, ob tern pa za osrednje prireditveno pri- zorišče, saj so v objektu ure- dili in opremili tudi dvorano. Razlog več za veselje doma- dnov je bila predaja nove- ga gasilskega vozila za prevoz moštva v vrednosti 29.000 evrov, pri čemer je Gasilska zveza Krško prispevala 23.000 evrov, preostala sredstva za nakup pa je uspelo zbrati do- mačim gasilcem. Blagoslov nove pridobitve je opravil kr- ški župnik Alfonz Grojzdek, ki je dan kasneje, v nede- Ijo, vodil v cerkvi sv. Lovren- ca tudi sveto mašo, saj doma- čini s krajevnim praznikom ne obeležujejo le spomin na vr- nitev izgnancev po drugi sve- tovni vojni na svoje domove, temveč je ta posvečen tudi zavetniku tamkajšnje cerkve svetemu Lovrencu. Že v uvodnem delu popoldan- ske slovesnosti so na prosto- ru med cerkvijo in gasilskim domom domačini postavili mlaj, čemur je sledila slavno- stna seja, na kateri sta zbra- ne pozdravila predsednik Sve- ta KS in predsednik PGD Gora Alojz Kerin ter župan Franc Bogovič, skozi zgodovino ga- silstva v kraju je zbrane po- peljal moderator prireditve Stane Dvoršek, o samem po- menu gasilstva, ki tudi spričo vse pogostejših naravnih ujm pridobiva na vse večjem po- menu in angažiranju prav pro- stovoljnih enot, pa je zbra- nim spregovoril slavnostni govornik in predsednik Gasil- ske zveze Krško Slavko Sri- bar. Slednji je s poveljnikom GZS Krško Avgustom Mlakar- jem gasilcem, ki so se še po- sebno izkazali s svojim de- lom, ob tej priložnosti podelil tudi priznanja tako Gasilske zveze Krško kot tudi driavna gasilska priznanja. Bronasta odlikovanja GZS Kr- ško so prejeli Branko Ja- lovec, Janez Kerin, Jože Bučar, Jože Arh, Primož Ma- vsar, Anton Mavsar, Marko Levičar, Marko Kodrič in Si- mon Kerin, zlato odlikova- nje pa sta izročila Ladislavu Levičarju. Drzavna odliko- vanja Gasilske zveze Slove- nije, in sicer gasilsko odliko- vanje plamenica III. stopnje, so prejeli Franc Gunčar, Ivan Zorko, Marjan Arh ter Alojz Kerin, gasilsko odlikovanje I. stopnje pa Martin Mavsar in Adolf Gomilšek. Slovesen ton prireditvi je do- dala tudi parada gasilskih ešalonov domačega in sose- dnjih gasilskih društev skozi kraj, otvoritev prizidka gasil- skega doma, ki sta ga preda- la namenu ob županu Francu Bogoviču še predsednica Kul- turnega društva Cvetka Ma- vsar in predsednik GZ Krško Slavko Sribar, čemur je po uradnem delu, na katerem so oblikovali kulturni pro- gram pevci sestava Fantje iz Brezovske Gore ter ženski se- stav Polanski odmev iz Sta- rega trga ob Kolpi, sledilo še družabno srečanje krajank in krajanov ob zvokih ansambla Orion. Krajevno praznovanje so na Gori uradno zaključili teden dni kasneje, 15. avgusta, z organizacijo že petih smučar- skih skokov za pokal KS Gora na umetni skakalnicf v Spo- dnjih Dulah. Po prenovlje- ni skakalnici, po novozgra- jenem naletu, v katerega so člani Športnega društva Gora ob investiciji v višini 30.000 evrov vložli tudi preko 4000 ur prostovoljnega dela, se je spustilo okoli 30 tekmovalcev iz štirih slovenskih skakalnih klubov. Bojana Mavsar Ob primopredaji novega vozila Primož Mavsar, gospodar gasilskega doma, župan Franc Bogovič, krški župnik Alfonz Grojzdek in predsednik KS in PGD Gora Alojz Kerin Otvoritveni trak na gasilskem domu so prerezali Cvetka Mavsar, Franc Bogovič in Slavko Šribar Jeseni dve fakulteti KRŠKO - Na Hočevarjevem trgu bosta oktobra vrata odprli kar dve fakulteti, ki spadata pod okrilje ma- riborske univerze. Fakulteti za logistiko, ki ima sedež v Celju, se bo oktobra pridružila še Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem in enoto v Velenju. Prvi študenti so že vpisani. V sklopu Inštituta za energijo bo v Vrbini hidroenergetski laboratory. Dekan Fakultete za energe- tiko dr. Andrej Predin je s 84 prijavami v Krškem in 49 v Velenju s prvega vpisnega roka zadovoljen. Glede na novost, perspektivnost študi- Dr. Andrej Predin________ ja in potrebe v gospodarstvi je sicer pričakoval nekolikc več odziva. Razpisanih ima jo 80 rednih in 80 izrednif mest. P.p. tajnik fakultete Janko Omerzu več prijav še pričakuje, saj je do 30. avgu sta v teku drugi prijavni rok M—————————————t ¦*—Mil Mlllll.........«¦lllWlKVi ¦ - ¦ *¦ Prvi vpisani študenti energetike I prve dni oktobra pa še tretji. I Prav tako je do 12. septem- I bra možen vpis na magistr- ski študijski program energe- tike. Prve vpisane študente je ob dekanu pozdravil župan . Franc Bogovič, ki upa, da bo j strokoven kader ostal v tern ) okolju. l Dekan in župan sta se ob ? tej priložnosti pogovarja- ? la o pripravah na postavi- - tev hidroenergetskega la- , boratoriji v Vrbini. V sklopu energetskega inštituta bo še termoenergetski labora- torij v Velenju in najverje- tneje, po deknovih besedah, še geotermalni v Prekmur- ju. Idejna dokumantacija za krški laboratorij je izdela- na, z Občino potekajo inten- zivni pogovora za zemljišče v Vrbini, preko RRA pa pre- verjajo možnosti njegovega financiranja v okviru razvoj- nih programov Feniks. Krški laboratorij bodo bodoči štu- denti rabili februarja 2010. Janko Omerzu___________ Fakulteta za energetiko si deli prostore s Fakulteto za logistiko, kjer je potekal vpis že 4. generacije. Da- rn jana Medved Arbeiter, ki je z avgustom prevzela me- sto tajnika Fakultete, je prvi odziv študentov ocenila za zadovoljiv. Visokošolski stro- kovni študij je poln, univer- zitetni še ne v celoti. V Kr- škem imajo na logistiki 72 prijav, v Celju pa 239. S. Vahtahč Dobrodelni koncert za bolnišnico POSAVJE - Posavsko društvo seniorjev managerjev in stro- kovnjakov skupaj s sedmimi posavskimi društvi bolnikov s specifičnimi boleznimi in Splošno bolnišnico Brežice organi- zira 24. septembra v Kulturnem domu Krško dobrodelno hu- manitami koncert v korist brežiške bolnišnice. Humanitarna akcija zbiranja prispevkov bo potekala do konca leta. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Iztoka Starca, sicer direktorja OE Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije, ima akcija večplasten namen, v ospredju je vsekakor donacija bolnišnici za posodobitev fonda postelj, ob tern pa želijo promovirati pomen zdravstvenih organiza- cij in bolnišnice na našem področju. Zbrana sredstva bodo namenjena posodobitvi fonda bolni- šničnih postelj, za zamenjavo 150 postelj bi rabili 300.000 evrov, v prvi fazi pa bi radi zamenjali 36 postelj na pedia- tričnem in ginekološko-porodniškem oddelku, v skupni vre- dnosti 72.000 evrov. S.V. Cvetijo skozi vse leto SROMLJE - Najlepše urejen kraj v občini Brežice in v regiji Posavje se je uvrstil na državno tekmovanje v okviru projek- ta Moja dežela lepa in gostoljubna. Projekt na področju tu- rizma vodi Turistična zveza Slovenije, v okviru katerega po- teka občinsko in regijsko tekmovanje v urejenosti krajev, gostoljubnosti domačinov, varstva okolja ter s ciljem izbolj- šati kakovost življenja prebivalcev Slovenije in turistov, pri- spevati k trajnostnem razvoju v urejenem in zdravem oko- lju, poskrbeti za večjo privlačnost naših kra- jev za učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispeva- ti k razvoju turistič- ne in ekološke zavesti ljudi. Koordinatorka tekmovanja za regijo Posavje je bila Mile- na Vranetič, tričlan- ski regijski komisiji pa **3>jska ocenjevalna komisija: je predsedoval Jože Cvetka Jazbec, Anica Kranjcic, Lovenjak Terezija Petan, Joie Lovenjak Zasluženo prvo mesto je ponovna potrditev, da člani Turi- stičnega društva Sromlje, ki mu predseduje Anica Kranjcic, s svojim aktivnim delom dajejo pečat kraju. Obisk v cvetje zavit kraj ti daje vtis, da tu zivvjo ljudje, ki delajo druga- če, bolje. Da prostovoljstvo delajo s srcem, da so ujetf med najmanj tri ljubezni, kot so narava, kultura in turizem. Pred leti so člani Turističnega društva zatrjevali, da je njihov naj- večji projekt, ki so si ga zadali, izveden ureditev in oži- vitev Sromeljske pešpoti. Danes, ko so po tern že uredili še tudi vaške vodnjake, zasadili preko 3500 narcis in več kot dvajset sadnih dreves, s trajnicam in enoletnicam obogati- li vaško jedro, opravili številne delovne akcije ter promocij- ske predstavitve po Sloveniji in sosednji Hrvaški, pripove- dujejo, kaj vse bi še radi postorili. Zagotovo pa je, da so že sedaj najlepše urejen kraj v regiji, da obiskovalci Sromelj poznamo gostoljubnost in skromnost domačinov, njihovo bo- gato kulinarično ponudbo in domača sromeljska vina. M. Vranetič Nežni zven "frajtonaric" SENOVO - V soboto, 16. avgusta, je v soorganizaciji Turistične agencije BooM Krško, Turističnega društva Brestanica in Radia Veseljak v Domu XIV. divizije na Senovem potekalo 11. držav- no prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko Rajhenburg 2008, ki se je tja i preselilo v za- dnjem hipu, saj je tudi na tradi- cionalni lokaciji na brestaniškem gradu neurje mi- nule noči pustilo svoje uničujoče posledice. { Na tekmovanje I se je prijavilo 25 j deklet, med nji- .,., „ , • ^ » t- mi so nastopile "»«? Rutar,Jonja Kozar, Tma tuditripredstav- PoQonsek, Knstma Panor____________ nice iz Posavja. V uvodnem nagovoru jih je pozdravil direktor BooM-a Milan Bre?cl, ki je med drugim dejal, da z zadovoljstvom ugotavlja, kako se iz leta v leto prijavlja več tekmovalk in tudi kvaliteta igranja se stopnjuje. Strokovna žirija v zasedbi Matevž Zaveršnik, Marija Ahačič Pollak in Slavko Rauch ter tajnica Lu- cija Bred je skrbela za nemoten'potek tekmovanja. Tekmovalke so zaigrale vsaka po dve skladbi in Ahačič Pollako- va je pred razglasitvijo driavne prvakinje dejala, da je bila raz- lika v točkah minimalna in odločitev komisije ni bila lahka, saj so dekleta pokazala zares kvalitetno igranje. Pa vendar je zma- govalka postala le ena, in sicer Kranjčanka Kristina Pahor, na drugo mesto se je uvrstila Tolminka Nika Rutar, tretja pa je bila Kamničanka Tina Poljanšek. Lovorika najprikupnejše harmoni- karke po mnenju obiskovalcev je v letošnjem letu pripadla do- mačinki z Reštanja Janji Kožar. Prireditev pa je povezoval Ra- fael Kranjc. M. Kalčič M. Hj IZ NASIH KRAJEV___________________________________________________Posavski obzomik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Težave zaradi nerešene delitvene bilance KOSTANJEVICA NA KRKI, KRŠKO - Ker še vedno nista uredi- li delitvene bilance po „ločitvi" pred dobrim letom in pol, imata občini Kostanjevica na Krki in Krško težave, saj ne moreta najemati kreditov. Kot pravi kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek, so zaradi tega letos v Kostanjevici že imeli likvidnostne težave, na Občini Krško pa pravijo, da nji- hovo poslovanje poteka brez težav. Dodajajo pa, da se pri prodaji premoženja pojavi administrativna ovira, saj je po- trebno pridobiti soglasje obeh občinskih svetov. Krški občinski svet je sporazum o delitveni bilanci sprejel že 18. oktobra lani, Kostanjevičani pa so ga zavrnili in ga po- slali v pravno presojo, katere rezultate pričakujejo septem- bra. Jabolko spora je renta zaradi jedrske elektrame Krško, ki jo v skladu z zakonom dobiva le krška občina, zahtevajo pa jo tudi v Kostanjevici. Kostanjevica je sicer upravičena do deleža nadomestila zaradi začasnega skladišča radioak- tivnih odpadkov, ki za celotno Posavje letno znaša 2,3 mili- jona evrov in se deli po ključu števila prebivalcev. Kot pra- vi Pustoslemšek, jim je lani krška občina redno nakazovala predvideni znesek, letos pa denarja iz Krškega ni, po njego- vih besedah zaradi zapleta med službami na Občini Krško. V Krškem odgovarjajo, da nadomestilo praviloma nakazuje Sklad za razgradnjo NEK, ker pa po Uredbi o omejeni rabi prostora ta nima pravne podlage za izplačilo Občini Kosta- njevica na Krki, nakazuje celotno nadomestilo Občini Kr- ško, ki pravkar pripravlja vse potrebno dokumentacijo, da bo del sredstev, ki pripada sosednji občini, nakazala še do konca tega tedna. P. Pavlovič Varčevanje z energijo lahko izboljša družinski proračun RADEČE - V OS Marjana Nemca Radeče so z učenci 7. razre- da in z gojenci Prevzgojnega doma Radeče izvedli projekt Varčevanje z vodo in energijo. Projekt je sestavljen iz po- sameznih nalog: merjenje pretoka vode na različnih pipah, merjenje porabe vode pri umivanju zob, segrevanje vode s pomočjo solarne peči (na fotografiji), merjenje hitrosti se- grevanja vode v različnih posodah na enakih kuhalnih plo- ščah, merjenje porabe električne energije pri svetenju žar- nice z žarilno nitko in varčne žarnice. Sklepna misel vseh je bila, da se z varčevanjem vode in električne energije lah- ko izboljša družinski proračun. Idejni vodja projekta je bil Jože Hiršelj, delo je koordinirala Vanja Počivalšek, sodelo- vali pa so še Milena Potočnik Renko, Nevenka Tratar in Ma- rinka Oblak Železnik. J. Hirselj Brežiška gimnazijka na kemijski olimpijadi BREŽICE - Od 12. do 21. julija je v Budimpešti potekala 40. mednarodna kemijska olimpijada (MKO). Slovensko ekipo so zastopali Nika Anžiček (gimnazija Brežice), Tomaž Moho- rič (gimnazija Bežigrad), Nemanja Aničič (II. gimnazija Ma- ribor) in Gasper Gregorič (II. gimnazija Maribor). Domov se vračajo več kot zadovoljni, saj so prejeli kar tri odličja. 40. MKO se je letos udeležilo več kot 70 držav iz vsega sveta. Vr- hunskih dosežkov naših tekmovalcev smo iskreno veseli. Če- stitke Niki Anžiček, ki se je kot edina ženska predstavnica naše ekipe udeležila tega prestižnega tekmovanja. Ponosni smo, da je dijakinja Gimnazije Brežice. Čestitamo! Mate ja Strnad Zorec, prof. Kostanjevica na spletu in v knjigi KOSTANJEVICA NA KRKI - Občina Kostanjevica na Krki naj bi imela konec septembra končno tudi svojo spletno stran na naslovu www.kostanjevica.si. Zaenkrat je na omenjenem naslovu le začasna stran občine, je na novinarski konferenci občine povedal Mihael Za^ravec, ki skrbi za tehnično pod- poro pri pripravi strani. Prejšnji četrtek pa je izšla knjiga Slovenija danes, v kateri je na 16 straneh predstavljena tudi občina Kostanjevica na Krki. P.P. Vaške igre že enajstič KOPRIVNICA - Na veliki šmaren so trinajsto leto zapored krajevni praznik s prireditvami obeležili tudi v najsevernejšem predelu občine Krško - v Koprivnici. Po maši v tamkajšnji cerkvi je koprivniški pevski zbor Antona Aškerca pripravil koncert, na stojnicah pa so se z izdelki predstavili domad obrtniki. Zatem se je krajevno pra- znovanje v popoldanskih urah nadaljevalo na Turistič- ni kmetiji Vertovšek, kjer so v organizaciji Turističnega društva Koprivnica potekale tradicionalne, že 11. zabav- no-športne vaške igre. Na njih se je pred več sto gle- dalci pomerilo šest ekip, in sicer ekipa Mladinske točke in Gasilskega društva Veliki Kamen, Prostovoljnega ga- silskega društva Mali Kamen, Mrčnih sei, Kulturnega dru- štva Anton Aškerc, Lovskega društva Veliki Kamen, ki je na koncu tudi zmagala, ter gostujoča ekipa iz Zabukov- ja v sevniški občini. Igre je duhovito povezoval celjski glasbenik in humorist Miro Kline v vlogi Klobasovega Pepija. Zatem je pred večemim dru- žabnim srečanjem potekal tudi uradni del krajevnega praznika z nagovorom pred- sednika sveta Krajevne sku- pnosti Petra Planinca, ki je izpostavil že realizirane pri- dobitve, kot sta modemizi- rana cestna odseka Leskov- ce - Kadivnik v dolžini 800 metrov in Veliki Dol - Zaj- čji kot v dolžini 700 m, ter v mesecu septembru načr- tovano razširitev krajevne- ga pokopališča. V nadalje- vanju sta predsednik Planinc in krški župan Franc Bogo- vič podelila priznanja po- sameznikom, ki so se s svo- jim požrtvovalnim delom še posebno izkazali. Prejeli so jih: v odsotnosti krajan- ka Jožefa Hictaler za po- žrtvovalno in nesebično po- moč svojcu ter za prispevek k razvoju krajevne skupno- sti Karel Vertovšek z Velike- ga Kamna in Franc Gorjup iz Mrčnih sel. Bojana Mavsar Predsednik KS Koprivnica Peter Planinc (levo) v družbi z nagrajencema Francem Gorjupom in Vrtovškom, Sonjo Bračun, predsednico domačega TD in krškim županom Bo$ovičem_________________________________________ Zmasovalna ekipa vaskih iger Veteransko gasilsko srečanje KAPELE - Gasilska zveza Brežice je letošnje srečanje gasilskih veteranov pripravila v Kapelah, kjer se je zbralo nekaj več kot sto petdeset udeležencev, ki so si ogledali znamenitosti Jovsov, nova gasilska vozi- la, spremljali kulturni program ter se poveselili ob zvokih ansambla Florjan. V brežiških gasilskih vrstah je v 32 društvih 2900 gasilcev, med njimi 300 veteranov in veterank, ki jim naziv pripada za 30-letno delovanje pri mo- ških, ko dopolnijo 63 let, in prav toliko pri ženskah ob do- polnitvi 55 let. Na slovesnosti tako tudi vsako leto podelijo najstarejšemu in najstarej- ši gasilki posebno priznanje. Letos sta priznanji romali v roke Anici Butkovič iz PGD Dečno selo, rojeni leta 1926, ki je zaprisežena gasilka že 62 let, in Ludvigu Jurkasu iz PGD Mali Obrež, rojenemu leta 1921, ki je v gasilskih vr- stah 54 let. V pozdravnem na- govoru je zbranim spregovoril brežiški župan Ivan Molan, ki je med dejal, da je s požar- no varnostjo v občini izredno zadovoljen in da že od same- ga začetka, ko je prevzel žu- Gasilski veterani in veteranke na skupnem letnem srečanju v Kapelah._______________________________ panovanje, vsako leto poskr- bi za zagotavljanje potrebnih sredstev iz proračuna, pa tudi dodatnih za osebno zaščito gasilcev. „Letošnje leto pa bo zaznamovano še z nabavo ga- silske avtolestve, tako da bo dodatno poskrbljeno tudi za prebivalce v najvišjih stano- vanjih," je zaključil Molan. Prisotne pa sta pozdravila tudi predsednik GZ Brežice Mihael Boranič in predsednik veteranske vrste Jože Zu- pančič. Na slovesnosti so bili prisotni še tudi mnogi drugi, med njimi poveljnik brežiških gasilcev Franc Urek, tajnik GZ Brežice Vinko Cvetkovič, tajniška moč na zvezi Roma- na Kuhar in predsednica ko- misije za propagando Mihaela Gerjevič, pa tudi predsednik KS Kapele Tone Cerjak. V kulturnem programu so na- stopili pevci Kulturnega dru- štva Moški pevski zbor Kape- le, ki jih vodi Miha Haler. V družabnem delu je bilo poskr- bljeno tudi za hrano in pijačo, za dobro voljo in razpolože- nje je skrbel ansambel Flor- jan. „Kot je znano, je prav sveti Florjan zaščitnik gasil- cev in organizatorji smo se potrudili tudi v tem smislu," je že v neformalnem delu sre- čanja dodal Boranič. M. KalčičM. Na pocitnicah tudi romski otroci BREŽICE - Center za socialno delo Brežice že leta organi- zira poletne počitniške aktiv- nosti v času, ko julij prehaja v avgust, in sicer iz razloga, ker so se otroci že nekoliko odpočili od šolskih obvezno- sti ter da bi jih odmaknili iz dolgočasja pred bloki ali po- sedanjem pred televizorji. Še posebej pa so namenjene otrokom, ki ne gredo na po- čitnice. V letih organiziranih počitniških aktivnosti se je struktura skupin otrok boga- tila in dopolnjevala tako, da se je letos aktivnosti udeleži- lo tudi enajst romskih otrok. . K aktivnostim je prišlo od 20 do 35 otrok, ki so se vedno najprej zbrali pred Centrom; prvi dan jih je čakal pohod na Šentvid, kjer so se spozna- li, poveselili, poigrali in dobi- li malico, ki jo je financirala Občina Brežice; nato so sle- dile tridnevne različne aktiv- nosti (odbojka na mivki, no- gomet, kopanje, igre v vodi, risanje, peka koruze...) na Griču, druženje pa so skle- nili s piknikom in pečenjem klobas v Kljunovih toplicah. Kljub temu, da se ne hvalijo radi, pa je direktorica Mar- jetka Kostevc še vseeno po- jasnila: »Ob premagovanju kadrovskega pomanjkanja, zaposleni na Centru veliko delamo in se trudimo na po- dročjih dela, ki so občutljive narave. Dela in naloge v skla- du z zakonodajo so obsežna, zato smo morali prekiniti z izvajanjem dodatnih progra- mov, ki smo jih uresničeva- li dolga leta - to so mladinske delavnice, skupine starih za samopomoč, skupinsko delo z zasvojenimi od nedovolje- nih drog in njihovimi starši, pa prej še letovanja. Obdržali pa smo klub zdravljenih alko- holikov in počitniške dejavno- sti. Veseli smo, da so se le- tos aktivnosti udeležili romski otroci, kar je hkrati tudi potr- ditev, da smo uspeli nekaj na- rediti pri vključitvi oziroma je to korak k vkljudtvi Romov v širše okolje.« NJ.S. Otroci pred odhodom h Krki Posavski obzornik - leto XII, števiika 17, petek, 22. 8. 2008___________________________________________________IZ NASIH KRAJEV K| Športno in kulturno obarvano krajevno praznovanje DOLENJA VAS - Tudi v Dolenji vasi pri Krškem sta bila 14. in 15. avgust praznično obarvana, s kulturno in športno vsebino pa posvečena spominu na žrtve 2. svetovne vojne iz območja krajevne skupnosti in na vrnitev izgnancev. Osrednja slovesnost ob prazniku je potekala na praznični petek, 15. avgusta. Na športnih površinah v Sp. Starem Gradu so se v četr- tek v športnem duhu pomeri- li na nočnem turnirju balinar- ji, ekipi samskih in poročenih krajanov pa sta odigrali tra- dicionalno nogometno tek- mo. V petkovem dopoldnevu je 18 članic Kultumega dru- štva Libna v prostorih nek- danje železniške postaje na ogled postavito oljne slike ter izdelke iz gline, v popoldan- skih urah pa je po bogosluž- ju v Marijini cerkvi poteka- la tudi krajša svečanost pred tamkajšnjim spomenikom žr- tvam druge svetovne vojne. Ob kultumem programu, ki so ga oblikovale pevke doma- čega pevskega zbora Prepeli- ce pod vodstvom Mire Drnač Hajtnik ter tenorist Marko Železnik ob spremljavi glas- benikov Glasbene sole Krško je zbranim spregovoril pred- sednik Krajevne skupnosti Branimir Vodopivc. Slednji je med dosežki in pridobitva- mi izpostavil v mesecu juni- ju predan namenu asfaltiran cestni odsek na Libni v dol- žini 650 metrov, uspešno pri- javo na natečaj za Evropsko nagrado za obnovo vasi, ki se zaključuje prihodnji me- sec z razglasitvijo rezulta- tov in podelitvijo priznanj na Nizozemskem ter izgradnjo večnamenskega doma, ki ga bodo po predvideni dinamiki del predali v uporabo v pra- zničnih dneh ob letu. „Poskrbljeno bo za vse ge- neracijske skupine prebival- cev in za vse zvrsti kulturne, vzgojne in zabavne aktivno- sti", je še poudaril Vodopivc, ki se je v nadaljevanju s po- delitvijo priložnostno izda- ne knjige o obisku mednaro- dne komisije zahvalil Občini Med pevskim nastopom na dolenjevaski slovesnosti tenorist Marko Železnik, v ozadnju pevke zbora Prepelice Krško, Regionalni razvojni agenciji Posavje ter trinaj- stim krajanom, ki so aktivno in tvorno sodelovali pri tern projektu, ki je, kakor je še dejal predsednik KS, ponesel ime KS Dolenja vas ne le po Sloveniji, temveč tudi preko njenih meja. Omenjeno knji- go so izdali v nakladi 20 izvo- dov, vsa gospodinjstva na ob- močju krajevne skupnosti pa so prejela tudi predstavitve- no brošuro kraja in turistično zgibanko. Bojana Mavsar Gorjanska cesta lepša in varnejša KOSTANJEVICA NA KRKI - Pred tamkajšnjo osnovno solo so v četrtek, 14. avgusta popoldan, opravili z edino otvoritvijo nove pridobitve ob prvem občinskem prazniku - delno otvoritvijo obnovljene Gorjanske ceste. Koncana je namrec prva etapa obnove omenjene ce- ste od križišča pri osnovni soli do križišča za Slinovce v dolžini 430 metrov. Obno- vljeno pa ni le cestišče, am- pak je za varnejši promet poskrbljeno tudi z oboje- stranskim pločnikom, ureje- no je odvodnjavanje, zgra- jena kanalizacija, pa tudi nova javna razsvetljava. Iz- vajalec prenove je bilo pod- jetje CGP Novo mesto, po- dizvajalec na terenu pa Uni Podbočje. Kot je na otvori- tvi povedal župan Mojmir Pustoslemšek, so pri obno- vi poskušali v čim večji meri Otvohtveni trak so prerezali občinski svetnik Boštjan Tomazin, iupan Mojmir Pustoslemšek in predstavnik podjetja CGP Novo mesto.