Delavska Pravica Glasilo 1krščanslcega delovnega ljudstva Utaj* mk četrtak pop.; J (točaju praznika II Potamazaa številka Din 1'—. ~ Cena: ca 1 mesec || OgUii, reklamacije m naročnina na uprav« 4-- poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- II Din 4*—, ca četrt leta Din 10*—, ca pol leta Din 20"—; ca II Delavaka zbornica, Miklošičeva cesta 22, L oad. Srva c. — Neirankirana pisma se ne sprejemaj« II inozemstvo Din 7*— (mesečno) — Oglasi: po dogovora II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900 Kolektivna delovna v Jaršah, sklenjena Potrebno v Z ustanovitvijo nove delavske organizacije mi je prišlo na misel drugo, za katoličane zelo aktualno vprašanje. Dočim se naši Jugoslovanski strokovni zvezi že od izdaje socialne okrožnice papeža Pija XI. Quadragesimo anno vedno in vedno očita, da jo premalo upošteva, se nihče teh gospodov ne spomni na naše delodajalce, kaj oni pravijo k tej okrožnici. Jugoslovanska strokovna zveza je priobčevala v »Pravici« okrožnico Leona XIII. in jo s komentarjem svojega duhovnega voditelja p. dr. Angelika Tominca tudi izdala v ponatisu. Znano je nam vsem, da je v največji meri takrat kupovalo to velepomembno delo ravno delavstvo, dočim so jo vsi drugi vračali in je niso niti prečitali, kar je bilo dovolj veliko znamenje za popolno nezanimanje. Prav tako je občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze pred leti po poročilu p. dr. Angelika Tominca osvojil drugo papeško okrožnico Pija XI. Quadragesimo anno. Tudi to bi Jugoslovanska strokovna zveza že izdala v knjigi, toda ravno finančno vprašanje radi nezanimanja širšega kroga zainteresiranih poklican-cev je bilo vzrok, da se to že ni zgodilo. Kljub vsem žrtvam pa namerava tudi okrožnico Quadra-gesimo anno v bližnji bodočnosti izdati. In danes prihajajo ustanovitelji nove delavske organizacije kot nekaki stoodstotni horitclji za načela papeških socialnih okrožnic in utemeljujejo svoj nastop s tem, da Jugoslovanska strokovna zveza v svojem delovanju premalo upošteva okrožnice. Dočim s svojini nastopom razbijajo 40 letno delo v krščanski strokovni organizaciji, ki je predvsem slonelo na ramah delavstva samega, naj hi rajši organiziranemu krščanskemu delavstvu pomagali do realizacije okrožnic s tein, da bi za to važno vprašanje zainteresirali delodajalske kroge. Krščansko soc. delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, je v tem oziru izvršilo svojo dolžnost v polni meri, nismo pa še ničesar slišali niti čitali, kaj pravijo k okrožnicam tudi katoliški delodajalci, niti v koliko jih upoštevajo v odnošaju z delavstvom. Tu je prepotrebno in zelo hvaležno polje za širjenje duha okrožnic. Razveseljivo hi bilo dejstvo, da sc je med delodajalci v današnjem kapitalističnem gospodarstvu ustanovila organizacija delodajalcev, ki bo z vsemi silami stremela skupuo z Jugoslovansko strokovno zvezo za tem, da se uveljavijo v današnjih časih tudi v gospodarskem življenju načela oholi socialnih okrožnic. Ta krog ljudi je prav tako poklican v to kakor delavstvo, in le v vza-.,,11,111 delu bomo lahko govorili res o pozitivnem delu im teh okrožnicah. Toda bojimo se, da bo naša trditev, da jih ni proučil niti en delodajalec, v resnici tudi držala. Kaj pomaga, če strokovna organizacija na podlagi okrožnic dela in se bori za pravice delavstva, če pa pri vseli delodajalcih brez izjeme naleti na gluha ušesa in na trdovratno stališče, ki ga narekuje današnji kapitalistični sistem. Jugoslovanska strokovna zveza, ki je sad okrožnice Leona XIII., je v svojem delovanju vseskozi delala v duhu te okrožnice, tudi v času, ko so že vsi drugi pozabili nanjo, prav tako dela tudi popolnoma v duhu Duadragesimo anno in ho tudi delala takrat, ko bodo drugi pozabili na to okrožnico. Za to je vsaka bojazen za krščansko strokovno organizacijo skoraj odveč, pač pa je veliko bolj potrebno drugo vprašanje, to je naših delodajalcev Naj se rajši brezplodno in škodljivo razbijanje s tolikim trudom priborjene krščanske strokovne organizacije Jugoslovanske strokovno zveze spremeni v blagoslov, s tem da vsi ustanovitelji nove delavske organizacije, ki itak niso V začetku meseca oktobra t. 1. je Jugoslovanska strokovna zveza, pri kateri je organizirano celokupno delavstvo (320) tovarne platnenih izdelkov v Jaršah, predložila vodstvu tovarne predlog kolektivne delovne pogodbe za ureditev plačilnih in ostalih delovnih pogojev. Vršile so se o tej zadevi daljše raprave med zastopniki delavstva in zastopniki podjetja, katerim is ludi prisostvoval