1966-2016 Slavica 1966 skozi čas 2016 Slavica 1966 skozi čas 2016 1966-2016 Vsebina 3 POTUJTE Z NAMI SKOZI ČAS 4 VIZIJA ŠOLE 6 SLAVA KLAVORA (1921–1941) 8 RAVNATELJI PRIPOVEDUJEJO 14 KRATKO POTOVANJE SKOZI PRETEKLOST ŠOLE 32 DEJAVNOSTI SKOZI ČAS 50 KO SPOMINI OŽIVIJO 58 SEZNAM ZAPOSLENIH 66 SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV 94 ODDELKI SE PREDSTAVIJO IN VOŠČIJO 104 OB SLAVNOSTNEM IN JUBILEJNEM LETU Slavica skozi čas 1966/2016 Potujte z nami skozi čas Pred vami je zbornik OŠ Slave Klavore ob njenem častitljivem jubileju. S »Slavico skozi čas« vas bomo popeljali skozi petdeset let naše šole. Šola je stavba in šola so ljudje. Predvsem ljudje. Ljudje, ki šoli dajo življenje. Ti ljudje imajo dragocene spomine. Če vam bo zbornik obudil spomine na čas, ki ste ga preživeli na Slavici, bo namen zbornika dosežen. Potovanje skozi čas pričnemo z vizijo naše šole, predstavitvijo maskote šole, Slavka in šolsko himno, ki jo tako radi ponosno zapojemo. Na kratko vam predstavljamo Slavo Klavoro, po kateri se imenuje naša šola in nas navdihuje s svojim pogumom. V petdesetletnem obdobju so šolo vodili trije ravnatelji. Pripovedujejo vam o času, ko so vodili šolo. Kratko potovanje skozi preteklost šole vas bo seznanilo z najpomembnejšimi dogodki iz njene zgodovine. Predstavljamo dejavnosti, na katere smo še posebej ponosni in kažejo na aktivnost in ustvarjalnost tako naših učencev kot učiteljev. Morda vam bodo spomini bivših učenk oživili tudi kakšen vaš pozabljen spomin. V zborniku boste našli tudi seznam vseh zaposlenih po letih prihoda na šolo ter sezname vseh učencev zaključnih razredov od prve generacije do danes. Ker smo bili prva osnovna šola, ki je izdala Letopis, smo v zbornik vključili tudi fotografije zaključnih razredov iz Letopisov z njihovimi gesli. Učenci, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo šolo, so predstavljeni skupaj z razredniki, z imeni in fotografijami. Vsak oddelek je šoli ob njenem jubileju izrekel tudi voščilo oz. lepe misli. Ob koncu vam predstavljamo tudi dejavnosti, ki potekajo na šoli ob letošnjem jubilejnem in slavnostnem letu. Zbornik krasijo fotografije bivših učencev in upokojenih zaposlenih, ki so nas obiskali in popestrili pouk v projektnem spominskem tednu v mesecu marcu. Zavedamo se, da smo veliko izpustili. Preveč je vsega, na kar smo ponosni, za en sam, s številom strani omejen zbornik. Hvala vsem, ki ste pripomogli k izdaji zbornika. Ponosna sem, da Vas lahko povabim na potovanje skozi čas, skozi petdeset let OŠ Slave Klavore. IRENA KAMPLET urednica Vizija šole 1966-2016 Slavica skozi čas 1966/2016 Šolska himna 5 Vedno je nekaj, kar bo ostalo kot lučka na vrhu srca, ulice kratke, skriti spomini, igrišče, kjer vsak te pozna. Življenje pa gre svojo pot ... REFREN: Tiho predmestje, kjer gozd še šumi, tu naša šola ponosna stoji, Slava Klavora, središče sveta, tam znanje se z našo mladostjo igra. Stisni mi roko, najboljši prijatelj, na šoli nikdar nisi sam, poglej čez obzorje, vsi smo dobre volje, hej, šola, veš, rad te imam. Življenje pa gre svojo pot ... Besedilo: Metka Ravnjak Jauk Glasba in zborovska priredba: Denis Vočanec Maskota šole: Slavko Avtor: Tim Kukovec Slava Klavora (1921–1941) Slava Klavora se je rodila 11. maja 1921 v številni družini s sedmimi otroki. Njen oče je bil doma iz Čezsoče pri Bovcu in je kmalu po prvi svetovni vojni, ko je zahodni del Slovenije pripadel Italiji, pribežal v Maribor. Z bornimi dohodki je številno družino težko preživljal, zato je bila njena mladost zaznamovana z revščino. Otroštvo je preživljala ob reki Dravi, kjer se je družila s starejšimi prijatelji. Šolala se je na trgovski akademiji v Mariboru. Tu je spoznala svojo prijateljico, s katero sta veliko kolesarili in se povzpeli na številne vrhove. Veliko je tudi brala. V tem času se je seznanila s komunizmom. Jeseni 1939 je začela obiskovati Ekonomskokomercialno visoko šolo v Zagrebu. Tam je postala članica Ak ademskega dr uštva Triglav in Komunistične partije Jugoslavije. V Mariboru je bila med organizatorji študentskih delovnih narodnoobrambnih taborov ob severni meji. Po nemški okupaciji je na širšem mariborskem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. S sodelavci so se naskrivaj sestajali pri zanesljivih dr užinah ter se dogovarjali o akcijah proti nemškemu okupatorju. Uspešno je širila mrežo osvobodilne fronte in prenašala tajna sporočila. V začetku junija 1941 je bila na pohodu na Pohorje, kjer so se začeli zbirati prvi pohorski partizani. Julija 1941 so njene starše izselili v Srbijo. Predlagali so ji, naj se zaradi svoje varnosti umakne v Kranj, vendar se je odločila ostati v Mariboru. Življenje v okupiranem Mariboru je postajalo vedno težje, saj so Nemci stopnjevali nasilje. Da bi se izognila aretaciji, je spremenila svojo zunanjost in pogosto menjavala prenočišča. V jutranjih urah, 7. avgusta 1941, je gestapo vdrl v stanovanje, kjer so se sestajali sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja. V stanovanju so postavili zasedo in tako ujeli Slavo Klavoro. Sledili so najtežji in najstrašnejši dnevi v njenem življenju. Zasliševali so jo v Mariboru in Gradcu. Osemnajst dni je z nezlomljivo voljo kljubovala strahotnemu nasilju in zverinskim metodam gestapovcev. Na zaslišanjih od nje niso izvedeli ničesar. 24. avgusta 1941 so jo na dvorišču mariborskih sodnih zaporov ustrelili, kot pripadnico narodnoosvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi ji je oblast podelila naziv narodni heroj. SLAVA KLAVORA (1921–1941) Ravnateljipripovedujejo Prva ravnateljica šole Marija Medved Čepič Marija Medved Čepič RAVNATELJICA V LETIH 1966 dO 1987 Šola Slava Klavora praznuje 50 let, moji spomini na šolo pa segajo že v pomlad 1964, ko sem bila na občini Tezno zadolžena za družbene dejavnosti, kamor so sodile tudi osnovne šole. Najtežji pogoji za delo so bili na OŠ Martin Konšak, saj so delali že v treh izmenah. Bilo je obdobje gospodarske krize, občina ni imela denarja, pa tudi vzdušje je bilo nelagodno, saj so se v tem času začele razprave o združitvi treh občin v enovito občino Maribor. Edino upanje so bile takrat dokaj uspešne tovarne TAM, Metalna, Elektrokovina, Pinus in z manjšimi prispevki še nekatere druge, ki so poznale težave, saj so bili mnogi starši učencev njihovi delavci. Uspelo nam je zbrati dovolj sredstev le za učilniški trakt. V začetku oktobra 1965 je gradbeno podjetje Stavbar začelo z gradbenimi deli. Ob združitvi občin sem se odločila, da se vrnem v prosveto. Pregovorili so me, da do izgradnje učilniškega trakta še opravljam polovico delovnega časa naloge podpredsednice občine, polovico delovnega časa pa naloge ravnateljice šole v izgradnji; s šolskim letom 1966-67 pa prevzamem naloge ravnateljice šole. Izziv je bil velik, bilo je veliko dela in še več problemov in zlasti, ker so dela zaostajala, smo se sprijaznili, da bomo morali v dokaj težkih pogojih gostovati na OŠ Martin Konšak. Prehod iz ene šole v dve je zahteven proces, predvsem pa nismo želeli šoli Martina Konšaka povzročati nepotrebnih problemov. Šolska okoliša je določila že občinska skupščina, tako smo pri delitvi učencev upoštevali le še število učilnic in število učencev v oddelku po veljavnem normativu. Na šoli Martin Konšak je ostalo 30 oddelkov, mi pa smo morali v 12 učilnicah organizirati pouk za 17 oddelkov in učenci nižje stopnje so imeli pouk v dveh izmenah. Prerazporeditev delavcev pa smo v dogovoru z občino rešili tako, da ostaneta na šoli ravnatelj in pomočnik ravnatelja ter vso administrativno in tehnično osebje. Vsa učiteljska mesta šola ukine in jih razpiše za 30 oddelkov. Pravico prijave imajo vsi dotedanji učitelji. Učitelji, ki se ne bodo prijavili ali ne bodo sprejeti, bodo, če bodo to želeli, sprejeti na šoli Slava Klavora. Od 23 potrebnih učiteljev smo morali razpisati le 4 in vse tehnične in administrativne delavce. Šolo je bilo potrebno tudi poimenovati. Večina šol je bila poimenovana po narodnih herojih in književnikih. Ugotovila sem, da so vse šole poimenovane po moških, zato sem iskala primerne kandidatke. Izbrala sem tri in kot najprimernejšo predlagala Slavo Klavoro, predvsem zato, ker sem bila prepričana, da jo bodo učenci najlažje sprejeli za vzor in bodo ponosni, da šola nosi njeno ime. S predlogom so se strinjali v organizaciji Zveze borcev in občina. Zanimivo pa je, da je tudi po 50 letih šola Slava Klavora še vedno edina šola v Mariboru, ki je poimenovana po ženski. Čeprav smo na dograditev upravnega trakta in telovadnice čakali 4 leta, na učilnice s kabineti za višjo stopnjo pa še 10 let, smo se zavedali, da moramo dati učencem najboljše znanje in vzgojo, da ne bo več 6 ali 7% ponavljalo razreda in da bodo sposobni uspešno napredovati v srednjih in poklicnih šolah. Po petih letih je razred ponavljalo le še 2,2 % učencev, uspeh pa se je izboljševal in veliko manj je bilo ponavljalcev. Brez dvoma smemo trditi, da je šola postala ena najboljših šol v Mariboru. Trudili smo se, da kar najhitreje vnašamo v naš učni proces kar največ sodobnih vsebin, oblik in metod dela; da se vključimo v uvajanje vseh sprememb že v času prvih strokovnih debat in izmenjavi strokovnih argumentov. Vedno smo se vključevali v skupino poskusnih šol. Bili smo med prvimi, ki so prešli na petdnevni delovni teden; tudi zato, ker so mnogi starši, ki so delali v tovarnah, že imeli proste sobote. Nekaj težav je bilo pri sestavljanju urnika, ki je bil prvo leto sestavljen po dekadah, kar je pomenilo, da smo delali po urniku A in B, ki sta se tedensko menjavala. Že naslednje leto so našli rešitev za enotni urnik. Prav tako smo med prvimi uvedli kabinetni pouk, predvsem pa smo bili aktivni soustvarjalci celodnevne šole v letu 1981. Prevzeli smo popolno odgovornost za vzgojo in izobraževanje učencev, za njihovo prehrano, organizacijo njihovega prostega časa in za organizacijo interesnih dejavnosti. V dopoldanskem času so imeli učenci pouk z začetkom ob osmih. Malica za učence nižje stopnje je bila ob 9.30, za učence višje stopnje ob 10.30. Kosilo je bilo ob 11.30 in 12.30. Po malici in po kosilu so imeli daljši odmor, ob primernem vremenu vedno na prostem. Popoldan so bile na urniku ure samostojnega učenja in interesnih dejavnosti. Domov so se učenci nižje stopnje vračali ob 14.30, učenci višje stopnje pa ob 16. uri. Učenci so šolske torbe puščali v šoli in jih le konec tedna odnesli domov. Nadpovprečno uspešni smo bili v kulturnih dejavnostih. Imeli smo dva pevska zbora, ki sta se na občinskih in medobčinskih tekmovanjih uvrščala v sam vrh. Naša folklorna skupina, ki jo je vodil zunanji sodelavec, je bila odlična in je nastopala v številnih tovarnah v Mariboru, na občinskih proslavah, folklornih festivalih v Sloveniji, po Jugoslaviji, pa tudi na Madžarskem in v Turčiji. Popularna je bila pevska skupina Stražun, ki je sodelovala z znanimi pevkami in pevci zabavne glasbe ter nastopala in snemala za Radio Maribor. Ponosni smo bili tudi na dramsko-recitacijski krožek, ki ni nastopal samo na šolskih proslavah, ampak je nastopal zunaj šole, predvsem pa je bil stalni gost ob otvoritvi in zaključku Kurirčkovega festivala, na katerem so se vsako leto ob 22. decembru (dan JLA) zbrali pesniki in pisatelji iz vse Jugoslavije in v trojkah - en slovenski književnik, en književnik iz drugih republik in en pripadnik JLA, obiskovali osnovne šole in brali ali pripovedovali svoja dela. Bili smo ponosni, da se je glas o našem uspešnem delu širil in da smo gostili številne hospitante, učitelje in delegacije pedagoških delavcev. Posebno odmeven je bil obisk 20 ravnateljev, pedagogov in šolskih svetovalcev iz Varaždina, ki jih je zanimalo delo v celodnevni šoli. Prav ob koncu mojega dela so izbrali našo šolo, da gosti številno skupino pedagoških delavcev iz daljne Japonske, ki so se prišli seznanjat z delom celodnevne šole. Z nami so preživeli dva dneva, hospitirali pri urah pouka in pri drugih dejavnostih in se čudili sproščenemu vzdušju, medsebojnim odnosom in številnim dejavnostim. Ob koncu so tiste, ki smo z njimi neposredno sodelovali in pri katerih so hospitirali, povabili na japonsko večerjo v hotelu Slavija in nam zapeli poleg dveh japonskih še slovensko pesem, ki so jo poslušali pri pouku glasbene vzgoje. 21 let je dolga doba in lahko bi še in še nizala prijetne spomine in uspehe, za katere so zaslužni številni pedagoški in drugi sodelavci, ki za svoje delo niso bili vedno ustrezno nagrajevani. Trudili pa smo se s pravilnikom o 40-urnem tedenskem delavniku in z nagrajevanjem uspešnosti pravično plačevati opravljeno delo. In vsakič, ko se srečamo na šoli, sem vesela in ponosna, da se šoli ne opazi, da se stara; kot da je nova in da se uspešni pedagoški, kulturni, športni utrip in prijetno vzdušje lepo razraščajo. Alojz Fošnarič RAVNATELJ V LETIH 1987 dO 1999 Ko delo ravnatelja postane način življenja, ko se strokovne kompetence sestavijo z emocionalnim in razumskim; s svojstvenim čutom odgovornosti do cenjenih sodelavcev, učencev in staršev, ko želiš, da vsi z empatijo in dialogom načrtujemo skupno pot v dobro vsem, ki sodelujemo v procesu odgovornega dela z mladimi…! Čemu takšen uvod? Zato, ker so se v tem času dogajale velike spremembe! Komaj je začela dobro živeti celodnevna osnovna šola, že je postala aktualna njena ukinitev, ki je pomenila stres in iskanje dela za »višek« učiteljev (bilo je več neprespanih noči). S svojstvenimi prizadevanji so vsi učitelji dobili zaposlitev na drugih osnovnih šolah v Mariboru. Dobili smo samostojno državo Slovenijo, ki je po deset dnevni vojni začela samostojno pot, po kateri je začelo drugače »hoditi« tudi slovensko šolstvo. Pričela se je prenova osnovnega in srednjega izobraževanja in s tem iskanje drugačnih poti - iz šole poučevanja v šolo učenja. V novi državi je šola dobila več pristojnosti za svoj razvoj. Oblikovati je bilo potrebno vizijo razvoja šole, ki je v našem primeru predvsem postavljala v ospredje učenca z naslednjo tezo: »V šoli ni nesposobnega učenca - vsak je za nekaj sposoben, odkriti moramo njegovo sposobnost to je dobra šola!« Za uresničevanje takšne šole smo izdelali ponudbo dejavnosti in vsebin, ki so omogočile pot k uresničevanju naše vizije. Šola je ponudila poleg vsebin z zakonom predpisanega predmetnika še druge, za takratni čas nove in svojstvene ponudbe oz. spremembe. V sodelovanju s Pedagoško fakulteto, Zavodom za šolstvo in Oddelkom za družbene dejavnosti občine Maribor smo takrat »odprli« novo računalniško učilnico; malo je bilo takrat šol, ki so imele to možnost. V šoli smo poskusno pričeli z izvajanjem opisnega ocenjevanja v prvem razredu. V okviru državnega projekta smo pričeli z učenjem prvega tujega jezika v tretjem razredu. V petem razredu smo ponudili drugi tuj jezik kot obvezno izbirno vsebino. V homogenem oddelku petega razreda smo pričeli s poučevanjem latinščine s ciljem in možnostjo učenja po zaključeni osnovni šoli tudi v gimnaziji. Izpostavil bi še dve dejavnosti, in sicer športno vzgojo za motorično manj sposobne učence in korektivno gimnastiko. Mnogo je bilo še drugih dejavnosti, ki so pomenile novost v slovenskem šolskem prostoru, za katere je šola prejela posebno priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, katerega utemeljitev citiram:«OŠ Slave Klavore iz Maribora je priznanje zaslužila z dobrim in inovativnim delom, ki je sad pedagoške predanosti, prizadevanja in garanja vseh pedagoških delavcev, predvsem pa zaradi pomembnosti celotnega prispevka šole k razvoju slovenskega šolstva, še posebej pa njene neprecenljive vloge pri snovanju nove šolske jezikovne politike in njene prenove v slovenski osnovni šoli.