Filozofski vestnik Letnik/Volume XXI • Številka/Number 1 • 2000 • 7-23 KAROLINŠKA »EVROPA«? Prispevek k zgodovini evropske ideje TOMAŽ MASTNAK Današnje »združevanje Evrope« je, poleg vsega drugega, tudi veliko ideološ- ko podjeye. Del ideološkega posla, ki se odvija pred našimi očmi, pa ga pogo- sto ne vidimo, j e obdelava zgodovine. Primerno obdelana zgodovina je na- mreč del tistega veziva, ki naj bi pomagalo sodobno »združeno Evropo« drža- ti skupaj. Ena plat prikrajanja zgodovine političnemu projektu, ki se mu reče evropsko združevanje, j e brisanje zgodovinskega spomina: ta projekt naj bi bil nekaj povsem novega.1 Druga plat je ukoreninjanje »Evrope« čim dlje v preteklosti. Tisto, na kar smo navajeni spontano pomisliti, ko slišimo besedo Evropa, naj bi bilo malone večno, saj naj bi prihajalo k nam že iz predzgodo- vine.2 Kar preskromno bi torej lahko bilo širiti prepričanje, d a j e naša »Evro- pa« zrasla iz antične Grčije, oziroma da je bila stara Grčija zibelka nekakšnega »evropskega duha«. Manj ambiciozen, nikakor pa ne nepomemben, med to- vrstnimi ideološkimi konstrukti j e tisti, ki postavlja za predhodnika današnje »združene Evrope« karolinško cesarstvo. Temu je posvečen ta prispevek. V strokovni literaturi in političnih razpravah naletimo na mnenja, d a j e ne le obstajala »karolinška Evropa«, marveč tudi, da j e bila ta domnevna »ka- rolinška Evropa« nič manj kot »prva Evropa«. Karolingi naj bi bili utemeljite- lji »Evrope«, družina, ki j e skovala Evropo.3 Pod vodstvom Karla Velikega, pravijo, j e bila »na Zahodu prižgana evropska ideja«.4 Združevanje Evrope v 1 Cf. Tomaž Mastnak, Evropa: med evolucijo in evtanazijo (Ljubljana: Studia humanitatis, 1998), 14. 2Jacques Le Goff, urednikov predgovor k zbirki »Oblikovanje Evrope« (Oxford: Black- well; Pariz: Seuil; München: Beck; Bari: Laterza; Barcelona: Critica). 3 Cf. C. Delisle Burns, The First Europe: A Study of the Establishment of Medieval Christendom, A. D. 400-800 (London: George Allen & Unwin, 1947); Pierre Riehe, The Carolingians: A Family Who Forged Europe, prev. M. I. Allen (Univ. of Pennsylvania Press: Philadelphia, 1993). 4 Gerd Tellenbach, »Von der Tradition des fränkischen Reiches in der deutschen und französischen Geschichte des Hohen Mittelalters«, v Der Vertrag von Verdun 843: Neun Aufsätze zur Begründung der europäischen Völker- und Staatenwelt, ur. Th. Mayer (Leipzig: Koehler & Amelang, 1943), 181. T O M A Ž M A S I NAK našem času spremljajo mnenja, d a j e bila politika Karla Velikega »koren ideje evropske skupnosti«.5 Njegova cesarska krona naj bi simbolizirala »evropsko enotnost«,6 njegovo okronanje za cesaija na božični dan leta 800 pa naj bi bilo »rojstni dan gospe 'Evrope'«.7 Koga bi presenetilo, da dedič svetega rim- skega cesarstva in po lastnem prepričanju velik Evropejec vidi v karolinškem cesarstvu »združeno Evropo izpred tisoč let«? Karel Veliki j e zanj »Evropejec v najresničnejšem pomenu besede«, čigar delovanje j e imelo za cilj »ustvari- tev Evrope«. Frankovski kralj in cesar se kaže kot »vzor« evropskega združeva- nja in kot lik, ki »integrira« »našo skupno zgodovino«.8 Evropska ekonomska skupnost - enotno evropsko tržišče, vzpostavljeno v 50. letih prejšnjega stolet- ja - se je v resnici bolj ali manj ujemala z ozemlji, ki so bila pod karolinško oblastjo, meje nekdanjega cesarstva pa so dejansko več kot enkrat določale evropsko geopolitiko, ne nazadnje v naših časih. Priljubljenost karolinškega cesarstva kot predhodnika in obenem vzora današnjega »združevanja Evrope« j e velika. Vendar niti mnenja, kakršna sem citiral, niti možno prepoznavanje obrisov karolinškega cesarstva v naši sodob- ni evropski povezovalni politiki ne dovoljujejo brez zadržkov sklepati na de- janski obstoj »evropske ideje« ali »združene Evrope« v zgodnjem srednjem veku. Takšna mnenja seveda vsaj nekaj povejo o dandanašnjem »združevanju Evrope«, o karolinškem cesarstvu pa kaj malo relevantnega. To cesarstvo j e bilo predevropsko. Evropa, odkar se je oblikovala kot politična skupnost (to- rej kot entiteta, na katero mislimo, ko govorimo o »Evropi«), pa j e pokaro- linška. Koje nastajala, se tisti, ki so jo oblikovali, niso sklicevali na Karolinge.9 Dejstvo pa je, da j e beseda Evropa veliko starejša od politične skupnosti, ki j o poznamo pod tem imenom. In dejstvo j e tudi, da so to besedo v času karolinš- kega cesarstva na latinskem zahodu uporabljali pogosteje, kot poprej (in tudi pogosteje, kot v nekaj stoletjih, ki so sledila zatonu zahodnega cesarstva). Se več, prav v karolinškem cesarstvu naj bi beseda Evropa prvič pridobila politič- ne konotacije ali celo postala politični pojem. Takšno mnenje j e prisotno zlasti v nemškem zgodovinopisju, odkar se je med obema tako imenovanima svetovnima vojnama začelo zanimati za »idejo Evrope«,10 vendar ni splošno 5 Günther Gehl in Mathilde Reichertz, »Vorwort«, v Die Karolinger als Stammväter Euro- pas, ur. G. Gehl in M. Reichertz (Weimar: Rita Dadder, 1995), 9. 6J . Fleckstein, cit. ibid. 7 Paul Koschaker, Europa und das römische Recht (München: Biederstein, 1947), 6. 8 Otto Habsburg, Idee Europa: Angebot der Freiheit (München in Dunaj: Herlod, 1976), 19-22. ,J Gl. Mastnak, Evropa, 3. pogl. 10 Cf. Marian Henryk Serejski, Ideajednošci karolinskej: Studium nad genezq wspölnoty euro- pejskiej w srednowieczu, Rozpravy historyczne towarzystwa naukowego warszawskiego 12 (1937), fasc. 3, 89, 91; Edmund E. Stengel, »Kaisertitel und Suveränitätsidee: Studien zur 8 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « sprejeto. »Zavest o Evropi«, brez katere »Evropa« ne more delovati kot politi- čen pojem, se j e med zahodnimi ljudstvi pojavila šele, ko sta karolinško in tudi otonsko cesarstvo že dolgo bili preteklost.11 V karolinškem obdobju »Evro- pa« še nikakor ni bila »običajen pojem«.12 »Na začetku naše zgodovine,« je na simpoziju, posvečenem preizpraševanju enačbe med »rojstvom Evrope« in karolinško Evropo, argumnentiral ugleden nemški medievalist, »stoji [...] 'za- hodno ' cesarstvo, ne pa 'evropsko', četudi so Karla Velikega v njegovem času opevali kot Europae ... apex, pater Europae ali Europae veneranda pharus«. Opo- zoril je , da ima v nemškem jeziku beseda »Evropa« značilen odtenek, ki »pri mnogih sproži zadržek pred tem, da bi jo uporabljalli že za karolinški čas.«13 S prikazom uporabe besede Evropa v karolinškem obdobju želim poka- zati, kako utemeljene ali neutemeljene so trditve, d a j e takrat beseda Evropa delovala kot politični pojem, ali d a j e kar obstajala »Evropa«. 