zastopnik Delavske zbornice. Na zadnji daljši razpravi je bil dosežen popoln sporazum med delavstvom in podjetjem. S sklenjeno kolektivno pogodbo je delavstvo te tovarne prvič, odkar obstoja tovarna, stopilo v pogodbeno razmerje. Pogodba je za delavstvo zelo velika in važna pridobitev. Uredile so se predvsem temeljne urne mezde za delavstvo, ki dela v akordu, kakor tudi za ono delavstvo, ki je plačano od ure. Urne mezde so se izenačile od spodaj navzgor, tako da so delavstvu, ki je plačano na uro, znatno zboljšane plače. Delavstvu v akordu mora biti dana možnost, da zasluži 20% nad temeljno plačo. Poleg ureditve plač in mezdnega sistema sploh je s sklenjeno pogodbo urejeno tudi še naslednje: 1. delovni čas in delo ob nedeljah in praznikih, kakor tudi plačevanje nad 8-urnega dela s 50% poviškom in odškodnina za čiščenje strojev in obratnih prostorov; Marsikdo, ki sliši, da se v lludi jami precej redno dela, meni, da je tu pač doma pravo blagostanje. Pa je precej drugače. Pred časom je obratovodstvo izdalo razglas, v katerem delavstvo poziva na večjo storitev. A ko te ne bo, se bo plačalo pod temeljno plačo in slednjič take odpustilo. Kako je prišlo do tega, da delavstvo na akord v mnogo slučajih nima storitve niti za temeljno plačo, kaj šele, da bi več zasluzilo? Ali je delavstvo tega krivo? Do redukcij v letih 1932 in 1933 so bili akordi še prikrojeni tako, da je delavec zaslužil do 50, 00 in tudi 70 Din na šilit, seveda le z največjim naporom. Organizirano delavstvo je branilo svoje iz delavskih vrst. porabijo svoje sile v to, da se vendar enkrat dobi krog odločnih katoliških delodajalcev. ki bodo v svojem praktičnem gospodarskem delovanju uveljavljali načela obeh okrožnic. Da bo to zelo važno delo šlo res v pravem duhu in dosledno /a ciljem, naj tudi ta važni faktor v socialnem življenju prav tako vzame v svoj krog duhovnega voditelja, kakor ga ima Jugoslovanska strokovna zveza v osebi p. dr. Angelika Tominca. Uspeh ho gotovo velik in na ta način se bomo res bližali lepšim časom tako v gospodarskem kakor duhovnem življenju. Tu je novo polje za vse dobrohoteče, Jugoslovansko strokovno zvezo pa pustite pri miru! Začeto delo ni nikomur v korist, ampak le v neizmerno škodo tako delavstva kakor tudi katoli-čanstva. 2. odškodnine zaradi zadržkov pri delu po §§ 219, 1220 in 221 obrtnega zakona; 3. sprejemanje in odpuščanje delavstva v primeru pomanjkanja dela; 4. izplačevanje zaslužka in odtegljaji; 5. deputatu e dajatve in delovne obleke; 6. delavski zaupniki in njihovo poslovanje itd. V pogledu izboljšanja plač se sicer ni doseglo ono, kar je delavstvo prvotno zahtevalo, vendar se sme reči, da je v tem pogledu zadovoljiv uspeh. Delavstvo bo po tem uspehu, kateri ni zahteval kakih posebnih žrtev, šlo z novo voljo in še močnejšo zavestjo na delo in bo kot dosedaj tudi v bodoče storilo svojo polno dolžnost pri delu. Zasluga za to važno pridobitev gre predvsem delavstvu samemu, ki je popolnoma kompaktno stalo za svojimi zahtevami. Delavstvo se je v celoti podredilo vodstvu svoje strokovne organizacije, kakor tudi svojim zaupnikom, ki so vodili akcijo za uveljavljenje pogodbe. Za tako uspešno borbo je potrebno troje: prvič, popolna solidarnost delavstva; drugič, zaupanje v voditelje, in tretjič, vestnost pri delu. Ker je delavstvo tovarne v Jaršah imelo vse te pogoje, je tudi doseglo izboljšanje delovnih in plačilnih pogojev. Delavstvo bo brez dvoma te pogoje tudi v bodoče držalo, ker le v tem ima garancijo, da bo pridobitve ohranilo in jih v danih razmerah še dopolnilo. Naj živi delavska enotnost! pravice. Izvršile pa so se redukcije, pri katerih se je gledalo zlasti na to, da se v kolikor je le mogoče odpuste zavedni delavski borci. Zlasti so bili prizadeti člani Jugoslov. strokovne zveze. Po večini pa je bilo prizanešeno »nacionalcem« pod vodstvom takratnega rudniškega nameščenca Goloba. Nacijonalci niso imeli smisla za to, da bi ščitili delavske interese. Pa tudi, če bi to kateri nacijonalnih delavcev hotel, ni smel, ker je bil odgovoren gori navedenemu vodji, ki je dajal navodila, ki so imela vse drugačen namen, samo ne zaščititi interese celokupnega delavstva. Ko je vodstvo rudnika doseglo svoj namen in zrahljajo udarno silo delavstva, je začelo zniževati akorde, jemati ugodnosti, ter tako poslabševati delavski položaj. Kako so se zniževali akordi, naj navedeni samo en primer. Na progi se je prejšnja leta plačevalo za ročno delo 175 Din, pozneje 140 Din od metra. Danes pa samo 96 Din. Tako je večja ali manjša razlika tudi na odkopih itd. Pri nenormalnih delih pa so se dajale večje ali manjše doklade ali zapreke. Pripomnim, da so se delegatje II. skupine trudili, da bi obdržali akorde in druge ugodnosti. Toda delavski zaupnik more vzdržati le, ako ima močno hrbtenico, to se pravi, za njim mora stati močna strokovna organizacija. Iz navedenega sledi, da moramo naše interese braniti le v močni strokovni organizaciji. Pa ludi vodstvo rudnika nas s svojim razglasom sili v strokovno organizacijo. Saj danes ne vemo, komu bodo gospodje od vodstva kot hlapcu Jerneju rekli: Ne rabim te več, premalo storiš.