__________________________ upoštevati želje stanoval- cev ob cesti. V drugi fazi, kf naj bf bfta končana še letos, bodo ob- novili še 320 metrov ce- stišča skozi vas Globoči- ce, kjer pa bo pločnik le na eni strani cestišča. Celoten projekt je vreden 660 tisoč evrov, od tega je Občina Ko- stanjevica polovico pridobi- la na razpisu Evropske uni- je, 180 tisoč evrov prispeva država, sama občina pa do- brih 150 tisoč evrov. P. Pavlovič V skladu z Zakonom o medijih objavljamo odgovor na pi- smo župana občine Brežice Ivana Molana v 15. številki Po- savskega obzornika (24.7.2008) Napad je najboljša obramba Pisanje župana Občine Brežice zahteva odgovor, kerje zavaja- joče, žaljivo in na izpostavljene pomanjkljivosti obänskih in- vesticijskih projektov ne daje korektnega odgovora, ampak le insinuacije. Vsekakor nedostojno vlogi župana. Sicer pa, kdor tako odgovarja, pove še največ o sebi. Javne predstavitve investicijskih projektov Obäne Breiice se svetnice in svetniki niso udeleiili, ker njihovo vsebino pozna- jo ze iz razprav na Obänskem svetu in kerje šlo za jasno pred- volilno reklamo stranke SDS, pri čemer niso ieleli sodelovati. Razen uslužbencev občinske uprave sta v ospredju - med pred- stavljalä gradiva - sedela le še dva člana SDS. Da bi dali be-' sedo še komu, ki posege v okolje vidi tudi v drugačni luči in bi predstavil kakšno alternativno rešitev, pri njih ne pride v po- štev. Risali so mavrico, a zal pretežno na podlago nepred- vidljivega okoljskega avanturizma. Res je obänski proracun obilen, za kar se je bilo potrebno po- truditi in to vsekakor spoštujem. Moji pomisleki gredo bolj na račun tehnološke stereotipnosti in razvojne brezidejnosti večjih investicijskih projektov, ki so praviloma v breme oko- Ija in posledično prebivalstva Z njimi se zgolj podpira potro- šništvo. V svetu ze uporabljajo okolju prijaznejše tehnologi- je in ne vem, zakaj jih tudi mi ne uvajamo. Nekaj denarja se še vedno da tudi na tak, stereotipen, način zaslužiti, a da se tudi drugače. Prostora pa tudi nimamo neskončno veliko. Ne- kaj več vizionarskega je le v projektu Feniks, ki smo ga obän- ski svetniki sicer podprli, a realnih možnosti za uresniätev zaenkrat ni dovolj, odprtih vprasanj pa je veliko. Eno izstopa- joäh je število novih delovnih mest, ki bodo rezultat vseh na- črtovanih investicij. Okrog dolgotrajne obnove ulic v Brežicah trdim, da sta bili pri- prava dela in koordinacija med izvajalci pomanjkljivi. Sam sem pred casom javno, na seji obänskega sveta, predlagal kadro- vsko okrepitev oddelka, ki se ukvarja z realizacijo investicij- skih projektov. S predlogom sem hotel pomagati obänski upra- vi. iupan je odgovoril, da bi bilo to res potrebno, vendor ima težave pri premeščanju uslužbencev in bi bil moj predlog tei- ko izvedljiv. te samo pomislim, kako bi npr. Ljubljančani gle- dali na obänsko upravo - župana - če bi Dunajsko cesto ali Mi- klošičevo ulico obnavljali tako dolgo!? tupan ima sreco, da smo Brežičani dokazano potrpežljivi. Me pa vseeno močno zanima, kako dolgo bo trajala obnova Ulice stare pravde, kjer med osta- limi živi najvidnejši äan SDS v naši obäni. Kdo potemtakem ni svojega dela opravil do konca, kot se sprašuje iupan. Na moje večkratno vztrajanje, da je potrebno pri sprejema- nju investicijskih projektov v obäni bolj vkljucevati javnost, kot je bilo storjeno npr. pri izboru drevesne vrste za posadi- tev ob Cesti prvih borcev, je župan odgovoril, da gre za za- pravljanje lasa. S tern se ne strinjam, zainteresirana javnost mora imeti doloten vpliv na investicijske projekte obäne. Vo- livcem smo dolžni, da takšne razprave organiziramo in javno sooämo stališča in predloge. Rezultat je lahko le v korist ob- čanov. Vztrajam, da se vsebine pripravljenih projektov pred- stavi širši javnosti in za izvedbo pridobi širši konsenz. Potem gotovo ne bi prišlo do izbora tako nekvalitetnih tlakovcev za pločnike na Cesti prvih borcev, ki kaiejo zalostno okrušeno in razpokano podobo po komaj nekaj mesecih od končanih del. Potem tudi ne bi pozabili na kolesarsko stezo skozi mestno je- dro in ne bi dovolili obojestranskega parkiranja na tej ulici. Iupan je imel idealno priloznost ohraniti ulico tudi za »kra- Iz Lgubljane skozi krške oči (32) Pred leti se je v eni ižmed slovenskih porodnišnic rodila majhna, resnicno povsem majčkena deklica. Tako zelo drobnaje bila ob porodu, daje niso slišali dihati. In so rnenili, daje mrtva. Zavili so jo v krpe in jo odložili, kako naj rečern, dabomreklapravilno...,no, —^——^—------— odložili so jo v koš. Res. V koš, p^e. [ kjerje zmrzovala dx) jutra. In Alenka Mirt Iskra ko je naslednje jutro sestra šla, AlenKa A1;rt ISKra po hodniku, je zaslišala drobcene glasove, kot bi se oglašal mucek. In našla punčko, mak) bojeynico, kako joče. Takoj so sprožili akcijo reševanja, poklicali Helikopter, jo prernestili na intenzivno rueuo za nedonošene v Ljubljana. In rnamici, ki je vso nod jokala nod izgubo povedali, da je njena hčerka živa. Za zgodbo sem izvedela v uredništvu in takoj začeki vrteti telefone. Zdelo se mi je povsem neverjetno. Mlada marnicaje dobila popadfce, ko je bila v 23. 24. tednu nose&nosti. ne spomnim se vet naUinčno. Zdraimiška doktrina nieni, mi je kasneje pojasnil porodničar, da v takšnih primerih ne yuvorijo o porodu, temveč o abortusu in da otroci rojeni v tej starosti, nimajo veliko možruosti za preživetje. Tudi tokrat so menili, da bo tako. Deklica ob rojstvu, temu res ne morem reči splav, ni kazala znakov življenja, ker niso imeli primeme apreme za ozivljanje takega malega bitja, niso ukrepali... Najprej sem posnela izjave očeta, ki je bil pretresen, daje komaj govoril. Ja, ienaje dobila popadke, šla rodit, povedali so, daje otrok rnrtev, zjutraj paje otrok oživel, slabo kaže z njo, ampak dilia... Ginekolog, ki je bil zadolžen za to mamico in je vodil njen porod, naju je s snemalcem povabil v syoj kabinet. Majhna zdravniška sobica je bila prepojena s cigaretnim dirnmn, da mi je v hipu postalo staixj. Zdravnik seje zelo trudil, da bi mi natančno razložil, zakaj je ravnal tako kot je in mi povedal, da je ma mi v bistvu naredil uslugo. Takšni otroci, nedonošeni, irruijo vrsto zdravstvenih \jezav, lahko da bo celo prizadeta, mi je govoril. Vztrajala sem na tern, da mi da izjavo pred kamero, kar pa je odločno zavrriil. Dasenebo zagovarjal in da je ravnal po zdravniški doktrini. Ja, ampak dete je živo! Vso noč je preživeLo, zavito v krpe v nekem košu! Bila sem pretresena, \ jezna, .sokirtma, predusem pa sem. zanitrln, H/i je i pred menoj čUrvek, ki je ne glede na izk / ' > ¦',:< i i jih * je imel, na število otrok, krjimje porno et in prepričanje, daje ravnal prav in mi to razi.agai na avtoritativen riačiri, poskušal najti vse (jjmjemljive argumente za to čudežno zgodbo. Kaj takega gotovo ni pričakoval Dete pa je živelo. Primer sem spremljala še nekaj časa. Deklica je napredovala, bila je izven življenjske nevarrimti, na sodiš&ii pa se je moral zagovarjati ginekolog in njegova veliko rnlajša kolegica, spedalizantka, kije bila poleg ob tem dogodku. Če se dobro spomnivi, se je zdravnik že pred razsodbo upokojil, mlada zdravnica paje dobila teirien pečat v svoji komaj začeti karieri, čeprav je - prepričana sem - le übogala navodila starejšega kolega. Točno čez leto dni, na dekličin rojstni dan, sem družino obiskala. Mala deklica je bila tako vedoželjna in iskrivih oči in razen tega, da je bila rnanjša od vrstnikov, saj se je rodila Ujliko prej, ji ni bilo vvdeti, daje nedonošena. Z navdušenjem je odprla dariU). Mala, čudežna deklica. Nikoli prej niti kasneje nisem slisala tako osupljive zgodbe o rojstvu. Deklica je bila za dobro dlan velika. In je predihala nod, da se je zbudila v jutro. Ki je vodilo v nadaljna jutra njenega življenja. To me je še bolj prepričalo, da je čisto vse vvogoče. Resnično. Vse je mogoče... In ne dovolite, da vam kdo reče kako drugače... Ija« ¦ domaäna in turista, a jo je ial celo prepustil »cesar- ju<>- avtomobilu. Med vsemi kroiisä v obäni ima kroiišče na Bizeljski cesti (»LIDL« krožišče) na robnikih največ odtisov gum, kar najbolj zgovorno priia, da s tem krožiščem nekaj ni v redu (toliko o moji »osebno obarvani« pripombi). Da je to krožišče preob- seino in tudi nepotrebno, trdijo številni obiani. Hkrati trdi- jo, da je v obäni vec križišč, kjer bi bilo krožišče veliko bolj potrebno, kot je le-to. Strinjam se z njimi! Prejšnje križišče tudi nikoli ni bilo kaj bolj nepregledno od vseh drugih križišč v obäni. Upam trditi, da vem to bolje od zupana, saj sem celo mladost preživel ob tem križišču. Je pa res, da imajo sedaj vsi stanovalci okoli krožišča na Bizeljski cesti veliko bolj nevaren dostop na cesto! tupan pravilno ugotavlja, da zraven krožišča na Bizeljski ce- sti živi moje »oije sorodstvo« - moji starši ¦ in je med cesti- seem in njuno parcelo ozka parcela v lasti obäne, kot je ena- ko pri vseh, ki mejijo na to krožišče in še marsikje v mestu. Tudi mene zanima, kaj konkretno so »uživali« in kakŠne užitke je moje »oije sorodstvo« ob tem imelo. Odgovor sledi... Naj- brz bom še marsikaj podobnega izvedel v naslednjih dveh me- secih. Mag. Hrvoje T. Oršanič, svetnik v OS Breiice H GOSPODARSTVO_____________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8, 2008 „Kmetijstvo je na ostrini noža" POSAVJE - Na čelu območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Brežice, ki pokriva vse posavske občine, je dosedanjega predsednika Franca Phbožiča zamenjal Boris Orešek. Podpredsednika sta Franc Vranetič s Kapel in Anton Žniderič iz Brežic. Orešek, sadjar s Sevnice, poudarja konsolidacijo zbor- nice, saj se morajo v tern tretjem mandatu „usidra- ti" med Ijudi. Na pripombo o nizki volilni udeleži pritrjuje, da bi moralo organe zborni- ce voliti vsaj enkrat več kme- tov. Ker se je zamenjalo tudi vodstvo na driavni ravni in ista povezava seže tudi v Po- savje, meni, da ne bo izgovo- rov o nerazumevanju centra- le do posavske enote. Njegovo vodenje so zarisa- le naravne ujme sredi juli- ja, tako je ena prednostnih nalog usmerjena v reševa- nje nastalih težav. Vremen- ske ujme pogojujejo tudi drugo nalogo - prilagoditev kmetijstva. Kot sadjar po- nazarja, da brez protitočnih mrež v prihodnosti ne bo pri- delka. Enako se bo prizade- val za vrnitev dobrega imena zbornice v javnosti. Poudar- ja pomen dviga samozavesti članov ter spoznanja o tern, da morajo sami kaj narediti, zlasti v nastopu do državnih organov. Primer je lanskole- tna prašičja kuga na Hrva- škem, ki je posavskim praši- čerejcem z ukrepi povzročila izpad dohodka, te dni pa je Vlada odobrila sredstva pra- šičerejcem. Če ne bi nasto- pali po lestvici iz odborov in Boris Orešek izpostave do centrale in dr- žave, pravi, ne bi uspeli. In poudarja: "Pri vseh ukre- pih kmetijske politike mora zbomica zagotoviti bistve- no večjo vlogo in pomen". In tudi zbomica si mora izboriti partnerstvo v socialnih poga- janjih, saj črna luknja osta- jajo vprasanja, kot so bolni- ške ali upokojevanje kmeta. Kmetom je dodatna škoda narejena pri letošnjih po- morih čebel, saj so označeni za krivce, čeprav je dokaza- no, da niso krivi, še pravi. V prihodnjih letih se bodo spo- padali še s škodljivci, zdaj npr. s koruznim hroščem in ognjevko, obeta pa se kup novih škodljivcev zaradi od- prtja mej. „Kmetijstvo je na ostrini noža, saj ni ekonom- skih rezerv in se vsak ukrep oz. prizadetost pozna", pra- vi Orešek. Tako so bile npr. lanskoletne subvencije v ne- kaj tednih izčrpane, kljub napovedi ministrstva, da je sredstev dovolj. Dodatno bo posavsko kmetijstvo oz. ob- delovalne površine prizadela veriga hidroelektram, ki bi jih morali izkoristiti za ure- ditev namakalnih sistemov, tudi izgradnja infrastrukture v brežiški in krški občini od- žira kmetijske površine, zla- sti njive in travnike. Suzana Vahtarič Krka povečala prodajo in dobiček NOVO MESTO - V letošnjem prvem polletju so v skupini Krka prodali za 469,3 milijo- na evrov izdelkov in storitev, kar predstavlja 20-odstotno rast glede na lansko polletje ter ustvarili čisti dobiček v vi- šini 78,4 milijona evrov, kar predstavlja 15-odstotno po- večanje. Novomeška druž- ba Krka je ob tern ustvarila dobiček v višini 81,1 milijo- na evrov, ki se je tako pove- čal za 28 odstotkov. Kot je ob predstavitvi rezultatov poslo- vanja dejal predsednik upra- ve in generalni direktor Krke Jože Colarič, so tako v skupi- ni kot v družbi Krka poslovali dobro, doseženi kazalniki po- slovanja pa sledijo zastavlje- nim strateškim ciljem. Skoraj 90 odstotkov celo- tne prodaje je Krka ustvari- la na tujih trgih, v vseh pro- dajnih regijah skupine Krka pa so presegli prodajo lan- skega polletja. Največ pro- daje, 123,6 milijona evrov, so realizirali v regiji Srednja Evropa, ki je zabeležila 22- odstotno rast glede na ena- ko lansko obdobje in ima največji, 26-odstotni de- lež v celotni prodaji skupi- ne Krka. Omenjeni regiji po prodaji sledi Vzhodna Evro- pa, kjer je tudi Krkino naj- večje posamično tržišče, in sicer Ruska federacija. V njej so prodali za 78,5 mi- lijona evrov izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot v lan- skem polletju. Zajetna je tudi investicijska strategija novomeške far- macevtske družbe. Družba ob gradnji prizidka k obra- tu Notol v Sentjerneju gra- di nov obrat za proizvodnjo trdnih farmacevtskih oblik, pripravljajo se na gradnjo novega obrata za proizvo- dnjo kapsul na lokaciji Loč- na, kot je znano, pa je svoj nov proizvodni obrat druž- ba že predvidela tudi v Kr- škem. Omenjene investicije pomenijo tudi nadaljeyanje pospešenega zaposlovanja strokovnega kadra. V prvem polletju so število zaposle- nih povečali za devet od- stotkov. M. Kerin Poraba elektrike raste bolj kot njena proizvodnja LJUBLJANA - Vlada RS je na predlog Ministrstva za gospodar- stvo dala soglasje k Poročilu o stanju na področju energeti- ke v Sloveniji v letu 2007. Proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila leta 2007 v primerjavi z letom pred tern za 0,3 odstotka večja. Porabljene je bilo 12.998 GWh ele- ktrične energije, kar je 1,3 odstotka več kot leta 2006. Po- raba pri odjemalcih, priključenih na distribucijska omrežja, je bila za 2,6 odstotka večja kot leta 2006, poraba odjemal- cev, priključenih na prenosno omrežje, pa se je zmanjšala za 3,5 odstotka. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so se zvišale povprečno za 1,6 odstotka. Dobavi- telja električne energije je zamenjalo približno 3,6 odstot- ka odjemalcev glede na vso energijo, porabljeno v Sloveni- ji, kar je 69 odstotkov več kot leto prej. Leta 2007 so končni odjemalci porabili 1.117.743 tisoč Sm3 zemeljskega plina oziroma dva odstotka več kot leta 2006. Poraba zemeljskega plina se je pri industrijskih odjemalcih, priključenih na prenosno omrežje, povečala za približno pet odstotkov, poraba pri odjemalcih, ki so priključeni na distri- bucijska omrežja, pa je bila za šest odstotkov manjša. Cena zemeljskega plina za končne odjemalce se konec leta 2007 glede na konec leta 2006 ni bistveno spremenila. Konec leta 2007 so se začele zamenjave dobaviteljev, ki so bile dejan- sko izvedene s 1. januarjem 2008. Salamun namesto Žebeljana v komisiji o NEK UUBUANA - Vlada RS je na predlog Ministrstva za gospodarstvo ^ razrešila mag. Djordjeta Žebeljana z mesta člana in namestni- ka predsednika delegacije v Meddriavni komisiji za spremljanje Pogodbe med Vlado Republike Sloveni- je in Vlado Republike Hr- vaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razme- rij, povezanih z vlaganjem v Nukleamo elektrarno Kr- ško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, in za novega člana in namestnika pred- sednika delegacije imeno- vala dr. Igorja Salamuna, generalnega direktorja Di- rektorata za energijo na Ministrstvu za gospodar- stvo. "^jgv Regionalna ' ** jHL (MS) RazvojnaAgencija m^//^Nahžba v vašo prüwdnost ^•^^ " fvrofrtki skiad ä) rcc)ioswinj f,j/vüj ODOBRENI PROJEKTI POSAVSKIH OBČIN IN RRA POSAVJE NA 3. JAVNEM RAZPISU REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM! V letu 2008 se nadaljuje uspešno pridobivanje evropskih sredstev v okviru razvojne prio- ritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, Operativnega pro- grama krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Na 3. javnem raz- pisu je bilo odobrenih 9 projektov. Predstavljeni projekti bodo sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj obdobju 2008-2010. OBČINA BISTICA OB SOTLI Ureditev povezovalne ceste Zagaj - Svete gore - Vrhovnice; nosilec projekta je Občina Bistrica ob Sotli. V okviru projekta so predvidena investicijska vlaganja v rekonstrukcijo lo- kalne ceste Zagaj - Sv. gore - Vrhovnice v skupni površini 16.435 m2 na območju Občine Bi- strica ob Sotli. Investicija bo obsegala tudi ureditev odseka Janeževa gorca - Osojnikov Križ ter ureditev odcepa Križ - Osojnik. Skupna vrednost projekta je 651.509 €, višina sred- stev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 461.486 €. OBČINA BREŽICE Ureditev starega mestnega jedra v Brežicah; nosilec projekta je Občina Brežice. S pro- jektom želi nosilec projekta nadaljevati celovito prenovo mestnega jedra ter v sklopu te s prenovo ulic povečati atraktivnost samega mesta Brežice tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce. Vrednost projekta je 2.589.567 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 1.742.697 €. Rekonstrukcija in preplastitev LC Dobova-Kapele-Župelevec; nosilec projekta je Obči- na Brežice. V okviru projekta se bo izvedla rekonstrukcija in preplastitev LC na odseku Do- bova-Kapele v dolžini 4.177 m, rekonstrukcija in preplastitev LC na odseku Kapele-Župe- levec v dolžini 2.693 m, izvedba pločnika in javne razsvetljave na odseku Dobova-Kapele v dolžini 1.013 m (Podvinje-Kapele), izvedba vertikalne signalizacije ob OS Dobova. Vre- dnost projekta je 1.059.719 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj znaša 741.803 €. OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI Kanalizacijski sistem v naselju Prekopa, nosilec projekta je Občina Kostanjevica na Krki, kot partner v projektu sodeluje tudi Direkcija RS za ceste. Predvidena je izgradnja ka- nalizacijskega sistema, ki ga sestavlja 18 gravitacijskih kanalov, skupne dolžine 6.105 m in čistilna naprava. Potek kanalizacije bo prilagojen predvideni izvedbi rekonstrukcije ceste in ostalih komunalnih vodov. Vrednost projekta je 2.583.898 €, višina sredstev iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj znasa 560.000 €. OBČINA KRŠKO Ureditev komunalne infrastrukture Velika vas - Gorenja vas - Lfaza, nosilec projekta je Občina Krško. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja v naseljih Velika vas in Gorenja vas. Vrednost projekta je 1.327.472 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 818.949 €. Komunalna infrastruktura Vihre - Mrtvice - 2. faza, nosilec projekta je Občina Krško. Predvidena je izgradnja treh sekundamih fekalnih kanalov v dolžini cca 332 m, tlačnega voda v dolžini cca 84 m in črpališča v naselju Mrtvice, izgradnja 7 sekundamih fekalnih ka- nalov v dolžini cca 1.665 m v naselju Vihre in rekonstrukcija voziščne konstrukcije lokalne ceste LC 024033 s pripadajočo infrastrukturo in izgradnja hodnika za pešce v naselju Vihre v dolžini 402 m in v naselju Mrtvice v dolžini 780 m. Vrednost projekta je 3.102.262 €, vi- šina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znasa 1.962.771 €. OBČINA RADEČE Turistično - rekreacijski center Savus Radeče, nosilec projekta je Občina Radeče. Pro- jekt predvideva ureditev nabrežja reke Save ob vstopu v mesto Radeče z izgradnjo pomo- lov ter objektov turistično-rekreacijskega centra. Na višinski koti reke Save bo zgrajen sis- tem pomolov, namenjenih turističnim vožnjam s splavom in izvajanju športno-rekreativnih aktivnosti na vodi. Na višinski koti regionalne ceste bo zgrajen kompleks objektov s turistič- no-informativnim centrom, splavarnico, restavracijo z letnim vrtom in terasami ter parki- rišči. Vrednost projekta je 877.500 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regional- ni razvoj znasa 308.540 €. OBČINA SEVNICA Ureditev prometne infrastrukture v občini Sevnica, nosilec projekta je Občina Sevnica. Predmet aktivnosti je izgradnja pločnika, avtobusnih postajališč, javne razsvetljave in re- konstrukcija vozišča na križišču lokalne ceste St. 372101 (Sp. Vranje - Lončarjev Dol - Pod- vrh). Na cesti Spodnje Vranje - Zabukovje se bo izvedla preplastitev in delna razširitev as- faltnega vozišča po obstoječi trasi. Vrednost projekta je 667.668 €, višina sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znasa 472.931 €. RRA POSAVJE Izdelava katastra gospodarske javne infrastrukture v Posavju, nosilec projekta je RRA Posavje, projektni partnerji pa so Občina Bistrica ob Sotli, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Radeče in Občina Sevnica. Projekt obsega izdelavo katastra gospodarske javne infrastrukture (GJI) v posameznih obči- nah in sicer: vodovodnih sistemov, kanalizacije, javne razsvetljave, cestnega omrežja, po- kopališč, zelenih površin itd. Vrednost projekta je 468.467 €, višina sredstev iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj znaša 331.831 €. Skupna vrednost projektov: 13.328.063 EUR Delež sofinanciranja iz ESRR: 7.401.008 EUR Robert OSTREUČ, direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Investicnski krediti za podietia in S.P.