« Menim, da je v tem priznanju vsaj delno zaobsežen opus svojstvenosti obdobja, v katerem sem lahko sodeloval s sodelavci, ki so razumeli svoje poslanstvo. Stanislava Frangež RAVNATELJICA Od LETA 1999 Na pedagoškem in organizacijskem področju je moje ravnateljevanje zaznamovala vpeljava in izvajanje devetletke. Septembra 2001 smo na šolo vpisali prvo generacijo šestletnih otrok v program devetletke. Pouk v prvem razredu sta skupaj izvajali učiteljica in vzgojiteljica po novih učnih načrtih, kar je posledično zahtevalo načrtovanje timskega dela strokovnih delavcev. Učencem smo prilagodili pohištvo v učilnicah, od miz za delo v skupinah do igralno-učnih kotičkov. Naslednje leto smo pričeli izvajati devetletni program v sedmem razredu. Učenci so namreč iz petega razreda osemletke preskočili v sedmi razred devetletke. Trajalo je devet let, da je prva generacija prehodila pot od začetka do zaključka osnovne šole po devetletnem programu. Hkrati se je z uvajanjem devetletke neprestano spreminjala šolska zakonodaja. Strokovni delavci smo se pri pripravi in udejanjanju novega programa nenehno izobraževali iz posameznih področij. Z učiteljskim zborom smo se na strokovnih sestankih seznanjali in debatirali o novostih, ki jih je prinašala devetletka. Posebno mesto je pripadalo učnim načrtom, standardom znanja, kriterijem ocenjevanja, timskemu načrtovanju, nivojskemu pouku, obveznim izbirnim predmetom, nacionalnemu preverjanju znanja, pouku v manjših učnih skupinah, neobveznim izbirnim predmetom. Del strokovnega izobraževanja pedagoškega kadra je obsegal prepoznavanje in prilagoditve za učence s posebnimi potrebami, za učence Rome in tujce. Dodaten del strokovnega izobraževanja pa je potekal na prepoznavanju, evidentiranju in identificiranju nadarjenih otrok. Devetletka je prinesla tudi številčno ocenjevanje vseh predmetov ( obveznih in neobveznih). Tako so imeli učenci na urniku tudi po petnajst predmetov tedensko. Učni načrti so predpisovali čim bolj aktivno vlogo učencev pri pouku s sodobnimi oblikami in metodami dela, kot so projektno učno delo, problemski pouk in eksperimentalni pouk. Za uresničitev teh ciljev smo v okviru državnega projekta Fleksibilni predmetnik sami oblikovali predmetnik, ki je in še omogoča večjo avtonomijo in strokovno odgovornost šole pri organizaciji dela, oblikovanju urnikov ter dnevnega in tedenskega števila ur v okviru posameznega predmeta. Največ sprememb pri prehodu iz osemletke v devetletko in v sami devetletki je doživelo poučevanje prvega in drugega tujega jezika. V devetletki smo angleščino kot prvi tuj jezik in obvezni predmet pričeli poučevati v četrtem razredu. Sedaj angleščino poučujemo od prvega razreda naprej kot neobvezni izbirni predmet, v naslednjem šolskem letu pa ga bomo poučevali od drugega razreda naprej kot obvezni predmet. Nemščino kot drugi tuj jezik se kot nadstandard, ki ga učenci lahko izberejo, izvaja od tretjega do šestega razreda. Od sedmega razreda naprej si lahko učenci nemščino izberejo kot neobvezni izbirni predmet ali obvezni izbirni predmet. Pred tem smo sodelovali v projektu Drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v tretjem triletju. Letos zadnja generacija zaključuje ta program. Možnost v zadnjem triletju pa je izbira še drugih jezikov kot obveznih izbirnih predmetov. Na šoli poučujemo španščino in francoščino. Zaradi pestrega poučevanja jezikov smo organizirali za učence izven pouka več ekskurzij v Avstrijo, Nemčijo, Španijo, Francijo in Veliko Britanijo. Seveda pa so se učenci, glede na interes, voljo in sposobnosti, vedno udeleževali različnih tekmovanj iz znanja in športa. Sodelovali so na natečajih, kvizih in prireditvah v šoli in zunaj nje. Zadnjih de-set let je vsako leto nekaj učencev sodelovalo z raziskovalnimi nalogami v okviru projekta Mladi za napredek Maribora. Na šoli smo imeli tudi več odličnih proslav in prireditev za učence, starše in druge goste. V okviru vzgojnega delovanja smo sodelovali v dveh inovacijskih projektih Zavoda za šolstvo na temo Razvijanje pozitivne razredne klime in Moje in tvoje pravljično ogledalo. V okviru Mreže učečih se šol smo strokovni delavci oblikovali vizijo šole. Pod okriljem Unicefa smo na šoli izpeljali projekt Povej s ciljem zagotoviti varno in spodbujajoče okolje za vse otroke. Tako še danes v vsakem oddelku na šoli učenci v začetku šolskega leta sprejmejo razredna pravila in posledice, na šolski skupnosti pa šolska pravila in posledice. Učitelji so se v okviru teh projektov seznanjali s potekom delavnic, ki so jih kasneje izvajali z učenci. Vsi učenci in delavci šole že več let sodelujemo v projektu Eko šola in Zdrava šola. Prejeli smo eko zastavo in bili sprejeti v Mrežo zdravih šol, kar z akcijami vsako leto ponovno potrjujemo. V Mariboru smo v okviru Evropske prestolnice kulture sodelovali v projektu Urbane brazde s poudarkom na lokalni preskrbi hrane. Na šolskem igrišču smo posadili trto, stare sorte dreves in zelišča. Med drugimi projekti bi omenila še Comenius -Skrivnost Newtonovega jabolka, ki smo ga izvajali s še sedmimi državami. Mobilnosti učencev in učiteljev so potekale v vse države. En teden smo udeležence gostili pri nas na šoli. Razkazali smo jim šolo, Maribor in Slovenijo. Delovali smo tudi na področju prepoznavnosti šole. Imamo šolsko himno, ekohimno, šolsko zastavo, šolsko maskoto Slavka, izdali smo DVD. V tem času smo tretjič prenovili šolsko spletno stran. Zelo je napredovalo področje IKT tehnologije, s tem pa vključevanje računalništva v pouk ter računalniško znanje učiteljev in učencev. Vse učence na šoli vsako leto ob začetku šolskega leta razveselimo z vedno novo oblikovano mapo za učence. Ob koncu šolskega leta organiziramo nagradno ekskurzijo za učence, ki s svojim delom in zgledom prispevajo k ugledu šole. Ob zaključku šolanja prejmejo devetošolci Letopis, v katerem so po njihovi presoji zbrani dogodki in fotografije, ki so vplivale na potek njihovega šolanja. Z učenci in starši poleg utečenih oblik sodelujemo na kostanjevem pikniku in novoletnem bazarju. Za informiranje staršev in učencev smo v avli uvedli info točko. Za starše smo vpeljali starševske večere s predavanji priznanih zunanjih strokovnjakov iz različnih področij. V vseh letih mojega ravnateljevanja je tudi šolska zgradba doživela vsako leto del obnove, ki po toliko letih predstavljajo okoli devetdeset procentov celotne obnove. Nanašala se je na zamenjavo elektro in strojnih instalacij, na obnovo tlakov in zamenjavo podov, pleskanje prostorov, zamenjavo oken in vrat, novo opremo, omreženje šole, šolsko ozvočenje,… S prerazporeditvijo šolskih prostorov smo pridobili nov svetel ter večji prostor za knjižnico in računalniško učilnico z vso pripadajočo opremo, ter prostore za dodatno strokovno pomoč. Eno izmed učilnic smo namenili za gibalnico, ki je popolnoma opremljena s pripomočki. V okolici šole smo del igrišča opremili z igrali in ga ogradili za potrebe učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V bodočih letih moramo dokončno obnoviti notranjost šolske zgradbe, na novo odeti zunanjost ter urediti okolico šole. Kljub spremembam, ki jih šola doživlja, pa še vedno ostaja prostor, v katerem se učimo. Kratko potovanjeskozi preteklost šole Tezno iz zraka (Pokrajinski arhiv Maribor) Gradnja šole (Pokrajinski arhiv Maribor) Čeprav so bili načrti za gradnjo šole pripravljeni že leta 1964, se je gradnja šole pričela šele jeseni 1965. Do zakasnitve je prišlo zaradi pomanjkanja denarja v času gospodarske reforme. Izgradnja upravnega trakta in telovadnice je bila zaradi pomanjkanja denarja preložena na kasnejši čas. Zgradba je bila dokončana s skoraj polletno zamudo zaradi pomanjkanja delavcev, gradbenega materiala in sprememb v načrtu. Delovnemu kolektivu je bila šola predana februarja 1967. Čeprav šolska zgradba še ni bila dokončana, je občinska skupščina Maribor - Tezno na svoji seji 25. maja 1966 ustanovila OŠ Slave Klavore in za direktorja imenovala Marijo Medved. Nova šola je razbremenila OŠ Martina Konšaka, ki jo je obiskovalo 1700 učencev, tako da so pouk imeli v treh izmenah. ŠOLSKO LETO 1966/67 V šolskem letu 1966/67 se je staršem, učencem in učiteljem na Teznu uresničila dolgoletna želja – dograjena je bila nova šola. Pouk se je pričel 5. septembra z gostovanjem na Osnovni šoli Martina Konšaka. V šolo je bilo vpisanih 615 otrok, ki so bili razporejeni v 17 oddelkov. Vsak razred je imel po dve paralelki, le šesti razredi so tvorili tri paralelke. 1. februarja 1967 se je celoten delovni kolektiv preselil v novo stavbo, čeprav le-ta še ni bila v celoti dograjena. Manjkali so zbornica, kabineti, telovadnica in prostori za popoldansko varstvo. Konec aprila 1967 je pred šolo zagorel velik kres, ki je segal 6 do 8 metrov visoko. Učenci so pripravili kulturni program. Kresovanja so se udeležili tudi mnogi starši, ki jih zaradi premajhnih prostorov na druge prireditve v šoli niso mogli povabiti. Šolski pevski zbor pod vodstvom Metke Potisk je bil izbran za posebno televizijsko oddajo – Mariborska glasbena razglednica. ŠOLSKO LETO 1967/68 Uveden je bil nov šolski koledar, po katerem so imeli pouk le 5 dni v tednu, sobote in nedelje so bile proste. Učenci 4. razredov so bili junija v Punatu na Krku, kjer so imeli 10-dnevno šolo na prostem. Od 70 učencev se jih je naučilo plavati 41, 16 jih je znalo plavati že pred tem. Le redki starši so plačali pol-no ceno. Sredstva so prispevale delovne organizacije, SZDL, KS Tezno, RK Tezno in šola iz svojih sredstev. Učenci so zbrali 600 dinarjev v akciji Dinar za lepšo podobo naše šole. S temi sredstvi in nekaj sredstvi iz šolskega proračuna so lepo uredili notranjost šole in deloma tudi okolico, osvojili prvo mesto in dobili priznanje hortikulturnega društva Maribor. Pogled na šolo iz vzhodne strani, 1968 ŠOLSKO LETO 1968/69 Prvič so pripravili malo šolo za 39 novincev, ki niso obiskovali otroškega vrtca. Vključeni so bili v dva oddelka, v maju in juniju trikrat tedensko po tri ure. Učenca šole Jasna Ašič in Mitja Žolnir sta v imenu pionirjev Maribora 25. 4. 1969 pozdravila predsednika Jugoslavije Josipa Broza in njegovo soprogo Jovanko ter jima ob obisku v Mariboru izročila šopka. Julija 1969 so pričeli graditi upravni trakt in telovadnico. ŠOLSKO LETO 1969/70 Potekala so gradbena dela novega vhoda in veznega hodnika med učilniškim delom in upravnim traktom ter gradnja telovadnice. Druga polovica maja je bila izredno topla. Zato je višja stopnja začela s poukom ob 7. uri, nižja stopnja pa je nekatere ure opravila v Stražunu. ŠOLSKO LETO 1970/71 Prvič so bili v šoli trije oddelki prvega razreda. Temeljna izobraževalna skupnost je za kvalitetno delo nagradila sto najuspešnejših učiteljev, med njimi so bile Jerica Lorger, Marija Fras, Ivanka Savnik in ravnateljica Marija Medved. Šola je februarja dobila moderno telovadnico z ustreznimi sanitarijami in s sodobnimi upravnimi prostori. V umivalnici ob telovadnici se je vsak petek okopalo 14 do 18 učencev, ki doma niso imeli kopalnice. ŠOLSKO LETO 1971/72 V 4. b razredu so uvedli pouk esperanta kot eksperimentalnega predmeta, ki naj bi ga poučevali tri leta. ŠOLSKO LETO 1972/73 Na kulturnem področju so posebej izstopali mladinski pevski zbor, recitacijska skupina in likovniki, ki so svoja dela razstavljali v Velenju, na grafičnem natečaju mladih v Kostanjevici in na zveznem srečanju mladih likovnikov v Novem Sadu. ŠOLSKO LETO 1973/74 V tretjem razredu se prične uvajati moderna matematika. Po rezultatih ankete v prvem, drugem in tretjem razredu je matematika postala za telovadbo najljubši predmet učencev. Učenci so dobili več kot polovico učbenikov v brezplačno uporabo. ŠOLSKO LETO 1974/75 Ustanovljeni sta bili dve šolski društvi: šolsko športno društvo s sekcijami za košarko, odbojko, rokomet, gimnastiko in atletiko ter pionirsko kulturno-umetniško društvo s folklorno, pevsko, dramsko, recitacijsko in likovno sekcijo. Pionirsko kulturno-umetniško društvo je februarja nastopilo v Gorici pri zamejskih Slovencih. Zelo uspešni so bili folkloristi, ki so z nekaj pari nastopili v Daruvarju in na mednarodnem srečanju na Češkem. ŠOLSKO LETO 1975/76 To leto pomeni začetek neštevilčnega ocenjevanja pri glasbeni, likovni, telesni, tehnični vzgoji, gospodinjstvu in vedenju. ŠOLSKO LETO 1976/77 Učitelji so se spoprijemali z ušivostjo, pa je vseeno niso mogli v celoti zatreti. Recitatorji so nastopili na otvoritvi Kurirčkovega festivala z recitalom o Cankarju. ŠOLSKO LETO 1977/78 V šolskem okolišu je bilo zgrajenih več kot 300 stanovanj. Zelo uspešna je bila folklorna skupina z belokranjskimi plesi in zelenim Jurijem. Likovniki so v Kostanjevici dobili zlato, srebrno in bronasto paleto. Učenje na prostem, 1977 ŠOLSKO LETO 1978/79 Konec meseca junija se je folklorna skupina udeležila mednarodnega folklornega tabora na Madžarskem. Predstavili so se s slovenskimi ljudskimi plesi. Socialna podoba šole je pokazala pogoje za učenje: 402 učenca imata prosto sobo za učenje, 170 učencev nima ustreznega prostora za učenje. 232 ima svojo sobo za spanje, 340 pa ne. 449 učencev spi v svoji postelji, 37 v postelji s starši, 78 v postelji z bratom ali sestro, osem jih spi z drugimi osebami. ŠOLSKO LETO 1979/80 Septembra je bil v Krapini Kajkavski festival, kjer so se srečale glasbene in folklorne skupine pobratenih občin. Maribor je zastopala naša folklorna skupina, ki se je na festivalu predstavila s štajerskimi in belokranjskimi plesi. V decembru in januarju je popoldanska izmena začela s poukom ob 11. uri, ker so bile težave s premogom in je bila šola ogrevana le do 13. ure. ŠOLSKO LETO 1980/81 Zimske počitnice so bile tritedenske, z namenom, da bi prihranili kurjavo in povečali obisk v turističnih centrih ter tako izboljšali turistični izkupiček. V tem šolskem letu so delo motili gradbeni odri in glasnost gradbenih strojev, ker je potekala adaptacija dela šole in gradnja prizidka ter telovadnice. Za večnamenski prostor je šola najela 100 milijonov kredita, saj njegova gradnja v referendumu ni bila predvidena. Ob otvoritvi prizidka šole v mesecu juniju so člani PIKUD-a pod vodstvom Marije Fras in Petra Ternovška nastopili z recitalom o Slavi Klavori. Recitatorji, pevci in folkloristi so nastopali na vseh pomembnejših proslavah v kraju in mestu. ŠOLSKO LETO 1981/82 Šola je postala celodnevna. Razredna stopnja je s celodnevnim delom začela 1. novembra, predmetna stopnja pa v drugem polletju. Učenci prvega in drugega razreda so končali z delom ob 14.30, učenci tretjega in četrtega razreda ob 15.15, učenci predmetne stopnje ob 16. uri. Konec maja je mladinski pevski zbor pod vodstvom Metke Potisk sodeloval na reviji v Čakovcu. Folkloristi so sodelovali na mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih in na 7. Ivanečkih kresovih. ŠOLSKO LETO 1982/83 Pri Timi so meseca maja odkrili doprsni kip Slave Klavore, delo akademske kiparke Vlaste Zorko – Tihec. V kulturnem programu so sodelovali učenci naše šole z recitalom Živela je deklica… Na šoli so posneli javno oddajo Otroški radijski studio s skupino Stražun, literarno skupino in mladimi pevci. Gost oddaje je bil Marjan Smode. Pri šoli so uredili igrišča in zelenice. ŠOLSKO LETO 1983/84 Učenci 6., 7. in 8. razredov so dobili »prometno službo« in so v novih uniformah urejali promet na prehodih za pešce v bližini šole. Skupina Stražun je posnela nekaj svojih pesmi. Spremljavo je pripravil Boris Rošker, snemali so na Radiu Maribor. Vokalna skupina Stražun je pripravila javno radijsko oddajo Otroški radijski studio. ŠOLSKO LETO 1984/85 V izobraževalnem centru pri Tamu smo organizirali fakultativni pouk kovinarstva. V pouk smo začeli uvajati računalniško tehnologijo. Dobili smo računalniški komplet Commodore 64. Navezali smo stike s Slovenskim kulturnim in športnim društvom Slovenija iz Ulma in gostili otroke zdomcev. Snemanje javne radijske oddaje z Marjanom Smodetom, 1983 Učenec Marjan Adam je že ob vpisu v prvi letnik srednje šole dobil Titovo štipendijo. Skupina Stražun je posnela program za RT V Ljubljana. ŠOLSKO LETO 1985/86 Uredili smo gospodinjsko in računalniško učilnico. Folkloristi so zastopali Jugoslavijo na mednarodnem festivalu folklore v Istanbulu, v Turčiji. 