« 1 Morda najprej meni, ko to pišem, morda tebi, ki čitaš, morda onemu, ki še danes ne misli, da je Brez strokovne organizacije — modemi sužnji Za delavsko vzgojo V povojni dobi polaga Jugoslovanska strokovna zveza veliko pažnjo na temeljito izobrazbo članstva. Zaveda se v polni meri, da more svojo nalogo vršiti le tedaj, če pri njenem delu sodelujejo vsi člani in da je cela organizacija kot en sam stroj, pri katerem morajo odgovarjati docela vsi njegovi deli in vsako kolesce mora biti točno na svojem mestu. Že lansko leto je naša centrala priredila več važnih tečajev po skupinah, katerih organizacija potrebna. Ljudi, ki premalo storijo, imenujejo »lenuhe«. Tovariši, ali veste, da so lenuhe vedno izganjali? Ali veste, da je nekdo rekel, da so vsi lenuhi iztrebljeni in jih pri rudniku Huda jama ni več. Kje so se vzeli? Razmišljajte, tovariši! Tovariš, danes si še čvrst, močan, da bi ruval hraste s koreninami. Toda prenaporno delo. posledice dela v vodi, kaka posebna bolezen, slaba hrana, vse to ti jemlje moči in jutri si laliko ti izrabljen in onemogel .Jeni“j Ali ne vidite danes ljudi? /'a pokoj niso, ker niso dvotretjinsko dela-nezmožni, za delo jih ne rabijo, ker nimajo popolne delazmožnosti. Pa mogoče mi.diš, li mladi fant, ki si prišel od vojakov: ml;ul Beni š‘‘, mene pa ne bo. Veselji' imam do dela in naredim kolikor se mi ukaže. Le ozri se okoli, pa boš našel take, ki so vsi udeleženci tečaja udeležili skupne sv. maše za pokojnega tov. Rutarja v frančiškanski cerkvi v Ljubljani v kapelici in prejeli sv. obhajilo. Predavanja so bila razdeljena takole: Tov. Tone Fajfar je govoril o potih in ciljih delavske mladinske organizacije. Žumer Srečko je obdelal vprašanje delavske mladine in strokovne organizacije. Rozman Joško je tečajnike v svojem referatu uvedel v poslovanje organizacije. Bučar Ivan enako mislili. Hvalili so jih kot pridne. Ko pa so oboleli in zgubili na moči, jih podjetje ni več rabilo. Tovariši, združimo se v svoji strokovni organizaciji in takrat, kadar bi se hotelo kakega delavca odpustiti, bomo odločno vsi, kakor eden rekli: ne. Zavedajmo se, da smo ljudje in ne sužnji. Ako gospodujoči še vedno hočejo uvajati suženjski sistem, jim moramo mi povedati, da smo mi bitje z razumom in močno voljo. Tovariši, ne malodušja — pogumno v borbo za naše pravice! Duplica. Poročil se je tovariš Rojc Jože s tovarišico Funt ek Francko. Oba sta zavedna člana naše skupine in jima tovariši čestitamo in j želimo obilo sreče v novem življenju. Člani rtila- i din-.e skupine so jima priredili poslovilni večer. I Drobite novice Vlada je sklenila spremeniti uredbo o kartelih. Dosedanji način ustanavljanja kartelov z odobravanjem od strani države še bo spremenil. Karteli se bodo morali prijavljati in država bo imela nad njimi nadzorstvo. Posebno razsodišče bo razsojalo o pritožbah proti poslovanju kartelov. Zlasti mali ljudje bi želeli, da bi država prav krepko in v korist najširših ljudskih slojev nadzirala delo kartelov, ki so postali pri nas pravcate države v državi. Telefonske naprave se bodo po sklepu vlade izboljšale. Investiranih bo 190 milijonov dinarjev. Nov zadružni zakon se razpravlja v odboru narodne skupščine. Uveljavljena bo popolna svoboda združevanja v kakršne koli zadruge in popolna svoboda zbiranja zadrug v zadružne zveze. 