-ie po *>^ r« ..onaina , , , .v. . , . . UÄßy RAZVOINAAC.fNCIIA trenutno najugodnejsi obrestni men v^*— posav^ Regionalna razvojna agendja Posav- je v okviru Garancijske sheme Po- savja omogoča najetje dolgoročnih investicijskih kreditov pod ugodnej- šimi pogoji z garandjami Garancij- ske sheme Posavje za leto 2008. • Upravičenci kreditov so mala in srednje velika podjetja ter samo- stojni podjetniki posamezniki s i sedežem v občinah Brežice, Krško, : Kostanjevica na Krki in Sevnica. : • Višina kredita znaša od 5.000,00 EUR do 60.000,00 EUR, višina ga- rancije pa je od 50 % do 80 % od zneska odobrenega kredita. • Obrestna mera za kredit pri banki je 6 mesečni EURIBOR + 0,7 %. /loga za kredit z garandjo je dose- jljiva na spletni strani www.rra-po- iavje.si, pod rubriko »razpisi« ter na ledežu RRA Posavje, CKŽ 46, Krško. Nudimo vam tudi pomoč pri izpol- njevanju vloge ter pripravi poslov- nega načrta. Za vse informacije se lahko obr- nete na Tatjano Ibračevič, tel. 07- 488-10-48, e-naslov: tatiana.ipra- cevic@rra-posav)e.s1. Robert OSTREUČ, direktor Regionalne razvojne agenäje Posavje Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 GOSPODARSTVO Q Sezonci delajo dela, ki jih mi nočemo POSAVJE - V poletnih mesecih se poveča povpraševanje po sezonskih delavcih, ki opravljajo storitve v gradbeništvu, kmetijstvu, turizmu ter podobnih panogah. Na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje beležijo porast zaposlovanja tujcev za sezonska dela iz t.i. tret jih držav, samo v prvih sedmih mesecih so izdali skoraj 190 dovoljenj več kot lani celo leto. Od 2.132 izdanih delovnih dovoljenj za tujce t.i. tre- tjih držav v prvih sedmih mesecih tega leta je dobrih 52 odstotkov izdanih za se- zonska dela, in sicer 580 za sezonska dela v gradbeni- štvu, 499 za sezonska dela v kmetijstvu ter 35 za osta- la sezonska dela. Med tuj- ci, ki sezonsko služijo kruh v Posavju, je po podatkih po- močnice direktorja območ- ne službe Zavoda RS za za- poslovanje Irene Pirc skoraj polovica driavljanov Bosne in Hercegovine (BiH), sledijo državljani Srbije, Hrvaške, Makedonije in Moldavije. Na območju Posavja je bilo po uradnih podatkih največ delovnih dovoljenj za sezon- ska dela izdanih v letu 2003, in sicer na področju kmetij- stva in gradbeništva, v letu 2004 beležijo večji upad, od leta 2005 pa število izda- nih delovnih dovoljenj vsako leto ponovno narašča. Skušali smo ugotoviti, kje in v kakšnih razmerah ti ljudje delajo in živijo. Glede na dejstvo, da Zavod za zapo- slovanje ne daje informacij o njihovih delodajalcih, smo se njihovega iskanja lotili sami. Če so delodajalci kar zgovomi in je po njihovem prepričanju vse v najlepšem redu, tuji sezonski delavci niso tako zgovomi, večina o plačilih in razmerah v kate- rih živijo, noče govoriti. Kar ocenjujemo kot dejstvo, da ni vse tako rožnato, kot pra- vijo njihovi delodajalci. V kmetijstvu sezonci že leta V kmetijstvu so najemni- ki sezonskih delavcev jasni, večja sta Evrosad d.o.o Kr- ško in Jarkovič d.o.o. Podbo- čje. V krškem podjetju ima- jo manjše število sezoncev spomladi, zdaj pa ravno na- stopa sezona obiranja plo- dov. Prejšnji teden so dobili prvo skupino petdesetih se- zonskih delavcev iz BiH in Srbije. S septembrom bodo imeli skupaj okoli 180 tujih sezoncev, kar je po besedah tehničnega direktorja Evro- sada Ivana Kozoleta neko- liko manj kot v sezonah do- slej, saj se v nasadih poznata spomladanska pozeba in po- letne toče. Prvi dan delav- cem pripravijo predavanja o varnosti pri delu in tehno- loškem načinu dela, nato se dan ali dva seznanjajo z de- lom, preden začnejo delati na normo, ki je okoli 110 kg obranih hrušk na uro. Delajo 10 ur na dan, v podjetju po- skrbijo za tri obroke, za ko- silo imajo eno uro pavze in ta topli obrok dostavijo v na- sad, dva obroka pa na nasta- nitvene kapacitete podjetja v Stari vasi, imajo pa jih še v Kostanjevici in Brestanici. Te po besedah tehničnega direktorja postopoma obna- vljajo in izboljšujejo razme- re. Kozole pravi, da bi želeli, da med poldnevom ljudje ne delajo, kar bi bilo bolje za- nje, za plodove in za strojni park, vendar so obiralci izra- zili željo, da delajo v kosu. In kot še pravi Kozole, vsa leta, odkar imajo sezonske delavce, niso imeli večjih te- žav z njimi in tudi policija ni nikoli posredovala v njihovih prenočiščih. Starte Jarkovič poudarja, da tujce že skorajda 15 let najemajo zato, ker ni doma- čih delavcev. Njihova sezona je predvsem spomladi na ja- godah, ki jih je letos obiralo 160 tujcev, prav tako iz Srbi- je in BiH. Trenutno sezoncev iz tujine nimajo, bodo pa na trsnih cepljenkah potrebo- vali še okoli 10 ljudi. Za tuj- ce sezonce poskrbijo prav tako kot v Evrosadu, za pre- voze, za zavarovanje, ima- jo nastanitve in organizira- jo prehrano. Oba sogovornika poudarja- ta, da za ta dela ne dobi- jo slovenskih delavcev, tudi poizvedovanja s pomočjo uradov za delo niso obrodi- la sadov, organizirali so celo avtobusne prevoze do No- vega mesta, pravi Jarkovič, vendar zaman. Dobijo le po- sameznike, pa še ti niso od- govorni do dela in ne hodijo redno delat. Kozole se spo- minja, da so včasih mlaj- ši upokojenci tako doda- tno zaslužili, zdaj pa nimajo več interesa zaradi davčnih obremenitev. V gradbeništvu še težje Največ, kar 580 dovoljenj v letošnjih sedmih mesecih, je Zavod izdal za sezonska dela v gradbeništvu. Tuji sezonski delavci so bili posavski vsak- dan ob gradnji našega kraka avtoceste, takrat naj bi žive- li v zelo slabih, da ne reče- mo izkoriščevalskih razme- rah, zlasti v privatnih, prej opuščenih hišah. Zdaj so, kot kaže, bolj organizirani. Največ jih dela pri številnih podjetjih in zasebnikih širom Posavja, večina delodajalcev pa je priseljenih iz nekdanje skupne države. Največ de- lavcev je nameščenih v sam- skem domu in nastanitve- nih barakah Gastromiksa na Sremiču, kjer so po podatkih Marjete Kovačič zasedeni celo leto. Imajo več katego- rij nastanitev, v novem domu je 184 postelj, v starem 66, okoli 120 pa še v montažnih objektih. Šli smo za informacijo, da je veliko tovrstnih delavcev na Senovem. V tamkajšnji kra- jevni skupnosti so poveda- li, da tuje sezonske delavce srečujejo in da so nastanje- ni v domačem znanem gosti- šču in nekaj privatnih hišah. A kot so dejali, z njimi nima- jo veliko stikov in tudi težav ne. V Metalni Senovo, kjer naj bi delali, vodja tehnič- nega sektorja Milan Grobel- šek pravi, da so tuji sezonski delavci zaposleni pri njiho- vih podizvajalcih, ki jih ima- jo 26. Največji podizvajalec prihaja iz Maribora. Tujci so iz BiH in Srbije, opravljajo pa različna dela na objektih, predvsem ključavničarskova- rilska in pleskarska dela. Kot pravi Grobelšek, so to ljudje, ki znajo delati in so prišli z namenom, da zaslužijo, zato z njimi ni težav. Tudi lastnik podjetja Timi Kr- ško Agim Krasniqi že čez 10 let najema sezonske delav- ce izključno iz BiH in Kosova. Zaposluje do 40 tujcev na se- zono, zanje pa uredi vse, od organiziranega prevoza na- prej. Po direktorjevih bese- dah so to odlični zidarji in te- sarji, znani kot dobri delavci na svojem področju. Med do- mačini tudi oni ne dobijo de- lavne sile, morda kakega vo- znika, strojnika, še dobre čistilke ne, pravi Krasniqi. Gostinstvo in turizem Predvsem domače sezonske delavce najemajo v najve- čjem turističnem gigantu na našem področju, v Termah Čatež. Od konca aprila do srede oktobra imajo največ potreb po dodatnih zaposli- tvah ob obratovanju Termal- ne reviere. Letos so zaposlili 30 nekvalificiranih in kvalifi- V Posavju trenutno dela vsaj 2.132 tujcev, gre za večina deficitarne poklice, kjer na slovenskem trgu ni izučenih delavcev. Hkrati pa je bilo 31. julija 2008 registriranih 2.385 registri- ranih brezposelnih Posav- cev. Nismo preverjali izo- brazbene strukture tujcev, a verjetno gre za priučene delavce. Se pravi, da bi to delo lahko opravljali tudi naši delavci. Vendar se ti ne odzivajo na ponujena dela, v kmetijstvu, na pri- mer, zavod vsako leto išče obiralce plodov, pa se od domačih brezposelnih od- zovejo le posamezniki. Za to delo pa radi poprime- jo delavci iz nekdanje sku- pne driave. Zato pa Slovenci raje gre- do za „sezonce" v Evropo. ciranih delavcev, in sicer či- stilke, sobarice, pomivalce posode, pomožne kuharje, maserje, reševalce iz vode. Trenutno zaposlujejo le se- dem tujcev, od tega je eden zaposlen na delovnem me- stu, ki je bilo razpisano za čas sezone, kot sporočajo iz službe za odnose z javnostjo pa kaže, da bo ostal tudi po zaključku sezone. Po podatkih območne službe Zavoda RS za zaposlovanje so letos izdali 35 dovoljenj „za ostala sezonska dela", šlo naj bi za posamezna do- voljenja za čistilke, kuharje, pomivalce posode in podob- na opravila. Suzana Vahtahč Medleva Alič je 47-letna Bosanka, ki hodi delat v Evrosad že peto sezono. Kot pravi, je v vojni ostala brez moža, z dvema hčerkama in malo pokojnino. Ujeli smo jo tretji dan v njeni letošnji sezoni. Pravi, da če ne bi bilo dobro, ne bi prišla. Na- stanitve podjetja so ji sprejemljive, res pa so nekje dobre, nekje malo slabše, hrano ocenjuje za pravo razkošje. Zasluži za priboljške, obnovo stanovanja in podobno. Dela je vajena, zadovoljna pa je, ker je zavarovana in ker v primeru poškodb takoj dobijo zdravstveno pomoč. Fadil Sakič je 54-letnik iz okolice Tuzle, ki je koordinator de- lavcem v nasadu in skrbi za urejenost v nastanitvenem objek- tu. V Evrosadu rad dela zaradi dobrih delovnih razmer in vza- jemnega spoštovanja, ki so ga tu deležni, ter izplačila do zadnjega zasluženega centa. Kot pravi, je delal že v več oko- liških kmetijskih organizacijah. 0 razlogih za delo v Sloveniji pa pravi, da doma ni perspektive, še vedno traja povojno ob- dobje, ljudje so na borzi, ni delovnih mest. Tako zaslužen de- nar pa pride prav ob manjši kmetiji, ki jo ima v BiH. Že vrst let tudi v Posavju opažamo vse več tujih sezonskih delavcev, ki opravljajo različna dela. Nekaj naključno izbra- nih sogovornikov smo povprašali, kaj menijo o tern, da je pri nas čedalje več sezonskih in stalnih delavcev iz tujine. Zani- malo nas je, zakaj delodajalci ne dobijo domadh delavcev in ali bi lahko ta dela opravljali tudi brezposelni Posavci. Janez Kuhar, Kostanjevi- ca na Krki: Menim, da sezon- skih delavcev iz tujine ne bi bilo, če bi bilo plačilo za naše delavce boljše. Tujci iz manj razvitih držav so pripravljeni poprijeti za delo tudi za zelo mizerno plačilo, poleg tega pogostokrat delajo v slabih pogojih. Če bi delodajalci do- mačim delavcem ponudili po- šteno plačilo, jim ne bi bilo treba uvazati tuiih delavcev. seveda pa ne poznam podrobno razmer na tern področju. Vlado Pintar, Sevnica: Povsem normalen pojav v času vsesplošne globalizaci- je. V primeru, ko je podpo- ra za nedelo večja od plačila, bo vedno pereč problem za- poslitve domačih delavcev, ki bi opravljali ta dela. S tern pa ie trdim, da ne bilo potreb- , no povečati plačilo, ki je v da- našnjih razmerah največkrat premajhno. Stanko Smrekar, Rajec: Tujo delovno silo potrebuje- mo, ker so domači delavci pre- malo zainteresirani za nekate- ra dela. Če želiš npr. kuharja, objaviš razpis, čakaš nekaj mesecev, pa se nihče ne javi. Vcasih koga napotijo z Zavoda za delo, a pride le po žig ali pa pokliče samo po telesonu. Po mojem mnenju je preveli- I ka sociala. Tisti, Ki nimajo niti ' poklica, želfjo vedeti (e, koli- kšno bodo imeli plačo, a delati se jim ne ljubi, zato potrebu- jemo delavce, ki hočejo delati, ti pa so ponavadi iz tujine. Anica Žokalj, Piršenbreg pri Globokem: Zaposlovanje sezoncev iz tuji- ne me načeloma ne moti, ja- sno je, da vsak išče možnosti za rešitev svoje finančne stiske. In tern ljudem pri nas ne more biti čudovito, saj celo sezono dela- jo težja fizična dela, ponavadi zunaj na prostem in se pečejo na soncu. Poleg tega so daleč od svojih domačih. Moti me, da teh del. ki iih tuici opravliaio, nočejo delati naši brezposelni ljudje. Potem pa domači brezpo- selni jamrajo, da so nizka nadomestila na borzi, da ni dela, da država ne skrbi zanje in ni novih delovnih mest. BrBiplBtnarmrilaof^todrugipostulwTilkutturl.M nEjKT m Poučite . J ^^^m^ ;« izvod v bližnjem kinu, I ^. MSHGl^,,M knjižnici, knjigarni, lokalu, ¦ ^^kfc HHL^H|H študentskem servisu ... ¦ Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško, tel.: 07 490 21 20 Kl OD TU IN TAM______________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Stane Pajk, poslanec v Državnem zboru RS 2004 - 2008 Če si izvoljen, si poslanec vseh Slovencev KRŠKO - Ob izteku prvega mandata v Državnem zboru Republike Slovenije je dosedanji poslanec iz 6. volilnega okraja in 6. volilne enote Stane Pajk st mil nekaj svojih izkušenj in pogledov na stiri leta, ki jih je preživel v veličastni in za samostojno Slovenijo pomembni zgradbi na Šubičevi ulici v Ljubljani. Pajk je bil v mandatu 2004 - 2008 clan par- lamentamega Odbora za gospodarstvo, Od- bora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no ter Odbora za obrambo. Čeprav se je redno udeleževal aktivnosti vseh delovnih teles, je največ pozornosti namenjal prav področju gospodarstva, saj njegovemu ra- zvoju pripisuje poglavitni pomen za napre- dek vsake družbe in tako tudi Slovenije. Zadovoljen je z dosežki koalicijske Vlade, ki jo je vodila njegova stranka SDS, med največje uspehe pa šteje: uskladitev po- kojnin z rastjo plač, zmanjševanje davkov (davek na place, dohodnina), zmanjševa- nje socialnih stisk (povečala sta se otroški dodatek in pokojninski varstveni dodatek), subvencioniranje prehrane za dijake, ude- ležba delavcev pri dobičku podjetij, vra- čanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (izpolnitev referendumske volje), brezplačni vrtci za drugega otroka, uved- bo vinjet, zakon o štipendiranju (sofinan- ciranje kadrovskih štipendij) ter odpravlja- nje birokratskih ovir (dvojno posredovanje podatkov, dohodnina, VEM - za registraci- jo podjetij). „Če si na volitvah izvoljen, se moraš zave- dati, da si poslanec vseh Slovencev. Moraš biti občutljiv za probleme, ki se pojavljajo kjerkoli v driavi - od Primorske do Pomur- ja. A kljub temu, da je od 70 do 80 odstot- kov poslanskega dela in časa namenje- no državnemu nivoju, ne smeš pozabiti na okolje, iz katerega izhajaš in v katerem si bil izvoljen," pravi Pajk, ki je tudi član ob- činskega sveta j v Krškem. Kot I poslanec pa si je prizadeval, da so bili ve- čji regijski in lokalni projek- ti umeščeni v driavni prora- čun, še pose- be j pa za pod- poro izgradnji I _ ., novega krškega Stane Pajk___________ mostu in obvoznice, za most in obvoznico v Kostanjevici na Krki, za ureditev Podbočja, izgradnjo kanalizacije po Krškem polju, za vrsto investicij v šolstvo, med drugim za iz- gradnjo telovadnice pri OŠ Krško, za dogra- ditev OŠ Raka, obnovo leskovške sole ipd. Zlasti skozi lokalne in regionalne proble- me in projekte poslanec spoznava, kakšno je realno življenje, tisto, ki je včasih še vedno zelo daleč od Ljubljane, v kateri pa se odloča tudi o usodi malega člove- ka. „Lahko rečem, da sem precej socialen človek in se vedno skušam čim bolj posta- viti v kožo tistega, ki trpi ali ima proble- me. Podpiram socialo za tiste, ki so ne- močni in so te pomoči potrebni, to so predvsem otroci, starejši in bolni. Mislim, da smo tudi na tern področju v zadnji le- tih naredili precej, vsekakor pa več, kot nam očitajo nekateri kritiki," je prepričan Stane Pajk. S.M. Utrinki iz srednjeveškega življenja na sevniškem gradu SEVNICA - V letos obnovlje- nem grajskem parku sevniške- ga gradu je potekala v nede- Ijo, 10. avgusta, tradicionalna grajska prireditev Viteške igre. Preizkusili so se lahko tudi v lokostrelstvu. Le-ta je skušala radovednim in pričakovanj polnim (malo- številnim) obiskovalcem pred- staviti utrinke iz daljnih časov, ko je na sevniškem gradu ži- vel baron Inocenc Moscon. Le- ta je v spremstvu svojih po- danikov s kratkim nagovorom otvoril prireditev, ki je mine- vala ob srednjeveški glasbi in plesih grajske gospode hra- brega viteza Lambergerja ter v prikazu srednjeveškega me- čevanja, ko so se iskrili meči hrabrih vitezov. Nekateri obi- skovalci so se pomerili v stre- Ijanju z lokom, nekateri so prisluhnili zeliščarki in njenim Kaligrafinja Jolanda Ljubljanska je z veseljem veščine lepega pisanja razkrivala vedoželjnim obiskovalcem. Sevniški »čarovnik« Nikoje ustvarjal umetnine iz balonov in izvajal čarovniške trike. nasvetom, spet drugi so opa- zovali pri delu izdelovalca sre- dnjeveških ščitov. Za vse Iju- bitelje lepopisja je poskrbela priznana kaligrafinja Jolanda Ljubljanska iz Grosuplja, ki je očarala z unikatno pisanimi črkami. Otroci so uživali v ča- rovniških trikih znanega sev- niškega čarodeja Nika Frica. Obiskovalcem je bil omogočen tudi ogled stalnih in občasnih muzejskih zbirk v sevniškem gradu. Smilja Radi, foto: Petra Biderman fk^^^^^^^^^^^^ *¦¦ ¦ ^ ¦ ¦ ¦ ¦ ^^ %• Wi ¦ ¦ V» J %m BREŽICE Cesta svobode 31, ^^^^^^^^^^^^ Ponudba velia od } 3. 8. do 3. 9. 2008 Pon.-pet.: 8.00 - 20.00 / 5ob.: 7.00 - 15.00 Sirup ^ O>60 pomaranča ali ^^m^mmm^ malina,3 litre *^ sf\ tyš^\ Kremnl I mM or I namaz ^l^ 400 g (0,76) Kava Mingos inn « X Orehovi rogljički n 400 g Namizna svetilka I modra, oranžna ^^™"^^™^V ali srebrna barva * Jk ^^ \ ^L (^99) ^l^k St0> Detergent za pranje perila Fresh,5 kg Omarica za kopalnico ^^^^5^^V velikost: 80 x 75 x 28 cm |A | qij 6' \Set QQ I prstnlh ^ >JJV barv r^------- Magnetna ^——^^^ tablas f| 1 A črkami ^| | tSSj Posavski obzornik - leto XII, števitka 17, petek, 22. 8. 2008 POSAVSKA PANORAMA ffl Ročna dela na razstavi SEVNICA - V galeriji na sevniškem gradu je potekala v četrtek, 7. avgusta, otvoritev razstave ročnih del štirih članov rokodelskega študijskega krožka iz doline Sopote pri Radečah, ki deluje pod okriljem KTRC Radeče in Andragoškega centra Slovenije z mentorico Tatjano Kavšek. »Študijski krožek je nefor- malna oblika izkustvenega učenje in druženja, v kate- rem vsak udeleženec krožka predstavi rezultate svojega dela,« je uvodoma pojasnil Jože Prah, pobudnik in usta- novitelj študijskih krožkov v Sloveniji (danes jih deluje že preko 300) in nato predsta- vil umetnike ročnih del. Naj- mlajša članica rokodelskega krožka v Radečah je Brigita Bedek, grafična oblikovalka, ki slika na platno, stene, ste- klo, les in kovino. Rada tudi plete, kvačka, ročno izdelu- je lovilce sanj... Na razstavi se je predstavila s prekrasni- mi, ročno izdelanimi usnje- nimi sandali, s kvačkanimi in pletenimi izdelki ter z lovil- ci sanj. Margareta Gros Povhe je upo- kojenka, a se že vse življe- Člani Rokodelskega študijskega krožka Radele - Brigita Bedek, Stojan Schaff er, Margareta Gros Povhe in Mojca Koiar so se s svojimi ročnimi deli predstavili v razstavni galeriji na sevniškem gradu. nje ukvarja z ročnim delom. V razstavni galeriji sevniškega gradu se je predstavila s čudo- vitimi vezeninami na platnu ter s kvackanimi in pletenimi izdelki. Mojca Kožar, grafična oblikovalka, se je pred stiri- mi leti začeli ukvarjati s sli- kanjem v tehnikah olja, akril, akvarel, pastel in svinčnik; slika pa tudi na svilo in steklo. Svoja slikarska dela je razsta- vi jala že v Nemčiji, Ameriki, na Škotskem in Slovaškem; na sevniškem gradu se je pred- stavila s slikami olja na pla- tno, akril na platno in akril na opeki. Stojan Schaffer, clan Roko- delskega študijskega krožka Radeče in Društva ljubiteljev likovne umetnosti Radeče, se je predstavil z zanimivimi oblikami ročno izdelanih le- senih posod; na gradu Bogen- šperk pri Litiji pa je na ogled postavljena ena izmed njego- vih največjih umetnin - v les vžgan Valvasorjev grafični list gradu Bogenšperk z okolico v velikosti šestih kvadratnih metrov. Smilja Radi, foto: Petra Biderman Arheološka izkopavanja na loškem polju do konea avgusta LOG PRI SEVNICI - V soboto, 9. avgusta, je potekal ogled arheoloskih izkopavanj, ki od sredine mese- ca maja 2008 potekajo na dveh hektarjih polja na Logu pod strokovnim vodstvom Zavoda za varovanje kulturne dediščine Celje. Vodji sta Eva Butina in Mateja Ravnik, univ. dipl. arheologinji. Izkopavanja potekajo na dveh sektorjih (razmejena sta s potokom, ki teče preko polja). Na sektorju 1 potekajo roc- na arheološka izkopavanja, na sektorju 2 strojna dela s stalnim strokovnim nadzorom in dokumentira- njem, saj so arheološki ostanki zaradi globinskega oranja na območju nekdanjega hmeljišča precej unf- čeni. Dela nai bi bila zaključena konec meseca avgusta. Čas zelo bogatih najdb na loškem polju sega v obdo- bje antike, v čas od 1. do 4. stol. n. St. (nekateri naj- deni predmeti segajo tudi v obdobje prazgodovine, v obdobje paleolitika). Najdi- šče Groblje (ledinsko ime za to območje ob Savi), ponu- ja številne stavbne ostaline - gre za ostanke vsaj treh his z več prostori in s pripada- jočimi objekti, ki dajo sluti- ti, da je šlo za ostanke vile rustike, ki naj bi bila sedež zemljiške posesti ter prostor za oddih in razvedrilo na de- želi. Odkriti so bili tudi šte- vilni rimski grobovi, o kate- rih je že pred mnogimi leti poročal ljubiteljski arheolog Jernej Pečnik (njegov članek Prazgodovinska najdišča na Kranjskem je bilo do začetka druge svetovne vojne najpo- polnejši seznam arheoloških najdišč za osrednjo Sloveni- jo). Pri izkopavanjih so našli še vrsto zanimivih predme- tov - največ bronastih rim- skih novcev, antično posodo iz keramike, med katero iz- stopa reliefno okrašena na- mizna posoda - »terra sigil- lata«. Najdeno je bilo veliko stekla zelo visoke kakovo- sti v turkizno-modro-zeleni barvi ter peč za peko stekla. Med najdbami so tudi oljen- ke, železni noži in orožje ter pribor za lovljenje rib, pasne spone, fibule, amfore... Vse najdbe bodo po zaklju- čenih izkopavanjih in po strokovnem pregledu roma- le v Posavski muzej Breži- ce, čeprav so nekateri pre- pričani, da bi bilo prav, da se najdbe, najdene v sevniški občini, hranijo na sevniškem gradu, kjer bi moral biti za- poslen tudi kustos - strokov- njak s področja zgodovine, arheologije ali etnologije. Po zaključenih arheoloških izkopavanjih na loškem po- lju se bo na delu zemljišča zgradila čistilna naprava, del pa bo po vsej verjetnosti za- lila reka Sava. Smilja Radi, foto: Ljubo Motore Na sektorju 1 na polju na Logu potekajo ročna arheoloska izkopavanja. Opravlja jih pribliino 40 dijakov in študentov, ki v povprečju med tednom delajo 10, ob sobotah pa 6 ur._____________________________ V finalu še Ansambel Ogorevc BREZICE V Posavskem ob- zorniku šte- vilka 15 smo poročali o na- stopajočih v Števerjanu z našega posa- vskega obmo- čja in spregle- dali brežiški Ansambel Loj- ... zeta Ocorev- Ansambel Lojzeta Ogorevca med nastopom ca, ki se je z vbeverjanu._________________________ valčkom Pri sv. Vidu tudi uvrstil v finalni nastop. Ansamblove korenine segajo dve desetletji v preteklost, kot kvintet zasedba so igrali celo desetletje, v sedanji Boštjan Pri- selj, kitara in vokal, Blaž Zagmajster, kontrabas in vokal, Loj- ze Ogorevc, harmonika, vokal in vodja, pa nastopajo dve leti. Trenutno so se zaprli v snemalni studio, kjer bo konec leta za- gledala luč sveta zgoščenka z naslovom Pišečki mlinarji, na njej pa bo 11 pesmi. M. K. M. Zajla Fest 08 VELIKE MALENCE - Letošnji, že šesti Zajla Fest zapovrstjo, bo na prizorišču na Velikih Malencah (kopališče pri Jamniku) potekal 6. septembra ob 20.00. Predstavile se bodo skupine Asgard z vikinškim death metalom, sledila ji bo brežiška rock skupina Meteora, tretja bo na oder stopila skupina Walk this way, ki ustvarja glasbo med zvrstema pop in funk. Vrhunec prireditve bosta skupini, ki sta že stari znanki Zajla Festa. Najprej bo ob 23.00 nastopila brežiška skupina Broken Arrow, ki bo obiskovalce s svojo glasbo popeljala v osemdeseta leta, ob polnoči pa jih bo zamenjal podboški Snowblind s svojimi hard rock komadi. Za dobro glasbo bo torej poskrbljeno, za suha grla pa ravno tako. Vstop je kot vsako leto prost! KAPELE - Člani Konjerejskega društva Kapeie so 2. in 3. avgusta organizirali dvodnevno jezdenje na 10. žegnanje konj v Slivnico, ki se ga je na hrbtih posavskih kobil ude- ležilo osem jezdecev. Prvi dan so prejezdili 45 kilometrov do vasi Javorje, kjer so prenočili v kmečkem turizmu Žu- rej. Drugi dan, ko so se jim phdružili še trije jezdeci, so se po desetih prejezdenih kilometrih udeležili žegnanja konj v Slivnici. Pot je bila dolga in naporna, vendar so do- kazali, da se tudi z posavskimi konji daleč pride. Društvo kmetic Krško na obisku v Narinu KRŠKO - Članice Društva kmetic Krško, aktivov Pod Gorjanci in Sremič-Krško, smo se v nedeljo, 20. julija, predstavile v Narinu v občini Pivka, kjer je letos potekalo že 10. srečanje vasi Slovenije in zamejstva. Namen tega srečanja je promo- cija podeželja, sonaravnega življenja in kulturne dedišči- ne. Letos smo se predstavile skupine iz Slovenije, od Vinice do Dovjega in od Kopra do Goričkega. Iz zamejstva sta pri- šli skupini iz Porabja in Šempolaja nad Trstom. Vsaka se je predstavila tako s kulturnim prgramom kot s predstavitvijo svojega območja na stojnicü Na kultumi prireditvi smo med drugimi zapele tudi pevke ŽePZ AKŽ Pod Gorjanci. Po kraj- šem premoru in spremembi v našem sestavu je bil ta nastop za nas ponoven dokaz, da kljub odhodu nekaterih članic v začetku leta in manjšim težavam z umetniško vodjo še zmo- remo kvalitetno zapeti pesmi, ki jih imamo v našem reper- toarju. Druge članice društva pa so na stojnici predstavile kulinarične dobrote Posavja in našega posebneža cviček. S seboj smo imele tudi kar nekaj slikovnega materiala za pro- mocijo naše občine. Članice Društva kmetic Krško upamo, da se nam bodo ob naslednjem obisku Narina pridružili še drugi, ki se ukvarjajo s promocijo naše občine. L. M. Na lovrenčevo dvignili klopotec BIZELJSKO - 10. avgusta, ob godovanju sv. Lovrenca, je na Bizeljskem praznik, saj far- na cerkev na Hribčku nad sre- diščno vasjo nosi ime tega za- vetnika. Po slavnostni sveti maši so domači vinogradniki, pospremljeni s pesmijo Ijud- skih pevcev, v župnijskem vi- nogradu dvignili klopotec. Ob pozdravu preserne mno- žice faranov, ki so napolnili omizja in se zbrali od blizu in daleč, je domači župnik Vlado Leskovar v svojem znadlnem vedrem razpoloženju vinogra- dnike opozoril, da klopotec postavijo tako, da mu bo ponoči pustil spati. Župnik je ob po- moči domačinov za vse pripravil pogostitev, srečelov in zaba- vo dolgo v noč, s kar dvema ansambloma. S. V. Kamniti mostovi na bregu Save LOG - Na področju polja na Logu, na bregu reke Save, so bili najdeni trije kamniti mostovi, ročno utrjeni s kamni, ki so do- kaz, da je potekala tod mimo pomembna trgovska (vlečna) pot. Le-ta je povezovala do izgradnje železnice Ljubljano z Zagre- bom. Mostovi naj bi bili zgrajeni v času vladanja Avstro-Ogrske cesarice Marije Terezije. V njenem času (pa tudi že v srednjem veku) naj bi po reki Savi plule 50 60 metrov dolge ladje z nosil- nostjo do 40 ton. Ohranjeni mostovi bodo premaknjeni in raz- stavljeni, vendar kje, zaenkrat še ni znano. Smilja Radi, foto: Petra Biderman W VOLITVE 2008____________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Potek volitev 2008 Predsednik republike Danilo Turk je za datum petih parlamentarnih volitev določil nedeljo, 21. septembra. Volilna kampanja se je uradno začela danes, 22. avgusta. Ceprav so kandidatne liste po- sameznih strank skorajda ja- sne, v Posavju pričakujemo še nekaj odločitev o kandi- daturah, rok za oddajo kan- didatur poteče 27. avgusta. Nato sledi postopek preizku- sa zakonitosti list. Javna ob- java seznamov list kandida- tov in seznama kandidatur bo 6. septembra, tri dni pred tem pa driavna volilna komisija (DVK) določi seznam list kan- didatov z žrebanjem vrstnega reda. 6. September je tudi za- dnji datum, ko lahko driavlja- ni zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika. Predčasno glasovanje na sede- žih okrajnih volilnih komisij bo možno od 16. do 18. septem- bra med 9. in 17. uro. Vsi volivci, ki bodo 21. sep- tembra 2008 začasno v tu- jini, bodo lahko glasovali na voliščih na sedežu diplomat- sko-konzularnega predstavni- štva, vendar morajo to spo- ročiti DVK do 22. avgusta, enako velja za tiste državlja- ne v tujini, ki želijo glasova- ti po pošti. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebo oglasiti na vo- lišču, morajo do 18. septem- bra sporočiti okrajni volilni komisiji. Da želijo glasovati na domu, enako to morajo do tega datuma storiti volivci, ki želijo glasovati na volišču do- stopnem invalidom. Volivci, ki lahko glasujejo po pošti na ob- močju RS, morajo do 11. sep- tembra vložiti zahtevo za gla- sovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji (domovi za sta- rejše občane, bolnice, zdravi- lišča, zapori in pripori). 24 ur pred dnem glasovanja, v petek, 19. septembra ob 24. uri, nastopi zaključek jav- ne volilne kampanje, v velja- vo pa stopi predvolilni molk. Od 30. septembra do 8. okto- bra bo potekal postopek ugo- tavljanja uradnega izida gla- sovanja in izida volitev. S.V. Zu]rw^Biii|fj^^HB_ Predstavitev posavskih kandidatov Zares - nova politika vas v sredo, 27. avgusta 2008, vljudno vabi na predstavitev kandidatov za septembrske državnozborske volitve. Potekala bo od 16. ure dalje v Kultumem domu Krško, in sicer v organizaciji občinskega odbora Zares Krško, udeležil pa se je bo tudi predsednik stranke Gregor Golobič. Predstavitev se bo zaključila s pogostitvijo, kjer boste lahko sproščeno poklepetali s predsednikom in kandidati. OO Zares - nova politika Krško e ! LDS Damjan LAH r Odgovornost za spremembe! ISD vJ SOCIALNI J\ DEMOKRATI Za razvoj gospodarstva in domačega podjetništva Močna mesta zagotavljajo tudi razvoj podeželja Aktivni mladi so gibalo našega razvoja Gradimo energetske potenciale s posluhom za ljudi in naše okolje Aktivni upokojenci, ogledalo pravične družbe www.silvo.si LDSKRŠKO- NAŠ KANDIDAT JE DAMJAN LAH Damjan ni neznanka v našem okolju. Prijatelji, kolegi in znanci smo ga spozna- li ob delu v naši stranki. LDS je njegova prva izbira. Vsi, ki ga poznamo, pri njem najbolj cenimo njegove človeške kvaiitete. Da bi ga približali tudi Vam, spošto- vani bralci, nam je odgovoril na pet zelo običajnih vprašanj. Damjan, katera osebe se Te je v otroštvu najbolj dotaknila? Prav gotovo moja mama. Zaradi njene do- brote in topline. Otroci veliko časa preživijo ob igri. Katero igro si se Ti najraje igral? Skrivanje! Užival sem, kadar sem se uspel tako dobro skriti, da me ostali igralci dolgo niso uspeli najti... Zaupaj nam, kaj posebnega si želiš v žl- vljenju doživeti? Moja tiha želja je, da bi potoval na Antark- tiko. Kaj Te v življenju najbolj prizadene? Laž. In če bi me izdali prijatelji. In kaj te v vsakdanjem življenju najbolj raz- veseli? To so trenutki, ko se zjutraj odprejo vra- ta otroške sobe in ko se prikažejo zaspa- ne otroške oči, čemur sledijo vsa jutranja opravila kot uvod v novi dan. Ob tej priložnosti naj na kratko predstavi- mo njegovo dosedanjo poklicno pot. Pre- senečeni boste, koliko izkušenj si je nabral naš Damjan, ki je star 47 let... Pri dosedanjem delu si je nabral veliko raz- ličnih delovnih izkušenj, saj je bil zaposlen na številnih odgovornih delovnih mestih. Najprej se je zaposlil na Sekretariatu za LO kot referent, nakar je postal sekretar za obrambo. V tem času je bil tudi član Izvr- šneaa sveta Občine Krško. Naslednia leta je bil direktor Uprave za obrambo za ob- močje Posavja. Sledilo je delo na Ministrstvu za delo, druži- no in socialne zadeve, kjer je bil državni se- kretar. V tem času je sodeloval z Državnim zborom in drugimi ministrstvi. Njegovo naslednje delo je bilo na Ministr- stvu za obrambo kot namestnik direktor- ja Uprave RS za zaščito in reševanje. Med drugim je vodil projektne skupine za sis- temska in druga najzahtevnejša strokovna vprašanja. Kot generalni sekretar se je uveljavil na Mi- nistrstvu za finance, kjer je neposredno vo- dil naloge s področja kadrovske, finančne, pravne in informacijske narave. Sledilo je delo direktorja Urada predsedni- ka Vlade RS, kjer je med drugim vodil delo pogajalskih skupin in delo zahtevnih ključ- nih projektov. Dragocene izkušnje si je Damjan Lah pridobil tudi kot pomočnik uprave Gea College, kjer je bil tudi tajnik Visoke sole za podjetništvo. Trenutno je zaposlen kot namestnik direk- torja AJPES, kjer med drugim skrbi za pri- pravo predpisov, kadrovske, pravne zade- ve in javna narodla. V Damjana Laha preprosto verjamemo, ker cenimo njegove delovne izkušnje in človeške vrednote. Vse dobro na nadalinii ootl, Damian! Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8, 2008__________________ VOLITVE 2008, OKOLJE IN PROSTOR ^| Predlogi SLS na julijski seji občinskega sveta občine Brežice Na julijski seji občinskega sveta občine Brežice smo s strani SLS podali naslednje predloge in vprašanja župa- nu, ki smo jih pripravili sku- paj z občani, ki šo se udeleži- li naših srečanj, na katera so bili vsi vabljeni: 1. Vračanje Ijüdem vla- ganja v telekomunikacijsko omrežje v občini Brežice: Ka- kšen je status? Naj se pospe- šijo aktivnosti, da dobijo lju- ". "TIT. dje čim prej izplačila! lvan Su5in_____________ 2. Zahtevati od države (ministrstva za promet, direkcije za ceste, upravljavcev cest), da vrnejo smerokaze, označ- be in table, ki so jih odstranili ob driavnih cestah. Gre za označbe krajev, vasi, turističnih zanimivosti, itd, ki so jih postavili ljudje in turistična društva s svojim prostovoljnim delom. Ali pa naj država, zaradi nerazumne in nečloveške zakonodaje, postavi v najkrajšem času svoje označbe, kaj- ti sedaj ni namesto starih nobenih označb več in ljudje, ki pridejo v kraj, se več ne znajdejo! 3. Izboljšati varnost cest v občini Brežice: Za vse kate- gorije cest je potrebno evidentirati nevarne odseke (ozki, nepregledni ovinki, kjer je bilo tudi veliko nesreč...) in jih reševati - pri tern evidentiranju lahko pomagajo krajevne skupnosti. Za občinske in krajevne ceste je potrebno za- gotoviti v občinskih proračunih več sredstev za odpravlja- nje nevarnosti, vzdrževanje in asfaltiranje cest. Za driav- ne ceste v občini pa je potrebno seznam nevamih odsekov poslati na driavo (ministrstvo za promet, direkcijo za ce- ste, upravljavce cest) in zahtevati čimprejšnje reševanje. 4. Potrebno je zelo poenostaviti in poceniti postopke za postavitev kozolcev na kmetijskih površinah (npr. za sen- co za konje...), čebelnjakov in podobnih enostavnejših za- dev. 5. Potrebno je narediti sanacijske načrte za vodne vire, kot to zahteva občinski odlok iz. I. 1996. 6. Ali je kupila občina Brežice zemljišča za obrtno cono Brezina, v kakšnem obsegu-površini, po kakšni ceni za m2in od koga? (Ali bi ga lahko kupila veliko ceneje od prvotnega lastnika brez posrednika?!) 7. Kdaj se v resnici planira sanacija mostu (nadvoza) v Brežicah pri vodovodnemu stolpu?. 8. Kdaj je v planu preplastitev ceste Čatež-Krška vas? 9. Nadaljevanje izgradnje pločnikov v Globokem: Globo- ko-gostilna Urek, Mali vrh-»Lipe«. Kdaj se bo projekt na- daljeval? 10. Potrebno je izvesti zahteve iz občinskega odloka o za- ščiti izvira Duplo v Pišecah. 11. Čim prej zgraditi pločnik v Pišecah: OŠ-križišče Oreho- vec in OŠ-trgovina Drugovič, da bodo tudi otroci v Pišecah deležni prvih metrov pločnika in bo bolj poskrbljeno za nji- hovo varnost, kot je to že pri mnogih drugih OŠ v občini. Nato preplastiti poškodovano cesto skozi Pišece. 12. Občina Brežice naj pomaga in podpira (tudi finančno že v I. 2008) pri projektu zaščite vina BIZELJČAN (PTP). Ravno tako naj podpira Vinogradniško-Vinarsko zadrugo Bi- zeljsko-Brežice pri pridobivanju lastne kleti. Predlagamo tudi, da občina Brežice v I. 2008 s finančno podporo poma- ga vinogradnikom pri promoviranju vina modre frankinje. 13. Kakšen je status kanalizacije Bizeljsko? Pridobljeno je ' bilo že gradbeno dovoljenje za sistem kanalizacije in bio- loško čistilno napravo. Za koliko populacijskih enot (PE) je bila projektirana? 14. Naj se popravi nestrokovna izvedba, oziroma reši od- vodnjavanje na regionalni cesti v Skopicah (kajti ob dežev- ju stoji voda ob pločnikih, ki škropi po nekaterih fasadah his). Zahtevo posredovati na driavo. 15. Kdaj se bo napeljala voda iz Močnika tudi do krajanov KS Peace in KS Križe? Ali so narejeni projekti za to investi- cijo v skladu s pogodbo st. R25-01 iz leta 2001 med občino Brežice in Regionom? Kje so ti projekti? 16. Pospešiti sanacijo plazu ob cesti Križe-Goli vrh-Brezo- lan na Golem vrhu. To je zelo pomembna cesta za prebi- valce v KS Križe zaradi povezave v Podsredo in Koprivnico (kjer imajo pokopališče, pošto). 17. Občina Brežice naj ustanovi podjetje za projektiranje, strokovni nadzor in izvedbo projektov širšega družbenega pomena, ki bo v 100 % ali večinski lasti občine Brežice, da bo bistveno ceneje, in verjetno tudi hitreje in kvalitetnej- še, prihajalo do izvedbe teh projektov - npr. sanacije pla- zov, (ki jih je v občini ogromno in še nastajajo novi), za vo- dovodne sisteme, za ceste, pločnike, javne razsvetljave, kanalizacvje, čistilne naprave, itd. Odgovore župana si lahko ogledate na spletni strani ob- čine Brežice: www.brezice.si / organi občine / občin- ski svet / pobude in vprašanja / 13. seja OS / SLS. Tudi v prihodnosti se bomo v SLS trudili ostati odprti do vseh občanov občine Brežice in nam boste še naprej lahko posredovali svoje probleme ali predloge, ki jih bomo posredovali do mest odločanja na občinskem ali držav- nem nivoju in se zavzemali za njihovo izvedbo. Kljub veliki tragediji na Savi, ki jo globoko obžalujemo, moramo živeti in delati naprej! Za svetniško skupino SLS Brežice Ivan Susin Narotnlk objave: SLS Bietke Za večjo informiranost Z namenom informiranja ciljnih skupin o ravnanju z radioaktiv- nimi odpadki ter njihovem varnem skladiščenju bosta ARAO In Lokalno partnerstvo Brežice, od 24. do 27. avgusta, na Češko popeljala 50 občanov. Gre za predstavnike par- tnerstva, organov lokalne samouprave in svetnike in prebivalce KS Šentlenart. V Republiki Češki bodo obi- skali Prago, Dukovanyje in Litomerice. S strokovno ekskurzijo par- tnerstvo izvaja eno pogla- vitnejših zastavljenih nalog - informiranje ciljnih sku- pin Občine o umeščanju od- lagališča NSRAO v okolje in ravnanju z RAO. V ta namen smo v poletnih mesecih na ogled Centralnega skladi- šča RAO v Brinju pri Lju- bljani popeljali še eno sku- pino Gasilske zveze Brežice in skupino Srbov, ki so se na prostovoljnem taboru v OS Pišece izpopolnjevali v slo- venskem jeziku pod men- torstvom tamkajšnje učite- Ijice Rut Zlobec. Prav takp smo na ogled skladišča v Bri- nju popeljali še eno skupi- no 69 učiteljev OŠ Brežice. Z začetkom julija smo na letalskem mitingu v Miha- lovcu pri Dobovi obiskoval- cem te velike prireditve, ki smo jo sponzorirali, razdeli- li preko 100 publikacij o na- lokalno partnerttvo bražice šem partnerstvu ter druga gradiva, prav tako pa smo predstavili nove majice z grafično dovršenim logoti- pom partnerstva, ki so jih obiskovalci prejeli ob reše- vanju vprašalnikov. Podpiramo Zoisov tabor Zavod RS za zaposlovanje in Mladinski center Brežice med 20. in 29. avgustom 2008 or- ganizirata v Krški vasi pri Bre- žicah tabor za Zoisove štipen- diste. Letošnji tabor "Zelena tehnologija" poteka v zname- nju ekologije, turizma in pod- jetništva. Glede na dejstvo, da štipendisti delajo tudi na temo odlagališča za jedrske odpadke ter jedrski energi- ji in podnebnih spremembah, tabor podpira tudi Lokalno partnerstvo, ki je na tak na- čin mlade o tovrstni proble- matiki seznanjalo že na lan- skem Zoisovem taboru. Več informacij o delu in na- logah Lokalnega partnerstva Brežice si oglejte na naši spletni strani www.lokalno- partnerstvo.si, ali osebno v krajevnih skupnostih Šen- tlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Breiice Prostovoljci v Brinju Vaše I oglasno sporočilo j v tern časopisu ; bo videlo vec kot I 40.000 rednih bralk j! in bralcev! J market i.rijjC'^ppsavje. info Ureditev Florjanskega in Drožanjskega potoka Na območju Florjanskega potoka in Drožanjske ulice se odvijajo rekonstrukcije ulic, meteorne kanalizacije in te- lekomunikacijskega omrežja, kakor tudf ureditve brežin potokov, zato so v času del možne tudi krajše motnje ozi- roma prekinitve oskrbe. Prebivalce v neposredni bližini del prosimo za razumevanje. Florjanska ulica OBVESTILO O ZAPORAH CESTE Regionalna cesta R3-679 - Breg-Sevnica-Brestanica Zaradi rekonstrukcije Drožanjske ulice v Sevnici, upo- rabnike cest obveščamo o delni zapori državne ceste R3- 679, odsek 3909 Breg-Sevnica-Brestanica od 18.08.2008 do 18.09.2008. Promet je enosmerno in izmenično urejen s semaforji. Voznike prosimo za strpnost in upoštevanje prometne signalizacije. Prav tako, pa je popolnoma zapr- ta Drožanjska ulica v Sevnici vse do 31.12.2008. Na območju Florjanskega potoka v Sevnici je bila 15. av- gusta odstranjena polovična zapora državne ceste R3-679 Breg-Sevnica-Brestanica. Prav tako pa vas obveščamo, da je popolnoma zaprta Florjanska cesta, in sicer vse do 31.12.2008. Obvoz za Florjansko in Drožanjsko ulico je urejen z usmer- jevalnimi tablami čez cesto na Pečje in cesto na Grič. Glavna cesta G 1-5 - Celje-Sevnica-Krško Na območju rekonstrukcije odsekov glavne ceste G 1-5 Ce- Ije-Sevnica-Krško je še vedno popolna zapora ceste mimo Impoljskega potoka v smeri Zavratec, vse do konec meseca septembra. Dostop bo možen enosmerno iz smeri gradbi- šča HE Bianca čez približno štirinajst dni. Do tedaj ni mo- žen uvoz iz smeri gradbišča HE Bianca. Obvoz je urejen po cesti v smeri Studenca proti Zavratcu. Prav tako pa je na območju Loškega polja zaradi izgradnje gradbiščnega priključka pol zapora glavne ceste G 1-5 vse do konec meseca avgusta. Uporabnike cest prosimo, da upoštevate spremenjen prometni režim in vas vljudno pozivamo k razumevanju in potrpežljivosti v času zahtevnih in obsežnih gradbe- nih del. ®, infra Obisk ministra za promet v občini Sevnica 18.avgusta 2008 se je s pred- I stavniki Občine Sevnica sestal na delovnem sestanku mini- ster za promet mag. Radovan Žerjav. Skupaj s podžupa- nom Občine Sevnica Srečkom Ocvirkom, direktorjem ob- činske uprave Zvonetom Ko- šmrljem in direktorico javne- ga podjetja Infra Ano Gračner je v prostorih Občine Sevni- ca razpravljal o izgradnji in- _-_1—i__1_l_—a__-tJ frastrukture na območju ob- TT"""™"^ "" čine. In sicer rekonstrukeiji Minister na ogledu državnih cest ob izgradnji hi- Sradbisca_____________ droelektrarn na spodnji Savi, problematiki nivojskih prehodov, pilotnih sten in obvoz- nic. Predvsem pomembna pa je bila seznanitev ministra s problematiko financiranja izvedbe varovanja železniške- ga nasipa proge št. 10 državna meja- Dobova-Ljubljana na Aktivnosti na akumulaeijskem butenu območju HE Krško, saj se je v sami fazi projektiranja po- kazal dejanski obseg vseh infrastrukturnih ureditev in viši- na potrebnih stroškov, ki bo kasneje omogočala izgradnjo omenjene hitre proge ter ga pozvali k sofinanciranju pro- jekta. Prav tako pa je tekel razgovor na temo 3. razvojne osi, ki bo potekala čez Sevnico. Občina Sevnica je izrazila podporo k izgradnji le-te, saj bi tako celotni obeini ustva- rila učinkovito povezavo z gospodarsko močnim Celjem in ostalo Slovenijo. Po sestanku so skupaj odšli na teren in si ogledali potek del izgradnje odseka ceste R3-679 (pilotna stena) na Vranjskem potoku in obvoznici Bianca ter se za- peljali in si ogledali izgradnjo državne ceste G1-5. Pripravila: Teja Pompe Foto: Arhiv Infra m POSAVSKA PANORAAAA________________________________ Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Srednjeveška glasba oživela bizeljski grad BIZELJSKO - V okviru festivala stare glasbe Seviqc Brežice je prelep grad nad Bizeljsko vasjo 8. avgusta napolnila sre- dnjeveška glasba italijanske zasedbe Ensemble Accademia. Srednjeveška glasba na glasbilih tistega časa je ob vrvežu obiskovalcev in soju luči vdihnila življenje grajskim hodni- kom. Grad je sicer vedno odprt obiskovalcem, saj si je na njem dom ustvarila družina Klakočar - Wiesell. Prireditve- no grajsko sobano ob znameniti kapeli sv. Hieronima z veli- kim baročnim oltarjem in stropno štukaturo, je s postavitvi- jo slikarskih del obogatila znana umetnica Jerca Santej, po rodu iz Sevnice. Ansambel dellAccademia je bil ustanovljen v okviru firen- škega inštituta Accademia Bartolomeo Cristofori, kjer po- učujejo fortepiano in izvajajo glasbene repertoarje. Glas- beniki tega ansambla sodelujejo z najboljšimi ansambli in orkestri stare glasbe, kot so Sonatori della Gioiosa Marca, Barocchisti, Europa Galante, Concerto Italiano, Giardino Ar- monico. Pogosto nastopajo tudi kot glavni povabljeni v zna- nih simfoničnih orkestrih. S. Vahtarič Seminar za klarinet PODSREDA - V nedeljo, 3. avgusta, so z zaključnim koncer- tom slušateljev seminarja za klarinet zaključili že s tretjim od štirih glasbenih seminarjev, ki jih bodo v letošnjem letu izvedli v Kozjanskem parku na gradu Podsreda. Izvedli so že seminarje za prečno flavto, trobento in klarinet, v petek, 22. avgusta, pa se bo pričel še seminar za saksofon. P.P. Prepelice na Gorenjskem DOLENJA VAS - Ženski pevski zbor Prepelice KD Žarek Dolenja vas pri Krškem je konec junija gostoval na Gorenjskem, ka- mor so jih povabili člani MePZ Lipnica KD Kamna Gorica. Ti so bili namreč minulo leto gostje Prepelic na njihovem koncer- tu Prepelice pod kozolcem ob občinskem prazniku v Krškem. Prepelice na odru na Gorenjskem Pred polno dvorano kultumega doma se je najprej predstavil domači zbor s petimi pesmimi, med njimi tudi Rož, Podjuna, Zila in Čej so tiste stezice, nato je sledil nastop otroške fol- klorne skupine Voše. V drugem delu koncerta pa so nastopile Prepelice z desetimi pesmimi, med katerimi so bile najlepše sprejete priredbe Avsenikovih: Moj rodni kraj, Cvetoče tulpe, Plovi, plovi in Resje že cvete. Tako so Prepelice zaktjučile le- tošnjo sezono večjih nastopov. M.V. Veliki šmaren na Sv. gorah SVETE GORE - Veliki šmaren je priljubljen Marijin praznik, ko številne družine romajo. Ena nam bližnjih romarskih poti vodi na Svete gore med Bizeljskim in Bistrico ob So- tli, kjer tradicionalno romajo I ' tako Slovenci kot Hrvatje, saj Svete gore stojijo le nekaj sto metrov stan od driavne meje. Priljubljena Marijina sveta pot romarje vodi do več kapel; sv. Jurija, sv. Martina, sv. Seba- stijana in Florijana ter velike kapele Lurške Matere Božje, ki je verjetno morala stati že v 13. st. Cerkev krasijo lepe freske, še vrednejši pa je pre- lep osrednji oltar. Ob Mariji- nem prazniku se je na prilju- bljeni romarski poti zbrala nepregledna množica ljudi, mnogi so se pridružili svetim mašam. Veliko pohodnikov roma iz bizeljskih, pišeških in bi- striških koncev, zasledili smo skupino romarjev iz Ložnice, ki je prehodila kar 55 kilometrov, in to že četrto leto. S. Vahtarič "Fantič sem star komaj 18 let" CERKLJE OB KRKI - Oče Alojz Unetič je bil doma v Gazicah, kjer se je po domače reklo pri Gorjanovih, mati Marija pa se je rodila v družini Butara v Cerkljah ob Krki, po domače pri Jožetovih. Skupaj sta v Cerkljah ustvarila številno družino z devetimi otroci in prvi potomec je dobil ime Franc. Tedaj se je pisala letnica 1909, datum v cerkveni pratiki pa je kazal 8. avgust in letos se je obrnilo že 99 let od njegovega rojstva. Z zadnjerojeno sestro Mari jo, ki je privekala na svet leta 1923, sta še edina v dru- žini med živimi, seveda pa se je življenje napolnilo z mnogi - mi potomci. Tako se je Franc leta 1966 poročil z Matildo, ki se je ro- dila predzadnjega decembra 1939 in leto kasneje se jima je na Prešemov rojstni dan, 3. decembra, rodil sin, ki sta ga poimenovala Jože. Danes je zaposlen v krški Papirnici Videm in skrbi za očeta. Mati oz. žena je odšla na zadnje bivališče pred štirimi leti. Do tedaj je tudi vrli Franc še pridno gospodaril na kmeti- ji, oral je s konji, gojil kra- ve in prašiče, bil pa je tudi velik ljubitelj golobov, zato sin tradicijo golobarstva na- daljuje. Francu usoda ni prizanašala. Med vojno je bil, tako kot ve- čina prebivalcev, izseljen naj- prej v Avstrijo, nato pa v Nem- djo, kjer je delal, po vojni pa se je zopet posvetil kmetova- nju. Rad je prepeval tudi na koru, pred vojno pa je imel celo tamburaški ansambel in igral na veselicah ter ob naj- različnejših družabnih prilo- žnostih. Še vedno je dobro- voljen, včasih si še zabrunda svojo najljubšo pesem Fantič sem star komaj 18 let. Prelista in brez očal prebere kakšno stran v časopisu, vendar mu že ponagaja spomin, saj pov- praša o Ijudeh, ki jih ni več, pa bi rad z njimi poklepetal. Vesel pa je, da si bo sin Jože ustvaril družino s partnerko, ki je po rodu z Jamajke, drugače pa prebiva na Nizozemskem, vendar se namerava v krat- kem s svojima hčerkama pre- seliti v cerkljansko faro. M. KalčičM. Jože, Suzy, slavljenec Franc Unetič, Melisa, Lorna Pišeški vinogradniki dvignili "klepetec" PAVLOVA VAS - Na veliki šmaren so tudi pišeški vinogradniki pra- znovali in v Pavlovi vasi na domačiji Sušin - Omerzu dvignili klo- potec, ki je last društva. Prvič so pišeški vinogradniki klopotec dvignili leta 2005 v Bla- tnem, nato v Spodnjem Podgorju, pa Zgomjem Podgorju in to- krat v Pavlovi vasi. Zmenili so se, da se ob tradicionalnem dvi- govanju klopotca vsako leto poveselijo v drugi vasi Krajevne skupnosti Pišece. Skupina vinogradnikov iz Veselega vrha je "kle- petec" dvignila na lovrenčevo, to je 10. avgusta, za