1. Karolingi: od »kraljestva Evrope« do »ljudstev in plemen Evrope« Uporaba besede Evropa za označevanje dežel pod karolinško vladavino j e bila povezana z ozemeljsko širitvijo frankovskega kraljestva. Po zmagah nad Lombardi, Saši, Frizijci, Bavarci, Vendi in Avari je oblast Karla Velikega segala od Francie, osrednjega frankovskega ozemlja, proti severu do Labe, na vzhod do Ogrske ter n a j u g do Istre in Dalmacije. V 60. letih 8. stol. naj bi se pojavila Vorgeschichte des modernen Staatsbegriffs«, Deutsches Archiv für Geschichte des Mittelalters 3 (1939), št. 1, 25; Franz Dölger, »Europas Gestaltung im Spiegel der fränkisch-byzanti- nischen Auseinandersetzung des 9. Jahrhunderts«, v Der Vertrag von Verdun, 203; Jürgen Fischer, Orlens - Occidens-Europa: Begriff und Gedanke »Europa« in der späten Antike und im frühen Mittelalter (Wiesbaden: Franz Steiner, 1957 [v nadaljevanju: Fischer]); Heinz Goll- witzer, Europabild und Europagedanke: Beiträge zur deutschen Geistesgeschichte des 18. und 19. Jahrhunderts, 2. izd (München: Beck, 1964), 27-28; Herfried Münkler, »Europa als poli- tische Idee: Ideengeschichtliche Facetten des Europabegriffs und deren aktuelle Bedeu- tung«, Leviathan 19 (1991), št. 4, 530; Heinrich Fichtenau, TheCarolingianEmpire, prev. P. Münz (Toronto: Univ. of Toronto Press v sodelovanju z Medieval Academy of America, 1978), 64; Francis Oakley, The Crucial Centuries: The MediaevalExperience (London: Terra Nova, 1979), 29. 11 Raffaello Morghen, Medioevo cristiano (Bari: Laterza, 1987), 328 op. 5. Avtor postavlja vznik te »conscienza dell 'Europa« v 12. stol. kot »klasično stoletje križarskih vojn« (ibid., 81), kar pa j e tudi za kaki dve stoletji preuranjeno. 12 Klaus Herbers, Leo IV. und das Papsttum in der Mitte des 9. Jahrhunderts: Möglichkeiten und Grenzen päpstlicher Herrschaft in der späten Karolingerzeit, Päpste und Papsttum 27 (Stutt- gart: Anton Hiersemann, 1996), 307. 13 Horst Fuhrmann, »Das Papsttum und das kirchliche Leben im Frankreich«, v Nascita dell'Europa ed Europa carolingia: un'equazione da verificare, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 27 (Spoleto: Presso la sede del Centro, 1981), 419-20. 9 T O M A Ž M A S I NAK zamisel, d a j e »Evropa« beseda, s kateroje mogoče zajeti vsa ta raznolika pod- ložna ljudstva in dežele.14 Življenje sv. Lamberta, napisano v 8. stol., j e že na majordoma Pipina II. gledalo kot na vladarja, ki je vladal »nad večino dežel in mest, ki ležijo v Evropi [Eoruppe]«.Vj Kmalu po uspešnem vojaškem pohodu proti Lombardom je Cathwulf slavil Karla Velikega kot moža, ki ga j e Bog povzdignil za vladarja »kraljestva Evrope«, regnurn Europae.16 Toda kaj j e bilo to »kraljestvo Evrope«? Kot kralj po milosti božjije Karel Veliki vladal nad »vesoljno cerkvijo«, se pravi nad entiteto, kije predstavljala najširšo družbeno skupnost vseh vernih, nad enotnim mističnim telesom, k i j e obsegalo tako kleriške kot laiške druž- bene redove, tako cesarstvo kot vidno cerkev, časno in duhovno oblast.17 Ker je Karel Veliki tako vladal nad »kraljestvom svete cerkve«,18 j e bilo njegovo »kraljestvo Evrope« izrazito versko obarvano. Zato je videti utemeljen sklep, d a j e bila »Evropa« pravzaprav »kraljestvo cerkve«, d a j e bilo telo, ki so ga imenovali Evropa, »politično telo, ki g a j e kot cement vezala krščanska vera, kakor jo je razlagala rimska cerkev«, in da sta bili Europa in ecclesia, »Evropa« in cerkev, dejansko identični.11' Ansgar iz Bremna (f 865) j e v resnici zapisal, da je Karel Veliki kot cesar vladal nad katoliško cerkvijo, k i je obstajala v Evro- pi.20 Tudi Ardo, ustanovitelj anianskega samostana, je v Življenju Benedikta leta 821 pisal, d a j e bil Karlov sin, najslavnejši Ludvik Pobožni, po milosti božje previdnosti svetli cesar »cele cerkve Evrope v njenem zatonu«.21 O verski na- ravi »kraljestva Evrope« (in o ekleziastičnem razsežju imperia Karla Velikega) ni dvoma. Vprašanje pa je , koliko lahko v zvezi z njim govorimo o politiki, ne 14 Cf. Eugen Rosenstock, v Rosenstock in Joseph Wittig, Das Alter der Kirche: Kapitel und Akten, zv. 1 (Berlin: Lambert Schneider, 1927 [v nadaljevanju: Rosenst.]), 514. 15 Vita Landiberti episcopi traiectensis vetustissimal (MGH SS rer. Merov. 6, 361). O Vita cf. Wilhelm Wattenbach, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter bis zur Mitte des dreizehn- ten Jahrhunderts, 2 zv. (Berlin: Wilhelm Hertz, 1893-94 [v nadaljevanju: Watt.]), I, 264 . 16 Cathwulf Karlu I., kralju Frankov, c. 775 (MGH Epp. 4, 503). Cf. Rosenst., 514; Wal- ter Ullmann, The Growth of Papal Government in the Middle Ages: A study in the ideological relation of clerical to lay power, 3. izd. (London: Methuen, 1970), 106; Fischer, 79. 17 Gl. Cone, parisiense V7I,ii-iii (MGH Concilia 2.2, 610). Cf. Tomaž Mastnak, Kristjanstvo in muslimani (Ljubljana: ZPS, 1996), 88 sq. Poleg literature, citirane 1. c., gl. Alain Du- breucq, uvod v Jonas iz Orleansa, Le métier de roi/De institutione regia, ur. A. Dubreucq, Sources chrétiens 407 (Paris: CERF, 1995), 65, 74. 18 Libri Carolini Praef. (ur. H. Bastgen, MGH Concilia 2, Suppl., 3). 19 Ullmann, The Growth, 106. Že prej j e tak pogled zagovarjal F. Kampers, »Rex et Sacer- dos«, HistorischesJahrbuchA5 (1925), cit. v Serejski, Ideajednošci, 86; Serejski sam, ibid., 97, je ugotavljal povezavo med »Evropo« in cerkvijo. 20 Vita S. Willehadi 5 (MGH SS 2, 381); cf. Rosenst., 515; Max Manitius, Geschichte der lateinischen Literatur des Mittelalters, 3. zv. (München: Beck, 1973-76 [v nadaljevanju: Ma- nit.]), I, 705. 21 Vita Benedcti Abbatis Anianensis et Indensis 29 (MGH SS 15, 211). Watt., I, 210. 1 0 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « da bi zagrešili anahronizem. Drugo vprašanje, ki se g a j e treba dotakniti, j e zemljepisno: katera ozemljaje zajemalo »kraljestvo Evrope«, se pravi, kakšen je bil geografski obseg tistega, čemur se je pod Karolingi nekaterim zdelo pr imerno reči »Evropa«? Alkuin, učeni Northumbrijec na cesarskem dvoru, je v enem svojih pisem govoril o tem, kako j e Bog svoji sveti cerkvi naklonil milost, tako da lahko »uživa mir in napreduje in raste v deželah Evrope [in partibusEuropae].