1 o.cojninsko zavarovanje nameščencev bo razširjeno na vso državo. Pokojninski zavod v Ljubljani ima nalogo, da sestavi zakonski osnutek in izdela vse zavarovalno-tehnične račune. I »višanje glavnice. Kolinska tovarna hranil, i./ - V sklicuje za 21. december izredni občni zbor, kjer bodo sklepali o zvišanju delniške glavnice od 2 na 4 mili j. Din. V zveži s tem je izprememba pravil, na dnevnem redu so pa tudi volitve uprave. Težka nesreča v Mariboru. V železniški delavnici se je pripetila huda nesreča. Pri razdiranju vagona je padel kos pločevine delavcu Josipu Gosaku na glavo ter 11111 presekal nos do lobanje. Nezavestnega so prepeljali reševalci v bolnišnico. Mesina hranilnica v Mariboru znižala obrestno mero. Na seji upravnega sveta mestne hranilnice se je znižala obrestna mera za takoj odpoved-ljive vloge na 3 odstotke, za vezane vloge pa na 4 do 5 odstotkov. — Ravno tako bi bilo treba znižati še obresti od posojil. Abesinski spor prehaja v vse ostrejše oblike in vse bolj se kaže, da ne gre Italiji toliko za Abe-sinijo kot za gospodarstvom nad vsem Sredozemljem, ki je do danes pod kontrolo Anglije. Anglija se zato brani z vsemi silami in Društvo narodov že pripravlja poostritev sankcij proti Italiji s prepovedjo uvoza petroleja. Mussolini je v svojem zadnjem govoru dejal, da ne bo Italija prav nič popustila. Proti sankcijam se bori Italija tako, da je prepovedala ves uvoz iz držav, ki izvajajo sankcije, da je ukinjeno notiranje lire na inozemskih borzah, da država rekvirira vse zlato, kar ga je v državi, da se podirajo železne ograje, da se zbirajo kovine vseh vrst, da se dva dni v tednu ne sme jesti mesa, da se 'trgovci, ki hočejo navijati cene, zapro, da se skrči poraba goriva, petroleja, papirja, da se na vse. občinske hiše v Italiji vzidajo spominske plošče na 18. november, »dan sramote in krivice«, itd. Japonski vojni proračun znaša 47 odstotkov vsega državnega proračuna. Ameriške Združene države imajo v proračunu za 1. 19156. določenih v vojne svrhe 1 milijardo dolarjev (1). Angleški prestolni govor ob otvoritvi novoizvoljenega parlamenta naznanja, da bo vlada dobila sredstva in skrbela za to, da se zamašijo »razpoke« v obrambi angleškega imperija. Stalne pomorske manevre ima angleško bro-dovje, zbrano v Sredozemskem morju proti Italiji. Pomorska razorožitvena konferenca se bo pričela te dni v Londonu. Že naprej pravijo, da bo brezuspešna. Bafa ima poleg svojih tovarn v Češkoslovaški še tovarne v 7 drugih državah. Razpolaga skupno s 3.500 prodajalnicami, od teh 2.000 v Češkoslovaški. Vsega zaposluje 43.000 ljudi. Dnevna kapaciteta njegovih tovarn je 280.000 parov obutve, a trenutno se producira dnevno 250.000 parov; od tega tovarne v inozemstvu 80—90 tisoč parov. Izdela se tudi 20 do 30 tisoč parov nogavic dnevno, a je s tem krita le polovica prodaje njegovih prodajalnic. »Bafa« je družinska delniška družba in se ne poslužuje bančnega kredita. Bilanca se ne objavlja. Celoten promet v letu 1934 se ceni na '3 milijarde 500 milijonov čeških kron. Gradivo za božično in novoletno številko »DELAVSKK PRAVICE« mora biti v urodnišitvu do srede, 18. decembra. Dopisnike in sotrudnike vljudno naprošam, naj navedeni termin upoštevajo, ker bi sicer list za praznike ne mogel pravočasno iziti. Urednik. so se udeleževali skoraj vsi člani, prav tako je priredila velik dvodnevni tečaj v Ljubljani za vse predsednike, tajnike in blagajnike skupin. V letošnji zimski sezoni, ki je predvsem posvečena izobrazbi, je s prvim tečajem pričela izobraževalno delo naša delavska mladina. Preteklo nedeljo je imela celodnevni tečaj v Ljubljani v prostorih JSZ Mladinska zveza. Povabila je na tečaj svoje podružnice, katere so poslale svoje najboljše odbornike. Tečaja se je udeležilo 45 fantov in deklet, ki so z največjo pozornostjo sledili izvajanjem predavateljev. Ob pol 9 dopoldne so se Jeseniški kovinarji za enotno kršč. sSroh. organizacijo JSZ Zaupniški zbor strokovne skupine kovinarjev, kot predstavnice Jugoslovanske strokovne zveze na Jesenicah, je dne 1. decembra t. 1. na svojem zborovanju obravnaval vprašanje obstoja enotne strokovne organizacije krščanskega delavstva in zahtev, katere to delavstvo uveljavlja v javnem življenju. (Slede na to se je sklenilo: »Soglasno odobrava stališče JSZ, od katerega je odvisno sodelovanje krščansko socialnega delavstva v javnem življenju. Vodstvo JSZ naj vztraja na svojem neomajnem stališču, ki ga zastopa v svojem delovanju, ker odiao ona je prava in legitimna predstavnica krščanskega socialnega strokovnega gibanja v Kolektivna pogodba mestnih uslužbencev v Mariboru Ravnateljstvu mestnih podjetij občine mariborske je pretekli teden naša ekspozitura v Mariboru izročila predlog kolektivne pogodbe. Predhodno se ie vršil sestanek, na katerem so bili zastopani vsi obrati mestnih podjetij. Predlog pogodbe je bil na tem sestanku odobren tudi od marksističnih obratnih zaupnikov. Mestni uslužbenci so predlagali, naj bi se pri tem pokazala delavska enotnost, ko se gre za kruh vsakega, ne pa za barvo strokovne organizacije. Marksisti pa zavoljo stare trme in iz samoljubja očividno niso