15 učencev je obiskalo Ulm in sodelovalo na proslavi društva Slovenija. ŠOLSKO LETO 1986/87 Skupina Stražun je snemala za RTV Ljubljana in nastopila na Veseli jeseni. Prvič se je predstavila nova lutkovna skupina. Mladinski in mlajši mladinski pevski zbor sta bila še vedno najboljša v občini. Upokojila se je dolgoletna ravnateljica ga. Marija Medved Čepič. ŠOLSKO LETO 1987/88 Z delom je začel novi ravnatelj, g. Alojz Fošnarič. Karmen Biderman in Šolsko športno društvo sta prejela zlato plaketo republiške zveze ŠŠD. Obiskali so nas gostje iz Japonske. Počitnice so bile za folkloriste zelo delovne, saj so se pripravljali na mednarodni festival folklore v Italiji, ki je potekal v začetku avgusta. V juliju pa so nastopali za Slovence v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. ŠOLSKO LETO 1988/89 Začelo se je »umiranje« celodnevne šole in z njo kadrovski problemi. Ob 15-letnici delovanja so folkloristi pripravili nastop v Unionski dvorani. Učenci likovnega krožka so imeli na Glažuti likovno kolonijo, četrtošolci so tam realizirali projekt Gozd in ekologija, petošolci so bili v šoli v naravi v Omišlju na Krku. ŠOLSKO LETO 1989/90 Celodnevna šola na razredni stopnji je ostala do 1. 9. 1990, na predmetni stopnji je ni bilo več. Ukinjeni sta bili Pionirska in Mladinska organizacija. Božič je bil prost dan. Zaradi pomanjkanja denarja ni bila izvedena šola v naravi. Lutkarji so za igro Mandarinčica dobili najvišje republiško priznanje. Stražunovci so nastopili na Marjanci, Veseli jeseni in pred Merkurjem. Člani literarnega krožka so bili gostje na Kvizkoteki v Zagrebu. ŠOLSKO LETO 1990/91 Učenci prvih razredov so imeli jutranje varstvo. Uvedli smo projekt zgodnjega učenja tujih jezikov za učence 3. razredov, prvošolci so delali v delno integriranem pouku, četrtošolci so imeli tečaj osnovnega računalniškega izobraževanja, učenci predmetne stopnje pa so uspešno zaključili tečaj drugega tujega jezika. Osmošolci so opravljali sprejemne izpite. V šolski kuhinji se je pojavila salmonela in okužila 80 učencev in tri delavke kuhinje. ŠOLSKO LETO 1991/92 Nadaljevali smo s projektom integriranega pouka, projektom zgodnjega učenja tujega jezika, učenci 5. c so začeli z učenjem latinskega jezika. Osmošolci so prvič opravljali eksterno preverjanje znanja. Avstrijski učenci in učitelji so bili gostje projekta četrtošolcev na Pohorju. Irena Oman je s sodelavci izdala učbenik za zgodnje učenje tujih jezikov. V šolski kuhinji so začeli kuhati kosila za OŠ Martina Konšaka in OŠ Malečnik. Nastop folkloristov, dvorana Union, 1988 ŠOLSKO LETO 1992/93 Učenci razredne stopnje so imeli organizirano jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Eksterno preverjanje znanja so opravili samo tisti učenci, ki so potrebovali rezultate za vpis v srednje šole. Začeli smo s šolo brez zvonca. ŠOLSKO LETO 1993/94 Na šolskem dvorišču je bila narejena mlaka – pomoč pri pouku biologije. ŠOLSKO LETO 1994/95 Učenje latinščine je zaključila nova generacija učencev. Odšli so na ekskurzijo v Rim. ŠOLSKO LETO 1995/96 Uspešno evalvacijo so doživeli: projekti integriranega pouka, opisnega ocenjevanja in uvajanja zgodnjega učenja tujih jezikov. Učenci z okvaro hrbtenice so obiskovali korektivno gimnastiko, motorično slabše razviti učenci pa vaje za večjo gibalno sposobnost. Z njimi sta delala učitelja telesne vzgoje. Ob 30-letnici šole izideta šolsko glasilo in Almanah, v aprilu je osrednja prireditev. ŠOLSKO LETO 1996/97 Dobili smo novo računalniško učilnico. Zavod za šolstvo republike Slovenije je 18. 2. 1997 šoli podelil priznanje za odličnost celotnega prispevka šole k razvoju slovenske pedagoške prakse. ŠOLSKO LETO 1997/98 Pričeli smo zaklepati vhodna vrata. Popoldne smo na šoli imeli varnostnika – informatorja. Šolska knjižnica je dobila internetno povezavo. ŠOLSKO LETO 1998/99 Ravnatelj, Alojz Fošnarič, je odšel na drugo delovno mesto. Delo ravnateljice je prevzela Stanislava Frangež, profesorica matematike in fizike. ŠOLSKO LETO 1999/2000 Obnovi se drugo nadstropje starega dela šole in popravi celotna ograja okoli šole. Zlato priznanje iz nemščine so osvojili Gregor Danko, Miha Krajnc in Tadeja Belšak. ŠOLSKO LETO 2000/01 Najboljši učenci na tekmovanjih in odličnjaki so bili na nagradni ekskurziji. Na državnih tekmovanjih so učenci osvojili 24 srebrnih in šest zlatih priznanj. Mateja Jozičić je prejela tri zlata priznanja: iz zgodovine, logike in sloven-ščine. Sabina Halilović je dosegla dve zlati priznanji: iz nemščine in slovenščine. Katja Jarc je prejela zlato priznanje iz slovenščine. V košarki je ekipa mlajših deklic dosegla drugo mesto na državnem tekmovanju. Osmošolci so plesali četvorko na Titovem mostu. ŠOLSKO LETO 2001/02 Prvič smo vpisali šestletnike, torej smo začeli z devetletno osnovno šolo v prvem razredu. V teh razredih sta poleg učiteljic delali še vzgojiteljici. Osmošolcem smo slavnostno podelili spričevala. Izdali smo prvo številko Letopisa. To je bila prva letna knjiga osnovnošolcev v Sloveniji. Zlato Sovretovo priznanje iz latinščine je prejela Sanja Vulović. Matej Strelec je prejel zlato priznanje iz Vesele šole. V košarki je ekipa starejših deklic dosegla četrto mesto, dečki pa tretje v državi. Nastop za starše ŠOLSKO LETO 2002/03 Z novim programom 9-letne osnovne šole nadaljujemo v prvem razredu, začnemo pa tudi v drugem in sedmem, v slednjem so vsi predmeti ocenjeni s številčno oceno. Program devetletke je vpeljal tehniške dneve. V časopisu Večer smo 4. in 5. februarja 2003 prebra li: »Pouk v škornjih in bundah. Na OŠ Slave Klavore včeraj ni bilo pouka«. V mrzli noči z drugega na tretji februar se je ena izmed cevi centralne kurjave spremenila v sitasto cev za umetno namakanje. Učilnice smo dva dni ogrevali s kaloriferji, z električnimi pečmi, električnimi radiatorji in dvema klimatskima napravama. Prvi dan je uporaba električnih grelnih naprav povzročila še mrk glavnih varovalk. Delavci Elektra so jih hitro zamenjali. Pouk smo končali prej. Drugi dan so prišli v šolo samo osmošolci, saj so pisali eksterno preverjanje znanja. Po pisanju so odšli domov. Osvojili smo pet zlatih priznanj. Simona Mencinger in Mateja Henčič zlato priznanje iz nemščine, Tanja Zavrski iz zgodovine, Aljoša Veit iz logike in Luka Hakl iz Vesele šole. Glavna pridobitev je bila dostop do interneta iz vseh učilnic. ŠOLSKO LETO 2003/04 Prvič smo izvajali nacionalne preizkuse v prvi triadi. Aljoša Veit in Luka Hakl sta ponovno osvojila zlati priznanji. Aljoša Veit iz logike, Luka Hakl iz Vesele šole. Organizirali smo počitniško varstvo za učence 1. razredov za vse mariborske šole. Šolo so zapustili zadnji osmošolci. ŠOLSKO LETO 2004/05 Devetošolci so prvič opravljali nacionalne preizkuse. Izbrali smo maskoto šole Slavka, avtorja Tima Kukovca iz 9. b. Zlato priznanje iz Vesele šole je prejela Lejla Kruško. Na zaključni prireditvi je nastopila glasbena skupina naših učencev. ŠOLSKO LETO 2005/06 Glasbena skupina učencev je dobila ime Hrošči. S Hrošči so učenci meseca marca prvič zapeli šolsko himno, razvili smo šolsko zastavo in predstavili maskoto šole – Slavka. To je leto praznovanja 40-letnice šole in prireditev, namenjenih njenemu praznovanju. Izdali smo Almanah. Osrednja prireditev je bila 25. maja, udeležilo se je veliko povabljenih gostov, med njimi tudi minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. Zlato priznanje iz nemščine je dosegel Domen Fajfar. ŠOLSKO LETO 2006/07 Uvedli smo učitelja svetovalca in dodatnega učitelja za dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Na šoli prične opravljati delo organizator prehrane. Ob dnevu Evrope smo na Grajskem trgu izvedli osrednjo prireditev v okviru projekta Evropska vas. Na prireditvi je sodelovalo 16 šol iz Podravja. Koordinatorica za celotno regijo je bila naša ravnateljica, ga. Stanislava Frangež. Učenci so pripravili kulturni program, na stojnicah so predstavili Madžarsko in Slovaško. V pripravo je bilo vključenih okoli 200 učencev šole. Ob svetovnem dnevu knjige smo priredili delavnice in čitalnice z naslovom Čitalnica v duhu s konca 19. stoletja. Tako smo obudili spomin na prvo čitalnico v Mariboru. Učenci so izdelke predstavili v avli šole in izvedli čitalniško prireditev. Prvič smo sodelovali v nacionalnem projektu Eko šola kot način življenja. V okviru Eko šole smo sodelovali v več projektih. Eden takšnih projektov je Prvi šolski dan, 1. 9. 2006; foto Igor Napast (Večer) bil Živali in mi. Rezultate tega projekta so učenci predstavili na Eko dnevu. Prispevek o Eko dnevu je bil objavljen v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. V okviru projekta 200 dreves za čistejši zrak smo na šolskem dvorišču posadili tri drevesa: brezo, robinjo in črni bor, vendar so nam vandali eno drevesce izruvali in zlomili. Zlato priznanje iz Vesele šole sta dosegli Katja Pečar in Barbara Veberič. Zlato priznanje iz angleščine je prejel Timotej Peter Kovačič. ŠOLSKO LETO 2007/08 V mesecu oktobru so nas v okviru projekta e-Twining in Comenius pod naslovom Kulturna zakladnica v skrinji obiskali švedski učitelji iz OŠ Ramaskolan, iz otoka Gotland, JV od Stocholma. V mesecu decembru smo pripravili božično-novoletni koncert, na katerem smo podpisali eko listino in zapeli šolsko eko himno. Med zimskimi počitnicami smo dobili garderobne omarice za predmetno stopnjo, ki smo jih nabavili iz sredstev šolskega sklada. V mesecu marcu smo pripravili veliki pomladni koncert s pevskimi gosti in našimi zbori, prepevali so: Lidija Kodrič, Jasmina Cafnik (bivša učenka naše šole), Edvin Fliser, skupina Skater ter učitelj glasbe Denis Vočanec. Izdali smo promocijski DVD šole. V juniju smo ob prireditvi Eko šola kot način življenja ponosno razvili eko zastavo, ki nam jo je podelilo Evropsko združenje za okoljsko izobraževanje FEE. Za radijsko oddajo Mega herci smo pripravili predstavitev naše šole. Zlati priznanji iz Vesele šole sta dosegla Iris Podsečki in Filip Ljevar. Jan Kordež je prejel zlato priznanje iz matematike. V tem letu so bile poletne olimpijske igre v Pekingu na Kitajskem. Med 62 športniki iz Slovenije je bil tudi Damjan Sitar, učenec naše šole med leti 1988 in 1996. Tekmoval je v deseteroboju. ŠOLSKO LETO 2008/09 Za učence, ki so obiskovali pouk nemščine, smo organizirali štiri različne ekskurzije v Avstrijo. Učenci so si ogledali tudi London in München. Na šoli smo dobili romskega pomočnika. Zlato priznanje iz matematike je prejela Mateja Drev, Ivana Gert je prejela zlato priznanje iz nemščine. Rene Perko je osvojil prvo mesto v skoku v daljino na državnem prvenstvu iz atletike. ŠOLSKO LETO 2009/10 V soboto, 17. 4. 2010, smo v okviru akcije Očistimo Slovenijo očistili Stražunski gozd. Pri tem smo ločevali odpadke. Nabrali smo 8 m3 smeti. Na šolskem dvorišču smo odstranili suhe ciprese in jih nadomestili z novimi. V tem šolskem letu se je zaključil dvoletni projekt Povej! za varno šolo. Vsi razredi na šoli so postavili razredna pravila in posledice. Izglasovali in potrdili smo šolska pravila in posledice. Projekt Povej! smo promovirali s predstavitvijo na mednarodnem posvetu v Žalcu. V okviru novoletnega bazarja Slavkobar smo prvič izvedli srečelov. 27. maja 2010 je na šoli potekala tiskovna konferenca Unicefa o projektu Spregovorimo o nasilju med otroki. Šola je izdala DVD z naslovom Težavice, problemi. Zlati priznanji iz angleščine sta prejela Mateja Drev in Špela Hrastnik. Na državnem pr venstvu iz atletike je Primož Velkner osvojil 1. mesto na 60 m, Rene Perko je bil 3. v skoku v daljino. V juliju 2010 so se pričela obnovitvena dela za 1. fazo projekta prenove šole. Tabor za nadarjene na Pohorju, 2011 ŠOLSKO LETO 2010/11 V mesecu septembru je pouk potekal le v učilnicah razredne stopnje, saj je bil prizidek šole v popolni obnovi. Tudi kuhinja zaradi obnove v septembru ni bila v uporabi, zato so nam kosila pripravljali na OŠ Borci za severno mejo. Obnovljena je bila predmetna stopnja, kuhinja in jedilnica. Šola je za kvalitetno delo v projektu e-Twining z naslovom Mladi okoljski znanstvenik v laboratoriju, prejela zlati evropski znak kakovosti. Simon Šlebinger in Katja Pečar sta dosegla zlato priznanje iz angleščine. Na tekmovanju Tehnika ti da krila so učenci Anže Ferčec, Jernej Imperl in Filip Ljevar dosegli prvo mesto v tekmovanju ekip. Odlični smo bili tudi na športnem področju. Rene Perko je postal državni prvak v skoku v daljino. Ekipa dečkov v sestavi: Primož Velkner, Urban Ferčec, Rene Perko in Gregor Kurnik je v štafetnem teku 4 x 100 m dosegla naslov državnih prvakov s časom 45.83 ter s tem postavila nov državni rekord. Rekord je še danes v veljavi. ŠOLSKO LETO 2011/12 V letu 2012 je bil Maribor Evropska prestolnica kulture. Z Urbanimi brazdami smo postavili šolski zeliščni vrt in zasadili stare slovenske sorte dreves na šolskem dvorišču. Šolska kuhinja je z zadrugo Dobrina sodelovala pri vključevanju lokalno pride-lane hrane v šolski jedilnik. Na šoli je potekalo izobraževanje vrstniških mediatorjev. Osem učenk in učencev je pridobilo naziv vrstniški mediator. Šola je postala nova članica Slovenske mreže zdravih šol in pričeli smo z aktivnostmi. V okviru projekta Moje in tvoje pravljično ogledalo izdelajo učenci elektronsko glasilo. Na državnem tekmovanju iz fizike je Filip Ljevar dosegel 2. mesto v državi in s tem zlato priznanje. Pia Prajner je osvojila zlato priznanje iz angleščine. Na šoli smo gostili dva oddelka vrtca Tezno zaradi rušitve enote vrtca Lupinica. ŠOLSKO LETO 2012/13 Uvedli smo nekaj novosti: javna pohvala učencev in informiranje staršev in učencev na info točki v avli. Sodelovali smo z dobrodelnim združenjem Koraki za korakce in z njihovo pomočjo opremili gibalnico. V septembru smo se udeležili pohoda Koraki za korakce z namenom zbiranja finančnih sredstev za opremo gibalnice. Otvoritve gibalnice v mesecu maju se je udeležil ameriški veleposlanik Mussomeli. V okvir u pr ojekt a Commenius – Skrivnos t Newtonovega jabolka so se naši učenci in učitelji