« Na- slovniku pisma je potem opisal ta nenavadni dinamični mir, nič kaj podoben avguštinovski tranquillitas ordinis: »Zakaj stari Saši in vsa frizijska ljudstva so bila po zaslugi prizadevanj kralja Karla, ki roti ene z nagradami in druge z grožnjami, spreobrnjena v Kristusovo vero. Lansko letoje ta isti kralj napadel Slovane, ki j im pravimo Vendi, in jih spravil pod svojo oblast. Pred dvema letoma so Grki z morja vdrli v Italijo, toda kraljevi poveljniki so jih porazili in Grki so zbežali na svoje ladje. [...] Podobno so Avari, kijih imenujemo Huni, prodrli v Italijo, ko pa so j ih kristjani porazili, so se v sramoti vrnili domov. Prišli so tudi do Bavarske, a krščanska vojska jih je premagala in razkropila. Poveljniki in vazali tega istega najbolj krščanskega kralja so tudi iztrgali Sara- cenom velik del Španije, obalni pas, dolg kakih tristo milj. A gorje, ti prekleti Saraceni, imenovani tudi Agareni, so gospodarji vse Afrike in večine Azije!«22 Ko j e Alkuin pisal o miru božje cerkve in partibus Europae, j e torej opisoval bojišča in osvajanja. Morda pa j e , ko je govoril o miru, hotel samo reči, da so se napadi Gotov in Hunov, ki so bili z ognjem in mečem opustošili »skoraj celo Evropo«, končali.23 Kakor koli že, govoril j e o nasilnem pokristjanjeva- nju. »Kraljestvo Evrope«, tista »Evropa« svete cerkve, ki je zdaj uživala mir, so bila ozemlja, ki j ih j e obvladoval Karel Veliki. »Evropa« j e bila, ko t je Alkuin povedal ob neki drugi priložnosti, tisti del sveta, ki ga j e označevala (prava) vera.24 Kot takšna j e bila ločena od Afrike in Azije, ki sta bili v rokah Sarace- nov, in tudi od grškega rimskega cesarstva. Vendar je bil ta zemljepisni pojem Evrope, ki je v času Karla Velikega prevladoval - po mnenju nekaterih zgodo- vinarjev o kakšni drugi razen zemljepisni rabi »Evrope« v tistem obdobju niti 22 Alkuin Colcuju, A. D. 790 (MHG Epp. 4, 32). 23 Alcuin škofu Higbaldu, po 8. juniju 793 (MGH Epp. 4, 57).Tudi VitaSeruatiivelpotius Aravatii episcopi Tungrensis iz 8. stol. j e poročala, kako so Huni »universae civetatis Eorupe et castella igni cremenda exurentur, et cuncta sanctuaria erunt combuste« etc. Vita I (MGH SS rer. Merov. 3, 88). O tej Vita gl. Wilhelm Wattenbach in Wilhelm Levison, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter: Vorzeit und Karolinger, zv. 2-6, revidiral H. Löwe (Weimar: Hermann Böhlaus Nachfolger, 1952-90), 122. 24 »Totus Orbis in tres dividitur partes, Europam, Africam et Indiam, in quibus partibus tribus modis colendus est Deus: fide, spe et caritate.« Alkuin Gallicellulu, c. 793-796 (MGH Epp. 4, 123). Cf. Fischer, 80. 1 1 T O M A Ž M A S I NAK ni mogoče govoriti23 - vse prej kot natančen. Kje so zemljepisne meje Evrope, se še danes ne ve. Nejasna je zlasti vzhodna meja. V karolinškem času so bile take tudi meje na drugih straneh neba, in jasno j e le to, da se tudi tiste jasnej- še niso prekrivale z mejami današnje Evrope, o katerih se je mogoče sporazu- meti. Ločitve oziroma delitve, o katerih je govoril Alkuin, ali j ih vsaj nakazal, niso bile le zemljepisne. Sloje za ločnice med cesarstvi, ki so bila utemeljena v veri in versko določena.26 Razločevanje od bizantinskega »rimskega cesars- tva« j e bilo ključnega pomena za karolinško, kajti njegovi pravni temelji so bili hudo majavi. Okronanje Karla Velikega za cesarja je grobo poseglo v pra- vice basileusa, konstantinopelskega »cesarja Rimljanov«, in Karel Veliki j e bil, kot je videti, dovolj tenkočuten, da tega naslova ni nikdar uporabil zase.27 Uporaba besede Evropa za označevanje geografskega obsega oblasti Karla Ve- likega naj bi ponudila izhod iz zagate: zahodni cesar ni več vladal nad »rim- skim svetom«, orbis Romanus, temveč nad orbis Europe.2* To j e zgodovinarska konstrukcija. Tako imenovani »Saški pesnik«, k i j e pisal okrog leta 888, j e 25 Cf. Federico Chabod, Storia delVidea ¿'Europa, ur. E. Sestan in A. Saitta, 10. izd. (Bari: Laterza, 1991), 29. V podporo Chabodovi tezi cf. (poleg relevantnih referenc drugje v tem prispevku) naslednje vire iz 8.-10. stol.: škof Aribo (Arbeo) iz Freisinga, Vita Haim- hrammi episcopi 1,3 (Vitae snctorum Haimhrammi et Corbiniani, ur. B. Krusch, MGH SS rer. Germ. 13, 26-7, 30; napisano 784; cf. Watt., I, 123); Versus Strabi Walahfridi ... de rebus diversisV I: A d Mautwinum episcopum [Augustodunensem], verz 12 (MGH Poet. 2, 355; Wa- lahfrid Strabo, opat v Reichenauu, 829 na cesarskem dvoru kot učitelj najmlajšega cesar- jevega sina Karla; cf. Manit., I, 302-5); Ermenrich iz Ellwangerja Grimaldu, med 850-855 (MGH Epp. 5, 536, 577 [verza 36-7]; cf. Watt., I, 282-4); Aeneas Parisiensis episcopus de Graecorum heresibus etc., A. D. 868 (MGH Epp. 6, 172; cf. Manit., I, 412 sq.); Ex Adrevaldi Floriacensis Miraculis S. Benedicti (MGH SS 15, 478; c. 880; cf. Watt., I, 417); Annales Hildes- heimenses a.862 (ur. G. Waitz, MGH SS rer. Germ. 8, 18); Regino iz Prüma, Chronicon [cum continuatione Treverensi] (ur. F. Kurze, MGH SS rer. Germ. 50, 132; začetek 10. stol.; cf. Watt., I, 260); Codicis bernensis CCCLVIIIsylloga, verza 34-5 (MGH Poetae 4.1, 260; 9. stol.); Radbod, škof v Utrechtu, Carmina: In translatione sancti Martini sequentia 3" (MGH Poetae 4.1, 165b; napisano med 899-907; cf. Manit., I, 603); Eugenius Vulgaris Sylloga XVIII,4; XXXIV (MGH Poetae 4.1, 425, 437; začetek 10. stol.; cf. Manit., I, 433 sq.); Vita Athanasii episcopi Neapolitani 1 (MGH SS rer. Lang., 439; verjetno 10. stol.); Ex Vita S. Deicoli (MGH SS 15, 675, 680; po letu 960; cf. Watt., I, 116 op. 2), kjer j e govor o »prebivalcih Evrope«. Tudi za Bizantince je bila »Evropa« v tistem obdobju »zgolj zemljepisni in upravno-teh- nični pojem«. Dölger, »Europas Gestaltung«, 203. Vobče gl. C. Raymond Beazley, The Dawn of Modern Geography, 3 zv. (New York: Peter Smith, 1949), I. Gl. Garth Fowden, Empire to Commonwealth: Consequences of Monotheism in Late Anti- quity (Princeton, N.J.: Princeton Univ. Press, 1993). 27 Percy Ernst Schramm, Kaiser, Rom und Renovatio: Studien zur Geschichte des römischen Erneuerungsgedankens vom Ende des Karolingischen Reiches bis zum Investiturstreit (Leipzig in Berlin: B. G. Teubner, 1929), I, 12-3; Ulimann, The Growth, 103. 28 Rosenst., 516. 