tokratno ve- selje v okviru društva vinogradnikov pa so na vikend gostitelja Dvigovanje „klepetca" prišli kar z okrašenim traktorjem, harmonikarjem in veselo dru- ščino. Mladi, letos izvoljeni predsednik društva, Miha Plevnik, je ob pozdravu zbranih vinogradnikov in vinogradnic dejal, da naj bi postavljeni klopotec sicer preganjal škorce, da pa je na- men srečanja družaben, saj v vsakdanjem hitenju ne bi radi po- zabili na prijatelje. Na domačiji Sušin-Omerzu, kjer imajo okoli 9.000 trt na 2 ha, so zbrani druščini pripravili pogostitev. S. Vahtarič Obnovljeni freski sv. Fabijana in sv. Sebastijana MOSTEC - Na Mostecu stoji cerkvica sv. Fabijana in Sebasti- jana, v nišah na čelni fasadi sta freski z njuno podobo, ki pa ju je načel zob časa, saj je bila cerkev zgrajena leta 1767, poslikave pa so nastajale kasneje, nekje do konca 19. stole- Freski na mošanski cerkvi dobivata svežo podobo. tja. V juliju so se na pobudo dobovske Krajevne skupnosti, ki je tudi prispevala cca. 2000 evrov, pričela restavratorska dela pod vodstvom restavratorke Tanje Mesojedec iz novomeške območne enote Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dedi- ščine. V tern tednu se je obnova zaključila in freski bosta zopet zobu časa po predvidevanjih kljubovali nekako tri desetletja. M. KalčičM. Košnja in spravilo sena kot nekoč REŠTANJ, RAVNI LOG - Drugo leto zapored so Ko- žarjevi na posestvu na Ravnem Logu pripravili pri- kaz košnje in spravilo sena na način kot so to po- čeli naši predniki. Namen prikaza je po besedah gospodarja Ivana predvsem ohranjanje starih običajev, pa tudi druženje. "S traktorjem bi sicer lažje, pa tudi ceneje pokosili, vendar dva dni, ko- I likor smo jih tudi letos pre- živeli skupaj, I so dragoce- I ni trenutki," I še pojasni Ko- I žar in doda, da I je z naravovar- j stvenega vidi- I ka potrebno I počakati, da I odcvetijo trav- ________________I niške cvetlice, _ . . .. . . ,. , ~ u~- ki so pomemb- Za koso je popnjela tudi domaca hci ne za prezive. JanJ°-_____________________________ tje različmh živalskih in rastlinskih vrst, zato košnja vsako leto nekako sovpada z drugim tednom v juliju. Trideset koscev se je tako pred svitom okrepčalo z žganci in gobovo juho, nato pa so s kosami zarezali v hektar veliko po- vršino bohorske vzpetine na robu Kozjanskega parka, ki leži nekaj nad 700 metri nadmorske višine. Najstarejši kosec Franc Margon je štel 72 let, najmlajši Kristijan Klavžar pa deset let, za-------------------------------------------------— koso pa je po- prijela tudi do- maca hči 13- letna Janja. Kmalu pa so se jim pridruži- le še grabljice, saj je bilo tre- ba seno naj- prej raztrositi, nato pa obra čati in ga čim prej pripravi ti na spravilo. „ . . .... . x... ., To se ie v le Kosa in 2rabljice so se lotih spravila pern vremenu sena ročno ' na način kot nekda>' zgodilo naslednji dan, ko so z vilami naložili tri vozove in jih na roke nametali na kozolec. Vmes se je razlegalo petje ter harmonika, na katero je igral Blaž Cerjak, pa tudi vse- stranska hči Janja. Seveda so domači skrbeli tudi za primer- na okrepčila, domačo hrano in pijačo, tako da dobre volje nikakor ni zmanjkalo, pač pa so tkali načrte glede košnje in vsega, kar je z njo povezano, že tudi za prihodnje leto. M. KalčičM. — Mestni atrij Brežice vabi na še eno prijetno poletno druženje - tokrat ob glasbi skupine ZADNJI TAXI v sredo, 27. avgusta 2008, ob 20.30 ¦v ¦v •v Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 IZ NASIH OBCIN - BREZICE JQ Izdelava novega občinskega prostorskega načrta občine Brežice Občina Brežice pripravlja nov temeljni prostorski akt občine, ki se po novi zakonodaji imenuje občinski prostorski načrt. Z vodenjem postopkov priprave novih prostorskih aktov je občina začela že v letu 2006, v skladu s takrat veljavnim Zakonom o urejanju prostora. V preteklem letu je tako občina intenzivno pri- pravljala potrebne strokovne podlage ter vodila tudi formalni postopek priprave prostorskih aktov. V lanskem letu je bil, po dol- gotrajnem napovedovanju sprememb, končno sprejet nov Zakon o prostorskem na- črtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt), ki je v detih, ki ob- segajo izdelavo prostorskih aktov občin, v celoti nadome- stil do takrat veljavni zakon. Ključni podzakonski predpisi novega zakona, ki so temelj za izdelavo novih prostorskih aktov občin pa so bili spreje- ti šele v oktobru in novem- bru 2007, nekateri izvedbeni predpisi pa do danes se niso sprejeti. Postopek izdelave novega občinskega prostorskega načrta V skladu z novirh zakonom je župan že sprejel nov ugotovi- tveni sklep, s katerim se do- loČa, da občina pripravi nov enoviti prostorski akt - ob- činski prostorski načrt (OPN). S sprejemom novega zako- na mora občina v celoti pri- lagoditi postopek izdelave novega OPN. Tako mora ob- čina najprej pripraviti osnu- tek OPN ter ga posredovati nosilcem urejanja prostora v smemice. Po pridobitvi smer- nic mora občina uskladiti pre- dlagani osnutek s smernicami nosilcev urejanja prostora. Ministrstvo bo v postopku iz- daje smernic odločilo tudi o potrebnosti izvedbe postop- ka celovite presoje vplivov na okolje. V primeru obvezno- sti tega postopka mora ob- čina pripraviti tudi okoljsko poročilo ter pridobi mnenje Ministrstva za okolje o ustre- znosti tega poročila. Tako pri- pravljeni dopolnjeni osnu- tek OPN in ustrezno okoljsko poročilo občinska uprava po- sreduje v sprejem občin- skemu svetu in nato v javno razgrnitev. Po javni razgrni- tvi občina podrobno analizi- ra pripombe na dopolnjeni osnutek OPN ter sprejme sta- lišča do pripomb ter pripravi predlog OPN, ki ga posredu- je nosilcem urejanja prosto- ra v mnenja. V postopku celo- vite presoje vplivov na okolje pa občina posreduje na Mini- strstvo za okolje tudi predlog okoljskega poročila skladne- ga s predlogom OPN. Občina mora za svoje predloge pri- dobiti pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora (ministrstva, zavodi, driavne in občinske gospodarske jav- ne službe...) in sklep ministra o usklajenosti akta ter lahko šele takšen potrjen prostorski akt sprejme. V skladu z opisano proceduro občina v tern trenutku pripra- vlja osnutek OPN, ki ga bo po- sredovala nosilcem urejanja prostora v smemice. Po pri- dobitvi smernic bo občina akt dopolnila, če bo to potrebno, pripravila osnutek okoljskega poročilo ter tako dopolnjen osnutek OPN posredovala ob- činskemu svetu v sprejem in v javno razgrnitev. Ob naj- boljšem možnem razpletu bi bilo mogoče novi končni pro- storski akt sprejeti še v letu 2009. Poleg navedenega postopka izdelave novega občinskega prostorskega načrta občina za izbrane pobude razvojne- ga značaja posameznih inve- stitorjev trenutno vodi tudi postopek sprememb in dopol- nitev prostorskega plana ob- čine, ki mu bo sledil še posto- pek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogo- jev za tiste lokacije, na kate- rih bo sprememba namenske Pogled na naselja v občini Brežice rabe s pozitivnimi mnenji pri- stojnih nosilcev urejanja pro- stora omogočena. Upoštevanje zakonodaje Občina mora pri pripravi ob- činskih prostorskih aktov in pri vodenju postopkov spo- štovati sprejeto zakonoda- jo ter priporočila pristojnega ministrstva. Veljavni ZPNačrt v temeljnih načelih usmerja prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradira- ne in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima preno- va prednost pred novogradnjo na nezazidanih območjih. Ve- čje število pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora, ki smo jih na ob- čino prejeli v zadnjih letih, je v nasprotju s tern temelj - nim načelom, saj pobude se- gajo izven začrtanih območij stavbnih zemljišč obstoječih naselij, ki pa imajo po dru- gi strani še dovolj prostega stavbnega fonda znotraj ob- močij naselij. Tako je priča- kovati, da driavni nosilci ure- janja prostora, kljub težnjam občin oziroma lokalnega pre- bivalstva po širitvi stavbnih zemljišč na nezazidane robo-. ve naselij in izven, s takšni- mi posegi oziroma spremem- bami namenske rabe zemljišč ne bodo soglašali. Sodelovanje lokalnih skupnosti pri pripravi novega akta Z namenom karseda največje uskladitve novega prostor- skega akta s težnjami pre- bivalcev občine je občina v sodelovanju s krajevnimi sku- pnostmi v lanskem letu orga- nizirala strokovne delavnice, na katerih so sodelovali iz- delovalci novega prostorske- ga akta, občinske strokovne službe in občinska uprava ter predstavniki sveta krajevnih skupnosti. S pomočjo delav- nic je občina poskušala z lo- kalnim prebivalstvom uskla- diti prostorski razvoj mesta Brežice ter drugih ključnih centralnih naselij vobdni, ka- kor tudi dolgoročno zagotovi- ti izboljšanje razmer in nove razvojne možnosti v podežel- skem delu občine. Namen de- lavnic je bil tudi opozoriti na nekatere težnje, probleme in neizkoriščene prostorske mo- žnosti v okviru že obstoječih stavbnih zemljišč v naseljih ter s ključnimi nosilci razvo- ja naselja preveriti in uskla- diti vizijo in osnovni koncept prostorskega razvoja občine Brežice. Občina Brežice bo na podla- gi izdelanih strokovnih pod- lag, skušala celovito začrta- ti prostorski razvoj naselij ter tudi spremeniti mejo nase- lja v primerih, ko je bila le ta v preteklih letih načrtovana neskladno s sedanjimi razvoj- nimi prioritetami. V kolikor bodo pobude občanov skla- dne s sprejeto strategijo in lokalnimi razvojnimi cilji ter v okviru novih usklajenih mej naselij, bo občina upoštevala pobude občanov ter jih ustre- zno strokovno utemeljila, da bo za te spremembe mogo- če pridobiti pozitivna mne- nja pristojnih nosilcev ureja- nja prostora. Pričakovati je, da bodo v tej fazi, takšne po- bude potrebovale še dodatne utemeljitve pobudnikov za spremembo namenske rabe prostora, v smislu podrobnej- ših podlag, zasnov in obrazlo- žitev načrtovanih posegov na predlaganem območju. Občina Brežice želi nov te- meljni občinski prostorski akt izdelati v najkrajšem času in kot dolgoročen usklajen do- kument, ki ne bo več pred- met stalnih sprememb in pri- tiskov. Prepričani smo, da je to z aktivnim in konstruktiv- nim sodelovanjem vseh sode- lujočih mogoče, zato strokov- no in laično javnost vabimo k aktivnemu sodelovanju pri predlogih razvojnih pobud, predvsem iz področja družbe- nega razvoja in širšega druž- benega interesa na področju naše občine. Občane tudi po- zivamo, da naj bodo do časa javne razgrnitve potrpežlji- vi, v času javne razgrnitve, ki jo načrtujemo spomladi leta 2009, pa obvezno preveri- jo predlog prostorskega akta na svojem območju ter v pri- meru neskladnosti podajo pri- pombe, saj naknadno spre- minjanje prostorskega akta predstavlja nov zapleten po- stopek, kl lahko pomenf ne- premostljivo oviro za izved- bo posamezne investicijske namere. Vir: Oddelek za prostor- sko načrtovanje in razvoj Občine Brežice SIKD , . ^ JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE O V, Č I N A ZA KULTURNE DEJAVNOSTI . RnC7IPE OBMOČNA 1ZPOSTAVA BREZICE DnC^lvC vabita k sodelovanju na NATEČAJU za 7. RAZSTAVO FOTOGRAFIJ Natečaj ima tri tematske sklope: A. MOTIVI OBČINE BREŽICE. Teme fotografij so: ' Sotočje - Krka in Sava, vode, Gradovi, Viteška dvo- rana, Vinogradi, Repnice, Jovsi, Dobrava, TermaIne vode, Vodovodni stolp, Mesto, Stari most, Utrip me- sta in podeželja, Motivi, ki po presoji avtorjev ozna- čujejo občino Brežice B. DIGI - MIGI (z digitalno tehniko močno spremenjene fotografije) z uporabo motivov, tematsko vezanih na sklop A. C. SPLOŠNI Proste teme. Podrobnejše pogoje sodelovanja najdete v razpisni doku- mentaciji, ki vam je na voljo na sedežu JSKD 01 Brežice v času uradnih ur oziroma na spletni strani Občine Brežice. Rok dostave fotografij s prijavnico: ponedeljek, 29. Sep- tember 2008 do 14. ure na sedežu JSKD Ol Brežice. Najboljša dela po izboru žirije bodo nagrajena. Občina Brežice bo iz sklopa A in B izbrala in odkupila fotografije za svojo stalno zbirko in promocijski material. Razstava izbranih fotografij bo v oktobru v prostorih Upravne enote Brežice. Ujemi sanje v občini Brežice Občina Brežice je v poietnem mesecu juliju sodelovala pri oddaji TV Pika - Ujemi sanje. Oddaja je namenjena zabavi, glasbi in turistični predstavitvi posamezne ob- äne, hkrati pa oddaja vsebuje pomembno humanitar- no noto, saj s pomočjo sponzorjev izpolni željo in olaj- ša življenje eni družini v obcini gostiteljici. Glasbeni del oddaje je bil posnet v lepem, že delno obno- vljenem ambientu brežiškega gradu, v nadaljevanju oddaje so se predstavili tudi artiški folkloristi, ki jim je vaje pope- strila sokrajanka in odlična pevka Nuša Derenda. Župan ob- čine Brežice Ivan Molan je voditeljici oddaje in gledalcem v sklopu rubrike Župan predstavlja predstavil tudi nekaj po- sebnih kotičkov brežiške občine. V občini Brežice je mnogo obiska vrednih kotičkov in znamenitosti, cvičkova princesa Vesna Komatar iz Gadove peči, značilne bizeljske repnice in Banova domačija, ki ie zaščiten kulturni spomenik. Ob tej priloznosti se za sodelovanje pri snemanju oddaje zahvaljujemo vodstvu in zaposlenim v Posavskem muzeju Brežice, KS Artiče, gospodinjam izArtič, družini Komatar in družini Najger ter artiškim folkloristom. Družini Zevnik z dvema majhnima otrokoma, ki je bila ne- kaj let brez priključka za elektriko, je veliko željo izpol- nilo podjetje Elektro Celje d.d., z darili pa so sodelovali tudi podjetje Tehnoshop (g. Miroslav Vukovič) in podjetje Granit iz Brežic. Veseli smo, da se tudi v naši občini ljudje odločijo za pomoč soljudem, tako smo skupaj s producen- ti oddaje in donatorji pomagali ujeti sanje družini iz obci- ne Brežice. Vir: Občina Breiice Odbora za pripravo in izvedbo programa prireditev ob .prazniku Občine Brežice NOSILCEM IN ORGANIZATORJEM PRIREDITEV V MESECU OKTOBRU 2008 Program prireditev v počastitev 28. oktobra, praznika občine Brežice Spoštovani, Odbor za pripravo in izvedbo programa prire- ditev ob prazniku Občine Brežice vas vljudno prosi, da do petka, 12. septembra 2008, posredujete podatke o prire- ditvah, otvoritvah ali drugih pomembnih dogodkih, ki jih načrtujete v mesecu oktobru in si želite, da jih vključi- mo v program Brežiškega oktobra 2008. Odbor bo vase predloge lahko upošteval in uvrstili v pro- gram, če bodo pisno sporočeni do navedenega datuma. Prijave pošljite po elektronski pošti na naslov lavra.kre- acic@brezice.si, lahko jih prinesete osebno v Urad župa- na ali jih pošljete po pošti. Prijava naj vsebuje: naslov prireditve, kratek opis prire- ditve, navedbo nosilca oziroma organizatorja prireditve, kraj prireditve, čas (datum in ura) prireditve. Kontaktna oseba za prijavo prireditev: Lavra Kreačič, Urad župana, tel.:07 49 91 543. Predsednik odbora za pripravo in izvedbo programa prireditev ob prazniku Občine Brežice Ivan MOLAN župan Občina Brežice ffij IZ NASIH OBCIN ¦ KRSKO________________________________________Posavski obzomik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Občani lahko prijavijo večjo škodo do ponedeljka Potem ko je sunkovito neurje v noči na 16. avgust v občini Krško povzročilo veli- ko škodo na stanovanjskem in gospodarskem premoženju, je župan občine Krško Franc Bogovič še isto noč aktiviral občinski štab Civilne zaščite ter poklicne in prostovoljne gasilske enote, ki so na terenu zagotavljale prevoznost cest in naj- bolj prizadetim pomagale ph pokrivanju streh in zaščiti premoženja. Občina Krško že ves teden zbira prijave škode, župan pa je na teren postal tudi ob- činsko komisijo, ki bo pred predajo podatkov regijski komisiji, škodo ocenila s po- oblaščencem za cenitev. Ško- do večjega obsega na sta- novanjskih in gospodarskih objektih lahko občani še ve- dno prijavite na telefonskih številkah 07 49 81 226 in 07 49 81 227 do ponedeljka, 25. avgusta. Ker je neurje s točo poškodovalo tudi kmetijske pridelke, je župan imenoval komisijo, ki je škodo ocenila na kmetijskih kulturah. Sle- dnjo je potrebno prijaviti na predpisanih obrazcih. Medtem ko občinska uprava prijavo škode na stanovanj- skih in gospodarskih objektih sprejema na telefonskih lini- Župan na o$ledu 2000 uničenih jablan na Armeškem jah, je torej škodo na kmetij- skih pridelkih potrebno prija- viti na predpisanih obrazcih. Ti so na voljo na spletni stra- ni občine Krško www.krsko. sj, na oddelku za Gospodar- ske dejavnosti občine Krško, na območni Kmetijsko sveto- valni službi, v Zadrugah Kr- ško in Bohor ter vseh kra- jevnih skupnostih v občini. Skodo na kmetijskih kulturah je potrebno prijaviti do pet- ka, 5. septembra 2008. Štab Civilne zaščite Obči- ne Krško je doslej na podla- gi prijav občanov ali ogledov na terenu evidential nekaj več kot 350 poškodovanih gospodarskih in stanovanj- skih objektov. Ocenjujemo, da je škoda še večja, saj so ljudje manjše poškodbe sani- rali sami ali pa škode še niso prijavili. Zaradi močnega ne- urja je bilo skoraj popolno- ma odkritih tudi nekaj stano- vahjskih hiš, v 70 primerih je poškodovano ostrešje. OGRANIZIRAN ODVOZ " POŠKODOVANEGA SALONITNEGA MATERIALA - Ker je bilo veliko število hiš pokritih s salonitno kritino je Občina Krško v sodelovanju z družbo Kostak d.d. uredila organiziran odvoz salonitne- ga materiala in pločevine. Prijave komunalno stavbno . podjetje zbira na telefon- skištevilki: 07 48 17 200. Pri ravnanju s poškodovanimi sa- lonitnimi ploščami pa družba Kostak opozarja na pravilno ravnanje. Pri odstranjevanju salonitnega materiala je ob- vezna uporaba zaščitnih sred- stev - respiratorji in zaščitne rokavice. Azbestne plošče je pred oddajo potrebno zložiti na paleto, jih oviti s plastič- no folijo, zdrobljene dele pa odložiti v velike vreče ("big bag"). Salonitni material je potrebno odložiti na dosto- pno mesto, od koder bo od- peljan v naslednjih štirinaj- stih dneh oz. po potrebi tudi kasneje. ORGANIZIRANA ZBIRNA MESTA ZA VEJEVJE, ZA GRADBENE IN DRUGE ODPADKE, NASTALE OB NEDAVNEM NEURJU Prav tako so organizirana zbima mesta za odpadno ve- jevje in obrezano drevje ter ostali odpadni material, ki je posledica nedavnega neurja. Občani občine Krško in obči- ne Kostanjevica na Krki ga lahko brezplačno pripelje- jo na zbirni center Spodnji Stari Grad in sicer od pone- deljka do petka med 7. in 21. uro ter v soboto med 7. in 12. uro. Za tiste, ki nimajo možno- sti lastne dostave odpadkov, nastalih ob neurju, na zbir- ni center Spodnji Stari Grad, je organiziran sistem zbira- nja teh odpadkov "od vrat do vrat". Odpadke je potrebno zložiti na kupe ob posodi za odpadke oz. ob glavni cesti, in sicer: • zeleni - bio odpad je po- trebno razžagati; • leseni gradbeni odpad je potrebno razžagati na dele, ki niso daljši od 4 m; • azbestne plošče se zlo- ži na paleto in ovije s pla- stično folijo, zdrobljene dele se odloži v velike vre- če ("big bag"); • ob večji količini gradbe- nih odpadkov lahko do- stavimo na posamezno lokacijo 5 m3 kontejner. Po potrebi lahko na zbirnem centru prevzamete pale- te in velike vreče ("big bag") za azbestne plošče. Dodatne informacije v zvezi s tern pa lahko dobite na telefonski številki 07 48 17 278 ali 07 48 17 283. Opozarjamo, da omenje- na zbirna mesta niso name- njena odlaganju nevamega salonitnega odpada, za ka- terega je odvoz kot rečeno posebej organiziran. Občina Krško v sodelovanju z družbo Kostak tako po neur- ju še vedno poskuša organi- zirati pomoč in prispevati k čimprejšnji vzpostavitvi nor- malnih razmer. K slednjemu so s svojo hitro akcijo in in- terventnimi ukrepi prispeva- le tudi prostovoljne in poklic- ne gasilske enote, ki so bile v občini Krško aktivne še isto noč, ko nas je zajelo neurje. Sodelovate so pri pokrivanju razkritih ostrešij z zaščitni- mi folijami in odstranitvi ce- stnih ovir. Odstraniti je bilo potrebno približno 460 pa- dlih dreves z javnih površin in stavb, vzpostaviti poško- dovano elektro in ostalo ko- munikacijsko infrastrukturo, urediti več lokalnih zajezi- tev potokov in suhih gozdnih korit v bližini naselij, pred- vsem na lokacijah Bohorj a na Senovem in Brestanice. Pripadniki sil zaščite in reše- vanja so se ponovno odzvali hitro in učinkovito. Za uspe- šno akcijo po neurju, za nji- hovo prizadevnost in soli- darnost se vsem reševalcem zahvaljuje tudi župan občine Krško Franc Bogovič. Ob tern ne pozablja, da je bilo veli- ko posledic kmalu odpravlje- nih tudi zavoljo prizadevno- sti oškodovancev samih. občinakrško Župan pri lastnikih razkrite hiše v Dolenjem Leskovcu. Predstavniki posavskih občin obiskali južno Koroško Župani, podžupan, strokovni sodelavci in predstavniki podjetniških ter turi- stičnih zavodov posavskih občin so se 11. avgusta odzvali povabilu Alpe ja- dranskega centra (AACC), ki si prizadeva za krepitev avstrijsko slovenskega sosedstva. Tudi obisk avstrijske Koroške so pripravili z namenom, da bi čim- bolj povezali dejavnike Slovenije z Avstrijo. Na delovnem srečanju s pred- stavniki turističnih občin se je delegacija iz Posavja seznanila z uspešnim de- lovanjem tamkajšnjih turističnih organizacij. Na povabilo Bernarda Sadov- nika, predsednika AACC za čezmejno sodelovanje, ki de- luje kot društvo, so se pred- stavniki občin Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Radeče odzvali povabilu na strokovno ekskurzijo na av- strijskem Koroškem. Obiskali so občino Škocijan in Globa- snico ob Klopinjskem jezeru, ki ima dolgo turistično tradi- cijo in kjer Turistična zveza Klopinjsko jezero uspešno po- vezuje in promovira svojo tu- ristično ponudbo. Študijskega izleta v organiza- ciji Podjetniškega centra Kr- ško, delegacijo je vodil nje- gov direktor Franc Češnovar, so se udeležili župan občine Krško Franc Bogovič, župan občine Brežice Ivan Molan, župan občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslem- šek, podžupan občine Sevni- ca Srečko Ovcirk ter pred- stavniki občinskih turističnih in podjetniških zavodov. Župan občine Škocjan, Tho- mas Krainz, je predstavil ob- čino s 4.100 prebivalci, kjer sta glavni gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Bližnja jezera, Klopinjsko in Zabla- tniško, omogočata kopališki turizem, kjer se ob lepih po- letnih dneh zbere do 25.000 kopalcev. Ker množični turi- zem zadnjih nekaj let upada, vedno uvajajo kaj novega, inovativnega, so predstavili novo smer turizma, pohodni- ški turizem. Turizem so raz- delili po produktih: narava, doživetja kulture in regional- nih dogodkov ter aktivni turi- zem. V prihodnosti načrtujejo tudi izgradnjo term, termal- no in wellness ponudbo. Gre za veliko razliko v dejavnosti turizma, če le-to primerja- mo s tern kako je ta organizi- ran pri nas. V Posavju prete- žno temelji na Termah Čatež, torej na enem velikem podje- tju in ne na posameznih druž- bah ali celo družinah, ki so na avstrijskem Koroškem nosilci turizma. Obisk južne Koroške se je na- daljeval s predstavitvijo de- lovanja destinacijske orga- nizacije - Turistične zveze Klopinjskega jezera, ki skrbi za združevanje ponudnikov v regiji, ustvarjanje in skrb za image destinacije, plasira- nje ponudbe na trge, vzdrže- vanje vezi med različnimi tu- rističnimi organizacijami in institucijami, informiranje gostov ter pospeševanje ra- zvoja in regionalnega sode- lovanja občin. Zveza je tista, ki skrbi tudi za stik med po- nudniki turističnih storitev in turističnimi agencijami. Iz- dajajo skupni katalog ponud- be, vodilo pri ponudbi je, da ponujajo tisto, kar že ima- jo (narava, jezero, termal- na voda, kulinarika). Lokal- na skupnost oz. institucija je poskrbela za ustrezne pogoje za ustanovitev Turistične zve- ze, ki jo financira 50 %, preo- stala sredstva pa zveza prido- bi iz drugih virov (članarina, ipd.). Po ogledu jezera in infra- strukture so se udeleženci ekskurzije srečali z županom in podžupanom dvojezične in obmejne občine Globasnica (kot je šaljivo pripomnil žu- pan Pavel Robnig, so tako blizu avstrijsko-slovensko meje, da se njihovo petje sli- ši na slovensko stran). Pred- stavili so organizacij o dogod- ka kmečki praznik Farant, ki je v letih od začetka do da- nes (že 11. po vrsti) narasel na večjo pokrajinsko priredi- tev s 15.000 obiskovalci. Ta- kšne prireditve (kot je npr. zelo znani pliberški Jarmak) povezujejo tako avstrijske koroške občine kot slovenske v druženju in ohranjanju kul- ture. Srečanje je priložnost za druženje in oživitev kra- ja, kjer se srečujejo tako Av- strijci kot Slovenci, hkrati pa popestri turistično ponudbo širše regije. Za nastopajoče pomeni veliko promocijsko priložnost, ne zgolj trenutno prodajo pridelkov in izdelkov podeželja. Primerjava organiziranosti turizma v sklopu ekskurzi- je na Koroškem in v Sloveniji naj bi pripomogla k razmisle- ku o destinacijski organiza- ciji in promociji destinacije Posavja. Na Koroškem so se organizi- rali, ob sicer že močno raz- viti turistični ponudbi, zaradi potrebe po večjem sodelova- nju, boljši organizaciji in sku- pni promociji novih in kvalite- tnejših turističnih produktov, saj se je že čutil upad gostov. Pri nas, v Posavju, se loteva- mo organizacije turizma v ob- dobju rasti, ob močnem domi- nantnem ponudniku in hkrati s povečanjem ponudbe pri ma- lih in sprednjih podjetij, ki jo omogočajo Evropski struktur- ni skladi za regionalni razvoj s sofinanciranjem investicij na- mestitvenih kapacitet. Na ni- voju države imamo centralno turistično organizacijo Slove- nije (STO) in centralni rezer- vacijski sistem (CRS). Razpis ministrstva za gospodarstvo bo za ustanovitev destinacij- ske organizacije zahteval so- delovanje javne in civilne sfere ter turističnega gospo- darstva in priključitev na CRS ter pogodbo o trženju z naj- manj eno turistično agenci- jo. Z ustrezno organizacijo se bo potrebno temu prilagodi- ti tudi v Posavju. Ne glede na namen tokratne- ga obiska Koroške pa je bila izražena misel, da je potreb- no čezmejno sodelovanje s kultumega in športnega po- dročja nadgraditi s sodelova- njem na gospodarskem (turi- stičnem) področju. V naselju Spodnji Stari Grad začeli z izgradnjo kanalizacije in obnovo infrastrukture Občina Krško nadaljuje s celovitim urejanjem naselij; v začetku prejšnjega tedna je stekla izgradnja kanalizaciie in obnova infrastrukture v nasehu SDodnii Stari crad. Zakliučena bo Drihodnio Domlad. Projekt celovitega urejanja vasi je vreden 1,3 milijona evrov in zajema ureditev ka- nalizacije, obnovo obstoje- če infrastrukture, kot je ele- ktrična in telekomunikacijska napeljava ter omrežje kabel- ske televizije, posodobljeno bo tudi vodovodno omrežje, javna razsvetljava in cesta. Dela bo izvajalo podjetje TIMI d.o.o. Krško. Izvedbodelno financira Evrop- ska unija in sicer iz Evropske- ga sklada za regionalni ra- zvoj. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samou- pravo in regionalno politiko bo projekt sofinaiicirala v vi- šini 911.990 evrov. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regional- nih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Celovita komunal- na ureditev nase- lij v občini Krško je nadgradnja iz- gradnje kanaliza- cijskega omrežja Krško, ki se letos zaključuje, in ga v okviru programa ISPA prav tako fi- nancira Evropska unija. Posavski obzornik - leto XII, stevilka 17, petek, 22. 8. 2008_____________________________________IZ NASIH OBCIN ¦ SEVNICA W Mercator sofinancira lokalni prevoz Sevnica - Boštanj - Sevnica Občina Sevnica je marca letos pričela uvajati lokalni prevoz na relaciji Sevnica - Boštanj - Sevnica. Doslej je kombi vozil z Avtobusne postaje v Sevnici dvakrat dnevno od ponedelj- ka do petka, razen praznikov, ob 9.00 in 11.00 uri. Na po- budo občanov se z 18. avgu- stom uvaja dodatna vožnja ob 10.00 uri, brezplačni prevoz na omenjeni relaciji pa se po- daljšuje do konca leta 2008. Pod jet je Mercator d.d. se je namreč ponudilo, da sofinan- --------:-------------:------;-------- cira dve vožnji dnevno od av- K°mbi bo odsleJ vozit gusta do konca leta 2008. tnknt dnevno. (vir: arhiv Občina Sevnica bo po tern po- Obc>ne Sev™™)_________ skusnem obdobju skupaj z Mercatorjem d.d. analizirala sta- nje in preučila upravičenost lokalnega prevoza ter možnosti sofinanciranja s strani Mercatorja d.d. še v prihodnje. Omrežje cest v občini Sevnica Podžupan Srečko Ocvirk je v prostorih Občine Sevnica z na javnem razpisu izbranim izvajalcem Gradnje d.o.o., Bo- štanj, podpisal pogodbo za izvedbo investicije Omrežje cest v Občini Sevnica, ki obsega ureditev odsekov Brezovec - Kri- žišče, Križišče - Hinjce in Hinjce - Krmelj - Gabrijele. Inve- sticija, ki je vredna 711.061,20 EUR z DDV, je delno financi- rana s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 71 % celotne vrednosti investicije. Otvoritev ceste Pekel - Dolgi rt Cestni odsek Pekel - Dolgi rt je pred kratkim dobil asfaltno prevleko. Glede na majhno število prebivalcev in dolžino od- seka je bil le-ta asfaltiran v dobrem sodelovanju Občine Sev- nica s Krajevno skupnostjo Sevnica in krajani, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k izvedbi projekta. Sodobna ce- stna povezava bo zagotovo pripomogla k boljšemu življenju v teh-bolj oddaljenih krajih pod Lisco. Otvoritve se je udeležil tudi podžupan Srečko Ocvirk. Ogled arheoloških izkopavanj na Logu Na Loškem polju od maja letos potekajo zaščitna arheološka izkopavanja Groblje 2008, ki jih vodi Zavod za varstvo kul- turne dediščine Slovenije, območna enota Celje. Do danes cr> arhonlr>oi rtHI/rili tri \jf*r\e* nKioUto t uer nrnctnri in nri- Arheologi so na Logu odkriti zanimive ostanke pretektosti (vir: arhiv Občine Sevnica)_______________ padajočimi obodnimi zidovi ter veliko ostalih najdb iz rim- ska dobe in celo nekaj primerkov iz prazgodovinskega obdo- bja. Arheologe je še posebej presenetila odlično ohranjena kamnita obloga iz časa avstro-ogrskega cesarstva, ki je del urejene vlečne poti po Savi. Ostanke his in ostalih arheolo- ških Struktur bodo dokumentirali, rezultate raziskav pa ob- javili v monografiji. Najdbe bo po zaključku izkopavanj hra- nil Posavski muzej v Brežicah. Krajevna skupnost Boštanj in Vaški odbor Log pa sta za vse, ki jih tovrstno odkrivanje pre- teklosti zanima, pripravila organiziran strokovni ogled arhe- oloških izkopavanj v Grobljah na Logu. Kmečki praznik v Tržišču V Tržišču je letos potekal že 23. tradicionalni kmečki pra- znik, ki ga iz leta v leto obišče več obiskovalcev. Prizadev- ni organizatorji namreč vedno znova poskrbijo za to, da obi- skovalcem ni dolgčas. V sklopu tokratnega praznika si je bilo tako mogoče ogledati razstavo strojev, v kmečkih igrah pa se je pomerilo pet ekip društev podeželske mladine. Zma- go je letos slavila ekipa Društva podeželske mladine Zbure. Igram je sledila še veselica. Jadralni padalci na Lisci LISCA - Prvi vikend v mesecu avgustu že vse od leta 1992 na Lisci poteka tradicionalno srečanje jadral- nih padalcev iz cele Slovenije, ki je eno izmed prvih tovrstnih prireditev v Sloveniji z nemotenim de- lovanjem. »Para Lisca«, kot so organizatorji, Društvo jadralnih padalcev Kondor Radeče poimenovali to srečanje, je namenjena letenju in druženju ter izmenjavi izkušenj. Letošnjega srečanja se je udeležilo preko 80 jadralnih padalcev, ki so imeli na Lisci tudi možnost kampiranja. Jadralno padalstvo je poseb- na vrsta športa, ki postaja v Sloveniji vse bolj razširjena. Ločimo med rekreacijskim in tekmovalnim jadralnim pa- dalstvom. Pomemben in ob- vezen del opreme je jadral- no padalo - letalna naprava, s katero jadralec vzleti s hri- ba. Jadralni pilot sedi v se- dežu, ki je pritrjen na krilo z vrvicami. Krilo jadralnega padala je sestavljeno iz ce- lic, ki se polnijo z zrakom na sprednjem delu, odprtine na zadnjem delu pa so zaprte, da zrak ostaja v krilu in drži značilno obliko padala. Po vsej dolžini krila so pritrje- ne vrvice, ki so spete v dve točki levega in desnega dela Prvi vikend v avgustu sc nebo nad Lisco prekrili ja- dralni padalci iz cele Slo- venije. Površina jadralne- ga padala se giblje od 1A do 30 kvadratnih metrov. Teža golega padala z vrvi- cami je od 4 do 7 kg. Sku- pna teža z vso pripadajo- čo opremo se giblje okros 20 kg, tandemska padaU so nekoliko težja. foto: P. Biderman krila posebej. Smer lete- nja pilot upravlja z rokami, v katerih drži dve komandni vrvici, ki sta pritrjeni na za- dnji rob krila. Vsak jadralni pilot naj bi imel tudi rezerv- no padalo, ki je pritrjeno na sedež, v kateremu sedi. Na tern sedežu ima pilot še tako imenovani »speed system« (vrvice za spreminjanje vpa- dnega kota krila), s katerim uravnava hitrost letenja. Jože Radej je član Društva jadralnih padalcev Kondor Radeče 15 let. Za jadral- no padalstvo ga je navdu- šil prijatelj in od takrat je postalo jadranje njegov na- čin življenja, zaradi česar je spremenil tudi marsikatero življenjsko navado. Z vzleti- sca na Lisci poleti, ce je vre- me sončno in piha ugoden južni ali južno-vzhodni veter vsaj enkrat tedensko. Lisca je za člane Društva jadral- nih padalcev Kondor Rade- če idealna izhodiščna toč- ka za jadralne polete proti Bohorju, Kumu in Maliču, saj je v jugovzhodnem delu Slo- venije Radečam najbližja, a velikokrat se člani odpravijo tudi na polete v Posočje. V letošnjem letu je opravil re- kordni polet z jadralnim pa- dalom z Lisce proti Ratečam (slovenski tromeji) Damjan Čretnik, član Društva ja- dralnih padalcev Albatros iz Celja. Njegov let je bil dolg 176 kilometrov. Smilja Radi Kolesarsko društvo Sevnica bo vnedeljo, 31.8.2008, organiziralo rekreativno gorsko kolesarsko dirko, 17. SKOK NA LISCO 2008. Start bo ob 10:00 uri iz Glavnega trga v Sevnici. Od 08:00 do 10:00 ure bo zapora dela parkirisča na Glavnern trgu, od 10:25 do 12:00 ure pa bo popolna zapora ceste Breg - Lisca od odcepa za Okroglice do parkirišča pri Tončkovem domu. Pri odskoku (foto: J. Macur) Na podlagi 7. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Odloka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS, St. 44/04 in 78/05) objavlja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu Obdne Sevnica RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 2008 1. člen Občina Sevnica ob prazniku občine, 12. novembru, po- deljuje priznanja občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, klubom, združenjem, drugim organizacijam in skupinam, ki pomembno pri- spevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu ži- vljenju občanov, razvoju in ugledu Občine Sevnica na po- dročju gospodarstva, kulture, športa, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, zaščite in reševanja, ekologije, zna- nosti in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 2. člen Priznanja razvrščena od najvišjega do najnižjega ran- ga so naslednja: • naziv Častni občan Občine Sevnica • Grb Občine Sevnica • Zlata plaketa Občine Sevnica • Srebrna plaketa Občine Sevnica Vsako leto se lahko podeli največ en grb Občine Sevni- ca, največ tri Zlate plakete Občine Sevnica in največ pet Srebrnih plaket Občine Sevnica. 3. člen Naziv Častni občan Občine Sevnica je lahko podeljen posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izje- mnemu razvoju in ugledu Obdne. Grb Občine Sevnica se praviloma podeljuje podjetjem, zavodom, društvom, ktubom, združenjem, drugim orga- nizacijam in skupinam. A. Hen Predlog za podelitev priznanja lahko podajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja, druge organizaci- je in skupine, organi lokalne skupnosti. 5. člen Predlog za dobitnika priznanja mora vsebovati: 1. ime in priimek oziroma naziv predlagatelja 2. ime in priimek oziroma naziv predlaganega kandidata za dobitnika priznanja z njegovimi osebnimi podatki 3. obrazložitev predloga 4. vrsto predlaganega priznanja Če je za dobitnika priznanja Občine Sevnica kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, St. 86/04) in na pod- lagi 21 .a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, st. 94/07-UPB2, 27/08-Odl. US) obvezno priložiti pisno izja- vo kandidata posameznika - o osebni privolitvi v zbiranje | in obdelovanje njegovih osebnih podatkov in seznanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani v postopku kandidira- nja, odločanja o prejemnikih in podelitve priznanj Občine Sevnica, kot ga določa odlok o priznanjih Obdne Sevnica - obrazec P. Obrazec je na voljo v vložišču Obdne Sevnica in na spletni strani www.obcina-sevnica.si. 6. člen Predloge za podelitev priznanja bo obravnaval odbor za priznanja po zaključku razpisa. O podelitvi priznanj Obdne Sevnica s sklepom odlod obdnski svet na predlog odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan Obdne Sevnica ali od njega pooblaščena oseba praviloma ob prazniku obdne. 7. člen Predlogi za dobitnike priznanj Obdne Sevnica v letu 2008 se zbirajo do ponedeljka, 1. septembra 2008 (za pravočasno oddan predlog šteje tudi predlog poslan pri- poročeno 1.9. 2008) na naslovu: OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavni trg 19 a 8290 SEVNICA Predlogi, ki bodo prispeli po tern roku, ne bodo obrav- navani. OBČINA SEVNICA ODBOR ZA PRIZNANJA ffl MLÄDI Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8. 2008 Že šestič razgibali poletje BISTRICA OB SOTLI - Društvo prijateljev mladine Bistrica ob So- tli je že šestič organiziralo prireditev za predšolske in šolske otroke s pomenljivim naslovom „Razgibajmo poletje", ki so ga povsem upravičili. Okoli 80 otrok in staršev je 9. avgusta na šolskem igrišču pre- živelo pestre urice v številnih športno zabavnih igrah. In sicer, kot je povedal predsednik društva Danilo Reher, na polisonu za Po suhem $re težje (foto: Danilo Reher)_______________ malčke in za malo večje, igrah z vodo, od špricanja do metanja vodnih balončkov in vodenja žoge z vodo, tudi gasilskih brizgalk ni manjkalo, pa tekmovanja s smučkami in vlečenja vrvi. Raz- gibali so se tudi starši, saj so se pridružili malim tekmovalcem. Vse razgrete glave so se lahko sprostile ob gledališki predstavi in karaoke šovu. V slast je šla malica, saj so se okrepčali s pe- čenimi hrenovkami. Kot vsako teto so tudi tokrat najboljši pre- jeli priznanja. Zaradi muhastega vremena, ki je v sobotnem popoldnevu sicer vzdržalo brez dežja, so morali organizatorji odpovedati dvigovanje z balonom na topti zrak. S. Vahtahč Skate park v Sevnici SEVNICA - V sredo, 6. avgusta, je na majhnem delu parki- rišča pri sevniškem bazenu potekala uradna otvoritev »ska- te parka« - posebno urejenega prostora za skejtarje, rol- karje in »bajkarje« (akrobate na kolesih). Ovire različnih oblik, značilne za tovrstne parke, so zaradi večje obstojno- sti in minimalne hrupnosti izdelane iz armiranega betona. Nova športna površina pri bazenu v Sevnici za skejtarje, rolkarje in akrobate na kolesih. Izgradnjo parka v višini 57.000 evrov je financirala Fündaci- ja za Sport (25.900 evrov) skupaj z Občino Sevnica in Zavo- dom KSTM. Vodja projekta je bil Rok Petančič. Nov objekt, namenjen za sport in razvedrilo, je odprtega tipa, za var- nost pa je odgovoren vsak posameznik. Kako se obnašati v takšnem športnem parku, je na otvoritvi s kratkim športnim programom prikazala ekipa državnih prvakov na kolesih in na skejtih. Smilja Radi, foto: Ljubo Motore Aktivne počitnice najmlajših KAPELE - Mladinski center Brežice je tudi letos med 21. in 25. julijem organiziral poletni tabor. Udeležilo se ga je 12 otrok, v starosti od 8 do 12 let. Po besedah vodje tabora Simone Kos, je bil namen pred- vsem aktivno preživljanje poletnih počitnic ter druženje in spoznavanje s sovrstniki. Program je bil zelo pester, izvajali so različne kreativne delavnice, kot so poslikava stekleničk, izdelava gusarske ladje, indijanskih klobukov, poslikava ma- jic ter podobne aktivnosti. Izdelali so ladjo Evrope, s katero so spoznali evropske dr- žave ter se naučili nekaj tujih besed, risali stripe in izdelali svoj strip. Med delavnicami pa so bile skrite tudi take soci- alnih veščin, kot je nap. krepitev samopodobe. Ker jim vreme ni šlo najbolj na roko, so program sproti pri- lagajali sončnim uricam, ko so hiteli na prosto ter tarn spro- ščali energijo. Za zadnji dan tabora pa so izbrali izlet v bli- žnji naravni park Jovsi. Sicer pa so se otroci ves čas družili, saj so v Kapelah skupaj z mentorji tudi bivali, pomagali pri pripravi malic in večerij, topla kosila pa so jim organizator- ji priskbeli iz bližnjega vrtca. S. Vahtarič Počitniške delavnice v Bivaku Senovo SENOVO - Ponudbi delavnic za počitnikarje so se pridružili tudi v v Bivaku Senovo, eni izmed enot Mladinskega centra Krško, kjer so v zadnjem tednu v juliju vsako dopoldne po- tekale t.i. poletne angleško-glasbene delavnice. Vodila sta jih profesorica angleščine Lea Opravž in profesor kitare Ja- nez Ostrelič. Otroci so se na delavnicah zabavali, ob tern pa se še naučili nekaj angleščine, pa tudi kakšno pesmico. Pri- bližno 15 udeležencev delavnic je med drugim posnelo film, v katerem so govorili in peli v angleščini. P.P. Druga izmena zdravstvenega letovanja ZPM Krško KRŠKO - V Savudriji so od 6. avgusta letovali otroci druge izme- ne zdravstvenega letovanja v organizaciji Zveze prijateljev mla- dine Krško. Marsikdo je v mislih še imel naselje v Nerezinah, a so jih ob pestrem programu hitro pozabili. V domu so posavski otroci letovali skupaj z vrstniki iz Ljubljane, Trbovelj in Kamni- ka. Z njimi so se pomerili tudi v športnih igrah in ob večemih animacijah. Športne igre so bile razdeljene za otroke do 12 let boj med dvema ognjema, mini nogomet in mini odbojka - in za starejše od 12 let - odbojka, nogomet, košarka. Večerni pro- gram je bil zelo raznolik, saj so ga izmenično pripravljali vzgo- jitelji iz posameznih skupin. Naši so bili zopet med najboljšimi, saj so zmagali v glasbenem tekmovanju 'Odpeto' in v športnih Igrah brez meja'. Da vse ne bi bilo zgolj tekmovanje, smo kr- ški vzgojitelji pripravili Zmenkarije, ki so povezale otroke sku- pin vseh štirih krajev. Nismo pa pozabili niti na najlepše, ki so se predstavili na izboru za Miss in Mistra. Ob takem raznolikem programu je deset dni minilo kot bi trenil. Malo je ponagajalo le vreme, ki je v petek prineslo tramontano. Na srečo je prišla po- zno ponoči, ko so otroci že spali. Drugi dan smo si lahko pogle- dali podrto drevje v okolici našega doma. Deset dni je bilo pre- hitro mimo in kar nekaj solzic je poteklo ob slovesu. U.B. Bili smo v Izoli DOBOVA, IZOLA - Člani mladinskega pevskega zbora KD Dobo- va smo se 14. julija odpravili na zaslužen izlet na morje. Kot vsako leto smo tudi letos izbrali slovensko obalo, in sicer v Izo- li. Naše potovanje se je začelo v ponedeljek zjutraj, ko smo se zbrali pred hišo organizatorke Darinke Cvetko Šegota. Nasta- njeni smo bili v župnišču zraven cerkve sv. Roka. Vsak dan smo I ______.......... 'i IM ¦ —»T ' '' ' ni ¦__i . i i i-_____^. J sodelovali pri mašni daritvi s petjem in ministriranjem. Z nami je bil tudi mladi dobovski župnik Matej Dečman, ki pa nas je na žalost v sredo, ko so ponj prišli starši, zapustil, saj mora nek- do upravljati župnijo doma. Imeli smo tudi tekmovanje za Miss Izole 2008, laskavi naziv pa je prejela Petra Kovačič. Domov smo se odpravili v nedeljo, 21. julija. V svojem in v imenu vseh bi se rad še enkrat zahvalil naši zlati Darinki in pa vsem ostalim gospem, ki so za nas skrbele in nam pomagale, da nam bo tisti teden ostal v zelo lepem spominu. Jaka Krivec Mladi filmski navdušenci zopet na Trški Gori KRŠKO - Od 24. julija do 10. avgusta je bilo Krško, natančneje Trška Gora, zopet središče filmskega izo- braževanja pod okriljem Luksuz produkcije in DZMP. V toplih poletnih dneh smo po ulicah Posavja srečeva- li mlade iz različnih evrop- skih driav, ki so tekajoč sem in tja s kamerami in mikro- foni iskali zanimive ljudi in zgodbe za svoje kratke do- kumentame filme. Obe med- narodni mladinski izmenja- vi, v okviru katerih so se mladi iz Srbije, Hrvaške, Av- strije, Slovenije, Francije, Italije in drugih držav, pod mentorstvom srbskega reži- serja Želimirja Žilnika učili snemanja in priprave doku- mentarnega filma ter izraža- nja skozi enominutne filme, v DZMP-ju ocenjujejo kot zelo uspešni. Tom Gomizelj iz DZMP, ki se pod filme pod- pisuje kot producent, je po- jasnil: »Ni toliko pomembno predznanje, s katerim pride- jo na delavnico, saj skupi- ne sestavimo tako, da se vsi učijo ne samo od mentorjev, ampak tudi drug od drugega. Lokalne zgodbe, ki smo jih ujeli v film, so pravzaprav univerzalne in jih zlahka preslikamo tudi na tujino. S pridobljenim znanjem mladi poleg samega snemanja tudi lažje analizirajo družbo, mo- derne pojave ter medije na- sploh.« V začetku septembra pa bo na Trški Gori potekal zdaj že tradicionalni film- ski festival, ki ga pripravlja Luksuz produkcija, na kate- rem bo mogoče poleg mno- gih drugih filmov, ki nastaja- jo skozi celo leto, videti tudi kratke filme, ki so nastajali v okviru zadnjih izmenjav. M.M. Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22, 8. 2008___________________________________________________________________SPORT flj Olimpija napolnila tribuno krškega stadiona KRŠKO - Nogometaši NK Krško so odigrali prva dva kroga 2. SNL. V prvem krogu so visoko premagali lan- skega prvoligaša NK Livar iz Ivančne Gorice, v drugem krogu pa so pred polnimi tribunami stadiona Ma- tiie Gubca kliub dobri icri izcubili z zvezdniško zasedbo NK OlimDiia iz Liubliane. Na tekmi proti Livarju se je zbralo okrog 250 gledalcev, katerim se je pred tekmo in med polčasoma predstavila figurativna totkalska skupina pihalnega orkestra Krško »Na muč«. Začetek tekme je pri- padel gostom, ki so imeli več žogo v nogah ter poskušali ogroziti domača vrata s streli od daleč. V 32. minuti pa so domači priborili kot, ki ga je izvajal Darko Karapetrovič. Žogo je gostujoči branilec izbil, na 18 metrih pa jo je prejel Luka Lazanski in z močnim strelom zatresel mrežo vratarja Krizmaniča. Po doseženem golu so Krčani imeli kar nekaj priložnosti, enkrat pa se je izkazal tudi vratar Albin Vezirovič. V drugem polčasu so silovi- teje začeli gostje, vendar je že v 54. minuti Luka Kovačič izboril prekršek na robu ka- zenskega prostora. Darko Ka- rapetrovič je pokazal svoje mojstrstvo in zadel za vod- stvo 2:0. V 63. minuti je po podaji Antonija Brdika La- zanski dosegel svoj drugi gol na tekmi za rezultat 3:0. Do konca srečanja je bilo še ne- kaj priložnosti na obeh stra- neh, vendar se rezultat ni spremenil. Na tekmi proti Olimpiji se je na tribuni zbrato okrog 1500 gledalcev, ki se jim je pred- stavil harmonikar Toni Soto- šek s svojimi učenci. Na krški zelenici smo imeli priložnost videti številne nekdanje re- prezentante, med drugim Mirana Pavlina, Mladena Ru- donjo, Amirja Kariča, Mu- amerja Vugdaliča, Aleša Čeha ter Sebastijana Cime- rotiča. Srečanje se je zače- lo z izenačeno igro predvsem na sredini igrišča, domači pa so si pripravili dve lepi prilo- žnosti. Najlepšo je imel Ro- bert Berič, ki je padel v ka- zenskem prostoru, sodnik pa kljub žvižgom domačih na- vijačev ni dosodil najstrož- je kazni. V 38. minuti pa so gostje povedli, ko je po navi- dez nenevarni akciji in poda- ji Rudonje zadel Cimerotič. Tudi v drugem polčasu so ri- tem igre narekovali Krča- ni, vendar niso uspeli zadeti mreže vratarja Roberta Vol- ka. V 63. minuti so gostje iz- borili kot, ki ga je izvajal Pa- vlin, Vugdalič pa je bil višji od Levina Oparenoviča ter z glavo zadel za 0:2. Doma- či se niso predali, še naprej so napadali ter poskušali zni- žati izid. To jim je uspelo v 78. minuti, ko je po podaji Karapetroviča iz kota z glavo zadel Oparenovič. Krčanom kljub borbeni igri do konca srečanja ni uspelo izenačiti. Naslednja tekma na stadionu Matije Gubca v Krškem bo v soboto, 30. avgusta, ko bo v goste prišla močna ekipa NK Aluminij iz Kidričevega. Pred tekmo in med polčasom se bo tokrat predstavila hip-hop skupina plesne sole Lukec. G.P. ŠESTIMARATON PO DEŽELI CVIČKA - V nedeljo, 17. avgusta, je v Kostanjevki na Krki potekal tradicionalni 6,'maraton po dezeli cvička, ki ga organizira Rekreativno kolesarsko društvo Krško. Na pot po cvičkovi deieli seje podalo 480 kolesarjev. V lepem soncnem vremenu sta jim bili na voljo dve trasi, 30 in 90-kilometrska.