udeležili treh mobilnosti: v decembru v Nemčijo, v marcu v Italijo in v maju v Estonijo. Projekt se je pričel oktobra 2012 in je trajal do junija 2014. V projektu je sodelovalo osem šol iz osmih držav. Učenec Filip Ljevar je dosegel tri zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja - zlato Vegovo priznanje iz matematike, zlato Stefanovo priznanje iz fizike in zlato Dominkovo priznanje iz astronomije. Njegov brat Luka Ljevar je dosegel zlato priznanje iz Vesele šole. Na pobudo staršev organiziramo skupne pogovorne ure v večnamenskem prostoru za starše učencev predmetne stopnje. ŠOLSKO LETO 2013/14 Šolsko leto smo pričeli s prostorsko stisko, saj smo do konca decembra obnavljali upravne prostore in telovadnici. Poučevanje športa smo morali zaradi tega prilagoditi. Pomagali smo si z zunanjimi površinami in gibalnico. Preselili smo tudi knjižnico. Ker nismo dobili opreme za knjižnico, knjig nismo mogli izposojati. Noč v šoli, 2012 V okviru projekta Commenius – Skrivnost Newtonovega jabolka, smo v mesecu oktobru na naši šoli gostili sodelujoče partnerje. Srečanja se je udeležilo 21 učencev in 17 učiteljev iz 7 držav (iz Turčije, Španije, Italije, Estonije, Nemčije, Švedske, Poljske). V avgustu smo na šoli izvedli medkulturne delavnice za učence priseljence in njihove starše. Tako so spoznali šolo in njihovo delovanje, vrstnike, naše običaje in navade, hrano, slovenski jezik, … ŠOLSKO LETO 2014/15 Z novim šolskim letom smo pričeli z novo uporabo prostorov za dodatno strokovno pomoč. Med šolskim letom smo pridobili novo opremo za knjižnico in jo usposobili za izposojo. Proti koncu šolskega leta smo pričeli z obnovo nove učilnice za računalništvo. Dramski krožek se je predstavil z glasbeno-plesno predstavo Sneguljčica. ŠOLSKO LETO 2015/16 V okviru programa Neodvisen.si so bili učenci deležni interaktivnega predavanja na temo Pasti odraščanja in mladostništva. Za starše in delavce šole sta bili organizirani dve predavanji: Moč resnice in Izzivalec ulice. Gostja je bila varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer. Brigita Nojič je v okviru Šole za starše izvajala predavanja za starše. Ob praznovanju 50-letnice smo izdali šolski koledar, ki so ga prejeli vsi učenci. VIRI: Almanah ob 40-letnici OŠ Slave Klavore Šolske kronike Kronike PiKUDa (1975-1989) Dejavnosti skozi čas Eko dan, 2007 Folklora METOd ŠPuR O pionirski folklorni skupini na osnovni šoli Slava Klavora je bilo že veliko zapisanega v časopisih in revijah, ohranjenega na video posnetkih in v kronikah, predvsem pa v lepih spominih na oživljanje pristnega ljudskega izročila. Začelo se je leta 1974. Zagnani mentor Metod Špur, glasbenica Metka Potisk, veseli plesalci in vesela OŠ Slava Klavora, ki je skupaj z ravnateljico Marijo Medved Čepič skupino podpirala. Vrstili so se uspešni nastopi in sledila so prva gostovanja v tujini pri Slovencih v Italiji leta 1975 in dva nastopa v sosednji Avstriji. V letih 1975/76 je skupina spet odšla na pot, kjer je na turneji opravila nastope v šestih mestih, s svojo glasbo in ubranim petjem pa so povsod dominirali. Ob 5. obletnici je skupina še posebej navdušila s svežino belokranjskih plesov na stadionu v ljudskem vrtu ob Dnevu mladosti. Leta 1979 se je FS udeležila mednarodnega srečanja folklornih skupin v Kalosci na Madžarskem, kjer so predstavili jugoslovanske pesmi in plese v Kalosci in njeni okolici po nastopu na madžarski TV, pa tudi po vsej deželi. Ker je bilo leta 1979 mednarodno leto otroka, je skupina še več kot druga leta nastopala po Sloveniji in Hrvaški, med drugim tudi na festivalu kajkavske popevke v Krapini. FS OŠ Slava Klavora je bila redni gost na mariborskih poletnih prireditvah, na odprtjih različnih sejmov, popestrila je mnoge delovne jubileje v DO, na novoletnih prireditvah, sodelovala je tudi na snemanju Nedeljskih popoldnevov iz Maribora. Po sodelovanju na srečanjih folklornih skupin Slovenije v Beltincih in po srečanjih na Hrvaškem je FS leta 1986 odpotovala v Carigrad na mednarodno srečanje folklornih skupin. V nepozabnem spominu si podajajo roke pisan Orient in slovenska belina, orientalski bobni in slovenska harmonika… V tem času se nam je tudi pridružila učiteljica Metka Ravnjak – Jauk, ki nam je bila v veliko pomoč pri potovanjih v tujino. Vsa ta mednarodna srečanja so skupini in njenim sodelavcem dajala spodbudo in veselje za nadaljni razvoj skupine. V letu 1987 se je skupina na reviji predstavila z mariborskimi meščanskimi plesi s konca 19. stoletja, kar je bilo pravo presenečenje. Po uvrstitvi na področno revijo je bila skupina predlagana za nastop na mednarodnem festivalu v Italiji. Mladi plesalci so mesec junij in julij posvetili vajam, da bi se v Italiji čim bolje izkazali. Po uspešnih nastopih v deset dnevni turneji po južni Italiji so mladi plesalci skupaj z mentorjem sklenili, da ob 15-letnici pripravijo še zadnji jubilejni koncert tukaj, v dvorani kina Union. Mladim plesalcem, glasbenikom, mentorjem, Metodu Špuru, Metki Potisk in Metki Ravnjak – Jauk iskrene čestitke za opravljenih 213 nastopov, predvsem pa za vztrajno delo pri ohranjanju tega najbolj vsestranskega izraza ljudske ustvarjalnosti. Vokalna skupina Stražun METKA JAuK Ko so se okoli mene leta 1980 zbrale mlade pesniške duše in smo ustanovili literarni krožek, smo si zaželeli, da bi krožek dobil tudi ime. Pogovarjali smo se, razmišljali o tem, kje smo, kaj je blizu naše šole… in rekli smo: STRAŽUN. Gozd, ki nam vsak dan ponuja lepe sprehode, priložnosti za igro in dober zrak. Leta 1981 smo izdali glasilo mladih pesnikov, ki se je seveda imenovalo Stražun. Potem pa smo se odločili, da bomo peli. Čez približno leto dni, leta 1982, sem ustanovila vokalno skupino Stražun, prvo v Sloveniji, ki je pela otroške popevke. Zanje sem pisala besedila, ustvarjala kdaj pa kdaj tudi melodije in se z njimi dvakrat uvrstila na festival Blejski srček. Na tretjem festivalu, ki pa ni bil več na Bledu, ampak v Krškem, pa je pesem Zvončki te moje pomladi prejela 1. nagrado za besedilo. Na to sem bila kot učiteljica zelo ponosna. Vokalno skupino Stražun je običajno sestavljalo 8, 9 učenk, včasih se nam je pridružil tudi kakšen učenec in prepevali smo ob spremljavi kitare. Člani sku-pine so se iz leta v leto menjavali, kitaristke pa so ostajale dalj časa, to so bile: Barbara Jarh, Heidi in Anita Mustač, Mojca Kuhar in Mateja Meglič. Nastopili smo na dveh mednarodnih paradah domačih viž Marjanca, na Lisičkinem koncertu in na novoletnem koncertu z ansamblom bratov Avsenik v Mariboru. Posneli smo spot za RTV Slovenija Na ladji smeha in sodelovali v televizijski oddaji na festivalu JRT v Skopju, kjer je bila oddaja tudi nagrajena. Rada se spominjam teh ustvarjalnih let. Ker pa čas prinaša in odnaša, je tako konec 90. let nehala delovati tudi vokalna skupina Stražun. Nikoli pa ne vemo, kdaj bo kdo kje obrisal prah - in se začudil … Recitacijska skupina STANISLAVA FRANGEŽ (iz kronike PIKud-a) Na šoli je v okviru PIKUD-a delovala recitacijska skupina, ki je nastopala na prireditvah v šoli, Mariboru, Sloveniji in zamejstvu. Tekste za recitale je izbirala mentorica Marica Fras. Večinoma je sama režirala celoten recital, večkrat ji je pri tem pomagal dramski igralec Peter Ternovšek. Recitacijska skupina je nastopala na Kurirčkovem festivalu, Naši besedi, ob slovenskem kulturnem prazniku, ob raznih obletnicah pesnikov in pisateljev, ob otvoritvi prizidka šole, ob dvajsetletnici šole. Ob državnih praznikih in dnevu žena so recitatorji nastopali v različnih tovarnah, od Metalne, Lileta, Vodovoda, Certusa, ki je tudi sponzoriral njihove nastope. V nadaljevanju sledijo naslovi nekaterih najbolj odmevnih recitalov: • Slovenec sem, tako je mati djala (ob slovenskem kulturnem prazniku, Gorica, Doberdob, 8. februar 1975), • Beseda Ivana Cankarja (Kurirčkov festival, Maribor, december 1976), • Ta hiša je moja, pa vendar moja ni (razmišljanje o usodi koroških Slovencev, Naša beseda 1977), • Domovina, ti si moja svoboda (proslava pri Treh žebljih, 1978), • Z nami je Tito (Naša beseda 1978), • Ob spomeniku revolucije stojim (Naša beseda 1980), • V spomin Cirilu Kosmaču in Leopoldu Suhodolčanu, 1980), • Objemimo se (v spomin Slavi Klavori, ob otvoritvi prizidka šole 1981), • Bori šumijo (ob 80-letnici rojstva Srečka Kosovela, 1984), • Fant je videl rožo čudotvorno (Beseda Ivana Cankarja, ob dvajsetletnici šole, 1986). PIKUD je na šoli deloval od leta 1975 do 1989, pod mentorstvom učiteljice Marice Fras. Spretni prsti, znanje, natančnost, potrpežljivost, vztrajnost, … JELKA ŽIBRAT Klekljanje je le ena izmed načinov izdelovanja čipk, ki jih po svetu izdelujejo na različne načine in iz različnih materialov. Njeno ime pozna skoraj vsak Slovenec ali Slovenka. Malokdo pa ve, da je izdelovanje klekljane čipke iz tankih lanenih nitk sestavljeno iz znanja, spretnih in urnih rok, natančnosti, potrpežljivosti in nenazadnje tudi vztrajnosti. Idrijska čipka iz tankega lanenega sukanca na številnih svetovnih razstavah prejema številna priznanja in nagrade. Klekljanje je ena najstarejših domačih in umetnostnih obrti v Sloveniji in je del bogate slovenske kulturne dediščine, ki jo je kot protokolarno darilo prejelo že mnogo pomembnih osebnosti. Od leta 2000 je idrijska čipka zaščitena z geografskim poreklom. Vlada Republike Slovenije je marca 2016 razglasila idrijsko čipko za živo mojstrovino državnega pomena. Prva znanja klekljanja so v Slovenijo pred več kot 300 leti prinesle žene rudarjev, ki so spremljale svoje može na poti iskanja zaposlitve v svetovno znanem rudniku živega srebra v Idriji. Od takrat, pa vse do danes, se na širšem področju Idrije kleklja. V Idriji je Čipkarska šola, kjer sem se tudi sama izobraževala. Na naši šoli vodim krožek - interesno dejavnost -Klekljanje že od uvedbe devetletke leta 2001. Je ena najbolj obiskanih interesnih dejavnosti na šoli. Vsako leto je vanjo vključenih veliko število deklet, včasih pa se jim pridruži tudi kakšen fant ali dva. V letošnjem šolskem letu sodeluje - se izobražuje na tem področju 25 deklet, ki redno obiskujejo to interesno dejavnost. V vseh letih je pridobivalo znanja s področja klekljanja več kot 100 deklet in fantov. Ponosna sem, da lahko svoje znanje prenašam na mlajše generacije in s tem tudi osebno pripomorem h krepitvi in širjenju slovenske kulturne dediščine naše domovine. Mreža zdravih šol VESNA PODSEČKI Naša šola je od leta 2011/12 vključena v projekt Slovenska mreža zdravih šol, ki je sestavni del mednarodnega projekta Evropske mreže zdravih šol. S tem smo se zavezali, da bomo s svojim delovanjem spoštovali, omogočali in promovirali smernice zdravega načina življenja. Pouk o zdravju je integriran v vse predmete in dejavnosti šole, vendar je učni načrt le eden od temeljev, na katerih gradimo. Dopolnjujemo ga z aktualnimi temami, projekti, akcijami in svetovnimi dnevi zdravja. Če želimo mlade naučiti, kako naj ostanejo telesno zdravi, moramo upoštevati tudi njihove čustvene in socialne potrebe. Pri tem ima velik pomen šolsko okolje, v katerem otroci in zaposleni preživimo veliko časa. Vsi se počutimo bolje, če lahko delamo v varnem, urejenem in prijetnem okolju, v katerem se lahko potrjujemo in razvijamo. Pomembni so dobri odnosi z ljudmi okoli nas in razumevanje drugačnosti, zato posebno pozornost namenjamo krepitvi medsebojnih odnosov, prostovoljstvu (medvrstniška pomoč) in humanitarnosti. Na šoli je potekal naš lastni projekt Moje in tvoje pravljično ogledalo, ki se je nanašal na razvijanje pozitivne razredne klime. V okviru razrednih ur izvajamo delavnice na temo duševnega zdravja in se pri tem povezujemo z zunanjimi institucijami. Učence spodbujamo, da se začnejo zavedati vrednosti lastnega mišljenja in čustvovanja, da razvijejo samospoštovanje in zaupanje vase. Tako opremljeni bodo znali sami sprejemati odločitve in se uspešno soočati z različnimi situacijami, obremenitvami, težavami. Na šoli deluje tudi šolska in vrstniška mediacija, kjer se učenci učijo temeljnih komunikacijskih in socialnih veščin. Enako pomembno se nam zdi povezovanje z družbeno skupnostjo in s starši, za katere pripravljamo starševske večere, medkulturne delavnice, novoletni bazar in različne prireditve. Z varovanci doma starejših občanov Tezno se učenci družijo v ustvarjalnih delavnicah, športnih igrah in ob kulturnih dogodkih. Da bi v šoli zagotovili zdravo in lokalno predelano hrano, smo se povezali z mariborsko zadrugo Dobrina. V okviru projekta Urbane brazde so petošolci na šolskem vrtu zasadili stare sorte jablan in trt. Učenci drugega in tretjega razreda med šolskim letom urejajo zelenjavni vrt, pripravljajo naravne sokove, namaze in zdrave prigrizke. Šestošolci urejajo zeliščne gredice, pobirajo zelišča in jih pripravljajo za nadaljnjo uporabo. Na šoli je deloval tudi zeliščarski krožek, kjer so učenci spoznavali zdravilne rastline in se naučili pripraviti različne vrste čajev, pomarančni džem s timijanom, ognjičevo mazilo ter domačo ustno vodico. Seveda pa k zdravemu načinu življenja sodi tudi vsakodnevno gibanje. Ker je neaktivnost otrok v porastu, jih usmerjamo v različne športne aktivnosti in se udeležujemo športnih tekmovanj, gibanje pa povezujemo s temami o zdravem načinu življenja tudi na drugih predmetnih področjih. V sodelovanju z dobrodelnim združenjem Koraki za korakce smo za otroke s posebnimi potrebami opremili gibalnico. Zavedamo se, da je vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj vseživljenjski proces, ki se začne že v zgodnjem otroštvu. Vsak otrok preživi v šoli najmanj devet let, torej lahko bistveno vplivamo na njegove navade, vrednote in prepričanja. Kot zdrava šola si bomo še naprej prizadevali zagotoviti šolsko okolje, ki bo učence, zaposlene in starše spodbujalo k odločitvam v korist zdravja. Poučevanje tujih jezikov (angleščine in nemščine) IRENA OMAN-PURIČ V okviru državnega projekta Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je v letih od 1990 do 1997 potekalo tudi na naši šoli uvajanje tujih jezikov na razredni stopnji. Zgodnje učenje tujih jezikov se je pričelo v 3. razredu, in sicer pri poučevanju nemščine in angleščine v okviru rednega pouka. Leta 2007 smo v okviru nemščine kot izbirni predmet nadgradili učenje z druženjem v Avstriji. Obiskali smo center za usposabljanje otrok pri druženju z živalmi v St. Ulrichu, v Avstriji. Učenci so ne samo doživeli delček raznolikosti v jeziku, ampak so spoznali, kako se živali odzivajo na naš jezik. Bili smo presenečeni, da je bilo potrebno potrpežljivo ravnati z njimi, da so nam zaupale in sodelovale z nami. SuZANA HEBAR V letih po izteku celodnevne šole in do uvedbe devetletne osnovne šole je pri nas potekal projekt poučevanja drugega tujega jezika na predmetni stopnji od 5. do 8. razreda v času osemletke. Učenci, ki so se učili nemščino že od 3. razreda, so v 5. razredu dobili še angleščino, učenci, ki pa so se učili angleščino že od 3. razreda, pa so v 5. razredu dobili še nemščino. Tako so se vsi učenci od 5. razreda dalje učili dva tuja jezika, s tem da je drugi tuj jezik potekal samo dve šolski uri tedensko. Učenci so s tem pridobili dodatna znanja iz še enega tujega jezika, kar jim je koristilo pri njihovem srednješolskem izobraževanju ali v življenju. Mag. BRIGITA MATJAŠIČ V šolskem