1 2 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « ponudil drugačno razlago, zakaj naj bi bila »Evropa« primernejša oznaka za cesarstvo Karla Velikega, kot »Rim«. Medtem ko so Rimljani pod svojimi šte- vilnimi vodji in v dolgih letih le s težavo podredili ljudstva Italije, j ih je Karel sam vse spravil podse v zelo kratkem času in jim vladal kot vrhovni gospod. In »dodaj k temu še številna ljudstva Evrope, ki jih je premagal, za imena katerih Rimljani še vedeli niso«!29 Takšne razlage, najsi so j ih iznašli literati karolinš- kega sveta ali skovali zgodovinarji, imajo vsaj eno pomanjkljivost: Karel Veliki sam nikdar ni uporabil besede Evropa, ko je hotel označiti svoj imperium. To besedo naj bi bil samo »toleriral«. »Evrope«, ki so jo sicer uporabljali le tu in tam, ni mogoče najti v nobenem uradnem dokumentu iz časa Karla Velike- ga.30 V najboljšem primeru je bila ta beseda neuradno ime za karolinško krš- čansko cesarstvo v njegovem zenitu.31 In še tedaj je bila le eno od imen za entiteto, ki j i j e ta cesar vladal.32 Zato bi bilo težko dokazati, d a j e v karolinš- kem času beseda Evropa začela izražati »samozavedanje latinsko-germanske- ga sveta«,33 in pokazati bi veljalo vsaj nekaj zadržanosti do teze, d a j e v tistem obdobju »Evropa« začela nastopati kot »političen pojem«. Vendar pa j e ta beseda takrat že vsebovala čustvene tone. Ce bi ne bilo tako, bi dvorni pesniki, kakršen j e bil Angilbert, ne opevali Karla Velikega kot »častitljivega vrha Evrope« (ali kot »krone« Evrope«),34 kot »častitljivega sve- tilnika Evrope« ali kot »kralja, očeta Evrope«.35 Tema pesnitve, v kateri najde- mo citirane izraze, spisane na frankovskem dvoru v času, ko je papež Leon III. iskal zaščito pri Karlu Velikem, je bila enotnost cesarja in papeža kot dveh glav (krščanskega) sveta. Karla Velikega je pesnik hvalil na dolgo in široko, vendar je ohranil predstavo o papeževem prvenstvu.38 Poleg tega tak fagon de parter bil specifičen za frankovski dvor. V opombi k Oengusovi martirologi- ji, denimo, je bil sv. Benedikt imenovan za »najvišjega opata menihov Evro- 2il Poeta Saxo, Annalium. de gestis Caroli Magni imperatoris V, verzi 651-2 (MGH Poetae 4.1, 70). Cf. Rosenst., 515. O »Poeta Saxo« gl. Manit., I, 583-4; F. J. E. Raby, A History of Secular Latin Poetry in the Middle Ages, 2 TS. (Oxford: Clarendon Press, 1934), I, 260. 30 Pojavila s e j e dvakrat v ponaredkih iz 12. stol., ki so se nanašali na karolinško obdob- je. Gl. MGH Dipl. Karol. 1, št. 315, str. 475; št. 317, str. 479; cf. op. k št. 227, str. 307. 31 Fischer, 77-8, 82. 32 Gl. Ullmann, The Growth, 105. 33 Giovanni Tabacco, »I processi di formazione dell'Europa carolingia«, v Nascita dell'Eu- ropa ed Europa carolingia, 20. 34 Apex lahko pomeni diadem. Fischer, 143 op. 15. 35 Angilbert, Karolus Magnus et Leo Papa, verzi 93, 169, 504 (MGH Poetae 1, 368, 370, 379). O »Europae veneranda pharus« gl. Rosenst., 515-6; Fischer, 81. Raby, History, I, 201, opozarja, da Angilbertovo avtorstvo citirane pesnitve ni dokazano. 3I' Gl. Carl Erdmann, Forschungen zur politischen Ideenwelt des Frühmittelalters, ur. F. Baeth- gen (Berlin: Akademie Verlag, 1951), 21-2. 1 3 T O M A Ž M A S I NAK pe«, za »prvo glavo menihov Evrope«.37 Brez čustvenega naboja bi beseda Evropa, mnogo pozneje, ne mogla postati političen pojem. Vendar zgolj čus- tvene konotacije kake besede še ne napravijo za pojem ali kar politični po- jem. Kolikor so čustveni prizvoki besede Evropa presegali golo geografijo, j e bila »Evropa« pod Karolingi predvsem »panegiriški topos, kulturni emblem«. Medtem ko je tisti, ki so imeli moč in oblast, niso uporabljali, so jo toliko raje imeli njihovi sikofanti. Ti so z njo opletali precej svobodno in se pri tem veli- ko ponavljali, ko so se prilizovali velikim in j ih hvalili.38 Pod vladavino sinov Karla Velikega, ko j e cesarstvo začelo razpadati (Ardo, kot smo videli, j e dojel dogajanje po smrti velikega cesarja kot »zaton cerk- ve«),39 seje tudi »kraljestvo Evrope« razvezalo v »evropska kraljestva« oziroma v »kraljestva Evrope«. Teodulf iz Orleansa, prominenten intelektualec v »kro- gu Karla Velikega«, je pisal cesarju Ludviku Pobožnemu takole: »Bog j e tvo- jim zakonom podredil evropska kraljestva, in Bog naj cel svet podredi tvojim zakonom.«40 To je bila prva raba adjektiva evropski v srednjem veku, »Evro- pa« pa seje pri tej inovaciji na eni strani razdrobila v kraljestva, na drugi pa se je potencialno utopila v želeni cesarjevi oblasti nad »celim svetom«.41 Ermol- dus Nigellus, pesniški dobrikavec iz časa Ludvika Pobožnega, je opeval cesar- ja kot boljšega, silnejšega in modrejšega od Salomona, zakaj biblični kralj j e vladal samo nad Izraelom, medtem ko j e pobožni Ludvik imel oblast »nad 37 The Martyrology of Oengus the Culdee, ur. W. Stokes, Henry Bradshaw Society 29 (Lon- don: [Harrison and Sons], 1905), 100 (vpis za 21. marec). »Evropo« j e povezal s slavlje- njem svojega junaka tudi Willibald v Vita S. Bonifatii Archiepiscopi VIII,23 (MGH SS 2, 345), napisani pred letom 786: zaradi uspešne misijonarske dejavnosti j e slava sv. Bonifa- cija odmevala »v večjem delu Evrope«. Cf. Watt., 1,135. Podobno Hrabanus Maurus Lud- viku Nemškemu, c. 842-846 (MGH Epp. 5, 472), o tem, kako se naslovnikov dober glas širi po vseh provincah Germanije in Galije »in po skoraj vseh delih Evrope«. 38 Karl Leyser, »Concepts of Europe in the Early and High Middle Ages«, v idem, Communications and Power in Medieval Europe: The Carolingian and Ottoman Centuries, ur. T. Reuter (London in Rio Grande, Ohio: The Hambledon Press, 1994), 10; Manfred Fuhrmann, Alexander von Roes: ein Wegbereiter des Europagedankens? (Heidelberg: Winter , 1994), 24; Heinz Gollwitzer, »Zur Wortgeschichte und S inndeutung von 'Europa '« , Saeculum 2 (1951), št. 1, 165. Gl. op. 21. 40 Teodulf iz Orleansa, AdHluduicum valedictio, verza 5-6 (MGH Poetae 1,531). Nikolai A. Alexandrenko, The Poetry of Theodulf of Orleans: A Translation and Critical Study (Ann Arbor, Mich.: Univ. Microfilms, 1971), 19, dvomi v Teodulfovo avtorstvo. O Teodul fu gl. Manit., I, 537 sq. Cf. Fischer, 83-4. 41 Teodulf jed uporabil besedo Evropa tudi v Depugna avium (= Ad Modoinum episcopum) IV, verz 202 (MGH Poetae 1, 568). Romarji v Rim so poročali o spopadu ptic »okoli lene Saone in hitre Rone«: »vse vrste letečih stvorov, ki j ih tvoje rodovitno polje, Evropa, hrani, so prišle tja«. Dogodekje napovedoval bratomorno vojno med Karolingi. Cf. Fischer, 84. 