hoteli, v tej za delavstvo mestnih podjetij tako važni zadevi, o enotnem nastopu nič slišati. Zopet nov dokaz, koliko jim je prav za prav tudi za ( najbolj bitne interese delavstva in nameščenstva. * . je govoi il o praktičnem delu Mladinske zveze, p. dr. A. Tominec pa o papeških okrožnicah Rerum novarum in Quadragesimo anno. P. Angelik je podal osnovne misli okrožnic tako preprosto in poljudno, da so ga tečajniki dobro razumeli. Tečaj se je končal s splošno zadovoljnostjo in je prav gotovo velik korak naprej v razvoju naše mladinske organizacije. Zelja prirediteljev kakor tudi tečajnikov, ki se v zadnjem času čutijo še veliko bolj med seboj povezani, je bila, da bi rodil tečaj velik uspeh in tako pripomogel borbi za pravično delavsko stvar. Jože Gostinčar: Razkolniki Dr. Krek je slovenskemu in jugoslovanskemu delavstvu zapustil časten spomin. Jugoslovanska strokovna zveza je predvsem njegova zamisel. Radi tega pa dr. Krek s svojim nazorom o delavskem vprašanju še vedno živi in sodeluje med nami. Jugoslovanska strokovna zveza se bori po vzoru njenega učitelja za izboljšanje v duhovnem in materialnem oziru delovnega ljudstva. Mi imamo že iz leta 1895 krščansko socialni načrt slovenskih delavnih stanov, ki so ga po navodilu dr. Kreka sprejeli na velikem skupnem zborovanju trije delovni stanovi. Naša strokovna organizacija se je držala dosledno tega načrta. Seveda to kapitalistom ni bilo po volji, kakor jim tudi sedaj delovanje kršč. del. organizacije ni po volji. Kapitalizem skuša z raznimi, tudi dragimi sredstvi, oslabiti delavsko silo, ki se nahaja v krepkih delavskih organizacijah. Pa tudi naivneži pomagajo kapitalizmu z razkolom in ustanavljanjem nepotrebnih delavskih organizacij. Pri nas imamo sedaj priliko gledati žalosten, pa tudi smešen, prizor nove, baje tudi delavske organizacije, pod imenom »Zveze združenih delavcev«. Gospodje ustanovitelji, ki se seveda skrivajo, se menda niso zavedali, da s takim početjem rušijo delavsko moč in krščansko fronto. Naj torej za posledice sami odgovarjajo. Da jih je v to pozvalo slovensko katoliško delovno ljudstvo, ni verjetno, pač pa bo resnica, da hočejo s tem nekateri pod imenom »katoliškega delovnega ljudstva« zaslepiti del delavstva, da bo razbijalo Jugoslov. strokovno zvezo in z njo skupno katoliško fronto. Gotovo ta gospoda ni zadovoljna, da ji delavstvo in name-ščenstvo, organizirano v JSZ, ne pusti mešati svojih gospodarskih kart. Zato naj pride borba in razkol v krščanske delavske vrste ... [z tega se jasno vidi, koliko delavskega prijateljstva je pri teh ljudeh. Tu se vidijo precej negativne manire, četudi jih skrivajo. Akademsko starešinstvo v Mariboru je jasno govorilo, pa tudi ugotovilo neresnične navedbe v neki okrožnici glede urednika, ki naj bi urejeval list »Delavska fronta«. Dosedaj se neresnica ni strinjala s krščanstvom, morda pride v modo z novo razkolniško delavsko organizacijo. Pa zakaj no? Samo da pomaga. Toda šalo na stran. Delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, ne bo šlo nikomur na lirri. Morda se bo dal kak slabič pregovoriti za izdajo svoje organizacije. Saj se je še med dvanajstimi apostoli našel Juda, ki je izdal svojega Učenika. Toda celota ho trdna in bo v svojo korist delala na to, da se članstvo JSZ pomnoži in njene vrste ojačijo. Razkola pa ne potrebujemo, ker more le slabiti in škodovati in ga odločno z vsemi silami odbijamo. Rudarji Huda jama. V nedeljo, 8. decembra, smo imeli dva lepo uspela sestanka. Prvi je bil v Laškem, drugi v Rečici. Na prvem sestanku sta govorila tov. Diacci in Lešnik, na drugem pa poleg teh še tov. Hočevar iz Celja. "1 ov. Diacci je poročal o razpravah, ki so se vršile pri FPD, tako krajevno za rudnik Huda jama, kakor tudi na centrali v Ljubljani za celo družbo. Potek razprav kakor tudi v zahtevah in sklepih je vse podrobno in jasno razložil. Tov. Lešnik pa je govoril o poteku plenarne seje Delavske zbornice. Podrobneje je razložil zlasti delo za sanacijo bratovske skladnice ter odjem premoga iz rudnikov dravske banovine. Tov. Hočevar pa je govoril o organizaciji in njenem delu. Na kratko je razložil zgodovino JSZ ter pokazal na vzor-može: Kreka, Moškerca in Gostinčarja. Poudarjal je, da smo lahko ponosni na delo naše organizacije tako v preteklem kakor v sedanjem času. Mi strogo stojimo na svojih načelih. Smo krščanski socijalisti. Vedno pa smo pripravljeni nastopati skupno z vsemi, ki hočejo pošteno delati za delavske koristi. Končno so še gori navedeni tovariši pozvali navzoče, naj se