K. Fratinovec
Glagol
V es nejevoljen je prišel gospod učitelj iz šole domov. Vrgel je knjigo na mizo in pričel trdo hoditi po sobi gor in dol, mrmrajoč in govoreč sam s sabo: »Le kaj jim je, tem otrokom, da se jih glagol ne prime? Saj vendar ni nobene težave, in bi četrto-razredniki morali razumeti kakor dvakrat dve. Člo-vek stori vse, kar more, pa je vse skup bob ob steno, ne gre pa ne grel Četrtifi jemljemo, pa je, kakor da si zraku govoril. Če to ni nemarnost, za-bitost, potlej ne vem, kaj je.<
Tako se je razburjal gospod učitelj in nadaljeval svojo pot iz kota v kot.
Pa, ko bi bili vsaj v dmgih predmetih zato boljši! Kaj še! Povsod gre tako, da je Bog pomagaj. Kaj bo, če pride gospod nadzomik in vidi to rev-šcino. Najbolj prav napravi, če ga sploh ni.. .<
Obstal je sredi sobe in razmišljal nekaj časa mirneje in trezneje o tem, kaj bi in kako bi, da bi otrokom zlezel glagtol v glavo. Treba storiti nekaj prav posebnega, nekaj povsem izvirno zanimivega, poucnega ali sraešnega ali karkoli.
Pa si je domislil nenadoma, da imajo baje nekje v Nemciji za take otroke čudotvoren lijak, ki z njim vlivajo v mlade glavice vso učenost in tnodrost. Ne bil bi napačen tak lijak tudi pri nasl Morda bi ga dobili iz Nemčije po pošti?
No, korak za korakom jo je primahal naš gospod učitelj v mislih iz. Nemčije naravnost na Rusko. Tam je pa ioin že prej enkrat bil. In zdaj mu je padlo v glavo, da je tam nekje slišal ali bral prav zanimivo zgodbico  o glagolu.  Nasmehnil  se je sam  sebi  in
138
i
sklenil,   da   tudi   svojim   učencem   pove   tisto   zgod-bico-------—
Drugi dan se je vnovič prepričal, da otroci gla-gola še ne razumejo. Vsevprek so mešali, in le malokdo je zadel pravo. Tedaj nenadoma vstane izza mize in pravi: >Poslušajte, atroci! Nekaj lepega vam bom povedal.c
Glej, ves razred se vzdrami, odpre oči in usta in pripravi ušesa, da posluša.
Učitelj pa začne: »Svoje dni, ko sem bil na Ruskem, sem bil navzoč v nekem razredu. Obravna-vali so ravno glagol kot mi zdaj. Pa se onih otrok tam glagol menda tudi ni botel prijeti bogve kako, tako da je učitelj vzrojil in planil med razred ter za\-pil naglas napol srdito napol v šali: Glagol jest takaja častj reči: bolvan upal s peči, natknulsja na ko\, obrazovalsja glagol. To se pravi po naše: Glagol je tak govorni razpol: Glavan je padel s peci dol, nataknil se na kol in napravil se je glagol.c
Razred se je zakrohotal na vsa usta. Vse se je treslo in pokalo, in klopi so ropotale. In še je moral gospod učitelj povedati to smešnico, in spet je za-bučalo po vsem razredu.
Tedaj se nenadoma odpro vrata, in v razred stopi gospod nadzornik. Malo nejevoljno pogleda nčitelja in učence, ki se pa mabama zresnijo. Učitelj pa se je zmedel in pobledel. Brž se je opravičil pred nadzornikom in mu povedal, kaj je vzrok vese-losti in smeha v razredu.
Nadzornik ni nič odgovoril na to. Samio zamislil se je za hip, nato pa velel učencem, naj sedejo. Učitelju pa je naročil, naj vpraša, kdo si je smeš-nico najbolje zapomnil. Vse roke so se dvignile in se zazibale kakor mlado drevje v viharju.
i59
Neki navihanec je ponovil smešnico in jo spretno zasukal po svojem okusu: »Glagol je tak govorni razpol, če glavan pade s peči dol in se nasadi na kol, se imenuje to glagol.«
Drugi učenec poizkusi povedati pravilo o gla-golu. Na to pa povzame učitelj:
»0 kom govori smešnica?«
;0 glavanu.i
»Kaj se je zgodilo s tem glavaniom?«
»Padel je in se je nataknil...«
»Kako se imenujejo torej besede: pasti, natek-niti se, če povedo, kaj se je z osebo zgodilo?«
»Take besede so glagoli.«
»Katere besede so torej glagoli?«
»Glagoli so besede, ki povedo, kaj oseba ali reč dela, ali kaj se z njo godi.«
»Tako je! In to si zapomnite, otroci. — Po-novi ti... l<
Pri branju in iskanju glagolov iz berila je slo gladko, da se je učitelj eudil in nadzornik kimaje odobraval.
Tako 90 učenci osvojili glagol na smešen nacin. Če pa je kdo pozabil, so ga drugi brž spomnili smeš-nice o glavanu, ki so si ]o zapomnili bolje kot vse drugo ter jo sčasoma seveda tako prestrojili, da se je slišalo še bolj po domače, in sicer: glagol je taka reč, če glavan pade v peč, se nasadi na kol, postane nov glagol.
140