1 4 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « kraljestvi Evrope«.42 Od »kraljestva Evrope«, kije bilo pripisano Karlu Velike- mu, že v naslednji vladarski generaciji torej ni ostalo prav veliko. Ko j e Ermol- dus opisoval sestavo vojske, pripravljene za pohod proti Bretoncem leta 818, so množico »kraljestev Evrope« nadomestila kar ljudstva in plemena. Pesnik j e namreč omenil, da so poleg Frankov, Svabov, Turingijcev in Burgundcev prispela »neskončna ljudstva in plemena Evrope«.43 Pri koncu 9. stol. j e Notker, ko se je oziral v ne tako daljnjo preteklost, zapisal, da so spori in boji med sinovi Ludvika Pobožnega razdelili Evropo.44 Analist iz Fulde pa j e opažal, kako so se po smrti cesarja Karla III. »v Evropi oziroma v Karlovem kraljestvu« dvignili »številni kraljici [ reguli] «.4"' Toda že zgodaj v času vladavine Ludvika Pobožnega (kije prevzel cesarstvo po smrti Karla Velikega leta 814), j e Ermoldus Nigellus slavil cesarja kot vladaija sveta, v čemer je mogoče videti ugašanje pomena »Evrope«.4" V zgodnjih 40. letih 9. stol., v Historiarum librilV, ki j ih je po cesarjevem naročilu spisal Nithard, sin že omenjenega Angilberta, »Homerja« z dvora Karla Velikega, seje »Evropa« preselila v spomine na svetlo preteklost prvega in največjega karolinškega ce- sarja.47 »Ko j e cesar Karel blaženega spomina, ki so ga vse nacije po pravici imenovale velikega, umrl v pozni starosti,« je pisal Nithard, »je zapustil celo Evropo v razcvetu.«48 Eden od razlogov za spominjanje na Karla Velikega je bil, d a j e ta cesar »z veliko truda spreobrnil Saše, kot j e znano vsakomur v Evropi,« in j ih pridobil za »resnično krščansko božjo vero«.4'J Nekaj zelo po- dobnega je povedal »Saški pesnik« v Življenju Karla Velikega v verzih, spisanem 42 Ermoldus Nigellus, In honorem Hludowicill, verz 272 (MGH Poetae 2, 32). Cf. Fisc- her, 85. O Ermoldu gl. Watt., I, 208; Manit., I, 552 sq. 43 In honorem Hludowici III, verza 267-8 (MGH Poetae 2, 48). Fischer, 85, trdi, da se je Ermoldus tu »še enkrat zaklinjal na polnost cesarske moči«. Vendar pa pesnik ni omenil ničesar, kar bi nakazovalo enotnost vseh teh ljudstev ali enotno oblast, ki bi j ih povezova- la. 44 Dve leti po Ludvikovi smrti »tres filii eius post gravissimum proelium quod de parti- cipatione regni inter eos excanduit, Europam hoc modo diviserunt.« Erchanberti Brevia- rium regum francorum, Continuatio annorum 840-881 (MGH SS 2, 329). O Notkerju gl. Ma- nit., I, 354 sq. O Notkerjevem avtorstvu tega Continuatio gl. ibid., 359; Watt., I, 273. 45 Annales Fuldenses, vpis za leto 888 (v Quellen zur karolingischen Reichsgeschichte, zv. 3., ur. R. Rau [Berlin: Rütten & Loening, 1960], 146). 46 Npr. Ermoldus Nigellus, Ad Pippinum regem II, verz 181 (MGH Poetae 2, 90): »Hludu- wicus Caesar in orbe«. Ludvikove vrline so bile znane v Evropi in tudi v Aziji: »Cuius celsa fides, probitas, sapientia, laus, pax, / Nota sat Europae finibus atque Asiae«. Ibid., verza 189-90. To v resnici ni bil strog pojem Evrope. Gl. Fischer, 85. 47 Fuhrmann, Alexander von Roes, 25; Fischer, 88 sq. 48 Nithard, Histories 1,1 (prev. B. W. Scholz s sodelovanjem B. Rogersa, v Carolingian Chronicles [Ann Arbor: Univ. of Michigan Press, 1972], 129). O Nithardu gl. Manit., I, 657 sq. 4" Histories IV,2 (1. c„ 167). 1 5 T O M A Ž M A S I NAK med letoma 888 in 891. Poeta je izjavil, da dolguje »vedno žarečo ljubezen in večno izkazovanje časti« Karlu Velikemu, ker j e s trdnim delom in gorečnost- jo, s številnimi bitkami, ki jih je bil v dolgih letih, in izpostavljajoč se mnogim nevarnostim spreobrnil njegovo ljudstvo, tako da so Saši sprejeli luč prave vere. »Skoraj vsa ljudstva Evrope se spominjajo njegovega velikega truda še dandanašnji, ker so bila pri tem udeležena.«50 »Evropa«, ki niti v obdobju Karla Velikega ni nastopala kot celina, tu ni več obsežno ozemlje, združeno pod enim kraljem ali cesarjem. Postalaje spo- minska skupnost. Pesmi Sedulija Škota (po rodu sicer Irca) iz srede 9. stol. pričajo, da seje beseda Evropa pojavljala v spominih na Karla Velikega. Karel Veliki je bil »najslavnejši cesar sveta, prav tako pa vladar Evrope in njen cesar- ski sijaj«.51 Če je »Evropa« nastopila v povezavi z nasledniki Karla Velikega, j e bilo temu tako zato, ker so ti bili njegovi potomci. Karel Plešasti j e bil prika- zan kot »dedič čudežne moči Karla Velikega«, kot ponovno rojeni Karel Veli- ki: »Naš plemeniti Karel [Plešasti], vladar Evrope in cesarska slava, j e poto- mec plemenite kraljevske rodbine«.52 Ludvik Nemški je bil »cvetoči potomec Karla Velikega«, kije žarel med ljudmi kot nova zvezda na nebu: »Libija upra- vičeno sije v blišču Kanopa in se veseli v njegovi iskrivi svetlobi; Evropa pa vpija svojo svetlobo od tebe, svojega veličastnega vladaija in svoje blesteče zvezde.«53 Karel in Ludvik skupaj sta bila »zvezdi dvojčici in slava cerkve«. »Z njima Bog in Kristus Kralj branita cerkvene žareče rogove, Evropa sije, Siono- ve hčere se radostijo in krščanska ljudstva so povsod nepremagljiva«.54 Rojstvo najmlajšega sina cesarja Lotarja, Karla (pozneje provansalskega kralja), »nove- ga Karla iz rodu Karla Velikega«, je bila upodobljena kot pojav nove zvezde, »luči ljudstev Evrope«.55 Zvezde »Evrope« pa niso bili samo kralji in cesarji. Taka zvezdaje bil tudi škof Hartgar, »Europae sidus«.56 In pod tem zvezdnim nebom je »Evropa« še vedno bila tudi stari zemljepisni pojem: svetje bil tride- len, »dežele Evrope« so bile obsežne.57 50 Poeta Saxo, Annalium de gestis Caroli Magni imperatoris V, verza 29-30 (MGH Poetae 4.1,56). 51 Carmina XXVIII: Ad Karolum Calvum, verza 1-2 (MGH Poetae 3.1, 193). O Seduliju Škotu gl. Manit., I, 315 sq. 52 Carmina XIV: Ad Karolum Calvum, verza 7-8 (MGH Poetae 3.1, 182). 58 Carmina XXX: Ad Ludewicum regem, verzi 21-8 (MGH Poetae 3.1, 195). 54 Carmina XV: De adventu duorum regum Ludewici ac Karoli, verzi 10-4 (MGH Poetae 3.1, 183). O enigmatičnem srečanju med Karlom in Ludvikom, ki ga opisuje ta pesem, gl. Sedulius Scottus, On Christian Rulers and The Poems, prev. in ur. E. G. Doyle (Binghamton, N. Y.: Medieval and Renaissance Texts and Studies, 1983), 183. 55 Carmina XIV: Ad Karolum, verzi 5-8 (MGH Poetae 3.1, 189). 5li Carmina I: Venerabilipontifici Harthgario, verz 10 (MGH Poetae 3.1, 166). 