letu 2009/2010 smo se v drugem krogu pridružili projektu uvajanja nemščine kot drugega tujega jezika v osnovni šoli v tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju. Projekt se zaključuje v letošnjem šolskem letu. Uvajanje nemščine kot tujega jezika se nam je zdelo pomembno in smiselno ter nujno, saj večina primarnega prebivalstva v Evropi govori nemško. Prav tako se učenci v srednjih šolah srečujejo z nemščino kot drugim tujim jezikom in jim je tako že v osnovni šoli omogočeno zagotavljanje leksike po posameznih pomenskih poljih, nekaj osnov gramatike in različnih fraz v pogovorih in situacijah. Učenci so radi prihajali k nemščini, pridno so delali in se učili. Delo je bilo pestro, uporabljenih je bilo veliko različnih načinov in metod: od govornih nastopov, zaigranih situacijskih dialogov, izdelovanja plakatov, pripravljanja pesmic, plesov do dela z računalnikom, predstavitvami in delom z interaktivno tablo. SELENA MITIĆ Organizirali smo številne tematske ekskurzije v Avstrijo z namenom omogočiti našim učencem stik z naravnimi govorci nemščine, razširiti njihova obzorja, jih seznaniti z naravoslovnimi in kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi sosednje države. Obiskali smo različna mesta: Gradec, Celovec, Dunaj. Ogledali smo si čokoladnico Zotter, Styrassic park, muzej orožja v Gradcu, dvorec Schoenbrunn in akvaterarij Haus des Meeres na Dunaju, vojvodski prestol in Minimundus v Celovcu. Nam, učiteljicam nemščine, je bilo vedno v veliko veselje, ko so se učenci po vsaki ekskurziji vrnili domov obogateni z novimi, pozitivnimi doživetji, izkušnjami in vtisi. PETRA NAPAST K ako najbolje približati tuj jezik angleščino učencem, je večna dilema učiteljev tujega jezika. Seveda, odlična kombinacija bi bila počitnikovanje nekje na britanskem otočju in učitelj, ki je naravni govorec. Prvemu smo se za drobec trenutka približali na ekskurziji po Londonu. Se pa trudimo čim bolj posnemati idealne okoliščine – čim mlajše otroke na zabaven in prijeten način čim bolj izpostaviti tujemu jeziku. S prihodom devetletke se je angleščina kot predmet na urniku pričela v četrtem razredu. Z zgodnjim poučevanjem tujega jezika (v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju) pa smo pričeli kmalu za tem kot z interesno dejavnostjo. Po metodi CLIL - jezikovni kopeli - so se otroci 'okopali' v raznoraznih avtentičnih besedilih, pesmih, verzih, zgodbah, dialogih in drugem. V zadnjih letih pa med reforme šolstva spada tudi uvajanje angleščine kot neobveznega izbirnega predmeta v prve razrede. Tako imamo na naši šoli v tem jubilejnem letu prvo generacijo prvošolčkov, ki obiskujejo ta novi neobvezni izbirni predmet angleščino dve uri tedensko. To pa ni kar tako! Ekošola MOJCA MALEK V tem šolskem letu teče že 10. leto, odkar smo se na OŠ Slave Klavore priključili nacionalnemu projektu Ekošola kot način življenja. Že na začetku smo si zadali precej nalog in jih v dveh letih uresničili toliko, da smo pridobili našo prvo zeleno zastavo. Takrat so naša prizadevanja že žela prve rezultate. Akcije, ki so bile namenjene uresničitvi prvega večjega cilja pravilnemu ravnanju z odpadki - so naletele na zelo dobre odzive. Z raznih strani so pričele prihajati pobude po takšnih stalnih akcijah. Tako sedaj že deseto leto zbiramo star papir, odpadne tonerje, kartuše, trakove, baterije, plastične zamaške. Vendar pa se nismo ustavili pri tem osnovnem cilju. Ni dovolj, da samo skrbimo za čisto okolje, svoje okolje moramo znati tudi ceniti. Zato projekt vsako leto nadgradimo še z različnimi dejavnostmi, skozi katere naše učence vzgajamo, da bi znali varčevati z vodo, elektriko, da bi spoznali pomen recikliranja odpadkov, obnovljive vire energije, probleme podnebnih sprememb. Te dejavnosti vključujemo v pouk, dneve dejavnosti, interesne dejavnosti. Na šoli že vrsto let poteka tudi Ekobralna značka, ki je namenjena vsem učencem, najmlajši pod vodstvom svojih učiteljic pridno obdelujejo šolski vrtiček, ki smo ga v lanskem šolskem letu nadgradili tudi z dvema visokima gredama, učenci na predmetni stopnji pa imajo možnost sodelovati na vsakoletnem Ekokvizu. Že v prvih letih delovanja pa smo spoznali, da bi za lažjo identifikacijo in za večjo samozavest pri delu potrebovali tudi simbole, ki bi označevali našo ekošolo: ekoznak, himno in slogan. Ekoznak prikazuje osebo, ki v eni roki tehta zemeljsko kroglo, v drugi pa drevo kot simbol narave. Ekohimno z naslovom VESELA EKOŠOLA je napisala učiteljica Metka Ravnjak Jauk, uglasbil pa jo je učitelj Denis Vočanec. VESELA EKOŠOLA Včeraj škrati v šoli so bili, vse smeti, papirčke so pobrali, še klopi so nam pobarvali, potem pa z nami nogomet igrali. Zdaj se ptice zopet vračajo, pletejo si gnezda v živi meji, in spomladi, ko se ženijo, videl srček boš na vsaki veji. REFREN Hej, vesela ekošola, lepa šola, naša šola, prva je Slava Klavora, nas nihče ne prehiti. Hej, vesela ekošola, ti si naša, ti si moja, prva je Slava Klavora, nas nihče ne prehiti. Naš slogan se glasi: »RAZMIŠLJAMO S SVOJO GLAVO IN SKRBIMO ZA NARAVO!« In res je tako, saj se trudimo, da bi pozitiven odnos do narave in odgovorno ravnanje v okolju vnašali v svoj način življenja tako učenci, delavci šole, kakor tudi starši. Projekt 'Evropska vas' ali Oranžno, ki te ljubim oranžno PETRA NAPAST Projekt Evropska vas je bil vseslovenski šolski projekt za mlade, v katerem so sodelovale osnovne šole, srednje šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove. Projekt je usmerjala Evropska hiša Maribor. Osnovna ideja projekta je spoznavanje in sprejemanje evropske družbene in kulturno-socialne stvarnosti ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Na naši šoli je potekal projekt 'Evropska vas' vrsto let. Mentorica tega projekta je bila učiteljica zgodovine in geografije na naši šoli, gospa Milena Sernc. V okviru tega projekta je vrsto let vsaka sodelujoča šola spoznala in predstavila eno izmed držav članic Evropske unije. Na naši šoli smo pobližje spoznali različne države, med njimi tudi Madžarsko, Slovaško, Nizozemsko in Bolgarijo. Sama sem sodelovala leta 2011 pri predstavitvi Kraljevine Nizozemske pod mentorstvom gospe Sernc. Dela smo se lotili zagnano in z veliko vneme, meni je bila dodeljena država še posebej pri srcu, saj sem jo obiskala leto poprej in prišla domov polna nepozabnih vtisov. Na šoli so potekale raznovrstne aktivnosti v okviru tega projekta: v marcu se je začelo zbiranje gradiv o Nizozemski (literature, fotografij, predmetov, izdelava tulipanov v jutranjem varstvu), za pomoč pri tem smo poprosili tudi ambasado te države, ki nas je bogato obdarila s prospekti, plakati, zemljevidi, zastavo, didaktičnimi zgoščenkami in drugim. Sledila je izdelava plakatov, fotografij, zastave… skratka vsega, kar smo odnesli s seboj na obe predstavitvi, ki sta sledili. V aprilu smo, da smo obeležili leto prostovoljstva, začeli zbirati hrano za azil za male živali na Teznu, akcijo smo uspešno končali v maju, ko smo predstavniku azila podarili zajeten kup hrane za živali (okrog 100 kilogramov). V maju pa smo se tudi udeležili prve predstavitve, ki je bila v nakupovalnem središču Europark. Mimoidoči so lahko poskusili nizozemske piškote Speculaas, lahko so uživali ob zvokih našega zborčka Škratki pod vodstvom gospe učiteljice Janje Pastirk, lahko so se naučili nizozemsko (v projekt smo namreč vključili dva učenca, brata in sestro – Tino in Matica Van der Auwera - ki govorita nizozemsko, prav tako so mimoidoči lahko preizkusili nizozemske cokle, v zameno za to pa smo jih prosili za prostovoljni prispevek (tudi s tem denarjem smo kupili hrano za azil). Zraven Matica in Tine so na predstavitvah sodelovale še naslednje učenke: Brina Zgubič, Iris Podsečki, Maša Simonič ter Ana Ivanuša. Nekaj dni kasneje, še vedno v maju, pa smo na Glavnem trgu v Maribor u pripravili stojnico o Kraljevini Nizozemski, kjer so mimoidoči lahko degustirali nizozemske piškote in nizozemski sir. Ponovno so lahko obuli cokle in darovali za azil, lahko pa so se preizkusili v razumevanju nizozemščine. Na ogled smo izobesili plakate, zemljevide, razstavili gredice tulipanov in še marsikaj, kar so si obiskovalci stojnice lahko ogledali. Sledila je razstava plakatov (v šolski avli) raznih evropskih izumiteljev, raziskovalcev in znanstvenikov, vsak oddelek (od 1. do 9. razreda) je namreč pripravil predstavitev enega znanstvenika. Ponovno smo ugotovili, da domišljija otrok in učiteljic nima meja. Razstava pa je bila dopolnjena z vsem do sedaj zbranim materialom o Kraljevini Nizozemski. Mlini, tulipani, Van Gogh, polderji, Ana Frank, omamni piškotki, mehak sir in trdi cokli (klompen) so pustili svoj pečat v še enem lepem, delovnem in malce cvetličnem šolskem letu. Mladi za napredek Maribora SILVIJA OŠLOVNIK Raziskovanje mladih v programu Mladi za napredek Maribora poteka vsako šolsko leto, že od šolskega leta 1983/84. Sprva je potekalo v organizaciji Mestne občine Maribor, od leta 2007 pa pod okriljem ZPM Maribor. Gibanje spodbuja in širi ustvarjalnost ter inovativnost mladih, uči jih samostojnega raziskovalnega dela in v njih vzbuja zavest o soodgovornosti za razvoj okolja, v katerem živijo. Sodelujejo lahko učenci zadnje triade osnovne šole in srednješolci. Odgovorni, ustvarjalni in samozavestni mladi so lahko gonilo napredka. Sodelovanje v tem projektu je priložnost, da razvijajo svoje sposobnosti in talente. Njihove ideje in predlogi pa lahko zaživijo v praksi. Učenci naše šole so pr vič sodelovali v tem projektu v šolskem letu 2000/2001, na 18. srečanju. Redno pa se tega srečanja udeležujejo od šolskega leta 2005/2006. Do sedaj so sodelovali dvanajstkrat. 117 različnih avtorjev je pripravilo 89 raziskovalnih nalog in dva inovacijska predloga. Pri tem jih je usmerjalo in vodilo 21 različnih mentorjev. Naloge so prijavili na 16 raziskovalnih področjih. Nekateri so v projektu sodelovali večkrat. Na državno tekmovanje Mladi raziskovalci Slovenije, se je do letošnjega leta uvrstilo 15 nalog. 13 od teh je doseglo bronasto priznanje in dve srebrno priznanje. V letošnjem šolskem letu smo v projektu Mladi za napredek Maribora med osnovnimi šolami zasedli prvo mesto. Prvo mesto smo dosegli tudi v kategoriji največji napredek v primerjavi z lanskim letom. Ta uspeh so dosegli naslednji mladi raziskovalci: Anže Mlakar, Neli Flac, Aneja Vrhovšek, Marcel Peršin, Nika Fekonja, Nataša Barberić, Lucija Petrinić, Timea Pešić, Staša Simanić, Sara Maučič in Eva Struc. Na državno tekmovanje pa se je uvrstilo pet nalog. Želimo si radovednih, vedoželjnih učencev, z zanimivi idejami, ki bi bili tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati v tem projektu. Projekt Povej! Spregovorimo o nasilju med otroki. PETRA dROFENIK Raziskave kažejo, da je nasilje med učenci in mladino v porastu. Živimo namreč v času hitrih sprememb v načinu življenja. Vedno bolj smo občutljivi do različnih oblik nasilja. Naša šola se je v letih od 2008 do 2011 pridružila mreži slovenskih šol ZA VARNO ŠOLO pod vodstvom Unicef Slovenija in Zavoda Zaletalnica. Projekt se je imenoval POVEJ! – Spregovorimo o nasilju med otroki. Cilj projekta je bil zagotoviti varno in spodbujajoče okolje za vse otroke. Program je ponujal povezanost vseh. Aktivno je vključeval vse učence, učitelje, druge delavce šole, starše in lokalno skupnost, saj smo v problemu nasilja vsi in prav vsak lahko prispeva svoj košček v boju proti temu. Tako smo tri leta na šoli sistematično spodbujali učence, učitelje in starše k razmišljanju o določenih situacijah, v katerih se lahko znajdejo učenci v vlogi opazovalca, žrtve ali nasilneža. Oblikovali smo razredna pravila in posledice, da je bilo takoj jasno, katera obnašanja si otroci v razredu želijo in katera si ne želijo. Na podlagi razrednih pravil in posledic smo oblikovali šolska pravila in posledice, ki jih je sprejel šolski parlament in koordinacijski odbor projekta. Veljajo za vse oddelke od 1. do 9. razreda. Organizirali smo projektne dneve, v okviru katerih so potekale dejavnosti, usmerjene v ozaveščanje otrok in odraslih o tem, kaj nasilje je, da nasilje v nobeni obliki ni sprejemljivo in o načinih, kako nasilje uspešno preprečevati ali pa se z njim soočiti in s kakšnimi načini pomagati žrtvam nasilja. Na šoli smo vzpostavili varne kotičke, ki so namenjeni prijetnemu druženju, sproščanju in klepetanju med odmori, nabiralnike zaupanja Varen. si, kjer nam lahko vsakdo anonimno zaupa svoje težave, ki so povezane s kakršnokoli obliko nasilja in vrstniške skupine, ki skrbijo za ustrezno razreševanje medvrstniških konfliktov. Poudarek je bil predvsem na sodelovanju učencev, staršev, zaposlenih na šolah in lokalne skupnosti. S pomočjo projekta smo želeli doseči, da nam učenci povedo, kaj se jim dogaja. Nasilje med vrstniki je resen problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. Gibalnica MOJCA LALIĆ Dobrodelno združenje Koraki za korakce je prostovoljna, nepridobitvena in nevladna organizacija. Njegov osnovni namen je organiziranje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Predsednica združenja je Andreja Kračun, častni član pa je dr. Miha Kos, ki je soavtor znaka združenja Koraki za korakce. Združenje organizacijam oziroma ustanovam s pomočjo zbranih donacij kupi potrebne pripomočke in opremo, namenjeno otrokom. Z vsako donacijo se trudijo, da omogočijo otrokom čim boljše pogoje za razvijanje njihovih sposobnosti in potencialov v spodbudnem okolju. K dobrodelni akciji Koraki za korakce se je v šolskem letu 2012/2013 pridružila tudi naša šola. Združenje je v tem letu zbiralo sredstva za ureditev gibalnic na OŠ Slave Klavore Maribor, OŠ Prežihovega Voranca Maribor in OŠ Toneta Čufarja Maribor. Učenci, delavci šole, starši in drugi smo se udeležili 5. tradicionalnega dobrodelnega pohoda Koraki za korakce. Pohodu sta se pridružila tudi častna pokrovitelja, takratni veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Joseph A. Mussomeli z ženo Sharon Flack Mussomeli. Pohod je potekal v soboto, 29. 9. 2012. Ob deseti uri se je množica udeležencev, oblečenih v vijolične majice z zelenim napisom KORAKI ZA KORAKCE, odpravila s Trga Leona Štuklja proti Mestnemu parku. Pri otvoritvenem programu so sodelovali tudi naši učenci in učenke. Na trgu smo imeli tudi stojnico, na kateri smo se predstavili in razstavili naše izdelke. Pohodu je sledil naslednji korak. Na šoli smo izbrali primeren prostor za gibalnico. To je bila učilnica na nižji stopnji v prvem nadstropju. Hišnik je bivšo učilnico prebarval in prostor prilagodil za gibalnico. Potrebno je bilo še skrbno izbrati ustrezno opremo in pripomočke, ki učencem šole omogočajo pridobivanje novih izkušenj, znanj in spretnosti ob usmerjenih gibalnih aktivnostih. V tem obdobju so bili aktivni tudi učenci. Ustvarjali so likovna in literarna dela na temo gibalnice. Razstavljena so bila na dan otvoritve in so krasila hodnik pred gibalnico. Otvoritev gibalnice in kulturni program ob otvoritvi sta potekala 23. 5. 