___________ DRUGI ČBULARSKIMARATON¦ ŠportnodrustvoRaka je ob krajevnem prazniku 9. avgusta pripravilo 2. C'bularski kolesarski maraton. Na 30 in 60-kilometrsko progo se je podalo 11 kolesark in 76 kolesarjev. Na daljši progi je bil najhitrejši Igor Kranjec, takoj za njim pa sta se uvrstila Matej Cemič in Jani Pogačar. (Foto: R. Blatnik) ^^mk mm— av mmmM mm mmJ^nm m start dir«=19.00 6.SEPTEMBER 08:: STADION MATIJE GUDCA:: KRŠK0 JASON CRÖMP AUSTRÄLlin 4 BJARNE PEDERSEN DANSKA 7 CHRIS HABRIS anglija i. IZAK SAMTE] slovenijb 6 x sveiovni prvak 1 x suetovni prvak 8 SEBASTIAN ULAMEK POUSKA 12. KAROL ZABIK POUSKA i GREG HANCOCK zda 5 KRIYSTOF KASPRZAK pouska g MATEJ FERJAN sioveni»/mad}arska n PAVEL HUB nwm 5xsue.o«niprvah ^«.«Zm«« * "¦«•PAVllC HRW$KÄ 3 RUNE HOITA norveSka /POUSKA 6. EMIL SA1FUTDIN0V RUSIJA akiualni evropski prvsk Ä dJKKnMMMV ? x sveiovni prvah akiualni mladinski sveiovm prvak * m^mKKmJmmWMmW TRIATLON - Člana Triatlon klu- ba Krško Nina in Martin Škober- ne sta se udeležila akvatlona v avstrijskem Borovju. Martin se je ponovno veselil zmage med mlajšimi dečki, v kategoriji sta- rejših deklic pa je njegova se- stra Nina končala na 7. mestu. Rally starodobnikov znova tudi v Sevnici V torek, 19. avgusta, se je pri- čel 6. mednarodni rally staro- dobnih vozil Dunaj Trst, na katerem sodelujejo tudi šti- ri slovenske posadke: zakon- ca Bogomil in Margareta Pre- bil s porschejem 911 SC targa (letnik 1980, Comp. Class), za- konca Sašo in Marija Hrovat z astonom martinom DB6 coupe (letnik 1967, Comp. Class), po- sadka Metod Papei - Mišo Sa- pec s fordom escortom RS2000 (letnik 1970, Race class) in kot predtekmovalca brata Franko z opel GT-jem (letnik 2008). Tek- movanje je žačel nekdanji sve- tovni prvak v rallyju Walter Rö- hrl s porschejem 911 ST (letnik 1970, Race class), karavana pa je v četrtek v popoldanskih urah prispela tudi v Sevnico, kjer so udeleženci opravili tri vožnje po trasi, kjer je sicer vsako leto maja organizirana tradicionalna gorsko-hitrostna dirka Impoljca- Studenec. Prihaja Krav Maga BREŽICE - V začetku septembra se bodo v prostorih Fitness centra Arena - Kemo v Brežicah prvič v Sloveniji začeli tre- ningi borilne veščine Krav Maga. Gre za borilno veščino, ki se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja razvila med mladimi Židi v vzhodni Evropi. V začetku so jo uporabljale izključ- no vojska, specialne enote in tajne službe, a se je sčasoma prilagodila tudi civilom in se danes poučuje v šolah po vsem svetu. Ker je zelo uporabna borilna veščina, ki se jo je mo- goče tudi hitro naučiti, jo uporabtjajo tako moški kot žen- ske. Točen datum treningov bodo objavili na spletni strani www, kravmaga-slovenia. com. Lovska tekmovanja v streljanju POSAVJE - Tudi letos so v Zvezi lovskih družin Posavja izvedli dve strelski ligi - tekmovanje v lovski in športni kombinaci- ji. Tekmovalo je 10 strelskih ekip in skupaj 42 strelcev. Med posamezniki je v lovski kombinaciji zmagal Boštjan Lipar iz Lovske družine Pišece pred Srečkom Kranjcem in Mar- janom Imper- lom, oba iz Lovske druži- ne Zabukovje, ki je bila naj- boljša ekipno. Najboljših pet strelcev se je uvrstilo na dr- žavno prven- stvo, kjer je posavska eki- pa osvojila 8. T~7~. '. TZ '. '. mesto med 14 Levo BostJan L'Par> drzavm prvak v ekipami Lipar 5treUanJu 2 risanico in posavski prvak v pa je postal 'ovs^' kombinaciji, desno Damjan Roiman, državni prvak Posav5^ prvak v sportni kombinaciji v streljanju z risanico. V športni kombinaciji je posavski pr- vak postal Damjan Rožman iz Lovske družine Pišece, drugi Mitja Zidanič iz Lovske družine Globoko, tretji pa Lipar. Eki- pno so bili najboljši strelci iz Lovske družine Globoko. Brežiški invalidi tudi dobri Sportniki BREŽICE - Člani Združenja gibalno oviranih invalidov Breii- ce so dosegU odlične rezultate na olfmpfjadf invalidov Slove- nije v Velenju. Športne igre so potekale v štirih disciplinah: streljanje z zračno puško, rusko kegljanje, pikado in ribolov. Brežičani so tekmovali v vseh štirih disciplinah in osvojili prvo mesto v ribolovu in pikadu, v streljanju z zračno puško in ruskem kegljanju pa tretje mesto. Skupaj je tekmova- lo 180 tekmovalcev. 25. oktobra, ob prazniku občine Breži- ce, bo združenje pripravilo tekmovanje v streljanju z zrač- no puško na strelišču Strelskega kluba Brežice. Brežiški karateisti na Japonskem BREŽICE - Trenerji karate kluba Brežice Peter Dirnbek, Franc Bajs, Velimir Jukič in Christian Kajtna so bili od 14. do 29. julija na strokovnem usposabljanju na Okinawi in Ja- ponski. Na Okinawi so znanje preverili z gostiteljem, oki- Skupinska slika treuesjev karate kluba btezite in okinawskega mojstra Yagija nawskim mojstrom Meitatsu Yagijem. Srečali so se z vrhun- skimi mojstri in spoznali tudi tradicionalne načine treniranja s pripomočki. Trenerji so doživeli veliko cast, saj so jim za- radi dolgoletnega sodelovanja z Rindo Rinjuku karate solo dodelili oštevilčene Rindo znake, ki jih podeljujejo le ča- stnim članom. Rovan obstal v kvalifikacijah Drugi posavski udeleženec olimpijade, skakalec ob palici Jure Rovan, je svoj nastop v kvalifikacijah končal na 32. mestu. Rovan, ki je nastopil poškodovan in je zato tek- moval s krajšim zaletom, je najprej dvakrat podrl letvi- co na 515 cm, nato pa tvegal in se v tretjem poskusu od- ločil za skok preko 530 cm, kar mu je tudi uspelo, na 545 cm pa ni šlo več. CT OBVESTILA_________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, stevilka 17, petek, 22. 8, 2008 V A I^t) I ^^ IVITOVMN« VW/U l'UDlid j^^J^^^y /rouvn Razmišljate o izobraževanju in učenju, o tern, kateri izobraževalni program vam je pisan na kožo? Z našo pomočjo boste ustrezen program lažje izbrali. Nudimo vam informiranje in svetovanje za izobraževanje: PO TELEFONU: 07/ 488 11 62 PO E-POŠTI: svetovalno.sredisce(5)lukrsko.si OSEBNO: v prostorih Ljudske univerze Krško, Dalmatinova 8, Krško IJIHJ Naložba v vašo priivodnost Off RAC1IO DMNO IINANC1RA EVROCSKA UNIIA VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO MEDANA 2008 - 12. FESTIVAL POEZIJE IN VINA JSKD - Območna izpostava Krško vabimo torek, 26. avgusta 2008, park pri Valvasorjevi knjižnici LITERARNI VEČER MEDANA PRED MEDANO ob 18.30 uri POLETNI GLASBENI VEČERI V PARKU D'PALINKABEND ob 19.30 uri Svoje pesmi bodo prebirali: MARCELLO POTOCCO (Slovenija) ROLAND ORCSIK (Madžarska) RUMEN LEONIDOV (Romunija) D'Palinka bend zasedajo: BOJAN DIMIC (pozavna) JANKO UR- ŠIČ ( pozavna) GREGOR COLNER (bariton) ALES MLAKAR (tuba) PRIMOŽ BEUC (diatonična harmonika) MITJAKUSELJ (tolkala) V primeru slabega vremena bo prireditev v Dvorani v parku. Vstopnine ni. Sgig FAKULTETA ZA^* ENERGETIKO HH|HflHHHHH|^H^HHRJ]fflQBfffflBHH|HHfl|HH|HHH|HflH ^^WJIkI k» M tYA IB Mi i^l BCi ¦.IIIJ H fCi Fi ¦ ¦ tvfXW 'HikS ^^M Kraj i/.\ajanja mlni-ga in i/redncga študija: Krško, Velcnje. Trujanjc studija: 3 Ida. Način i/vajanja Studija: nxini in i/rcdni. Xrv.üL.pTijMyni.j».lk;..ffMJQ..d9AJLQ.2M8 \ se ostalc informacijc dobitc na spletni strani: www.fe.uni-mb.si ali na tclcfonskjh Stevilkah 07-6202-216 (KrSko) in 03-8986-420 (Velenje). * Izvajamo nove evropsko primerUive bolonjske programe x veliko ixbirnosljo vsebin! * /j if i y Lf7Q^^g^^N M0TIM0 MJI^ac|lIB9,3FIU\) KONKURENCO K R š K o 0DLETA1999 www.radioenergy.si Vaše oglasno sporočilo v tern časopisu bo videlo yeckot 40.000 rednih bralk in bralcev! masktinß@gpsayje.jnfp aI^ pmsi« setn Hovo m\u\\i wwmv \\\v ^^^| fe/ INFORMATIVNI DAN W za vpis 2008/2009 H za visjesui5Ka prograina ^vi. siopnjaj I POSLOVNI SEKRETÄR in I EKONOMIST (računovodja, komercialist) I IZREDNI ŠTUDIJ - 2 leti ^Mf v torek. 2. septembra 2008. ob 16. uri. Sm Oruga prijava za vpis od 1. septembra 2008! Bm ¦ S InformacHe: ¦ II I f tel.: 07/39-33-268 ^kÄ. * § spletna stran: http://www.esnm-visja.si mercator ^ J 2>^ Hipermarket ^ ^ y ^ Brežice ^- Qa| Vsoboto, ^^t/t^C^ 30. avgusta 2008 ^ > y^^ ; Mercator Hipermarket Brežice praznuje 8. rojstni dan. V ta namen bomo nagradili vsakega 200-tega kupca s praktičnimi nagradami - med drugim bomo podarili tudi kolo. Pridite, veselo bo, saj vas bomo obdarili tudi Z Wl^V Meroator Hlpermarket Brežlce , .. . .. • \/ i I- •¦ ^^^^^^^^W Tovarniska 10, Brežice ti 07 499 26 50 dvojnimi pikami. Vabljeni! ^^^^r odprtoi od ponedeijka do «.böte, od 8. do 20. ure. nedelja, od 8. do 12. ure LSSSj Ekonomska L—3 in trgovska sola Brežice j ETrS vabi odrasle Brežice \ k vpisu v programe : Telefon: i 07 499 25 50 i 07 499 25 56 - prekvalifikacija trgovec ! 07 499 25 58 (tečajna oblika, ki traja 6-8 tednov in praksa) | Spletna stran: - ekonomsko-komercialni tehnik - PTI i WWW.etrs.si (dodatni 2 leti za phdobitev pete stopnje izobrazbe) i L : —: Izobraževanje odraslih HQH(^4 - ekonomski tehnik ^^ *> Prljave sprejemamo v tajništvu vsak dan od 8M do 13°°. Vpis v vse programe bo v septembru 2008. Informatlvnl dan bo 25.8.2008 ob 17°°. Informacije telefon 07 499 25 50 ali www.etrs.si. ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK časopis za pokrajtno Posavje Iztiaja od 15. decembra 1997 v Krikem. Izdaja 3a Zavod Neviodunum. UPRAVA Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 780 Telesaks: 07 49 05 781 E-poita: uprava®Dosav1e.lnfo Direktor: Silvester Mavsar Vodja skupnih sluzb: Katarina Požun UREDNIŠTVO Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 782 Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcltaffposavie.info Odgovorni urednik: Silvester Mavsar Glavni urednik: Peter Pavlovlč Novinarji uredniki: Marija Kalčič Mirtič, Martin Kerin, Bojana Mavsar, Peter Pavlovtč, Suzana Vahtarič Stalne sodelavke in sodelavcl: Tanja Grabhjan, Alenka Mtrt Iskra, Marusa Mavsar, Natja Jenko Suncid, Smllja Radi, Ljubo Motore TEHNIČNA EKIPA Matjai Mirt (prelom in priprava za tisk) Joie Macur, Andrej Pinterfč TRŽENJE IN PROMOCIJA Bojana Kunej, Maruša Mavsar, Vanja Božič Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-poita: marketinggposavie.tnfo PE DOPISNIŠTVO BREŽICE Vodja dopisništva: Marfja Kalčič Mtrtič Naslov: Cesta prvih borcev 17, Brežice (Mestni atrij) Telefon: 07 49 63 344 E-pošta: studto.breztcedPDOsavie.info NAVODILA IN PRAVIU Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji 02. na- ročniki. Nenaročenih prispevkov in fotograflj ne vračamo in ne honoriramo. Imetnik materialnih avtorskih pravic avtor- skih del v Posavskem obzorniku so Zavod Ne- viodunum ali avtorji, ki imajo 2 i2dajateljem sklenjene avtorske pogodbe, 2ato teh del ni dovoljeno reproducirati, distribuirati ali dru- gače uporabljati v trine namene brez ustre- znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe. NAROČILA Časopis je brezplačen. Poita Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Kriko, Brežice, Sevntca, Kostanjevica na Krki in Radeče. Fizične in pravnc osebe ga lahko naročijo tako, da nam sporočijo svoj naslov po poiti, e-pošti all faksu. Plačali bodo samo stroške pošiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 številk: naslovnikom v Slo- veniji 15 EUR, v Evropska uniji 30 EUR. PLAČILA IDza DOV: SI61220388 TRR pri banki SKB: SI03155-1086687920 TRR pri banki NLB: SI 02980-0254398083 Tisk: Delo d. d. - Tiikarsko srediiče, Ljubljana Naklada: 25.600 tzvodov Naslednja številka (18/2008) bo izšla v četrtek, 4. septembra 2008. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 27. avgust. 's 3 Posavski obzornik - leto XII, števitka 17, petek, 22, 8. 2008_______________________________________________________PROSTI CAS fl| NEGA OBRAZA I NEGA TELESA | MASAŽA I DEPILACIJA | PEDIKURA I PE Kozmetični salon R, NC Intermarket Bretice, tei: 041 566 863 ° x> DELOVNI ČAS I PDNEDELJEK, SREDA IN PETEK 1 3 - 2O | TDREK in ČETRTEK B -1 5, SOBDTA 9-14 3 Geslo križanke pošljite do četrtka 11.9.2008 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Kozmetični salon »R«, NC Intermarket, Tovarniška 10, 8250 Brežice Geslo 15/2008 številke: PRIJAZNO MODNO IN UGODNO Nagrade: Nagrajenci 15/08 številke: 1. nagrada: nega obraza za 1 osebo 1. Ana Pavlovič, Kocbekova 13, 8250 Brežice 2. nagrada: pedikura za 1 osebo 2. Darja Kozinc, Dol. Brezovo 26, 8283 Bianca 3. nagrada: masaža hrbta za 1 osebo 3. Irena Omejec, C. 4. julija 64, 8270 Krško Predstavili park Ipusa ob reki Savi SEVNICA - V dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu je potekala v četrtek, 14. avgusta, predsta- vitev idejnega projekta o ureditvi parka skulptur, pri postavitvi katerega bi sodelovali znani sevniški in boštanjski umetniki: Peter Vene, Rudi Stopar, Alojz Rak in morda še kdo. Park, poimenovan Ipusa, kar ie staro ime za reko Savo. bi kulturno in kiDarsko DODestril 14 kilometrov nasinov ob reki. Ideja o nastanku parka Ipusa je stara dobri dve leti. Rodi- la se je znanemu sevniškemu umetniku Rudiju Stopar- ju, ki je lahko samo še ne- močno opazoval spreminja- nja obrežja reke Save - reke, ob kateri in v kateri je pre- živel svoja najlepša otroška in najstniška leta in s kate- ro je povezano mnogo različ- nih zgodb in anekdot. Pogre- šal bo nekdanji zeleni breg reke Save, ki ob gradnji spo- dnje savskih hidroelektram izginja, zato je začel razmi- šljati, kako in s dm bi pope- stril »mrtvi« breg te mogoč- ne slovenske reke. Začel je izdelovati idejni osnutek - projekt za postavitev parka Ipusa. Park bi bil neke vrste krožna pot, turistična tran- sverzala ob Brega do Blan- ce in bi zajela tako desni kot levi breg, kjer bi približno 14 kilometrov nasipov kulturno in kiparsko uredili s posta- vitvijo različnih skulptur iz lesa - v ta namen se že ohra- njajo debla za skulpturo ob Rudi Stopar med predstavitvijo HE Bianca, kjer naj bi stala prva »Ko se sonce zjoče« v spomin vsem tragedijam na reki Savi. Ob skulpturah (vi- soke bi morale biti vsaj 5 me- trov ali več, da bi bil opazen njihov odsev v vodi, vsako leto pa bi izdelali vsaj eno) bi se na celotni trasi uredi- li mali amfiteatri za komor- ne, kultume in gospodarske prireditve v poletnih mese- cih. Sama postavitev parka ne predstavlja tako visoke finančne konstrukcije, da bi se je ne dalo izvesti, sta bili na predstavitvi prepričani I podžupanja Občine Sevnica, zadolžena za koordinacijo projektov v okviru družbenih dejavnosti Breda Drenek So- tosek in direktorica KŠTM-ja Petra Pozderec. Jana Mre- žar, predstavnica Občine Sevnica, je pojasnila, da se možnosti rešitve nastanka mestnega parka iščejo - tre- nutno je v fazi urejanja pri- stan Orehovo. Smilja Radi, foto: Petra Biderman Izžrebali potovanje v Tunizijo KRŠKO - Podjetje Av- ¦¦¦P^aE77r^HH^^^HH toline d.o.o. iz Kr- I^^^&J H^K^^^^H škega, ki se ukvarja ^BJ| VjM^ s prodajo avtomobi- ^VRNHL] \^KbM'' lov Citroen in Škoda, ^Bt aJ^Bi .I^TT! * servisno dejavnostjo ^|^t ^BjL ' .'¦* n,t' ne preglede, je od ^HMfc^Hfe2HHlKK9nL j — * -- O^r^QHotkoinnasra}enec dno lgro. V ign so-------------------------------------------.---------- lahko sodelovali vsi, ki so v času trajanja igre v podjetju opra- vili tehnični pregled, servisirali vozilo, kupili vozilo oz. kakšen drug prodajni artikel ter pravilno in popolno izpolnili nagradni kupon. Direktor podjetja Slavko Hotko je glavno nagrado, se- demdnevno potovanje za dve osebi v Tunizijo, izročil Srečku Gračnerju iz Krškega. Podjetje Avtoline se s takšnimi nagra- dnimi igrami želi zahvaliti svojim zvestim strankam za sodelo- vanje ter zaupanje in hkrati obljubljajo, da jih bodo nagraje- vali tudi v prihodnje. • Nermin Mujkanovič iz ZDA in Fate Sivac iz Podbočja, • Mario Pavkovič iz Jelenika in Ivanka Nosič iz Nemčije, • Goran Tratar iz Sevnice in Irena Luzar iz Novega mesta, • Alojz Vidmar iz Novega mesta in Sabina Mirtič z Libne, • Marko Mlakar iz Škocjana in Staša Matica iz Brežic, • Jure Klenovsek iz Lokavca in Damjana Novak iz Podgorja ob Sevnični, • Aleksander Grilc in Rozana Zalokar, oba z Dobrove, • Janez Kos z Mime in Anita Drčar iz Brezovice pri Mi mi, • Primož Kuselj iz Osredka pri Krmelju in Tina" Zupančič iz Podgorja pri Pišecah, • Mitja Petre in Maja Giovanetti, oba iz Krmelja, • Dejan Kink iz Krškega in Barbara Mežič iz Malega Podloga, • Samo Kovačič in Maja Bregar oba iz Stare Bučke, • Iztok Vidic in Suzana Mesojednik, oba iz Ljubljane, • Peter Račič z Viher in Kristina Ogorevc iz Pišec, • Matjaž Ferlan iz Stolovnika in Aleksandra Vilič iz Krškega, • Davor Lajkovič iz Pristave pri Leskovcu in Urška Meke iz Gorenje vasi, • Zvonimir Lavrič s Tolstega Vrha in Špela Nosan z Rateža, • Damijan Arh in Gesa Hoffmann, oba iz Nemčfje. ČESTITAMO! V Upravni enoti Sevnica je bilo v prvem polletju le- tošnjega leta 23 porok, v istem obdobju lani pa 20 porok. Na območju Uprav- ne enote Krško so skleni- li 43 porok, in sicer v Kr- škem 19, v Kostanjevici na Krki pa 24. V enakem ob- dobju leta 2007 so zabe- ležili 52 porok, od tega v Krškem 32 in v Kostanjevi- ci na Krki 20. Od januarja do julija je Upravna eno- ta Brežice v 2007 opravi- la 38 porok, v letošnjem istem obdobju pa je bilo sklenjenih že 65 porok. Oreng Fešta '08 KOSTANJEK PRI KRŠKEM V pe- tek in soboto, 29. in 30. avgu- sta, bo že peto leto zapored v Kostanjku pri Krškem pote- kal festival Oreng Fešta. Letos bo Oreng Fešta doživela ne- kaj sprememb s prenovljenim prvim dnevom festivala, ki bo obarvan z lokalno punk-hard- core sceno. Obiskovalci si bodo lahko na kraju dogodka posta- vili šotor in prespali v urejenem brezplačnem kamp prostoru. Drugi dan bo glavni koncert s skupino Zaklonišce prepeva, potekal bo spust s skiroji, ve- liko nagradnih in druiabnih iger, predvsem pa veliko vlož- kov posameznih sekcij društva Akd Pizdun. Po celotnem Po- savju bo organiziran avtobusni prevoz do Kostanjka. • Silvija Skrivalnik, Senovo deklico, • Petra Jalovec, Brežice dečka, • Stanka Vizier, Velika vas deklico, • Sonja Savnik, Gornji Lenart dečka, • Lidija Bratanič, Brežice - deklico, • Marinka Lesjak, Podsreda dečka, • Petra Mesojednik, Sevnica deklico, • Marta Štimec, Novo mesto dečka, • Ana Požgaj, Brežice - dečka, • Mateja Go lob, Radeče deklico, • Milanka Klenovsek, Sevnica dečka, • Sladana Brajdič, Brezje deklico, ^ • Vanja Jenko, Orešje - deklico, • Morina Sutkije, Sevnica - dečka, • Mateja Strnad, Poklek nad Blanco deklico, • Sabina Ferlin, Šedem dečka, • Dragica Ganc, Žurkov Dol - deklico, • Matejka Kelher, Silovec - deklico, • Natasa Brodnik Kržan, Globoko deklico, • Milanka Klenovsek, Sevnica dečka, • Tanja Kramžar, Šentjanž - dečka, • Rozalija Šplejt, Bistrica ob Sotli - deklico, • Janja Pšeničnik, Brezina dečka, • Karmen Osojnik, Podsreda dečka, • Nataffja Mustar Krajnc, Krško dečka, • Suzana Bizjak, Kremen dečka, • Darinka Motore, Žurkov ^ Dol deklico, • Natalija Geršak, Rožno deklico, • Tanja Mladkovič, Krška vas deklico, • Alenka Petretič, Kalce Naklo dečka, • Bojana Lesjak, Krmelj dečka, • Polonca Kantužer, Sevnica dečka, • Karmen Cerovšek, Sevnica dečka, "" • Arijana Toromanovič, Srednje Pijavško dečka, • Tatjana Hlava, Krško dečka, • Karmen Gorenc, Senovo - dečka • Sonja Oljačič, Gornji Lenart deklico, • Mojca Hribar, Gaberje pri Dobovi deklico, • Silvija Blaževič, Boštanj - dečka, • Izabela Seferovlč, Senovo - deklico, • Andreja Johanc, Rovišce dečka, • Sonja Cernelč, Lastnič deklico, • Tanja Žgalin, Krško - deklico, • Katarina Kukovičič Unetič, Krško dečka, • Marija Rak, Laze pri * Boštanju dečka, • Mateja Žarn Čepin, Leskovec pri Krškem * deklico, • Martina Rožman, Zgornja Pohanca - dečka. ČESTITAMO! ŠpOrt v Posavju JfOSUPJC fas 0 www nrÄ-jt. in»« rnvtm»' ¦ <•«¦ m iriu r^jofjc rumum ¦ ¦ ¦ Kflj OBVESTILA_________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 11. 8, 2008 ZAHVALA ALES LOGAR Mojih treh sončkov ni več. Borut, Maja in Aleš so odšli. Trenutek je pov- zročil, da je tudi Aleševa lučka uga- snila. Ostale so poti, ki pripovedujejo o njegovem delu, o njegovi srčnosti, msmamm^__mm ljubezni in upanju. Moje življenje se je popolnoma spremenilo. Toliko neiz- polnjenih želja in načrtov je ostalo... Ostali bodo v mo- jem srcu in mislih. Hvata vsem in vsakemu posebej, ki ste mi in mi še vedno pomagate prebroditi te težke dneve. Hvala za tople besede, cvetje, sveče, finančno pomoč... Žalujoča mama Berta Lo$ar Mercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal: 1. Mercator center Sevnica, Boštanj 80; 35,90 m2 - lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka, 29.08.2008 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokala". Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. SportvpS^^pofSrje^Hnr Prodam starejšo hišo 94 m2, v oko- lici Brežic, z gospodarskim poslo- pjem in stavbnim zemljiščem. Mo- žnost adaptacije ali novogradnje. Tel.: 031 352 570 (po 18. uri) Prodam stanovanjsko hišo v Ko- privnici pri Brestanici, 72 m2, 12.098 m2 zemljišča, elektri- ka, voda, tel. priključek. Cena 75.000 €. Tel.: 031 547 840 Prodam hišo v Ulici talcev 6 v Ra- dečah. Tel.: 040 628 518 Prodam 19 arov vinograda z zida- nico, primerno za vikend, in 3 ha pašnika na Pokleku nad Blanco. Tel.: 031 441 122 Prodam dvosobno stanovanje na mirni lokaciji v Brežicah. Tel.: 041 935 804 ROHR-BLITZ ^mmmjm^A^^m^^mm Podjetje ROHR-BLITZ d.o.o. zaposli delavce za delo ko- munalnih storitev na območju Slovenije, z dobrim plačilom. Ponujamo: • redno delovno razmerje • stimulativni osebni dohodek Pisne vloge s kratkim življe- njepisom pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: Rohr-Blitz d.o.o., Metni vrh 3, 8290 SEVNICA ali na E-mail: rohr-blitz@siol-net; Dodatne informacije na tel. št. 041 630 454 (g. Jazbec). Prodam vinograd s 400 trtami in vikendom, elektrika, asfalt, na lepi sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 07 495 9537 Prodam parcelo za nadomestno gradnjo hiše pri Leskovcu in hra- stove plohe, debeline 5 cm. Tel.: 041 793 067 Prodam VW Polo coupe, letnik 1995, prevoženih 116.000 km, rdeč, 2. lastnica. Tel.: 040 748 154 Prodam Škodo Octavio, 1.6, le- tnik 1998, prevoženih 123.000 km, 2. lastnik, lepo ohranjena, garažirana. Tel.: 051 694 837 Prodam Škodo Felicio LX 1.9 D, letnik 1997, prevoženih 142.000 km, bele barve, cena po dogovo- ru. Tel.: 051 392 915 Prodam Audi 80, letnik 1991, 1. lastnik, centralno zaklepanje, alarm, registriran do 03/2009. Tel.: 031 768 564 Prodam Daewoo Nexia, zelene metalik barve, 1.5 moto GTX, zelo ohranjena, registrirana do 23.02.2009, cena 850 €. Tel.: 040 183 295 Prodam registrirano Vespo 50 cm3, letnik 1989, 4 ročne pre- stave, el. vžig in vžig na pedal z montiranim radiokasetofonom. Cena 350 €. Tel.: 041 552 915 Prodam avto AX Caban, di- zel, letnik 1992, registriran do 15.12.2008, 38 kw, prevoženih 160.000 km, cena 500 €. Tel.: 040 982 599 Prodam VW Passat 1,9 TDI, letnik 2001, prevoženih 113.000 km, vsa oprema, srebrne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040 931 667 ^BßSßUi I*^^X> IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE www.dviznc-kosare.com 'VAN AVGUSTIN s.p., Golek 7 E-mail: avgustin.ivanf« siol.net 8270 KR*!