57 Carmina XXX: Ad Ludewicum regem, verz 9 (MGH Poetae 3.1, 195); Carmina VII: Ad 1 6 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « Notker j e napisal Gesta Karoli po naročilu Karla III., ki g a j e dobil med cesarjevim obiskom samostana v Sankt Gallenu leta 883. Karel III. je delo naročil, ker j e Notkerjev spomin še segel v obdobje Karla Velikega.58 In Not- ker j e besedo Evropa vedno uporabljal v zvezi s Karlom Velikim ali Ludvikom Pobožnim.59 Ko se j e Karel Veliki vrnil iz vojne proti Avarom, je zmagovalca nad tako silnim ljudstvom pričakala in pozdravila »skoraj vsa Evropa,« bere- mo v Gesta Karoli,m Ker se noben vojvoda, grof, škof ali opat ni mogel izmakni- ti sodelovanju pri velikih podjetjih, za katera se je ogrel Karel Veliki, je, na primer, »vsa Evropa« sodelovala pri gradnji mostu pri Mainzu.01 Ko so na fran- kovski dvor prispeli odposlanci bagdadskega kalifa Haruna ar-Rašida, j ih je velikodušni Karel povabil na banket skupaj s »plemiči frankovske dežele ali Evrope«.02 Ko so 801. prišli k njemu odposlanci »kralja Afrike« (Ibrahima ibn Alaghlaba iz Abbasije) z darovi, j ih je Karel Veliki obdaril z »bogastvom Evro- pe«: v zameno za marmorskega leva, numidijskega medveda, špansko jeklo, tirski škrlat in »druge omembe vredne izdelke iz tistih krajev« so dobili žito, vino in olje.03 Notkerjeva omemba »Evrope« v povezavi z Ludvikom Pobož- nim je bila manj visokoleteča. Cesarje častil Kristusa v osebi vseh ubožnih, ki j im j e dajal hrano in obleko. Koje tako obdaril svoje služabnike in podložnike za veliko noč in se napotil v cerkev, ga je slavila velika množica ljudi. Glasovi zdzy spodobno oblečenih siromakov so se dvigali v nebeške višave, ko so klica- li »Kyrie eleison blaženemu Ludviku«. Tedaj pa j e neki norček dejal: »O, sreč- ni Ludvik, k i j e lahko v enem dnevu oblekel toliko ljudi! Pri Kristusu, mislim, da j ih nihče v Evropi, razen Atta, ni oblekel toliko, kot sijih ti danes.«04 Kdo je bil tisti Atto, ni znano. Je pa to prvi zabeležen primer, ko j e o »Evropi« govoril bebec. supra memoratumpontificem, verz 77 (MGH Poetae 3.1, 174). Cf. Carmina centulensia, Mico- nis tituli XIII (MGH Poetae 3.2, 297). Mico, diakon v samostanu Saint-Riquier, je pisal med 825-853. Watt., I, 301. 58 Watt., I, 273. 5!l Fischer, 96. 1,0 Gesta Karoli 1,17 (v Quellen zur karolingischen Reichsgeschichte, zv. 3., 344). Notkerjev tesni prijatelj Heriger, opat v Lobbesu, je opisoval, kako so Huni »Galliam universam impetere, cuntaque oppida et castella Europae humi coaequare« etc. Gesta episc. Leod. 23 (= Herigeri et Anselmi Gesta episcoporum. Tungrensium, Traiectensium et Leodiensium [MGH SS 7, 174]). Cf. Watt., I, 382-3. Heriger se j e opiral na Gregorja iz Toursa Zgodovino Fran- kov 11,5 sq. (prev. L. Thrope [London: Penguin, 1974], 114 sq.), kjer pa beseda Evropa ni rabljena. (il Gesta Karoli 1,30 (1. c., 366). (i2 Ibid., 11,8 (1. c„ 388). 113 Ibid., 11,9 (1. c„ 390). 64 Ibid., 11,21 (1. c., 424). 1 7 T O M A Ž M A S I NAK 2. Otonci: prenovljeno rimsko cesarstvo in zaton »Evrope« Ko je bilo zahodno cesarstvo restavrirano pod Otonci, seje »Evropa« umak- nila predstavam o »prenovljenem« rimskem cesarstvu. Besedo so sicer še upo- rabljali, toda njen pomen se je spreminjal, n jena pomembnost pa usihala. Widukind iz Corveya lepo ponazarja te spremembe. Widukind j e začel pisati Res gestae Saxonicae leta 967, ko je bil prvi saški cesar, Oton I., na višku moči. Na to svoje delo je gledal kot na izpolnitev dolga do svojega rodu in ljudstva.65 Že Otonovega očeta, Henrika I., j e Widukind imenoval »kralja in poveljnika številnih ljudstev«, »največjega med kralji Evrope«.06 Oton, še večji od svojega očeta, j e podedoval »veliko in širno cesarstvo«, pod njegovim vodstvom p a j e moč Sasov narasla tako, d a j o je bilo že boleče nositi. Oton j e bil ljubljenec celega sveta in njegov glavar, veličastnost njegove moči p a j e bila tolikšna, da so »ne le Nemčija, Italija in Galija, marveč skoraj vsa Evropa«, postale zanjo premajhne.1 '7 Njegova moč je v resnici že segala v Afriko in Azijo.88 Petje hvale in slave cesarju je doseglo novo višine, »Evropa« pa seje znašla pri tleh, zvede- na na samo na sebi nič kaj navdušujočo geografijo. Srečamo lahko sicer mne- nje, d a j e bila Widukindova ideja Evropa identična s karolinško,°'J vendar pa ni videti, da bi tu kaj veliko ostalo od impozantnega karolinškega »kraljestva Evrope«. Widukind seje še najbolj približal karolinškim predstavam o »Evro- pi«, ko je poročal o vojnah z Avari. Najprej se je spomnil vojn, ki j ih j e proti tistemu ljudstvu bojeval Karel Veliki, zatem pa opozoril, da j ih j e pred krat- kim spet vojevala saška rodbina in osvobodila teh sovražnikov »skoraj vso Evro- po«.70 Widukind je poročal, d a j e Oton, ko j e nagovoril svojo vojsko pred slavno bitko pri Lechu, skušal osrčiti vojake tako, d a j i h j e prepričeval, kakojih sovražnik sicer prekaša po številu, ne pa po pogumu. Otonova vojska naj bi bila bolje oborožena in, kar je najpomembnejše, uživala naj bi božjo pomoč. Zato nas bodi sram, je menda govoril Oton, nas, »gospodarjev skoraj vse Evrope, če pokleknemo pred temi sovražniki.«71 Liutprand, ki ga j e Oton I. povzdignil za cremonskega škofa, je začel be- ležiti znami.nite dogodke od vladavine Karla III. dalje na frankovskem dvoru 05 Watt., I, 328; Widukind, Res gestae Saxonicae 1,1 (v Quellen zur Geschichte der sächsischen Kaiserzeit, ur. A. Bauer in R. Rau [Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1971], 20). O avtorju gl. Manit., I, 714 sq. Res gestae Saxonicae 1,25, 41 (1. c., 56, 78). 07 Ibid., 1,41 (1. c„ 78); 1,34 (1. c., 66-8). 08 Ibid., II, Predgovor (1. c., 82). Citirano besedilo se navezuje na imenovanje Otonove hčerke Matilde (ki j i je Widukind posvetil to delo) za domina ... totius Europae. 1,0 Cf. Stengel, »Kaisertitel«, 28 op. 2. Za podrobnejšo obravnavo gl. Fischer, 99-103. 70 Res gestae Saxonicae 1,19 (1. c., 48). 71 Ibid., 111,46 (1. c., 156). 1 8 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « leta 958. Vsebino svojega dela je prvotno opisal kot zgodovino »dejanj kraljev in princev dela Evrope«.72 V sami knjigi pa j e dejal, da je zapisoval »delovanje cesarjev in kraljev cele Evrope«.73 Toda geografski obseg njegove pripovedi je bil močno omejen, saj j e zajemal predvsem Italijo, vzhodno Francio in Bi- zanc, beseda Evropa, ki j o j e komaj kdaj uporabil, pa je bila nenatančen zem- ljepisni pojem. Liutprand je poročal, d a j e kralj Arnulf podrl zid, za katerim, kot se je verjelo, so bili zaprti Ogri.74 Cepravje bil Arnulf »najmočnejši vladar med severnimi ljudstvi«, ni mogel podrediti moravskega vojvode Centebalda in j e na pomoč poklical Ogre. To ljudstvo pa, ki ni poznalo vsemogočnega Boga, ni samo porazilo Centebalda, temveč je postalo smrtna nevarnost za samo Arnulfovo ljudstvo in »za vse nacije na jugu in zahodu«. Ogri so tako »prinesli gorje celi Evropi«.75 O tem, ali je bila poganska nevarnost tista, kije navdihnila Liutpranda, d a j e posegel po besedi Evropa, je mogoče razpravlja- ti.70 Zanimivo p a j e , da Liutprand, pri vsem gnusu in sovraštvu, ki ga j e kazal do Grkov, nikdar ni uporabil te besede v naspro^u do Bizanca. Sebe samega in svojeje imenoval »zahodnjake«, razlikovalje med Grki in Rimljani ali med Grki in Franki, Grke p a j e videl kot nasprotje »latinskih in germanskih ljud- stev«.77 In ko je, med opisovanjem spletk na bizantinskem dvoru, omenil »Evro- po«, j e to storil na najbolj konvencionalen, nevtralen način: omeni l jo je sku- paj z Azijo in Afriko.78 Prenovitev »rimskega cesarstva« pod Otonci je prinesla interpretacije fran- kovskega karolinškega cesarstva kot rimskega, kot cesarstva s središčem v Rimu. Rim j e spet figuriral kot »caput mundi«.70 Ko je bila ideja rimskega cesarstva predelana v tem smislu in so saški cesarji začeli kazati aspiracije po oblasti nad orbis Romanus,]e »Evropa« spet postala del tridelnega sveta in pomenila tako malo ali veliko, kot Azija in Afrika. Obnovljeno rimsko cesarstvo je bilo seveda krščansko. Po razlagi Gerberta iz Aurillaca sta se krščansko in rimsko cesars- tvo zlili v eno v osebi Otona III. In ko je ta cesar privzel naslov »služabnika 72 Liutprand iz Cremone, Antapodosis Vsebina (v Quellen zur Geschichte der sächsischen Kaiserzeit, 244). Cf. Watt., I, 424 sq. 73 Antapodosis\,\ (1. c., 248). 