2013. Tega dne je predsednica združenja Koraki za korakce, Andreja Kračun, predala donacijo naši šoli. Otvoritve pa se je udeležil tudi bivši veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Joseph A. Mussomeli z ženo Sharon Flack Mussomeli. Comenius, večstranska šolska partnerstva, tudi na Klavori! SILVO MuRŠEC V obdobju od septembra 2012 do septembra 2014 je naša šola s projektom »Skrivnosti Newtonovega jabolka« sodelovala v akciji Comenius, večstranska šolska partnerstva. Akcija Comenius, večstranska šolska partnerstva, je bila namenjena povezovanju in sodelovanju šol iz različnih sodelujočih držav. Projekti so imeli jasno opredeljeno temo in vnaprej predvidene lokalne in mednarodne aktivnosti. Skupaj s par tnerji iz sedmih evropskih držav (Nemčija, Italija, Estonija, Španija, Poljska, Švedska in Turčija) smo na Osnovni šoli Slave Klavore Maribor pripravili Comenius projekt »Skrivnosti Newtonovega jabolka« (originalno »Secrets of Newton's Apple«). Projekt je bil namenjen popularizaciji pouka naravoslovnih predmetov (fizike, kemije, biologije) z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in z uporabo spletnih orodij Web 2.0. Projekt je nadaljevanje nadvse uspešnega eTwinning projekta »Young Scientist in the Laboratory«, za katerega sta šola in spodaj podpisani leta 2009 prejela Evropski znak kakovosti (European Quality Label). Na Osnovni šoli Pare Manyanet v mestu Reus (v bližini Barcelone) je bilo med 17. in 19. oktobrom 2012 pripravljalno srečanje učiteljev – koordinatorjev projekta iz vseh sodelujočih držav. Na srečanju so bili zastavljeni cilji in naloge, ki smo jih opravili do meseca maja 2014. Poleg obilice aktivnosti, vezanih na izvajanje ciljev projekta z uporabo sodobne IKT tehnologije in spletnih orodij 2.0 pri pouku, pomemben del večstranskih partnerstev predstavljajo prav mednarodne izmenjave učencev. Skupno smo opravili osem petdnevnih izmenjav učencev, in sicer: • v mesecu decembru 2012 v Nemčijo (Mönchengladbach), ki sta se je udeležila učenca Filip Ljevar in Jernej Imperl, ravnateljica Stanislava Frangež ter učitelja Brigita Matjašič in Silvo Muršec. Učenca sta v angleškem jeziku za sovrstnike pripravila dvourno računalniško delavnico z naslovom Uporaba spletnih orodij 2.0, v kateri sta predstavila spletni orodji Prezi in Sumopaint. Na prvem srečanju so učenci z glasovanjem izbrali logotip, ki predstavlja naš projekt. Izglasovan je bil logotip, ki ga je v spletnem orodju Sumopaint pripravil učenec naše šole, Matic Visočnik; • v mesecu marcu 2013 v Italijo (Scerni), ki so se je udeležili Anže Ferčec, Neja Kokot, Maja Žibek, Iris Podsečki in Brina Zgubič ter učitelji Damjana Matjašič, Aleksandra Kop in Silvo Muršec. Učenci so na srečanju v tekočem angleškem jeziku predstavili šolo ter aktivnosti, ki so v okviru projekta potekale na naši šoli; • v mesecu maju 2014 sta se srečanja v mestu Tartu v Estoniji udeležila učitelja Janja Pastirk in Silvo Muršec (brez učencev); • v začetku oktobra 2013 je bilo srečanje na naši šoli. Sodelujoči partnerji so za obisk naše dežele izrazili veliki interes, saj nas je obiskalo kar 21 učencev in 17 učiteljev iz sedmih držav partneric. Na srečanje (od 30. 9. do 4. 10. 2013) smo se na šoli temeljito pripravili. Partnerjem smo ponudili pestro paleto najrazličnejših aktivnosti: od strokovno- eksperimentalnih delavnic z uporabo IKT tehnologije in digitalnih merilnikov (v izvedbi učiteljev šole), strokovnih obiskov in ogledov (ogled Maribora in Ljubljane, obisk Hiše eksperimentov, ogled Postojnske jame in Bleda) do spoznavanja kulinaričnih dobrot Maribora in Slovenije. V sklopu strokovnih delavnic smo posebni poudarek namenili video analizi gibanja »rakete« na vodni pogon z uporabo programa Tracker ter merjenju različnih fizikalnih količin z uporabo digitalnih merilnih vmesnikov Vernier. Vabljeni k ogledu publikacije z našega srečanja na naslovu: http://bit.ly/1nNyWnp; • decembra 2013 so se srečanja v mestu Reus v Španiji udeležili učenki Eva Struc in Aneja Vrhovšek ter učitelja Suzana Hebar in Silvo Muršec. Spomladanski del leta 2014 je bil zelo »pester«. Poleg obilice vsebinskih projektnih aktivnosti so zaznamovala kar tri srečanja. Tako je bilo srečanje v mesecu marcu v mestu Sokolow Podlaski na Poljskem. Srečanja se je udeležilo pet učenk, in sicer Anja Rojten, Urška Veberič, Neja Slavkovič, Iris Knechtl in Nika Alenc ter učitelji Silvija Ošlovnik, Irena Kamplet in Silvo Muršec. V mesecu aprilu je bilo srečanje v mestu Laholm na Švedskem. Srečanja sta se udeležili učenki Maja Vihtelič in Nika Ivanuša ter pomočnik ravnateljice Mojmir Pintarič in Silvo Muršec. Zadnje srečanje je bilo konec meseca maja 2014 v mestu Diyarbakir v Turčiji. Srečanja sta se udeležila učenca Jure Meglič in Jasmin Dervišević ter ravnateljica šole Stanislava Frangež in Silvo Muršec. Vse načrtovane projektne aktivnosti smo na šoli opravili nadvse korektno, vsebinske aktivnosti projekta pa so bile realizirane v sklopu rednega pouka. To pomeni, da so v različnih projektnih aktivnostih sodelovali praktično vsi učenci predmetne stopnje. Žal na tem mestu vseh aktivnosti / rezultatov ne moremo opisati oz. prikazati, saj je večina opravljenih aktivnosti zabeležena v foto in video obliki. Vljudno vas vabimo, da si opravljene aktivnosti ogledate na spletni strani projekta http://www.sonacomenius.com/. V okviru projektnih aktivnosti smo tudi presegli prvotno načrtovano število mobilnosti učencev in učiteljev naše šole. Sprva smo namreč načrtovali skupno 24 mobilnosti (potovanj) v države partnerice, končno število vseh mobilnosti pa je bilo 34. To pomeni, da smo s sredstvi, ki smo jih prejeli za Izglasovan logotip akcije Comenius je delo našega učenca Matica Visočnika izvedbo projekta, ravnali strogo racionalno, pač z željo, da omogočimo obiske drugih držav kar se da velikemu številu naših učencev. Kljub temu nam je s prejetimi sredstvi uspelo kupiti tudi 10 tabličnih računalnikov. Menim, da mednarodno usmerjeno projektno delo za vse sodelujoče, pa tudi za tiste, ki v projekt niso bili vpeti neposredno, pomeni odlično in večplastno izkušnjo. Vsem sodelujočim omogoča pridobivanje dragocenih znanj, veščin in izkušenj, ki so nepogrešljiva v vsakdanjem življenju. Ta pozitivna izkušnja nam daje spodbudo, da z mednarodno usmerjenim projektnim delom nadaljujemo tudi v prihodnje. Šolsko gasilo Slavoved BRIGITA MATJAŠIČ Slavoved – si res novinarski sladkosned – trudiš se in garaš, samo da sveže in zanimive novice vsem daš ... Začetki šolskega časopisa Slavoveda segajo v leto 2010, ko se je porodila ideja, da je treba na naši šoli spet obuditi novinarski duh, saj je ta za nekaj časa zamrl. V prvem letu delovanja smo veliko razmišljali o imenu, obliki, temah, rubrikah ... O imenu smo v uredniškem odboru imeli zelo različna mnenja, vsi pa smo želeli, da je povezan z imenom naše šole, da bi izražal novinarsko vedoželjnost in dodatno znanje – Slavoved. Tako je dobil končno podobo s stalnimi rubrikami, ki so se le minimalno spreminjale: Pred kratkim na naši šoli …, Slavovedkov ponos, Slavovedkov naj naj naj, Slavovedi prebrskali za vas, Slavovedkovi sanjski kraji, Modne zapovedi, Slavovedov veliki horoskop, Slavovedov ha, ha, ha. Tudi naslovnica se je spreminjala in dobivala vedno bolj zanimivo in tematsko poglobljeno vsebino. V šolskem letu 2011/2012 smo k sodelovanju pritegnili tudi nadarjene učence, ki so prav tako prispevali svežo energijo in dobre ideje. Prva leta smo Slavovoved tiskali in ga sami sestavljali ter vezali. Kasneje pa smo ga sočasno ponujali tudi na naši šolski spletni strani kot e-glasilo, saj je bil tako vsem dostopnejši. V tem šolskem letu pa smo se odločili, da ga ne bomo več tiskali, temveč bo na voljo le kot spletno šolsko glasilo. urednice Slavoveda, 2015 Šola za starše BRIGITA NOJIČ »Biti starš, ni lahko. Biti učitelj, ni lahko. Biti otrok, ni lahko. Kaj pa je potem še lahko? Lahko je biti starš. Lahko je biti učitelj. Lahko je biti otrok. Pojavi se vprašanje, »Kdaj?« »Kako?« Zagotovo takrat, ko vzamemo stvari kot izziv! Kot priložnost, da sebi naredimo zadovoljstvo! S potrpežljivostjo, z doslednostjo in vztrajnostjo. S tem osrečimo sebe in vse okoli nas – zato je lahko biti starš, učitelj in otrok!« Vodilo za srečanja s starši je bilo zgornje razmišljanje, ki nas je spodbudilo k izvedbi šestih srečanj za starše v okviru Šole za starše. Včasih se nam zdi, da ne gre več, kljub temu da smo in delamo vse, da bi bilo našim otrokom lažje. Morda prav zato, ker želimo toliko, nam vedno ne uspe tako, kot smo si kot odrasli zamislili. Pri tem se počutimo ne- močne, iščemo odgovore na zastavljena vprašanja in rešitve. Skupen zaključek je, da biti starš res ni lahko in da ni skupnega »recepta« za vzgojo otrok. Šola za starše je bila skrbno načrtovana in izvedli smo šest srečanj, ki so nas popeljala skozi različne teme vzgoje in učenja: • Domače delo in na(d)loge – tema je bila namenjena osvetlitvi problema, kako otroku privzgojiti delovne navade in posledično tudi učne. Brez načrtovanja urnika dela in učenja težko. Starš mora imeti smelost, da otroku naloži delo – seveda njegovi starosti primerno – in nalogo, da ga uči s tem delovnih navad. Razen tega se danes pogosto ugotavlja, da otroci nimajo priučenih učnih navad v pravem pomenu besede – učenje za trajnostno znanje, zato so starši dobili tudi nekaj idej, kako otroku pomagati pri načrtovanju šolskega dela. • Teorija izbire – izhodišče temi je bilo prepričanje, da zmeraj obstaja druga možnost – v pozitivnem in tudi negativnem smislu. Dejstvo je, da sami izbiramo vse, kar počnemo, in da svoje življenje bolj nadzorujemo, kot se tega v resnici zavedamo. Teorija izbire uči in razlaga, zakaj in kako sprejemamo odločitve. Zato je nujno, da se zazremo v svoje življenje in življenje ljudi, ki so nam blizu. Potrjuje se dejstvo, da poskušamo v večini nadzorovati nekoga drugega, ne sebe. Tema je bila namenjena predvsem osebni rasti, saj z njo lahko pomagaš v rasti svojih najbližjih. • Šola in dom – šola brez doma ne vzdrži, kot tudi obratno, dom brez šole tudi težko. Zakaj? Ker je vez med šolo in domom otrok, ki potrebuje na poti odraščanja in učenja oba sistema. Odvisno je le, kakšno stališče ima posameznik do obeh sistemov. Na to lahko vplivajo lastne izkušnje ali izkušnje najbližjih, prijateljev, znancev. Na tretjem srečanju smo prevetrili oba sistema in prišli do zaključka, da je najpomembnejši element med obema sistemoma komunikacija – izmenjava informacij in sodelovanje na ravni spoštovanja in sprejemanja najboljših odločitev za otroka in skupaj z otrokom. • Vrednote – kaj, kdaj in kako? – vrednote so del vsakdana, ki ga živimo. Danes zelo pogosto slišimo, da vrednot preprosto ni, da izgubljajo svojo vrednost. Na srečanju smo se dotaknili temeljnih vrednot, pomembnih za posameznika in družbo – odgovornosti, spoštovanja in znanja. • Pustite me odraščati – adolescenca je najpomembnejši del procesa individualizacije, kjer otrok ugotavlja, kdo je in se ločuje od svojih staršev. Starš ta proces pogosto dojema kot nekaj osebnega in ima občutek, da mu pogosto spodleti kljub dobri nameri. Na srečanju smo se dotaknili primerov, na kak način je treba pristopiti, ne da bi pri tem povečali razdaljo med otrokom in staršem ter pri tem imeli še večji občutek nemoči in poraza. • Na poti k odraslosti – kako naprej? – na zadnjem srečanju smo nadaljevali s predhodno temo, kjer smo spoznali, s čim se mladostnik v njegovih najstniških letih ukvarja in kaj mu je v resnici pomembno. Z vidika starševstva pa, kako spustiti in prenesti odgovornost na najstnika, kljub temu da je situacije težko razumeti. Na zadnjem srečanju so starši dobili tudi povzetke predavanj v brošuri, ki jim bo lahko v pomoč, ko bodo naleteli na težave ali preprosto potrebovali potrditev za odgovorno delo, ki ga opravljajo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem slušateljem in zaključila z mislijo Orisona Swetta Mardena: »Vsaka življenjska izkušnja, vsaka resničnost, s katero smo v življenju prišli v stik, je dleto, ki je ustvarilo kip našega življenja: oblikovalo ga je, gnetlo, spremljajo. Smo del vsega, kar se nam je zgodilo.« Ko spominioživijo Začelo se je že mnogo pred letom 1966 JELKA ŽIBRAT Bivša učenka, danes učiteljica na šoli Bila sem učenka OŠ Martina Konšaka, ki smo jo obiskovali vsi tezenski in miklavški šolarji predmetne stopnje. Čeprav je šola velika, je pokala po šivih zaradi velikega števila otrok. Pouk smo imeli tudi v treh izmenah. To je bil razlog, da je bila ustanovljena naša – moja šola. Ko sem obiskovala 6. razred, smo se učenci lahko sami odločili ali bomo še naprej učenci OŠ Martina Konšaka ali pa bomo postali učenci nove tezenske šole, ki so jo poimenovali po narodni herojinji Mariborčanki Slavi Klavori. Jaz sem se odločila za novo šolo, saj je bila bliže mojemu domu. Sedmi razred sem pričela obiskovati na OŠ Slavi Klavori, ki pa je na začetku obstoja gostovala v prostorih OŠ Martina Konšaka. Vsak dan sem hodila v šolo mimo gradbišča, kjer je rasla naša šola. Nekega dne je v razred vstopila naša razredničarka ga. prof. Marija Srebrnič. Obvestila nas je, da bodo popoldan prišli snemat z ljubljanske TV gradnjo naše šole. Omenila je, da bi bilo lepo, če bi prišli tja tudi mi, učenci . Seveda nam ni bilo potrebno reči dvakrat. Snemanje za TV je bil v tistih časih velikanski dogodek, če pa si bil takrat posnet s kamero tudi ti, pa je bilo to nekaj sanjskega. Seveda se nas je zbralo kar precejšnje število, ki smo prisostvovali dogodku. Čez dan ali dva smo vsi v naših domovih pred redkimi televizorji nestrpno spremljali večerni dnevnik, kjer je bila novica o gradnji naše šole osrednja novica. Še tedne smo se počutili kot zvezde, ker nas je posnela kamera in ker smo se videli na TV ekranih. V drugem polletju 7. razreda pa se nam je uresničila takrat največja želja. Končno smo sedli na nove stole, v nove klopi, v novem razredu, v naši novi šoli. Začetna evforija se je prekinila s pr vim slabim vremenom. Naša šola namreč ni bila zgrajena v celoti. Zgrajena je bila le prva faza. Manjkali sta telovadnica in upravni trakt. In prav telovadnica se je pokazala kot velika pomanjkljivost. Športno vzgojo smo ob slabem vremenu imeli v razredu. Večkrat smo se kar igrali skupinske igre v razredu ali kar na hodniku . Hitro pa smo ugotovili, da telovadba, kot smo jo mi takrat imenovali, ni zgolj telesna aktivnost. Spoznavali smo tudi teoretične vsebine kot so zgodovina športa in zgodovina razvoja olimpijskih iger. Že v srednji šoli sem ugotovila, da to sploh ni bilo tako slabo, ko smo kot učenci v OŠ o tem razpravljali in razglabljali. Znanja, ki sem jih takrat pridobila, so mi zelo koristila pri marsikaterem predmetu v srednji šoli. Rada in z veseljem se spominjam vseh let, ki sem jih na OŠ Slavi Klavori preživela kot ena prvih učenk, kot vaditeljica društva TVD Partizan TAM Tezno, ki je gostoval v telovadnici OŠ Slave Klavore in sedaj kot učiteljica na naši šoli. Spomini iz šolskih klopi IRENA OMAN-PURIČ Bivša učenka, danes učiteljica na šoli Večkrat se spominjam dni, ko sem še sedela v šolskih klopeh in se učila v naši šoli. Najraje sem plesala v folklorni skupini in pela s šolskim zborom. Nič se ni spremenilo od takrat, ko sem se začela bogatiti v znanju tujih jezikov. Tudi v času mojega šolanja smo spoznavali govorico sosedov – nemščino. To je bil edini tuji jezik na naši šoli. Le za kratek čas se mu je pridružil esperanto. Pravili smo mu »umetni jezik«, saj nima svojega doma na zemljevidu. Morda pa je bil zame zanimiv prav