oklenejo strokovne organizacije, ker le tako je možna odločna borba v zaščito delavskih interesov. Navzoči so z zadovoljstvom vzeli na znanje izvajanja govornikov ter so izrazili željo, da se večkrat vrše taki sestanki. Zagorje. Strokovni shod, katerega smo morali za nedeljo 1. decembra odpovedati, se bo vršil v nedeljo, 15. t. m., ol> i) dopoldne v dvorani Zadružnega doma z istim dnevnim redom. Vse tovariše vabimo, da se shoda udeleže. Odbor. Kovinarji Jesenice. Po sklepu seje zaupniškega zbora z dne 8. t. m. sklicujemo za nedeljo, dne 15. t. ni., ob pol 10 dop. članski sestanek z zelo važnim dnev nini redom. Pozivamo članstvo, da se tega se Stanka, katerega sklepi se bodo brez ozira na udeležbo izvajali, zanesljivo udeleži. Sestanek se bo vršil v dovrani Krekovega doma. — Odbor. Kamnik. V petek, 6. t. m., se je vršil v prostorih restavracije Kode, v Kamniku, redni član ski sestanek naše strok, skupine kovinarjev JSZ. Sestanka se je udeiežilo skoraj vse dosedaj orga nizirano delavstvo naše skupine. Zborovanje je otvorii in vodil tov. predsednik Stare Ivan. V svoji sredi smo mogli pozdraviti tudi tov. tajnika Rozmana iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru obrazložil trud in prizadevanje centrale, da uveljavi v podjetju upravičene delavske zahteve. Nekatera vprašanja so se že rešila, ostala pa pri dejo na vrsto. Podrobno je pojasnil tudi vsebino skupinskih pravit, kakor ludi poslovnik in podporni fond. Po poročilu cent. zastopnika se je razvila živahna debata. Posebno se je poudarjalo potrebo enotnosti našega delavskega gibanja in to v sklopu JSZ. Tovariši! Tovarišice! Naše delo na izboljšanju položaja tako našega, kakor vsega delavstva, bo rodilo sadove le tedaj, ako bomo vsi organizirani. Zato v organizacijo tudi oni, ki danes še stoje ob strani, ker le-'ti nam slabijo naše moči pri tem težkem in napornem delu! Lesno deiavsžvo Stahovica. V nedeljo, 8. decembra, ob 14 se je vrsii sestanek lesnega delavstva, organiziranega v JSZ, zaposlenega pri »Kamniški korporaciji«. Sestanek je otvorii tovariš predsednik Apner Valentin, za centralo sta pa poročala lov. Bore in Toman. Tov. Bore je poročal o pomenu kolektivnih pogodb in delu JSZ. Poudarjal je posebno to, da JSZ vodijo delavci sami. Nato je poročal lov. Toman o pomenu strokovnih organizacij. Priporočal je posebno, da naj vlada med delavstvom strpnost in solidarnost. Največje zlo so delavstvu denunci-janti iz lastnih vrst. izvolil se je tudi pripravljalni odbor, ki naj izvede volitve obratnih zaupnikov. Slovenjgradec. Lep delavski sestanek se je vršil 8. dec. v Zadružnem domu. Strokovni tajnik tov. Rozman iz Maribora je imel predavanje: strokovna organizacija v borbi za obstanek delavca. Tekstilno delavstvo Jarše. V nedeljo, dne 15. decembra, ob 13 se bo vršil v dvorani Društvenega doma v Grobljah ustanovni občni zbor Strokovne skupine tekstilnega delavstva tovarne platnenih izdelkov v Jaršah. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. poročilo zastopnika centrale; 3. volitev odbora in nadzorstva; 4. slučajnosti. Članstvo vabimo, da se občn. zbora zanesljivo udeleži. Občni zbor je še posebne važnosti za vse delavstvo navedene tovarne, ker se bo v podrobnem tolmačila pravkar sklenjena kolektivna pogodba. Občni zbor se bo vršil ob navedeni uri zaradi tega, ker v dopoldanskih urah ni na razpolago potrebnega prostora. Preskrbljeno bo tudi, da bo dvorana topla. Pridite vsi in pokažimo, da smo složni, ker od tega zavisi vse nadaljnje uspešno delo organizacije za dobrobit naših koristi. Škofja Loka. V nedeljo, 8. decembra, je imelo delavstvo škofjeloške predilnice svoj običajni sestanek na Suhi v gostilni Karlin. Na sestanku, ki je bil dobro obiskan, je poročal zastopnik JSZ, kaj se je ukrenilo za to, da se organizacija v podjetju uveljavi. Bilo je več razgovorov tudi s podjetnikom, ki je sicer izjavil, da priznava organizacijo, vendar pa noče z njo reševati zadev, ki se tičejo delavstva. Obe stranki sta bili na ukaz banske uprave zaslišani na sreski ekspozituri. Zastopniki delavstva so stavili tele predloge; 1. Da se delavska strokovna organizacija prizna. •2. Da se delavstvo, če je potrebna redukcija, ne odpušča na temelju izmen, temveč da se ga v takem primeru presoja kot celoto, t. j. da se mora vzeti v poštev celotni stalež delavstva. Pod enakimi pogoji morajo imeti socialno šibkejši prednost. Med temi pa zopet listi, ki so dalj časa zaposleni v tovarni. To zahtevo je delavstvo postavilo radi tega, ker je podjetje ukinilo nočno izmeno