«) - GSM: 041-555-271 mwk. \§ '^mUm ~^D mobilne dvižne ^Ri^nJL Lwmm^:^&?M KOŠAREVlSlNE DO 12,5m, mij_^ii'3Bpj'^\^^mjBk\ UPRAVLJANJE IN ¦HR^^^^^j^^HHH PREMIKANJE PO iBH^HHJJUHJjJi DELOVIŠČU. Prodam avto Alfa Romeo 33, 1.7 IE, letnik 1993, zelo ohranjen, garažiran, 1. lastnik. Tel.: 031 548 249 Prodam dekliško gorsko kolo, 24 col, cena 50 €. Tel.: 07 496 1585 Prodam 2 diatonični harmoniki, duri C, F, B in B, ES, AS, štajerki, specialne glasilke terate in basi turbo B. Tel.: 031 793 132 Prodam igrice za Playstation 2, vse original. Tel.: 031 393 409 Prodam synthesizer Yamaha PSR 340, skupaj s stojalom, primeren za začetnike. Tel.: 041 961 785 Prodam vgradni hladilnik Zanus- si Zl 2443, zamrzovalno oma- ro Coolstar, kombiniran štedilnik Gorenje, zamrzovalno skrinjo 124 1. Tel.: 07 492 7022 (po 15. uri) Prodam otroški voziček, star 8 mesecev, kot nov, otroško obleki- co od 0 - 7 mes., prsno črpalko Avent, cena 100 €. Tel.: 041 724 064 Prodam otroški voziček ABC de- sign, cena 60 €, in jajček baby comfort, cena 60 €. Lepo ohra- njeno, kot novo, okolica Brežic. Tel.: 031 470194 Prodam stiskalnico za grozdje (prešo) na kamen, staro 70 let, cena 300 €. Tel.: 041 644 663 Prodam nova bela aluminijasta ga- ražna vrata na daljinsko upravlja- nje, velikosti 250 x 215, in 3 leta staro spalnico. Tel.: 041 658 124 Prodam kostanjeva drva, metr- ska, ugodno. Tel.: 031 608 385 Prodam strešno kritino Bramac, cena po dogovoru. Tel.: 07 492 0440 Prodam 600-litrski hrastov sod za vino, malo rabljen. Tel.: 07 497 6092 Prodam pokončno zamrzovalno skrinjo in hladilnik, oba delujeta brezhibno. Tel.: 041 927 397 Prodam kotni regal z mizico in kavčem, računalniško mizo in ra- tan mizico s 4 sedeži, vse ohranje- no, kot novo. Tel.: 041 873 851 Prodam feferone za vlaganje, pol- pekoče - sladke. Tel.: 051 840 642 Prodam akumulator Vesna, 150 Ah, primeren za traktor ali večji obdelovalni stroj, v brezhibnem stanju, cena 70 €. Tel.: 041 565 089 Prodam večjo količino žganja - slivovke in sadjevca iz starinskih hrušk, ugodno. Tel.: 07 495 6545 Prodam večjo količino koruze v zrnju. Tel.: 07 496 3417 Prodam svež ružen fižol. Tel.: 07 492 0745 Prodam 3 črpalke za vodo VC- 105-ELKO, 3 KW, obnovljene, čr- pališče se je odstranilo. Tel.: 031 312 433 Prodam 1 tono ječmena. Tel.: 031 312 433 Prodam 4 jeklena platišča 185/65/14 in dve novi gumi M+S, leseno okno 140 x 140, cena po dogovoru. Tel.: 031 298 906 Prodam suha metrska drva. Tel.: 031 430 868 Prodam frezo IMT v dobrem sta- nju, gumijasta kolesa in motiki- ce. Tel.: 041 906 861 Prodam malo rabljen masiven kavč, ugodno. Tel.: 040 541 889 Prodam panoramsko steno 2390 x 2190, balkonska vrata 100 x 210, pet oken, vse novo, leseno. Ugo- dno. Tel.: 07495 7068 Prodam manjši sank (pult), malo rabljen, po simbolični ceni. Tel.: 041 869 576 Prodam PVC sode 220 I, s pokro- vom, primerni za živila (sadje, žita), cena 18 €/komad. Tel.: 040 295 521 Prodam oves in koruzo v zrnju. Tel.: 07 498 7843 Prodam cisterno inox 1500-litr- sko, staro eno leto, proizvajalec Zotell, cena 750 € oz. po dogovo- ru. Tel.: 041 664 254 Prodam lesen hram. Tel.: 040 796 835 OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA I - Nudlmo vatn nnvtt I za vaa najboljal Izgtod, I ka|tt zadovol|na ttranka I . In i« v««. I pri na« nlkoll nl odv*& jm ^^rts^^&Q \1LU\jMZERST\O, " ^ A\T0M\RKET, BAR, _____________RO€IV4 AVTOPRALWICA CKŽ 132 B, 8270 KRÄKO ^TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71. GSM: 041/697 839 t^\»*JR govbimm Pfv/waB | Af.-V. od O do 14 let ^^fff^t^ | De/. čas: odpon. do pet: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 -17.00 | KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO rAndrej Abram s.p., Rostoharjeva ulica 62a, 8270 Krško Tel.: 07/49 05 580, fax: 07/49 22 125, GSM: 041/611 877 - IZDELAVA IN OBNOVA OSTREŠIJ ^SŽ^Š^ - POLAGANJE VSEH VRST KRITIN/^ŠgSž- - STREŠNA OKNA /' J^&^ - KLEPARSKA DELA VK, Brezplačno svetovanje in izdelava predračuna f\ PREGLED CEVI 1\ ) $ TV KAMERO JJ ČIŠČENJE ODTOKOV, KANALIZACIJE IN POPRAVILA SANITÄR SISTEM d.o.o. gsm: 041671323 Hin NEPREMICN1NE IHHHHI POSREDOVANJE PRI NAK't I'l IN HHHHHU PRODAJI VSEH VRST NEPREMIČIN1N IHMH »ICS'\ tf°\ TA-BU POSRFDOVANJK 1. NKPHKMIČNINAMI, IIV^.F.NIRINC, D.O.O I InHHI is'ö'iiöoi \»«rr Pod HHiHUM 78, LJUBLJANA I mmmmmm\mmmmmm%m\vm m dvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata ^^**1'1'11*1'''*!*«!,^,^^^^ ,» .» PooblaSčeni zastopnlk: ^fc. r,,-fa|jW Robert Lajkovič s.p. JBp^BPP*1"" Veliki Podlog 1a I ¦•~H ¦MKtMMi|V'' 8273 Leskovec ,-, '• ¦«¦!; W ¦ Tel.: 07/49 77 090 a I Hm»k* m Gsm: 041/766 345 Posavski obzornik - leto XII, številka 17, petek, 22. 8, 2008__________________'______________________________________OBVESTILA ^j Prodam dvokrilna lesena garažna vrata v izmeri 200 x 110 cm in ku- hinjsko mizo 120 x 80 cm. Tel.: 031 334 240 Prodam hladilnik Gorenje 230 I (50 €) in hladilno skrinjo Gorenje 50 I (50 €). Tel.: 040 280 453 Prodam dvoprekatno skrinjo za refuzna žita ali koruzo, novo, 2 m2. Tel.: 07 818 0507 Prodam traktorski Cirkular z ni- hajno mizo za razrez metrskih drv, profesionalen, narejen v INO, in gumi voz. Tel.: 031 678 217 Prodam traktorski ličkalnik za koruzo in dvobrazni plug Batuje z dvema kompletoma novih leme- žev. Tel.: 041 795 807 Prodam ječmen in pšenično sla- mo v balah, kocke. Tel.: 07 496 7337 (zvečer) Prodam kovinski trofazni Cirkular z 20-metrskim podaljškom, cena 250 €. Kupim kosilnico BCS z acme motorjem. Tel.: 035 806 131 Prodam 4 okrogle bale slame ter kocke. Tel.: 051 869 010 Prodam stekleno jedilno mizo s šestimi stoli 1.60 x 0.90, stoli z rdeče-črnim naslonom. Tel.: 041 820 245 Prodam puhalnik za seno na ele- ktromotor ter 300-litrsko stiskal- nico za grozdje na vreteno ali hi- dravliko. Tel.: 041 288 330 Prodam hidravlično.vinogradnišk o stiskalnico 150 l, odlično ohra- njeno, cena po dogovoru. Tel.: 041 923 192 Prodam krmo in otavo v kockah ter mešano rdeče vino. Tel.: 031 397 434 Prodam prešo na kamen, še upo- rabno, in več zajcev za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 031 717 624 Prodam trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj. Tel.: 031 615 722 Prodam 2 hrastova soda po 3001, dobro ohranjena, in fiksno klimo, hlajenje in gretje, ugodno. Tel.: 07 496 5268 Prodam suhe hrastove plohe, euro palete in Opel Vectro 1.8 GT, letnik 1991, v celoti ali po de- lih. Tel.: 051 271464 Perutnina Rostohar - E Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da bo prodaja belih piščancev in rjavih jarkic 30. avgusta. Razprodaja letnih kokoši bo 20. septembra. _______ Tel: 031 621 522, 07 49 21 563 Perutnina Rostohar - E, Erika Rostohar i.p., Brege 1. 8273 Leskovoc pri Krikem Prodam pec na kurilno olje EMO 5, električni radiator in zajčjo pi- štolo. Tel.: 07 477 8069 Prodam mlado kozo srnaste pa- sme, mati odlična mlekarica, ugodno. Tel.: 031 839 237 Prodam 2 moška jagenjčka. Tel.: 031 876 668 Prodam 10 let staro kobilo haflin- ger z žrebetom. Tel.: 051 315 579 Prodam kravo simentalko, brejo 9 mesecev, staro 3 leta, pašna. Tel.: 07 495 6404 Prodam brejo telico, pasme RH. Tel.: 051 207 216 Prodam pujske, odojke, ličkalnik koruze ter hrastove plohe, cena po dogovoru. Tel.: 07 496 9140 Prodam telico, brejo 7 mesecev, simentalka. Tel.: 031 614 956 Prodam mlado pašno kravo si- mentalko - dojiljo, brejo 9 mese- cev. Tel.: 07 477 8214 Prodam rotweiler mladičke, oba starša doma, Ijubitelja otrok, cena 300 €. Tel.: 040 637 453 Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev. Tel.: 051 314 418 Prodam odojke, težke 25 kg. Tel.: 040 538 496 Prodam 2 bikca, črno bela, stara 20 dni. Tel.: 07 818 8079 Prodam odojke 25 30 kg in svinjo, težko 200 kg. Tel.: 040 538 496 Prodam 8 odojkov 25 kg in dve svinji 120 kg. Tel.: 031 492 837 Prodam telico, brejo 7 mesecev, pasme RH. Tel.: 051 207 216 Prodam teličko in bikca simen- talca, stara dva tedna. Tel.: 031 486 076 Prodam bursko križano kozico in dva burska rodovniška kozliča ter rastlinjak dimenzije 2 x 2,2 m. Tel.: 041 328 032 Prodam bikce, črno bele, stare 7 do 28 dni. Tel.: 031 868 337 Prodam burskega kozla, starega 5 mesecev, A kontrola rodovnika, cena 80 €. Tel.: 031 585 364 Prodam 400 litrov bizeljskega belega vina - mešano, z uradno oceno 16,2, možna tudi menjava zadrva. Tel.: 07 496 1567 Prodam belo vino, mešano ri- zling, plavec, kraljevina - vrhun- sko. Tel.: 031 466 504 Prodam vino cviček in domače žganje. Tel.: 041 463 254 Prodam vino cviček, do 50 litrov je cena 1 €/l, nad 50 litrov pa 0,80 €/ I. Tel.: 031 248 168 Prodam kvaliteten cviček, ugo- dno. Tel.: 031 704 017 Prodam belo in rdeče vino, mo- dro frankinjo ter enovrstni silo- kombajn. Tel.: 031 305 839 Prodam kakovostno rdeče vino, cena 0,90 €/liter. Tel.: 07 497 9883 Prodam kvalitetno belo in rdeče vino, mešano z modro frankinjo. Cena 1 €/liter, večje količine pri- peljem. Tel.: 041 720 308 Prodam vino modra frankinja in mešano rdeče in belo ter prašiče, težke od 25 do 30 kg. Tel.: 031 858 594 Prodam rdeče namizno vino, grozdje modro frankinjo in ža- metno črnino, cena po dogovoru. Tel.: 031 558 852 Prodam tri moške kozje mladi- če, težke cca. 23 kg, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Cena po dogovoru. Tel.: 041 231 451 Kupim majhen bivalni vikend ali zidanico, v roku 6 mesecev, Šen- tjanž z okolico. Tel.: 031 318 416 Kupim slamoreznico in drva. Tel.: 031 255 050 Kupim zazidljivo parcelo v okoli- ci Krškega (Sremič, Trška gora...), lahko tudi starejša hiša. Tel.: 041 683 315 KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 22. avgustom in 9. septembrom Petek, 22. 8. • od 7.00 do 13.00 v OS Krmelj: krvodajalska akcija • ob 11.00 na Ljubljanski cesti 5 v Kostanjevici na Krki: odkri- tje spominske plošče na Jevnikovi nisi • od 14.00 do 19.00 na gradu Sevnica: odprta likovna kolo- nija Arspekta • ob 17.00 v Kultumo mladinskem domu na Lukovcu: ustvar- jalna delavnica za otroke • ob 18.00 v Kulturnem domu na Blanci: svečana seja ob 80- letnici delovanja PGD Bianca • od 19.00 do 20.00 na igrišču OŠ Kostanjevica na Krki: špor- tne delavnice • ob 21.00 v parku in klubu MC Brežice: medkultumi večer - Španija & letni kino v Atriju • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): večer animiranega filma • ob 21.00 na Svibnem (Radeče): KreArt - koncert skupine Beneški fantje Sobota, 23. 8. • ob 9.00 na bazenu Brestanica: Poletni športni vikendi - tur- nir Zvezda • od 9.00 do 19.00 na gradu Sevnica: odprta likovna koloni- ja Arspekta • ob 13.00 na gradu Sevnica - Lutrovska klet: kontrolna toč- ka kolesarske karavane Rekreatur 2008 • od 13.00 dalje na Blanci: prireditve v počastitev 80-letni- ce PGD Bianca: ob 13.00 pokalno tekmovanje gasilskih enot pri hladilnici na Blanci, ob 15.30 samostojni koncert Godbe Blanški vinogradniki z mažoretkami, ob 16.30 prevzem in blagoslov gasilskega vozila in motorne črpalke ter razglasi- tev rezultatov pokalnega tekmovanja GZ Sevnica, ob 18.00 veselica s srečelovom in ansamblom Jerneja Kolarja • ob 14.00 pred Lamutovim likovnim salonom v Kostanjevici na Krki: razvitje prapora Gorjanske konjenice • ob 16.00 pred gasilskim domom v Šentlenartu: svečani pre- vzem nove gasilske avtocisterne • ob 17.00 na igrišču Šajspoh v starem Krškem: Rock mara- ton 2008 • ob 18.00 v večnamenskem domu v Pišecah: svečana seja ob 100-letnici PGD Pišece • ob 19.00 nacradu Sevnica: komedija „Prigode iz ambulante" • ob 20.00 v Šentjanžu: Šent_Rock_Janž_08 • ob 20.30 v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Ja- kac v Kostanjevici na Krki: koncert Tamara ObrovacTranshi- stria ensemble & Epoque Quartet • ob 21.00 na Svibnem (Radeče): KreArt - koncert Igorja Be- zgeta in 3K Orkestra • ob 21.00 v klubu MC Brežice: fotografska razstava Tomaža Gnusa "Ribice", ob 21.30 koncert skupine DeLight Nedelja, 24. 8. • na travnatem igrišču v Globokem: nogometni turnir na travi Ponedeljek, 25. 8. • od 9.00 do 13.00 v parku ob Valvasorjevi knjižnici Krško: ustvarjalne delavnice in športne igre • ob 19.30 na gradu Rajhenburg v Brestanici: renesančni večer - koncert skupine Alta Capella Carniola Torek, 26. 8. • ob 18.30 v parku pri Valvasorjevi knjižnici: literarm ve- čer Medana pred Medano, ob 19.30 poletni glasbeni večer v parku - D'Palinka bend Četrtek, 28. 8. • ob 20.00 v galeriji na gradu Sevnica: odprtje razstave li- kovne kolonije Arspekta 9 Petek, 29. 8. • ob 16.00 v MC Brežice: zaključna prireditev in predstavi- tev rezultatov tabora za Zoisove štipendiste • zvečer na gradu Sevnica: Grand Rock Sevnica • ob 19.00 v Kostanjku pri Krškem: tradicionalni festival Oreng Fešta 08 • ob 19.00 na bazenu Brestanica: žur za mlade do 18 let • ob 21.00 v centru Sevnice: kitariada starih bendov Sobota, 30. 8. • ob 11.00 na športnem igrišču pri Občini Krško: 5. sreča- nje upokojencev pokrajine Posavje slavnostni govornik župan Franc Bogovič, pozdravni govor predsednice ZUS dr. Mateje Kožuh Novak, kulturni program, družabno sreča- nje z glasbo • ob 16.00 v Kostanjku pri Krškem: tradicionalni festival Oreng Fešta 08 • ob 17.00 izpred OŠ Kostanjevica na Krki: pohod do Kosta- njeviške jame in zaključni piknik • ob 17.00 v Pišecah: dan gasilcev Gasilske zveze Brežice • ob 19.30 na gradu Rajhenburg: koncert zasedbe KUD Slo- venija • zvečer na gradu Sevnica: Grand Rock Sevnica Nedelja, 31. 8. • ob 10.00 na Glavnem trgu v Sevnici: 17. skok na Lisco - gorska rekreativna kolesarska dirka Če želite vpisati dogodek na koledar spletne$a portala www.posavie.info in v rubriko Kam v Posavju, nam pisite na: redakciia@>Dosavie.info Kupim kosilnico Muta z okroglim priklopom in prodam 5 brejih ovc. Tel.: 041 970 625 Oddam garsonjero v Krškem, za daljše obdobje, Tel.: 07 492 7121 Oddam urejen vinograd 460 trt, na sončni legi, 5 km iz Boštanja. Tel.: 040 202 694 Oddam hišo v bližini Radeč, mlaj- ši upokojenki, nekadilki, z vese- Ijem do vrta. Placate samo redne stroške, najemnine ni. Tel.: 031 410 432 ali 01 518 4427 Oddam poslovni prostor v starem mestnem jedru Brežic, poleg sodi- šča, dva prostora 30 in 20 m?, od 1. oktobra dalje. Tel.: 07 496 1298 ISčemo zanesljivo čistilko za 1 x tedensko čiščenje stanovanj- ske hiše v Sevnici. Dobro plačilo. Tel.: 041 630 454 Iščem hišo ali dvosobno stanova- nje v Brežicah ali okolica Brežic do 30 km. Sem upokojenec. Tel.: 031 730 453 Prosim, če mi kdo podari razte- gljiv kavč, omaro, regal, tepihe, hladilnik, lestenec in peskovnik hiško. Tel.: 031 526 835 Prosim, če mi kdo podari dobre zunanje ali notranje ploščice, tlakovce in podobno, bi z vese- Ijem vzel, sem invalidski upoko- jenec iz okolice Sevnice. Hvala. Tel.: 041 923 785 Iščem enosobno stanovanje v Kr- škem, nujno. Tel.: 040 232 407 Stiki: 39-letni fant išce dekle mamico 1. otroka, staro do 37 let, z željo po resni zvezi. Tel.: 041 985 309 Stiki: 58-letni moški, upokoje- nec, iščem žensko, ki bi prišla ži- vet k meni, stara od 30 55 let. Tel.: 041 314 508 Stiki: 53-letna, razočarana teh- tnica želi spoznati dobrosrčnega partnerja, ki ceni zvestobo. Samo resne ponudbe. Tel.: 040 610 637 Stiki: 44-letni očka želi spozna- ti dekle ali mamico iz Brežic, Kr- škega ali Sevnice, po možnosti s kmetijo, staro od 35 do 50 let. Tel.: 041 569 184 _i_^_^B_^_^_B_H_H__ BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fizična oseba, izključno preko ob- javljenega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne na- mene. Vsak bralec lahko objavi v po- »amezni stevilki praviloma le po en oglas. Za ponovno objavo mora na- ročnik ponovno poslati naročHo, ven- dar bomo oglas z isto vsebino objavili lajveč dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana či- tljivo in s TISKANIMI ČRKAMI. Oglas mora biti napisan v slovenskem jezi- ku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridr- : KUPON ZA BREZPLACNI AAALI OGLAS DO 20 BESED : • * * Vsebina oglasa:______________________.___________________________________ ', • * •_______________________________,______,___________----------- .------------- .. . .----------------___________________—- . .-----------------.-----¦------------------------------------------ ' • < • ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________.---------------------------------------------------------------------------------------- * l Telefon:____________________Podpis: ---------------------------------------------- : I /\1 PQSAVSKi t ~WT strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! ', »Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo._____________ . lime in priimek:________________.________________________________________ < lUlica, kraj: ________________________________________________________ ! •Pošta:_____________________Kontaktni telefon: ________________________ '•Xi........................................ žujemo si pravico spremembe vsebi- ; ne in zavmitve oglasa. Za resntčnost in verodostojnost objavljenih oglasov i odgovarja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- [ denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno ^ ! (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. čtena določa, da je naroč- | nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- [ ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ', ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa [ jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu ur«d_istva. ', Naročila malih oglasov sprejemamo ^ > najkasneje tri dni pred objavo, t.j. | vsak ponedeljek pred izidom časo- » pisa, na naslovu: Posavski obzornik, ; Trg M. Gubca 3, 8270 Krsko. ^ ZADNJASTRAN________________________________'________________Posavski obzornik - leto XII, stevilka 17, petek, 22. 8. 2008 S kladivom na vrh Oliinpa BREŽICE - Sprejem, ki ga je Občina Brežice pripravila za olimpijskega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa, je postavnega Brežičana po rodu iz Presladola, ki le redko pokaže svoja čustva, tokrat ven- darle malce „zamajal". „Kar so mi pripravili, je fenomenalno. Že lani (ob vrnitvi s svetovnega prven- stva z Osake, kjer je osvojil srebro, op. p.) je bilo lepo, zdaj pa je še lepse. Veliko mi pomeni, da so ljudje z mano, ker vse skupaj ne bi imelo smisla, če ne bi nihče dihal z mano," je na novinarski konfe- renci po sprejemu povedal Kozmus. Primož Kozmus, ze 15 let član Atletskega kluba Fit Bre- žice, je v nedeljskem fina- lu meta kladiva, kamor se je uvrstil po uspešno opra- vljenih kvalifikacijah, v vseh šestih poskusih kladivo vr- gel prek 80-metrske znam- ke, tekmece pa je dotolkel z drugim metom, ki je kljub ne najboljši tehnični izvedbi me- ril 82,02 metra. Na koncu sta mu roko stisnila tudi Beloru- sa Vadim Devjatjovski (81,61 m) in Ivan Tihon (81,51 m), ki sta se morala zadovoljiti s srebrom in bronom, v Pekingu pa je prvič v zgodovini olim- pijskih atletskih tekmovanj zadonela slovenska himna. „Občutki po sami kolajni niso bili nekaj fascinantnega, zdaj šele prihajajo za mano," je Ozračje ob čakanju na prihod olimpijskega prvaka so osrevali stevilni glasbeni in plesni izvajalci: Splash the toilet, rokometna plesna skupina Čebelca, Marjači, Akrobatik breakers, Brežiški flosarji, Ansambel Gasperji, Slovenski zvoki, Ansambel Majolka (na fotografiji), ločki in kapelski pihalni orkester, Rebeka Dremelj in Nuša Derenda, s kateroje Primoz zapel Zdravljico. Dobrodošlico in čestitke so zlatemu Kozmusu izre- kli župan Ivan Molan, mi- nister Andrej Vizjak, ki si je njegov nastop v Pekin- gu ogledal v živo, pa tudi predsednik vlade Janez Janša z zaročenko Urško Bačovnik. Svoje so seve- da pristavili še predstav- niki sponzorjev. po vrnitvi v domace Brezi- ce povedal olimpijski prvak, ki se skupaj s trenerjem Vla- dom Kevom ni pozabil zahva- liti svojim sponzorjem (gene- ralni sponzor Gen energija, poleg pa še Geoplin, Tovarna zdravil Krka in Mobitel), ma- tičnemu atletskemu klubu, ki ga vodi neutrudni Polde Ro- van, Atletski zvezi Slovenije, pa tudi gospodarskemu mini- stru mag. Andreju Vizjaku, Vlado Kevo, Primož Kozmus in Polde Rovan na novinarski konferenci po sprejemu______________ ki je „pomagal, ko smo bili na dnu, in to cenim". „Zdaj gre- mo dalje, ne bomo se usta- vili. Kolajna je res pika na i, vendar nas čakajo novi izzivi, predvsem svetovni rekord do leta 2012," je Primož svoj po- gled že usmeril v prihodnost. „Primož je prišel, vrgel in zmagal. S tern se je defini- tivno vpisal v zgodovino slo- venske, še posebej brežiške atletike. Višje od tu ne gre," je občutke po velikem uspe- hu strnil Kevo. „Danes smo na vrhu Olimpa, toda bodimo re- alni - Primož bo kdaj pa kdaj tudi padel, ne bo vedno zma- govalec, toda okolica, ki ga ceni, bo tudi takrat z njim. Največ nam pomeni, da ste zraven in da cenite naše re- zultate," je še dodal Kevo ter se zahvalil tudi ženi Luciji, da je prenašala njegovo odso- tnost - letos kar 150 dni izven Brežic. Dvojec Kozmus - Kevo si je vzel teden dni za sponzor- ske, medijske in druge ob- EJ Mestni atrij Brežice KISS Mestni atrij Brežice vabi na še eno prijetno poletno druženje ob glasbi skupine ZADNJI TAXI v sredo, 27. avgusta 2008, ob 20.30 Skupina Zadnji Taxi je slovenska ambientalna ekipa, ki igra avtorsko glasbo vseh žanrov. Njene značilnosti so odlična izvedba v živo, kvalitetna besedila in pro- gram, ki publike ne pusti ravnodušne. Zadnji Taxi domuje v Kočevju in deluje od leta 2002. Je družabna in glasbena točka, kjer se zbira in deluje vse, kar ima željo po muziciranju in druženju, v tem koncu Slovenije. Trenutno deluje v zasedbi: Pri- moz Velikonja - bobni, Miha Gorše - klaviature, Nejc Viher - bas. Martin Lunder - kitara, Roman Zupančič - kitara, vokal. VABLJENI! VSTOPNINE NI! Primoževih 82,02 m peti rezultat v zgodovini OI Primožev rezultat v finalu (82,02 m) se morda komu niti ne zdi tako zelo vr- hunski in tudi sam ni pri- čakoval, da bo takšna da- Ijava zadostovala za zlato medalja. Vendar pa po- gled v olimpijsko statisti- ko pokaže, da bi takšen rezultat prav na vsaki olimpijadi doslej zadosto- val za medaljo, le trikrat pa ne bi bil dovolj za zla- to: pred 20 leti v Seulu bi bil dovolj »le« za bron, saj sta najboljša metalca kla- diva v zgodovini, Rus Ser- gej Litvinov in Ukrajinec Jurij Sedih, oba seveda za Sovjetsko zvezo, takrat vrgla 84,40 in 83,76 me- trov daleč. Poleg omenje- nih dveh »supermetalcev« kladiva sta dlje od Kozmu- sa na olimpijadi kladivo vrgla le še Tadžikistanec v dresu reprezentance Sku- pnosti neodvisnih držav Andrej Abduvatijev v Bar- celoni leta 1992 (82,54 m) in Japonec Koji Murofuši pred štirimi leti v Atenah (82,91 m). Zanimivo je tudi, da Koz- mus ni prvi z olimpijsko medaljo v metu kladiva z območja bivše Jugoslavi- je, saj je leta 1948 v Lon- donu srebro osvojil Hrvat Ivan Gubijan. veznosti, nato pa načrtujeta umik iz Brežic in priprave na zaključek sezone, predvserr na finale Grand Prixa, pe tudi na že 24. po vrsti atlet ski miting v Brežicah, ki be 10. septembra. Peter Pavlovii Pogled s tribun osrednje%a olimpijskega stadiona na tekmovališče v metu kladiva, kot $a je v objektiv ujela skupina posavskih navijalev Primoza Kozmusa. Pozdrav navijačem pred začetkom finala Rezultati v metu kladiva v kitajski pisavi. Ob St. 1 je zasvetilo ime Primoz Kozmus._______________________ ^TosavsKi obzorlH^^aTOfu^cCTTd^* pri vas doma. Na spletu že v sredo! B Grant) M ROCK I sevnica^ petek 29.08.2008 BIG FOOT MAMA HLADNO PIVO RES NULLIUS ¦ OVERFLOW NO RULES - MEANLESS ^ LOJZESLAK sobota 30.08.2008 ¦"SIDDHARTA ^ URBAN & 4 ^^GATUZO - HOLDER CARINA - JEZUS OSEBNO