74 O tej »ogradi« gl. ibid., 1,5; cf. Widukind, Res gestae Saxonicae 1,19, k i je pisal, d a j e Karel Veliki zaprl Avare za velik zid. 75 Antapodosis 1,13 (1. c., 266). 70 Fischer, 105. 77 Legatio ad imperatorem constantinopolitanum Nicephorum Phocam 22, 37, 40-3, 47 (v Quel- len zur Geschichte der sächsischen Kaiserzeil, 542, 556, 558-62, 566). Liutprand je vključeval y Franke »Germane prav tako kot Latince«. Ibid., 33 (1. c., 552). 78 Antapodosis^,22 (1. c., 470). O »Begriffsneutralität« govori Fischer, 105. 70 Gl. Fischer, ibid., ki se sklicuje na Chronicon Salernitanum 34 (MGH SS 3, 488). 1 9 T O M A Ž M A S I NAK apostolov« in razglasil prepričanje, da izvaja oblast sv. Petra, j e bil karolinški ideji Evrope zadan smrtni udarec.80 3. Necesarska »Evropa« Doslej sem obravnaval rabo besede Evropa v literaturi, povezani s fran- kovskim kraljestvom ter cesarstvi Karolingov in Otoncev. V papeških virih be- seda skoraj da ne obstaja. Videti je, d a j o je v obdobju, o keterem j e govor, uporabil en sam papež enkrat samkrat. Pomenljivo je, da se je ta beseda poja- vila v polemičnem kontekstu, ko je papež zavrnil konstantinopelske pretenzi- je po prvenstvu v verskih zadevah. Novi konstantinopelski patriarh Ignacij j e obvestil papeža Leona IV. o svoji izvolitvi. Skupaj z obvestilom, ali kmalu za- tem, mu je poslal tudi palij. Palij j e bil seveda simbol oblasti. Papež ga je pode- ljeval metropolitom in je označeval oblast, ki j o je metropolit v skupnosti z rimsko cerkvijo zakonito imel v svoji provinci. Ne preseneča torej, d a j e Leon palij vrnil patriarhu. Grškemu dostojanstveniku je nedvoumno povedal, da rimska cerkev kot učiteljica in glava vseh cerkva ne more prejeti palija od nikogar, zato pa »ga podeljuje po celi Evropi«.81 Na kaj j e papež mislil, ko j e rekel »Evropa«, nijasno,82 nedvomno pa je , d a j e besedo uporabil (podobno kot papež Gregor I. dve stoletji prej),83 da bi uveljavil svojo avtoriteto proti Bizancu. Razen v Leonovem pismu najdemo besedo Evropa v ponaredku, pripi- sanemu papežu Gregorju IV. Ponarejeno papeško pismo j e bilo naslovljeno na vse škofe »v Galiji, Evropi, Germaniji in drugih provincah«.84 Oblika bese- de Evropa, zapisana v inscriptio-Eoropicf5 - j e bila značilna za frankovske vire iz 8. stol. In medtem ko je bilo pismo datirano z 8. julijem 833, zaporedje imen -Gallia, Eoropia in Germania - spominja na delitev cesarstva, kakršno j e določala verdunska pogodba leta 843.86 »Evropa« j e omenjene še v pismu, ki je vključeno v Novaleško kroniko in v katerem j e pisec imenoval papeža Janeza 8,1 Fischer, 106-7; Carl Erdmann, »Das ottonische Reich als Imperium Romanum«, Deu- tsches Archiv für Geschichte des Mittelalters & (1943), št. 2; Schramm, Kaiser, Rom und Renova- tio, I, 157 sq. 81 Leon konstantinop. patriarhu Ignaciju, c. 853 (MGH Epp. 5, 607); cf. Herbers, Leo IV., 307; Fischer, 92-3. 82 Cf. Herbers, Leo IV., 307-8. 83 »Ecce cuncta in Europae partibus barbarorum iuri sunt tradita« etc. Gregor I. cesar- ju Mavriciju, junij 595 (MGH Epp. 1, 322); cf. Fischer, 45-7. 84 MGH Epp. 5, 73. 85 V drugem ohranjenem rkp. stoji Europa namesto Eoropia. Ibid., op. 3. 811 Gl. Fischer, 92. 2 0 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « VIH. »vodjo cele Evrope«, universaeEurupae rector.™ Takšno naslavljanje pape- ža spominja na čaščenje Karla Velikega dobrih sedemdeset let pred tem, zani- mivo p a j e zato (in v tem se razlikuje od karolinških apostrofiranj), ker je - s papežem - postavilo v središče »Evrope« Rim.88 Vendar pa papež Janez sam ni nikdar uporabil besede Evropa. Njegovo pionirsko deloje bilo konceptualizi- ranje pojma kristjanstva, christianitas, kot enotnega družbenega telesa latin- skih kristjanov.8'-' Ko p a j e bil brutalno umorjen, je papeštvo za precej dolgo obdobje izgubilo na pomenu, z njim pa tudi »kristjanstvo« in Rim. Rim je, kot sem že omenil, ponovno postal središčnega pomena, ko je bilo pod Otonci restavrirano cesarstvo, toda zdaj j e bil središče cesarstva kot »rimskega sveta«, ne pa »Evrope«. »Evropa« v dolgem 10. stol. za papeštvo ni igrala nobene vloge. Šele ko je bil Oton III. leta 996 okronan za cesarja, j e temu ploskalo »ne le rimsko ljudstvo, temveč ljudstvo skoraj vse Evrope«.00 Papeška roka je sicer posadila krono na Otonovo glavo, ni pa zapisala imena Evropa; o »Evro- pi« j e govoril samo analist.01 Za konec naj omenim še nekaj uporab besede Evropa zunaj frankovske oblastne sfere. Langobardski zgodovinar Pavel Diakon (f 799), kije v mlajših letih sodeloval v uporu proti frankovski oblasti, j e v svojem zadnjem delu, Zgodovini Langobardov, pisal, da se ozemlje, ki se razteza od Dona proti zaho- du, imenuje Nemčija (četudi imajo posamezni kraji na tem področju svoja imena), Evropa p a j e mejila nanj.92 To j e seveda inverzija frankovskega (in ne le frankovskega) enačenja »Evrope« z Germanijo. Pavlov mlajši sodobnik iz Milanaje omenil, d a j e cesar Decij opustošil Evropo,03 kar dopušča domnevo, d a j e bilo njegovo razumevanje »Evrope« blizu Pavlovemu. Ekscerptor in na- daljevalec Pavlove Zgodovine Lombardov v drugi polovici 9. stol. p a j e postavil meje Evrope spet na nemški sever.04 87 Chronicon Novaliciense App. (MGH SS 7, 122). 88 Gl. Fischer, 95. 89 Cf. Jean Rupp, L'idée de chrétienté dans la pensée pontificale des origines à Innocent III (Paris: Les presses modernes, 1939), 35, 41, 47; Giulio Vismara, Impium foeudus: Le origini délia »respublica christiana« (Milano: Dott. A. Giuffrè, 1974), 31, 33. 