in vse, ki so bili zaposleni na tej izmeni, odpustilo Slučaj je pa tako nanesel, da .so bili v tt:j izmeni zapo- f Verlič Mežika V nedeljo, dne 8. decembra 1.1. je na svojem domu v Mednem pri Št. Vidu nad Ljubljano po krajši težki bolezni umrla v starosti 29 let Verlič Rezika, bivša predsednica skupine JS.6 v tovarni »Štora« in predsedni-a obratnih zaupnikov istotam; kot taka se je tudi agilno udejstvovala. V torek, dne 10. t. m. je bila ob veliki udeležbi delavstva in ljudstva vrnje-«sf~, na ma l eri zemlji. Pogreba se je udeležilo celokupno delavstvo tovarne »Štora« z ravnateljem g. Vrevcem na čelu. JS>Z so zastopali tovariši Jože Gostinčar, tajnik Peter Lombardo, podnačelnik Matija Koprivc in Fajfar za »Mladinsko zvezo«. Godba »Sora« je igrala žalostinke. Pokojnica je bila zvesta članica JSZ. Pred leti, ko delavstvo še ni imelo tiste zavednosti kot danes, je bila predsednica skupine. Prav za prav tudi tajnica in blagajničarka, poosebljena skupina sama, ker je skoro vse posle vodila brez prave pomoči od drugih. Organizacija jo bo težko pogrešala. V zasebnem življenju je je bila sama prijaznost in dobrota. Zato jo je vse ljubilo in imelo vse rado. Skoro celokupna vas Medno jo je spremila k zadnjemu počitku. — Ljubi Bog že ve, zakaj jo je tako zgodaj poklical k sebi. Tam ji je poplačano vse tisto, česar svet nikdar ne plača; trud in požrtvovalno dela za svoje sotrpine. Naj dobra pokojna tovarišica v miru počiva! sleni najbolj zavedni delavci in funkcijonarji organizacije. 3. Nadurno delo se protizakonito ne sme vršiti. Kakšno stališče je proti tem zahtevam zavzelo podjetje, še ne vemo, ker še ni dobila JSZ uradnega obvestila. Delavstvo je sklenilo, da vztraja pri organizaciji in se bori toliko časa, da uspe. V organizacijo pristopajo še tisti delavci in delavke, ki se dosedaj še niso organizirali. Dne 9, decembra smo vložili pravila za strokovno skupino tekstilnega delavstva na področju škofjeloške sreske ekspoziture. Tudi za volitve obratnih zaupnikov se že pripravljamo. Tovariši in tovarišice! Zavedajmo se: V slogi je moč! Otiški vrh. Tekstilna tovarna Ornig & Mitrovič vedno najema nove delavce, medtem ko odpušča stare. Ne vemo za kaj tu gre. Ali za izbiranje delavcev, ali za sistem delavcev-vajencev, ki so manj plačani. — Občni zbor bo v januarju in ga komaj čakamo. Na zadnjem sestanku je nekdo igral vlogo špijona, Ker ni mogel poročati resnice, si je izmislil denuncijacij? na predsednika tov. Adalberta Rozmana, češ da je obrekoval mojstra g. Sotoška. Sedaj, ko je tov. Rozman zadevo izročil odvetniku, pa se dotičnik izmika, češ da je mislil na drugega Rozmana. Denuncijantstvo je najgrši madež na delavstvu, ki pa, žal, danes bohotno raste. — Tiste, ki tudi radi čitajo »Del. Pravico«, prfisimo, da jo potem izroče onemu, ki jo plača in naroči. BatBDBBBEH— A. ŽIBERT TRG O V I N A S ČEVLJI nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo čevljev za moške, ženske in otroke, nepremočljive športne gojzerke in smučarske čevlje. - Samo trpežno ročno delo. - Vedno na zalogi tudi velika izbira snežk in galoš svetovnih norveških znamk po najnižjih cenah. * *♦♦♦♦♦♦♦♦♦» mmmmm ■ Papirničarji Količevo. V nedeljo, dne 8. dec. 1935, se je vršil ustanovni občni zbor papirničarjev tovarne Bonač na Količevem v društvenem domu v Dobu. Občnega zbora so se udeležili vsi zavedni tovariši in tovarišice. Vendar smo pogrešali precej tovarišev in tovarišic, predvsem onih, ki pri vsaki priliki radi zabavljajo čez organizacijo in razmere v tovarni, toda tam, kjer se razčiščajo taka vprašanja, jih pa ni. Tov. Avsec je občnemu zboru predsedoval in poročal o delu pripravljalnega odbora. Poudarjal je pomen enotne delavske organizacije. Obstoječe strok, organizacije naj se združijo v enotno delavsko organizacijo. Za njim je poročal starešina obratnih zaupnikov, tov. Bukovec, o težkem položaju, ki ga imajo zaupniki po prestani 9 tedenski stavki. Poudarjal je, da se bo položaj obratnih zaupnikov zboljšal le s tem, če bodo delavci enotni, pošteni in zavedni. Pridružuje se besedam tov Avseca in isto poudarja, da je nujno potrebna enotna organizacija vsega delovnega ljudstva. Zastopnik centrale, tov. Lombardo, pozdravlja v imenu centrale vse navzoče delavstvo, razlaga pomen organizacije in borbe. Da je bila stavka dobra šola za vse delavstvo na Količevem. Kljub 9 tedenski borbi imamo še dosti delavcev, ki niso še zaposleni. Toda vedeti moramo, da ni vojske brez žrtev. Delati pa moramo, da se te žrtve čimbolj omilijo. Vedeti pa moramo, da