zato, ker smo se ga učili samo tisti, ki nas je zanimalo nekaj drugačnega. Največje veselje iz tistega časa je moje druženje s prijateljicami. Rade smo raziskovale gozd in nabirale ciklame. Te so še danes moje najljubše cvetlice. Še danes se rada spominjam dni, ki sem jih preživela s svojo učiteljico športne vzgoje. Gospa učiteljica Jožica Padežanin je bila moja velika učiteljica in prijateljica, ko sem tudi sama začela poučevati na naši šoli. Vsi moji spomini nanjo so povezani s spoštovanjem in s hvaležnostjo. Ko sem bila njena učenka, me je znala spodbuditi k temu, da sem se razvijala na področju, ki sem ga imela rada. Športna vzgoja. Včasih sem se sramovala svojega telesa, saj sem bila med sošolci precej zasmehovana, ker sem bila za svoja leta drugačna od njih. Moja učiteljica za športno vzgojo pa je vedela, kaj sem potrebovala, da ozdravim. Ponudila mi je priložnost, da sem sodelovala s svojo najljubšo disciplino na tekmovanju, ki je potekalo med šolami v Mariboru. Tekla sem na 60 metrov ter dosegla 1. mesto. Še sedaj se spominjam veselja vseh nas, ki smo tudi v štafeti stali na najvišji stopnički. Dosegli smo zlato. A smo bili kmalu na tleh, ko smo izvedeli, da se kljub odličnemu rezultatu kot šola ne bomo smeli udeležiti državnega tekmovanja. Zgodila se nam je krivica. Ker naša telovadnica še ni bila dokončana, smo za druge predstavljali ekipo, ki nima v bodočnosti prave možnosti za zmago. A je učiteljica Jožica Padežanin zmeraj našla kaj novega, da smo pokazali svojo vztrajnost in moč, s katero smo presegli razočaranje. Spominjam se lepih trenutkov, ko smo v novi telovadnici vadili z njo za nastop ob dnevu mladosti. Po vajah z okrašenimi obroči pri gimnastiki v naši telovadnici smo se preselili na stadion Ljudski vrt. Tam smo skupaj zaplesali ob glasbi ter izvedli gimnastično vajo z obroči, ki so bili okrašeni z barvnim trakom. Spominjam se veselja naše učiteljice, ko nam je uspelo tudi to, ne da bi tekmovali med seboj. Bila je ponosna na nas. Še danes sem hvaležna življenju, da mi je poslalo na pot takšno učiteljico. In pravljica se je začela ... SuZANA ZAJC Bivša učenka, danes učiteljica na šoli 1. september 1968. Lakasti čevlji, bele dokolenke. Moja rokica varno v mamini. Nasmeh na obrazu… Ponosno sem stopila v šolo, osnovno šolo Slava Klavora. Dišala je še po novem. Ogromne učilnice, dolgi hodniki, vse svetlo in prostorno. In moja življenjska pravljica z znanim časom in krajem dogajanja, z znanimi pravljičnimi junaki se je začela. Ker je bila šola takrat manjša, kot je danes, pravljičnih junakov pa veliko, smo imeli dvoizmenski pouk. Na kosilo in v varstvo smo hodili na sosednjo šolo. In to sami, brez tovarišice! Ko smo imeli pouk zjutraj, je bilo to po pouku. V času popoldanskega pouka pa zjutraj. Ravno ta čas se mi je najbolj vtisnil v spomin. Takrat se je dogajalo! Pot nas je vodila ob Stražunskem gozdu, ki je nudil ogromno možnosti za razvijanje mnogih veščin. Najbolj smo razvili veščino plezanja po drevesih. Ni bilo drevesa, ki ga ne bi obvladali, ni bilo drevesa, na katerem si ne bi strgala »štramplov«. Sprašujete se, kaj pa pouk in varstvo?! Ja, z zamudo! Takrat se je za nas čas ustavil, pozabili smo nanj. Beležka je bila polna podpisov. Sledila je kazen v šoli in še doma. Reda smo se držali par dni, potem pa je želja po »športnem udejstvovanju« zmagala. Na tej vsakodnevni poti od šole do šole smo se dobro spoznali, postali nerazdružljivi prijatelji, močni zavezniki. Noben »zlobnež« iz pravljice nam ni mogel do živega. Spletli smo trdne vezi, ki so vzdržale celo osnovno šolo in še naprej. Do petega razreda smo imeli veščine, ki jih je nudil Stražun, že dobro razvite. V varstvo nismo več hodili, pouk je bil samo dopoldan. Z vsemi veščinami, športnimi in »jezičnimi«, sem se vključila v razne krožke in druge dejavnosti. Šola jih je nudila res ogromno. Šolo sem s ponosom zastopala na športnih tekmovanjih in kulturnih prireditvah. Vse dejavnosti in vaje za nastope so bile popoldan po pouku. Ponosna in z veseljem sem se vračala v šolo. Prepričana sem bila, da je bila to posebna čast, da si lahko sodeloval. In pravljica se nadaljuje…. Spomnim se, da sem že kot osnovnošolka govorila, da bom tovarišica. Zgodilo se je! Imela sem krasne, predane vzornike in vzornice. Vse svoje tovariše in tovarišice imam v lepem spominu in se jim zahvaljujem za zasluge, za oblikovanje moje profesionalne poti. Hvala! Osnovna šola Slave Klavore je že skoraj vse življenje moj drugi dom, kjer s srcem opravljam svoje poslanstvo, biti učiteljica. Ko po vseh teh desetletjih razmišljam o času, ki sem ga preživela kot otrok na tej šoli, z nasmehom in s toplino v srcu ugotavljam, da sem obiskovala kvalitetno, toplo in prijazno šolo. In takšna je še danes! In pravljica še traja… Več kot le šola VESNA PODSEČKI Bivša učenka, danes učiteljica na šoli S šolo Slave Klavore sem bila zmeraj tesno povezana. Najprej mi je predstavljala dom, saj je moja družina živela v šolskem stanovanju. Že kot majhna deklica sem rada opazovala svet, ki je obstajal na drugi strani vrat mojega doma in tega sem lahko bolje spoznala s sedmimi leti. Takrat sem postala prvošolka, učenka 1. b, pionirka in šola je dobila zame nov pomen. Moja prva razredničarka je bila Pavla Ploj, do četrtega razreda pa smo vsako leto dobili drugo »tovarišico«. Vse jih imam v lepem spominu. Že takrat sem sklenila, da bom tudi jaz nekoč učiteljica. Ko pomislim na to obdobje, se mi naslika velik travnik, ki se je razprostiral okrog šole. Spomladi so ga pobarvali rdeči makovi cvetovi. Tam smo se otroci igrali in družili tudi popoldne. Deklice smo iz cvetov spletale ogrlice, neutrudno skakale gumitvist in vrtele hula hop. Pozimi pa smo se najraje sankali v Stražunu »Na Iskri«. Sankališče smo poimenovali po naši učiteljici Zinki Iskra, ker se je nahajalo ob njeni hiši. Travnik in gozd sta bila tudi naša učilnica, kamor smo se pogosto odpravili pri urah spoznavanja narave. Veliko smo vedeli o rastlinah in živalih, zelo malo pa o delovanju centralne kurjave, črpalk in gonil, o čemer se učijo četrtošolci danes. Pred mojim vstopom v peti razred je šola spremenila svojo podobo, dogradili so prizidek in telovadnico. Travnik je izginil pod športnimi površinami. Dvoizmenski pouk je zamenjala celodnevna osnovna šola, ki bi jo danes označila kot obvezno podaljšano bivanje. Na to spremembo sem se s težavo navadila. Pouku so sledile ure prostega časa in samostojnega učenja, za kar smo bili premalo zbrani in veliko učnih obveznosti je bilo treba dokončati doma. Prosti čas sem najraje preživljala ob branju knjig. Vključila sem se v literarni krožek, ki je začel delovati na šoli. Še danes se spomnim, da sem napisala spis Z vlakom na potep, za katerega sem na literarnem natečaju prejela priznanje in nagradni izlet z vlakom. Bilo je zelo lepo doživetje. Od šestega razreda naprej smo se učili tudi srbohrvaški jezik. Zdi se mi, da je bila moja poklicna pot že naprej določena. Šolsko okolje, otroški smeh in vrvež so me spremljali ves čas, torej je bil pedagoški poklic lo-gično nadaljevanje. Toda nisem si mislila, da me bo po študiju pot znova pripeljala nazaj. Tukaj sem dobila svojo prvo zaposlitev. Moja razredničarka v četrtem razredu je postala moja mentorica, jaz pa kasneje njena naslednica. Danes je za menoj dvaindvajset let poučevanja. Svojim učiteljem sem hvaležna, ker so mi dali trdno popotnico v znanju in me naučili, da do cilja ne vodijo bližnjice, temveč marljivo delo. In prav to želim prenesti na svoje učence. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem … KLAVdIJA HOZJAN Bivša učenka, danes učiteljica na šoli S šolo Slave Klavore sem povezana že od zgodnjega otroštva. V prvi razred sem vstopila kar dvakrat. Prvič leta 1983, ko je bila šola že na pragu svoje polnoletnosti. Kot majhna, vedoželjna prvošolka sem ponosno prestopila prag hiše učenosti. Spominjam se, da sem se oklepala mamine roke in pozorno opazovala nove obraze… Takrat sem jo zagledala, bila je visoka, temnolasa, njen pisan nakit se je ujemal z obleko in izžarevala je posebno energijo, ki me je privlačila kot magnet. Želela sem si, da bi bila na njenem seznamu učencev. In res, tovarišica Davorka Pregl je prebrala tudi moje ime in postala sem učenka 1.c razreda. Spominov je veliko in zdaj, ko se takole oziram nazaj ter sestavljam kamenčke v mozaiku, lahko rečem, da sem na »Slavici« preživela osem čudovitih let. Tu so se tkala prva prijateljstva, v trebuhu so vzleteli prvi metuljčki in gradili so se temelji za prihodnost. V prvem razredu smo ponosno zaprisegli pionirsko zaobljubo, ki se je spomnim, kot bi bilo včeraj: »Danes, ko postajam PIONIR, dajem častno pionirsko besedo, da se bom marljivo učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi,…« Dati častno pionirsko besedo ni bil mačji kašelj, saj je bil PIONIR – P - pošten, I - iskren, O - olikan, N - neustrašen, I - iznajdljiv, R - radodaren. To so bili časi… Spominjam se, da smo v šoli ostajali do 15. oziroma 16. ure, saj smo obiskovali celodnevno šolo. Najboljši del je bil 20-minutni rekreativni odmor, ki je bil po tretji šolski uri in prosti čas - PČ po kosilu. Sledilo je še samostojno učenje - SU in krožki. Pri slednjih sem se naučila veliko spretnosti, na primer pletenja in lepopisa. Najbolj pa sem uživala pri dramskem in lutkovnem krožku. Na šoli sta pod mentorstvom tovariša Stanka Rijavca delovali kar dve lutkovni skupini. Obe sta bili zelo uspešni. Naše priprave na lutkovne predstave so bile zelo intenzivne. Lutkarji smo z veseljem ustvarjali tudi v prostem času, saj nam je bila predstava v veliko veselje. Sodelovali smo pri nastajanju besedila, lutk, scene in to je bila zares »naša« predstava pod odličnim vodstvom tovariša Stanka. Veliko smo nastopali po Sloveniji in za predstavo Mandarinčica prejeli tudi najvišje republiško priznanje. V spomin se mi je vtisnil tudi ples v večnamenskem prostoru. Ne spomnim se natančno ob kateri priložnosti smo ga prirejali, a vem, da je bil nekakšen mini disco in tega seveda ne pozabiš, hahaha… No, potem sem za slabo desetletje zapustila Slavo Klavoro in se leta 2001 vrnila, ponovno v 1. razred. Tokrat v vlogi učiteljice, a nič manj ponosno kot prvič. Šolska stavba se ni kaj dosti spremenila in večina učiteljev, ki so me nekoč učili, so sedaj postali moji sodelavci. Kot učenec spoznaš le učiteljevo profesionalno plat, v vlogi sodelavca pa tudi njihovo osebno plat. Otroci so še vedno zvedavi in polni pričakovanj, kaj jim bo prineslo življenje. Imajo pa sedaj nekaj, česar mi nismo imeli, računalnike, pametne telefone, internet in to jim daje le hladno prijateljstvo. Mi smo imeli takšne prave prijatelje, ki jih lahko vidiš, slišiš, čutiš, vonjaš in se z njimi smejiš, pa kdaj tudi jočeš. Šolstvo je doživelo veliko koristnih in še več nekoristnih reform, mnogo birokratskih in administrativnih predpisov. V glavnem je učiteljski poklic sestavljen iz mnogih lepih, spodbudnih in tudi težkih trenutkov. Tako je bilo, tako je in tako bo tudi v prihodnje. Biti učitelj ne pomeni biti popoln, temveč biti človek, ki razume in živi svoje poslanstvo. »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem - kajti bistvo je očem nevidno.« (mali princ) Piše se leto… SABINA GOSNIK Bivša učenka, danes učiteljica na šoli Piše se leto 1983… kot sedemletna deklica sem prvič prestopila prag Osnovne šole Slave Klavore. Prvih nekaj let šolanja je bila naša šola celodnevna. Domače naloge smo opravljali pri urah SU (samostojno učenje). Imeli smo tudi daljši rekreativni odmor, med katerim smo vsi učenci zapustili šolsko poslopje in se družili na šolskem dvorišču. S poukom smo zaključili okrog 14.30 ure. Predmetna stopnja je zame predstavljala veliko spremembo, saj smo se selili iz razreda v razred, navaditi smo se morali na nove učitelje,… Ob koncu šolanja v osnovni šoli je bila ukinjena celodnevna osnovna šola, kar je pomenilo veliko spremembo za nas učence. Domače naloge smo morali opravljati doma, pri pouku več ni bilo učnih ur, ki bi bile namenjene učenju, s poukom smo zaključili veliko prej,… Spomini po toliko letih so že nekoliko zbledeli, kljub temu pa se dobro spominjam nekaterih dogodkov, kot na primer, kako smo v petem razredu ob koncu šolskega leta želeli presenetiti razredničarko Davorko Pregl. Sami smo v trgovini izbrali darilo – posodici za sol in poper. Ko smo čakali pred vrati, da zazvoni šolski zvonec, je nekdo vrgel žogo, ki je priletela v darilo. Padlo je na tla in ena izmed posodic se je razbila. To se nam ni zdelo nič strašnega, zato smo polomljeno darilo kljub temu podarili razredničarki. Ob koncu petega razreda smo se odpravljali v šolo v naravi na otok Krk. Ko smo se med odmorom učenci družili na šolskem dvorišču, mi je eden izmed sošolcev vzel copat in z njim tekal po šolskem dvorišču. Odločila sem se, da mu copat vzamem. Medtem, ko sem tekla, sem se spotaknila ob korenino in padla. Ob tem sem s kolenom zadela v betonsko klopco. Začutila sem močno bolečino. Proti večeru sem se napotila v bolnišnico. Ugotovili so, da je bil udarec tako močan, da se mi je odlomila kost. Dobila sem mavec. S tem je bilo mojih sanj o šoli v naravi konec. Medtem, ko so se moji sošolci veselo potepali po otoku Krk, sem bila samo v mislih z njimi. Piše se leto 2001…. zgodba se je ponovila na nekoliko drugačen način. Učitelji in učiteljice so postali moji sodelavci. Mojih 5 minut slave KIM MEZGA Bivša učenka v letih 1989 do 1996, danes doktorica geologije Na osnovno šolo Slave Klavore me veže veliko lepih spominov: na sošolke in sošolce, na takrat najboljšo prijateljico, na zaposlene na šoli, na simpatije, na skakanje gumitvista, na takratni ribnik za šolo ter na zabavne prigode med malicami, na izletih, na športnih dnevih, v šoli v naravi in na novoletnih zabavah. Spomin, ki me bo za vedno nasmejal in me popeljal nazaj v čas osnovnošolskih klopi, je zagotovo dan, ko so bile šolske karaoke. Bila sem v 7. razredu, ko sem v šolski avli zagledala velik plakat z obvestilom, da bodo na naši šoli potekale karaoke. Kakšno navdušenje je bilo to za nas, saj smo bili ravno takrat veliki oboževalci televizijske oddaje Karaoke, ki jo je vodila Deja Mušič. Takoj sem stekla v knjižnico, da se prijavim in si izberem pesem. Med prebiranjem seznama pesmi sem zagledala pesem Lesley Gore z naslovom »It's my party«. To pesem sem do takrat slišala samo enkrat, in sicer v takrat popularni seriji Beverly Hills, kjer jo je prepevala Brenda Walsh, preoblečena v natakarico. Pesem mi je ostala v spominu in v trenutku sem vedela, da je ta pesem prava izbira. Kljub temu, da sem imela besedilo pesmi, pa nisem imela melodije izbrane pesmi. Takrat kasete in zgoščenke niso bile poceni. Navadno smo čepeli poleg radia in čakali, da se je na radijskih valovih zavrtela naša najljubša pesem, da smo si jo lahko posneli na kaseto. Seveda se takrat na radiu ni vrtela moja želena pesem in samo predstavljate si lahko, kako močno sem si želela nastopati s to pesmijo, ki sem jo slišala samo enkrat. Pred nastopom na karaokah sem imela tremo. Skrbelo me je, ali bom besedilo pesmi znala uskladiti z melodijo, ki jo bom slišala na odru šele drugič ter ali se bom z nastopom osmešila. Ob pogledu na publiko, tj. na vse učence in zaposlene na šoli, sem vedela, da umika