90 Harald Zimmermann, Papstregesten 911-1024, 2. izd. (zv. 2 II. razdelkaj . F. Böhmer, Regesta imperii, Dunaj: Böhlau, 1998), št. 750, str. 229. T o j e edina omemba »Evrope« v Zimmermannovih Papstregesten za obdobje 911-1024. Prva (in edina) omemba »Evrope« v Liberpontificalisje v buli Significasti Pashala II. Gl. Liberpontificalis, ur. L. Duchesne (Pariz: Boccard, 1955-57), II, 374 sq. 91 Annales Quedlinburgenses a. 996 (MGH SS 3, 73). 92 Historia Langobardorum I,i (ur. G. Waitz, MGH SS rer. Germ. 48, 52); o Pavlu gl. Manit., I, 257 sq. 93 Anonymi Mediolanensis, Libellus de situ civitatis Mediolani, de adventu Barnabae Aposto- li et de vitis priorum pontificum Mediolanensium VIII ( Rerum italicarum scriptores, nova izd., 1.2, 62); cf. A. Colombo, Prefazione, XC. 94 Andrej iz Bergama, Historia 1 (MGH SS rer. Lang., 221); cf. Watt., I, 309. 2 1 T O M A Ž M A S I NAK Alfred Veliki, kralj Wessexa (871-899), j e svojemu prevodu Orozija v an- glosaščino dodal opis severne in vzhodne Evrope na podlagi informacij, ki sta jih zbrala dva popotnika v tiste kraje. Ti dodatki so pomemben vir za poznava- nje takratne zemljepisne in etnografske vednosti,95 a kar me zanima tu, so meje Evrope. Kralj Alfred j ih je opisal takole: »Zdaj bomo govorili, kolikor nam j e znano, o mejah EVROPE. -Od reke Don proti zahodu do reke Ren (ki izvira v Alpah in potem teče naravnost proti severu v rokav oceana, ki obkroža deže- lo, imenovano Britanija); -in potem proti jugu do reke Donave (katere izvir j e blizu reke Ren, vendar potem teče proti vzhodu, mimo dežele, ki leži severno od Grčije, v Sredozemsko morje); -in na sever do oceana, ki se imenuje Belo morje. znotraj teh meja je veliko nacij; vse skupaj pa se imenujejo Germanija.«90 Iz tega opisa sledi, d a j e bila Evropa identična z Germanijo. Vendar j e Alfred vključil v svoj »opis Evrope« tudi razpravljanje o Grčiji, Italiji, deželah zahod- no od Rena in severno od Alp med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem, ki jih je imenoval Gallia Bélgica, Španiji in Britaniji,97 ter sklenil: »Go- vorili smo torej o mejah cele Evrope, kakor pač tečejo.«98 Ta ealleEuropeje bila torej večja od Germanije in dokaj blizu naši današnji zemljepisni Evropi. Podobno širno zemljepisno Evropo — celino, ki se razteza od Konstanti- nopla do Španije - j e predstavil škof Arnulf iz Orleansa. V govoru na koncilu vSaint-Baslu leta 991 je Arnulf dejal, d a j e s propadom cesarstva Rim »izgubil aleksandrijsko cerkev, dovolil, da seje izgubila An tiohija, da niti ne govorimo o Afriki in Aziji. Sama Evropa se ločuje od Rima. Konstantinopelska cerkev se oddaljuje, dežele v osrčju Španije ne poznajo več njegovih zakonov.«99 Škof je spomnil svoje poslušalce na odpadanje nacij in cerkva, o katerem j e bil govo- ril apostol (2 Tes 2.2-3), k i je napovedovalo prihod antikrista, vendar j e sam zagovarjal ideje, ki so ogrožale cerkveno enotnost in peljale v razkol z Ri- mom.100 Ta govor je Gerbert dAurillac ne samo ohranil, temveč tudi napisal (četudi je pozneje sam zagovarjal otonsko cesarstvo s središčem v Rimu).101 Bolj konvencionalno divisio orbis najdemo v Historiarum librilll, ki j ih j e napi- sal Gerbertov študent Richer in jih posvetil Gerbertu, ko je bil ta še nadškof v Rheimsu (se pravi, preden je bil posajen na papeški prestol kot Silvester II.). 05 Alfred Veliki, A Description of Europe, and the Voyages of Ohthere and Wulfstan, ur . J . Bosworth (London: Longman, 1855), ii. 96 Ibid., § 1 (angl. prev., 1-3; v anglosaškem besedilu ni kurzive). Ibid., §§ 14-18. ,JS Ibid., § 18 (angl. prev., 26). 99 Charles Joseph Hefele, Histoire des conciles d'après les documents originaux, revidiral H. Leclercq, zv. 4.2 (Pariz: Letouzey et Ané, 1911), 861 op.; cf. Gerbert , Acta ConciliiRemensis ad Sanctum Basolum (MGH SS 3, 676). 100 Hefele, Histoire, zv. 4.2, 856. 101 Gl. Erdmann, »Das ottonische Reich«, 430-1; cf. Fischer, 106-7. 2 2 K A R O L I N Š K A » E V R O P A ? « Za Richerjaje bila Evropa, preprosto, del tripartitnega sveta,102 podobno kot na primer za škofa Adalbera iz Laona v njegovi Carmen ad Rotbertum regem četrt stoletja pozneje.103 Landolfus Sagax, Italijan, k i je okrog leta 1000 dopolnjeval Rimsko zgodo- vino Pavla Diakona, je omenjal »Evropo« v okviru konvencionalne delitve sve- ta na tri dele, poleg tega pa je , ko je opisal Španijo kot prvo »provinco« Evro- pe ob zahodnem oceanu,104 ponovno uvedel termin, ki ga malo pozneje sre- čamo pri pojmovanju Evrope normanskega zgodovinarja Duda iz St. Quenti- na. Dudo, k i j e začel pisati Zgodovino Normanov okrog leta 1000 (in končal po letu 1017) po naročilu vojvode Riharda I. Normanskega, seje, tako kot mno- go drugih, sklical na kozmografe in njihovo delitev sveta: »Kozmografi pa, ki so pregledali celotno gmoto sveta [...], so razdelili vso zemljo, ki j o na vseh straneh zamejuje brezkončni Ocean, na tri dele; in za te tri dele veljajo Azija, Evropa in Afrika. Evropa, ena od njih, je prepletena s toki zelo mnogih rek, ki označujejo njene različne province in znotraj 'meje ločnice' delijo na domo- vine [patriae].« Med temi domovinamije »najširnejša in najbogatejša od vseh, kar dolguje mnogim trumam svojega ljudstva, kij ih ni mogoče prešteti, Ger- manija«.105 Ker je Germanija tukaj največja dežela na evropski celini, smo da- leč stran od njenega bolj ali manj jasno izraženega identificiranja s »kraljes- tvom Evrope«. Navdih za svoje gledanje na »Evropo« je Dudo našel pri Izidor- ju Seviljskem, ne pri karolinških piscih.10'' Za normanskega zgodovinarja »Evro- pa« ni bila niti »kraljestvo« niti zbir »kraljestev«, pač pa so jo sestavljale patri- ae. Preteči j e moralo še skoraj pol tisočle^a, d a j e »Evropa« sama postala »do- movina« zahodnih kristjanov.107 Tomaž Mastnak Filozofski inštitut ZRC SAZU Ljubljana 102 Richer, Historiarum libriIII\,\ (MGH SS 3, 568). O avtorju: Watt., I, 413 sq. 1,1:1 Carmen, verzi 160-2 (Adalbero iz Laona, Poème au roi Robert, ur. C. Carozzi, [Pariz: »Les Belles Lettres«, 1979], 12). "'4 Additamenta ad Pavli Historiarn Romanam IIII, XIIII (MGH AA 2, 251, 255, 358); cf. Manit., I, 263; Watt., I, 166,je zapisal, d a j e to delo »von geringem Werth«. "lr> Dudo iz St. Quentina, History of the Normans 1,1 (prev. in ur. E. Christiansen [Wood- bridge: The Boydell Press, 1998], 15). Za razlikovanje med provinciae in patriae gl. Izidor Seviljski, Etymologiarvrn sive originvm libri XXXIV,v,19 (ur. W. M. Lindsay, Oxford: Claren- don Press, 1911). 106 Izidor Etym. XIV,iv,4. "'7 Gl. Oratio Eneae de Constantinopolitana Clade, & bello contra Turcos, v Enej Silvij Picco- lomini, Opera quae extant omnia (Basel, 1551), 678. 25