naša borba še ni končana, pač pa se je treba boriti še vnaprej iz dneva v dan za svoje pravice. — V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Avsec Jožef, podpredsednik: Puc Jožef, tajnik: Burgar Viktor, namestnik: Boječ Franc, blagajnik: Hartman Anton, nam.: Zanovič Ivan; odborniki: Bukovec Franc, Ravnihar Andrej, Klopčič Vinko, Volčini Janez; nadzorstvo: Kocjančič Franc, Pečnikar Angela, Kržan Alojzij. Za organizacijske zaupnike so bili izvoljeni: Sitar Ciril, Gostič Viktor, Brenčič Franc, Lenček Maks, Aleš Ivana, Burgar Franc, Šubelj Franc, Ravnikar Ciril, Ručman Pavel, Pivk Janez. Nato prosi za besedo tov. Zdravič ter pove, da je bila izvršena nabiralna akcija z namenom, da se kupi tov. Bukovcu darilo v znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalnost. Ta akcija je bila izvršena brez vednosti imenovanega. Tov. Bukovec se iskreno zahvali delavstvu za to, toda energično odklanja vsako darilo. Izraža željo, da naj se na/-brani denar razdeli med delavce, ki še niso zaposleni in naj se uvede ponovna nabiralna akcija za tiste delavce, ki še nimajo dela. Tov. Avsec se nalo zahvali za udeležbo in s tem zaključi občni zbor. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. Vse tovariše in tovarišice strokovne skupine oblačilnega delavstva pozivamo, tla se polnoštevilno udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, 15. dec. t. 1., v veliki dvorani Društvenega doma. Na dnevnem redu je določitev kandidatov za obratne zaupnike za leto 1936. Na tem sestanku bo poročal zastopnik centrale. Na sestanku se bo klicalo po imenih, kdo se je sestanka udeležil in kdo se ga ni. Ker zadnji sestanek ni bil odločilen zaradi premajhne udeležbe, vas pozivamo, da ste ob pol 10 zbrani vsi v Društvenem domu. — Skupinski odbor. « f • • V • • Viničarji »Jutro« piše, da je sreski kmetijski odbor za Maribor, levi breg, na svojem občnem zboru zavzel napram obstoječemu viničarskemu redu pro-tivno stališče, ker se vrše zlorabe. Ugotavljamo, da se od strani pretežne večine vinogradnikov-delo-dajalcev vrše res velike zlorabe, kar se tiče zakonitih pravic viničarjev, in bo res potrebno viničarski red le še izboljšati in izpopolniti. Službena stalnost, zavarovanje, to so vprašanja, ki še čakajo rešitve. Limbuš. Nepričakovanega, vendar zasluženega Miklavža je dobil letos viničar tov. Lončarič v obliki 3500 Din, ki mu jih je prinesel dosežen sporazum na viničarski komisiji proti upravitelj-stvu veleposestva grofa Merana. Viničarja je zastopal tov. Peter Rozman. — Kamnica. Na vinič. komisiji je zmagal tov, Hat Alojz, ki dobi izplačan zaslužek 500 Din. Zastopal ga je predsednik mariborske skupine tov. Jože Šešerko. — Košaki. Vinič. komisija je razsodila, da mora vinogradnik g. Glaser Julijan z Meljskega hriba plačati viničarju tov. Zelenku Martinu Din 737 in izročiti dve moški obleki. Viničarja je zastopal tov. Rozman Peter. — V drugi razpravi proti upraviteljstvu Vetrinjskega dvora v Mariboru je zmagal tudi viničar tov. Springer ter se je razsodilo soglasno, da službena odpoved ni bila pravilna in se ga mora vzeti v službo in stanovanje. — Sv. Marjeta ob Pesnici. Tu se je srečno dosegel sporazum in plača vinogradnik g. Povalec Adolf viničarki Oman Mariji Din 6C0. Zastopnik viničarke je bil tov. Šešerko. — Dodatno: Viničar tov. Kovačič Franc iz Limbuša ni dosegel nič, ker mu je bila služba pravilno odpovedana. Viničar tov. Artinger pa v smislu viničarskega reda § 1 ni bil viničar, zato o njegovi tožbi viničarska komisija ni bila pristojna razpravljati. Mladina poroča Radomlje. V nedeljo, 15. dec., bo sestanek naše MZ ob pol 10. Na sporedu bo zanimivo in važno predavanje. Udeleže naj se ga vsi člani ter naj pripeljejo s seboj tudi druge. Preserje. Naša MZ ima sestanek v nedeljo, 15. decembra ob 2 popoldne v običajnih prostorih. Slišali bomo važno predavanje. Udeleže naj se sestanka vsi člani. Po sestanku se skupno udeležimo Krekove proslave, ki jo priredi ob 3 pop. Ml. zveza iz Duplice v društvenem domu. Vse skupine Mlad. zveze naj nam pošljejo takoj kratka in izčrpna poročila o svojem letošnjem stanju in dfelovanju, da jih priobčimo v božični številki »Poleta <. Duplica. Od Del. zbornice smo dobili na posodo večje šlevilo lepili in zanimivih knjig. Člani MZ jih dobe pri tov. Ivanu Borcu proti izposojnini 1 Din za 14 dni. Na knjige naj vsi dobro pazijo, da se ne pogube ali poškodujejo. Skupina je zanje sama odgovorna. — Vsi pa naj pridno bero in se izpopolnjujejo. Celje. Mladinska zveza pripravlja lepo božično igro o