ni. Trema je dvignila raven adrenalina in povzročila prijetno vznemirjenje. Ko je voditelj prireditve poklical moje ime, sem nekoliko prestrašeno odkorakala na sredino odra in odgovorila na nekaj kratkih vprašanj. Nato sem zaslišala začetek pesmi, ki me je v hipu prevzela. Z mikrofonom v roki sem se otresla treme in zapela pesem, kot da bi jo že od nekdaj prepevala. Poslušalci v dvorani so bili navdušeni, saj so skupaj z menoj prepevali, ploskali in se zabavali. Izjemni, nepopisni občutki so bili nagrajeni s tako močnim aplavzom, da ga še danes slišim. Bila sem ponosna nase. Ne samo, ker sem osvojila prvo mesto in požela 5 minut slave, ampak ker sem s to izkušnjo ugotovila, da če si nekaj močno želim, to lahko dosežem. To vodilo me spremlja še danes – potrebno je poskusiti, dati vse od sebe in verjeti vase. In seveda je ob sebi potrebno imeti glasne in zveste navijače. Seznam zaposlenih PO LETIH PRIHOdA NA ŠOLO Tehnično osebje v začetku sedemdesetih Delovni kolektiv z učenci, 1972 Delovni Kolektiv z upokojenci, 1993 Jožica A JD Helena ČUJEŠ Romana DOLANC Slavica JAUK Terezija ISKRA Kristina KOPŠE Jožefa KOS Olga KREBS Jerica LORGER Jože MARKO Marija MEDVED ČEPIČ Stanka MUZLOVIČ Jožica PADEŽANIN Marjeta POTISK Ernest PRATNEKER Irena PRELOŽNIK Ivanka SAVNIK Hilda STROPNIK Marija SREBRNIČ Marija ŠAVPAH Anica VERTNIK Darinka VIDOVIČ Valerija VIDGOJ Vera VAZZAZ Kristina HRAST Marija HEDŽET Anica BIZJAK Katarina SLANA Anica VEINGERL Marija CIJAK Ljubo ŠOFEJIČ Verner REBERNIK Neža KOS Emilija SKUTNIK Boris KRAUT Marija CRNČEC Štefan CRNČEC Marija FRAS Pavla PLOJ Marta ZAVRŠNIK Nada MLINARIČ Darinka EKART Vera KURNIK Teodor HRIBERŠEK Oskar AUTOR Majda KOKOL Rade KUČUK Marija FERLETIČ Terezija LOPIČ Metka JAUK Danica RADER Matilda KRA JNC Terezija SVILAR Marina MARINOVIČ Milena SERNC Mara PAVLIČ Otilija OSVALD Zvonka KERT Severin KODRIČ Marjetka ŽVEGLIČ Sonja KRIŠTOFELC Jelka ŽIBRAT Dubravka MATOVIĆ Štefka MEGLA Jelica DROZG Jolanda TIČAR Stanislava FRANGEŽ Rajko SUŠNIK Zdravko PATT Y Boris FEKONJA Stanko RIJAVEC Gordana GAŠPERIN Danica IVANUŠA Terezija KONTREC Darja ŠILDENFELD Štefanija ANTOLIN Cvijeta BRLJIĆ Nevenka VRBANEC Marija BEUC Ljubomir MILIČEVIĆ Đano NOVAK Sonja NOVAK Zofija VUK Sladjana MILJKOVIĆ Kristina PUČKO Davorka PREGL Terezija RUPNIK Tatjana LASBAHER Elizabeta ZAKRAJŠEK Marinka BOHORČ Jožica KORŽE Uršula KVEDER Irena KANDORFER Mojmir PINTARIČ Alenka URAN Suzana ZAJC Irena OMAN Sonja ČERNEJ Aleksander CAJNKAR Saša KONTLER Ljudmila RIBIČ Anica STUPAN Danica ŠMIGOC Tatjana KOVAČ Branislav TRIPKOVIĆ Marija HEREGA Cvetka ISKRA Frida KRIŽAN Suzana ŽIHER Saša RADOVANOVIĆ Silva DREVENŠEK Alojz FOŠNARIČ Olga IVANUŠA Oliver HAFNER Marija ŽAGAČ Andreja STIPETIČ Dušanka SKADRIĆ Damjana MATJAŠIČ Irma MEZGA Ivana VODEB Barbara PUČNIK Daniel LILEK Vesna PODSEČKI Dragica FELC Veronika HERNET Ivanka KARPAČ delovni kolektiv, 1999 delovni kolektiv, 2005 Tehnično osebje, 2007 delovni kolektiv, 2012 Marija KOPČIČ Andrej ADAM Janja PASTRIK Jožefa VEGI Ciril KOŠTRIC Jadranka KRAJNC Breda NEMEC Suzana HEBAR Majda KRAJNC Blanka VREČA Mateja RAJH Darinka PERDIJIČ Jožica HRŽENJAK Ksenija BREZNER Lovrenc STERNIŠA Nataša KOVAČ Suzana BRAČKO Denis VOČANEC Martin ŠTEKOVIČ Vita AMBROŽIČ Petra NARAT Silvo MURŠEC Mojca MALEK Dragica OSONKAR Metka TOPOLOVEC Jadranka DVORŠAK Sabina MEGLIČ Klavdija HOZJAN Tomaž SKERLOVNIK Peter TRAMŠEK Alojz HARB Primož KRAŠNA Selena MITIĆ Tatjana LUBEJ Mojca ŠLEGL EKART Petra FIŠER Tatjana PODLESNIK Anita KURNIK Josip TURČIK Tanja ŠIMEK Aleksandra KOP Klementina BORAK Urška KUKOVEC Vanja HERIC Maja PRAPROTNIK Petra DIVJAK Andreja POŠ Bosiljko ANIĆ Miloš ŽUNKO Jasmina SANKOVIĆ Špela ULRIH Marko ŠEBREK Mojca MARZIDOVŠEK Brigita MATJAŠIČ Mojca LALIĆ Bojanka KOVAČIČ Miriam TEKAVC Nevenka JAKOPIČ - PIJANMANOV Helena PETEK Valentina KLAJDERIČ Brankica OROŽ Barbara JURISTA Petra KUMER Silvija OŠLOVNIK Jerneja HERZOG Mojca MARZIDOVŠEK Špela ULRIH Danica CENTRIH Slavojka SEŠELJ Veronica TRAMŠEK Milan KOGAL Tatjana VOGRINC Sabina FALEŽ Emica IVKOVIĆ Martina MOM Štefanija STOPORKO Andreja KRIŠTOFIĆ Marjeta KODRIČ Katja KOVAČIČ Mateja PUHR Ines VORŠIČ Mladen VRABEC Dejana STEVANOVIĆ Nina BLATNIK Maja ŠTUHEC Melita GORŠE PIHLER Matej PANGERL Sabina KOŠMRL Bojana GAUBE Ela ŽIBRAT Dejan KUŠAR Damjan GAJSER Zvonka REBERNIK Irena KAMPLET Tanja ŠPREM Darko KUHAR Paola LORENA ŠABEDER Anica TURKALJ Denis RECEK Tina POLAJŽER Nina SMERKE Jernej STRMECKI Monika BOLTAR Teja PINTARIČ Nataša KOVAČIČ Karina RADOHA Tina VAJZOVIČ Jasmina KRIŽAJ Ana MAUKO Brigita HACIN Simona STRAŠNIK Urška ARAM Zilka TRGALOVIĆ Ana MEGLIČ PEdAGOŠKI, STROKOVNI IN OSTALI dELAVCI ŠOLE (po abecednem redu): URŠKA ARAM • CVIJETA BRLJIĆ • PETRA DROFENIK • NADA DRUŽOVIČ • JADRANKA DVORŠAK • STANISLAVA FRANGEŽ • SABINA GOSNIK • BRIGITA HACIN • OLIVER HAFNER • ALOJZ HARB • SUZANA HEBAR • KLAVDIJA HOZJAN • EMICA IVKOVIĆ • IRENA KAMPLET • ALEKSANDRA KOP • JOŽICA KORŽE • MILAN KOSER • BOJANA KOVAČIČ • JADRANKA KRAJNC • SONJA KRIŠTOFELC • ANITA KURNIK • MOJCA LALIĆ • MOJCA MALEK • BRIGITA MATJAŠIČ • DAMJANA MATJAŠIČ • ANA MEGLIČ • IRMA MEZGA • SELENA MITIĆ • SILVO MURŠEC • PETRA NAPAST • BREDA NEMEC • BRIGITA NOJIČ • SONJA NOVAK • IRENA OMAN-PURIČ • SILVIJA OŠLOVNIK • MATEJ PANGERL • JANJA PASTIRK • NEVENKA PIJANMANOV JAKOPIČ • MOJMIR PINTARIČ • TATJANA PODLESNIK • VESNA PODSEČKI • ANDREJA POŠ • DAVORKA PREGL • DARINKA PREMUŽIĆ • KRISTINA PUČKO • BARBARA PUČNIK • MATEJA PUHR • STANKO RIJAVEC • SLAVOJKA SEŠELJ • ANDREJA STIPETIČ • SIMONA STRAŠNIK • ANICA TURKALJ • ŠPELA ULRIH • DENIS VOČANEC • SUZANA ZAJC • KLEMENTINA ZELENIK • JELKA ŽIBRAT. Seznam učencev zaključnih razredov Valeta prve generacije, 1967 8. A 1966/67 RAZREdNIK: Ernest PRATNEKER Slavko BOHANEC Irena BRAČIČ Milan BRAČKO Marija ČREŠNIK Jelka GORIČAN Franc GOSTENČNIK Drago HABJAN Jože KEGL Franc KIRBIŠ Radomira KOROŠEC Milena KOTNIK Slavko KRAMBERGER Franc KRUMPAK Alfonz LESJAK Olga MERCMilan LUBAJNŠEK Vitko MAGAJNA Igor MAJCEN Mirko MAJCENIČ Bojan MAJHENIČVlado MATJAŠIČ Ana PLAZAR Vincenc PLAZAR Jožica PRIMOŽIČ Nada STIPANIČ Sonja STIPANIČ Srečko PURGAJ Danica LEŠNIK Vlasta MUHIČ Srečko ŠABEDER Lidija ŠTAJNERMatilda TILŠNAJDER Viljenka TRAP Slavoljub UL Jasna VIDGOJ Vladimir ZAVERNIK Miran ZELENIK 8. A 1968/69 RAZREDNIČARKA: Hilda STROPNIK Zlatka BRUMEN Franc ČREŠNIK Srečko DROBNIČ Bojan FEGUŠBranko FIŠER Darko GOSAK Zdravko GRADIŠNIK Majda HABJAN Bojan HABJANIČ Sonja HAUPTMAN Danica JERIČ JOHA, Majda Lidija KAVČIČ Elizabeta KEGL Cvetka LEŠNIK Stanislav LOVŠE Zdravka LUKAČ Danica MALLY Tatjana MATJAŽIČ Jože POLIČ Sonja RADOVANOV Boris REPNIK Vida SAJKO Miran SAVNIK Marjana SIMONIČ Nada SIMONIČ Zdenka STIPANIČ Mira ŠPURAJ Breda TUMPEJ Bojan UL Boris VALENČIČ Irena ZORMAN 8. B 1966/67 RAZREDNIČARKA: Anica VERTNIK Karel CAFUTA Tomaž DIMIC Benjamin DOVEČAR Marija FERLIČ Adolf FURLAN Milena GREGORINČIČ Jožica GROBELNIK Marija HARC Brigita HRNČIČ Marjan JAVERNIK Vanja JERMANAnica JURŠA Irena KOLARIČ Zora KRAJNC Ljubica KUKEC Olga LOJEN Cvetka MARINIČ Miran NERAT Milan OBERLAJT Majda PALČIČ Zvonko PETRIČ Vlado PETROVIČ Avgusta POLIČ Milan PUKLIČ Vinko REBULA Majda ROP Astrid SEIDLER Cvetka SEVER Jernej SEVŠEKTerezija SVENŠEKZdenka ŠUBERNIK Gizela TEMET Ivan VAJS Marija VOGRINEC Vladimir ZADRAVEC Zdenka ZORMAN Marta ŽUNKO 8. B 1968/69 RAZREDNIČARKA: Jerica LORGER Zlatko BOŽNIK Renata DREISIBNER Drago FLAMIŠBožidar FRANGEŽ Danica GRUM Nada GRUM Bojana IZLAKAR Majda JAMBROVIČ Ivanka KLANEČEK Metka KLEINBERGER Zoran KLINER Nada KOLAC Marjan KRAŠOVEC Zvonka KRČEK Sonja LAČENDragica LAŠIČ Zdenka MAJCENIČ Vili MUTH Marjan NEŽMAH Bojan NOVAK Cvetka POKRIVAČ Zvonka PRIMOŽIČ Stanko RIZMAN Miroslav SENICA Zlatka ŠENKINC Cvetka ŠKERGET Srečko ŠKERGET Greta TOMIČ 8. A 1967/68 RAZREDNIČARKA: Irena PRELOŽNIK Maks ADAM Cvetka COTAR Vanda ČERNEL Marjan DOBNIK Katarina DOBRIN Srečko GORIČAN Anton HERIC Brigita HORVAT Nada HREN Silva JEŽOVNIK Lidija KOS Irena KOTOLENKO Jožica LIKAR Bojan MAROH Darinka MATIJEVIČ Tatjana MATJAŽIČ Miran OBERLAJT Zdenka OBERLAJT Erna PINTERIČ Jože SEVER Boris ŠEGULA Viljem ŠPRAH Cvetka UL Milan ŽIŽEK Mirjana ŽNIDARŠIČAnton ŠENEKER Edita BRAČKO 8. A 1969/70 RAZREdNIK: Ernest PRATNEKER Boris AUGUSTINOVIČ Boris BOHANEC Maks BRAČIČ Nada CAJFINGER Marija ČATOVIČ Andrej ČREPINKO Ivanka ČRNČEC Zvonimir DOBAJA Miran DROBNAK Zdenko HEDŽET Ervin HORVAT Renata JEVŠNIKAR Miran JEŽOVNIK Zdenka KAVČIČ Ervin KETIŠ Dragica KREMENOVIČ Vojko LETONJA Irena MAJHENIČ Mirko MERC Sonja MESARIČ Silva PAVIČ Brigit POKEŽBranko RAKUŠA Branka REPNIK Jelka STRAH Božena TOMIČ Sonja TUMPEJ Slavka URLEP Leopoldina URŠIČ Vilko VOGRINEC Nevenka ŽIVORTNIK 8. B 1967/68 RAZREDNIČARKA: Marija SREBRNIČ Breda ASIČ Srečko BLARIČ Zdenka BRAČKO Alda CETRTIČ Aleksander DOLŠAK Marjan GOSTENČNIK Slavica HARC Angela KOŠAR Biserka KOVAČIČ Peter KOŽELJ Bojan KRČEK Bojan LESKOVEC Erika MANDL Jelka MISLEJ Marjan OGRAJENŠEK Majda PEČOVNIK Danilo PODGORNIK Majda POTOČNIKIrena POŽAR Irena STERGAR Milan ŠMON Egidija UVERA Dušan VAMBERGER Marija VREŠNJAKSrečko ŽAGAVEC Bojan ŽIBRATJelka ŽNIDAREC Miloš ŽUNKO 8. B 1969/70 RAZREDNIČARKA: Anica KRANJC Željko BOŽIČBranimira FERŠ Bruno FILIPIČ Dušan FRANGEŽ Stanislav HALER Bojan HERNET Peter IZLAKAR Karel KOLBIČ Zmago KOREN Manica LAKOTA Vojko LAZAREV Boris LEBAN Dušan LESKOVŠEK Bojana LIPAR Majda MARINIČMarjan MATJAŠIČ Zdenka KUKOVEC Drago PLANCUTIČ Stanko POTOČNIK Jelka RADIN Miran ROJKO Albina SKALE Silva ŠKRJANEC Ingrid TERŠAVECZdenka TEŽAK Marica UL Branka VADNU Anton VAJNGERL Mira VAZZAZ Darinka VODAN 8. A 1970/71 RAZREDNIČARKA: Irena PRELOŽNIK Lucija ANDERLIH Jasna AŠIČ Marjetka BALON Zlatko BEŠKER Aleksander ČUFAR Milan FEKONJA Edvara GROBELNIK Sonja ILJIČ Viljem KLEMENČIČ Bojan KONČAN Darja KRAMBERGAR Danica MERČNIK Jože NOVAK Mirjana ODER Vanja RANER Sonja ROŠKAR Miran SREBRNIČ Branko ŠEŠKO Ivanka ŠIJANEC Miran TOPLAK Stanislava VAMBERGER Ivan VEBLE Silva WEIS Alojz ZAGORŠEK Mitja ŽOLNIR 8. A 1972/73 RAZREdNIK: Ernest PRATNEKER Sonja BAHČIČ Slavica BOŽIČ Zdravko ČUFAR Drago BRAČKO Srečko FLISER Srečko FORŠTNERIČ Marjan GRADIČ Danilo GRADIŠNIK Vinko HOJS Tomaž KAVČIČ Marinka KEREC Lidija NOVAK Marija OGRIZEK Marica PANCER Alojzija PRIMOŽIČ Karmen REZAR Boris ROŠAKR Karolina SIMRAJH Viktor SIMRAJH Zdenka SVENŠEK, Darinka ŠABEDER Peter ŠALAMON Danilo ŠPRAH Jolanda VOLF 8. B 1970/71 RAZREDNIČARKA: Stanka MUZLOVIČ Lucija ANDERLUH Marjan BAHČIČ Nada BAHČIČ Marjetka BALON Franc BOLKO Peter BRAČIČ Ivan CAF Irena FERLUGA Štefan JAMBROŽIČ Boris JERIČ Zlatka KOSI Davorin LETONJA Zlatka LETONJA Alenka POKRIVAČ Marjana POLC Marija POTOČNIK Danica ROJKO Brigita TENKO Franc VEIT Daniel ZAVEC Franc ZIDAR Stojan ŽIŽEK Darinka ŽUNKO 8. B 1972/73 RAZREDNIČARKA: Hilda ŽIGART Dragica BEBER Mirko BEDJANIČ Boris CAJNKO Miran ČURIN Božo DOBAJA Jadranka DOBRINA Srečko FENEDL Nada HORVAT Milan IZLAKAR Zora JOHA Stanka JUS Janja LIKAR Bernarda MAROH Božica NEMEC Drago NERAT Milena PRELOG Duška RADOSAVLJEVIČ Leopoldina ROJKO Danilo SIMONIČ Jani ŠKRABAN Aleksander ŠOŠTERIČ Sonja UNUK 8. A 1971/72 RAZREDNIČARKA: Marija CIJAK Beno APRISNIG Zlatko BERNARD Vojko ČREŠNKMirko DAMIŠ Peter DOBNIK Bojana FIŠER Andrej FRAS Vlado HOJNIK Erika HORVAT Danilo ISKRA Frančiška JEŽOVNIK Magdalena KEGL Karel KIRBISCH Majda KOLMANIČ Vladimir KOTOLENKO Mirko KUNŠTIČ Silva LIHTENVALNER Marjan NOVAK Janja OBLAK Jožica PAVLINIČ Branko PEKLAR Lilijana PETRIČ Sonja POLIČRadislava POŠTRAK Stanislav ŠAUPERL Darko ŠENEKER Emil ŠKRJANC Janja ŠUBERNIKVlasta ŠTUHEC Bojan TRANTURA Danica VISENJAK Irena VOGRIN Valerija ZAVERNIK 8. A 1973/74 RAZREDNIČARKA: Anica KRANJC Jolanda CEE Marinka ČAVNIČAR Marija ČUK Zdenka FAK Ida GAJSLER Franc GRADIŠNIK Irena HRGA Sonja JAMERNIK Hedvika JURANČIČ Melita LEDENIK Franc MAJCEN Jožica MAJERIČ Zvonko PESERL Bogdan PINTARIČ Marija PIVEC Sonja ROB Jelka ROŽMARIČ Sonja SLODNJAK Zvonko ŠERDONER Marjan ŠEŠKO Marjeta ŠPUR Slavko ŠUMAN Zoran VADNU Slavko VUGRINEC 8. B 1971/72 RAZREDNIČARKA: Jerica LORGER Boris BIZJAK Dragica BIZJAK Osman COKAJA Miran ČURIN Maks DIMC Dragica FILIPIČ Leon FUREK Zdenka GAJŠEK Danilo JAKOPIČ Tatjana JESENOVIČLidija JEŽOVNIK Bojan KORELC Andreja KORITNIK Stanislav KOS Jožica KOVAČIČ Frančiška KOVAČIČ Franc KRALJ Srečko LEŠNIK Zdravko MEŠIČEK Olga PETEK Dušan PIVEC Andrej POKRIVAČ Irena PURIČ Darja RIHTAR Zmago REPNIKBranko ROŠKAR Bernard SLAČEK Slava SMOLEK Sonja ŠIFTAR Lidija TUČIČ Igor VAZZAZ Tatjana VILFAN Božidar VISOČNIK Nada ŽUNKO 8. B 1973/74 RAZREDNIČARKA: Hilda ŽIGART Zdenka ČREŠNIK Anton DJURAN Borivoj DUKIČ Dragica FUKS Janko GAVEZ Bojan KOLAC Miroslav KOLARIČ Bojan KOTOLENKO Tatjana KŠELA Zdenka KŠELA Vladimir NOVAK Majda NUDL Kristina OGRIZEK Milan OSTERC Silva PETEK Dušan PETROVIČ Henrika PLAVEC Drago PRELOG Boris SEVER Sonja STRMECKI Darja STRNAD Jože ŠABEDER Branko ŠETAR Lučka ŠKOFIČ Marjan ZORMAN Bojan ZRNA Stanislava ŽIŽEK 8. A 1974/75 RAZREDNIČARKA: Jerica LORGER Tatjana AVGUSTINOVIČ Zlatko BOHINC Darko ČERNČIČ Ervin ČUJEŠ Iztok DITINGER Zdenka ENERŠIČ Ljubo FRANGEŽ Janez HORVAT Marina KOPŠE Ljubo KUKEC Drago LJUBI Sonja MAJHENIČ Darko MEŠKO Džano NOVAK Aleksandra ODER Janja POLANČIČ Bojan POTOČNIK Jožica REPIČ Marina SIMRAJH Biserka STARE Leon ŠTEHARNIK Ljubica TOMIČ Milan UNTERLEHNER Božidar VIRTIČ Vladimir VISOČNIK Nevenka ŽERAVICA Truda ŽMAVC 8. B 1975/76 RAZREdNIK: Rade KUČUK Suzana COTTER Zdravko ČURIN Iztok FERLUGA Jožica GAVEZ Tatjana GROSEK Tatjana JAKŠE Vili JURANČIČ Drago KOKOL Marta KOVAČIČ Milan KRANER Marjana KREVH Zoran KOTOLENKO Igor LIPAR Benjamin LORBEK Darinka NOVAK, Cvetka PERKO Tatjana PIHLER Ingrid SKVARČA Alojz SVENŠEK Bojan ŠKRINJAR Ivo TOPLIŠEK Danilo ZADRAVEC Dragica ZORMAN Zvonko ŽAGAVEC Sonja STRMECKI 8. B 1974/1975 RAZREdNIK: Rade KUČUK Marijana BOSILJ Zlatko BRAČKO Gabriela CEHNER Rudi ČABRAJA Tatjana ČERNEL Jelka FEGUŠ Zlatka HORVAT Metka IRGOLIČ Cvetka ISKRA Bojana JANŽEKOVIČ Marinka JERMAN Marijan KOKOT Tatjana LORENČIČ Marinka MAJERIČ Darko MEZGEC Danica MLINARIČ Tihomir NEMEC Dušan NOVAK Peter POTOČNIK Ivan RADOLOVIČ Dragica SVENŠEK Milena TRATNIK Silvana VEJIĆ Dušan VISOČNIK Zlatko VLAŠIČ Leopold VRBLAČ Jelka ZAVEC Gorazd ZEMLJARIČ Vlasta ŽVEGLIČ 8. A 1976/77 RAZREdNIK: Ernest PRATNEKER Nada ANTAUER Franc BRUMEN Viljem CAJNKO Alenka DOBNIK Irena FLUHER Albin HORVAT Erika JERMAN Franc MARINIČ Vilko MAUKO Marjan MLINARIČ Sara MODIČ Ivan NEMEC Alenka NEŽMAH Karin PERKO Vojko PLEŠEJ Bogdan POTOČNIK Diana ŠKOFIČ Martina ŠTERN Dušan VEIT Jelena VEJIČ Jožica VINCETIČ Stanko VRBEK Marinko ZLATEV Ivan ŽUNKO 8. C 1974/75 RAZREDNIČARKA: Marija SREBRENIČ Brigita BORKO Ladislav DOMAJNKO Zlatko GAJST Danilo HORVAT Marjana HORVAT Miroslava INKRET Franc KRAJNC Jelka KRANJC Agica KOVŠE Darinka MANDL Lidija NEDELJKOVIČ Darko NOVAK Lilijana PATAFTA Dušan PERIR Rudi RONER Slavica SEKOL Anica ŠEGULA Bojan ŠIŠKO Marjan TIŠLER Albin TURK Dušanka URGL Neli WUSSER Rafael ZAKOŠEK 8. B 1976/77 RAZREdNIK: Boris KRAUT Tanja AREH Zdenka FERLIČ Sašo FLAC Marjan HOJSKI Greta HRGA Edvard KEKEC Rajko KORAŽIJA Saša KORELC Rajko KOŠAR Dušan KRAJNC Irena KRAMBERGER Darja LAPOV Bojana LJUBIČ Miran MESARIČ Ksenja MIKLOŠIČ Dušan OGRIZEK Zdravko OSTRŠ Marjeta PETRE Amalija POTRČ Bojan RANER Marjeta ŠIJANEC Peter TOPOLOVEC Stanka VOJSK 8. A 1975/76 RAZREDNIČARKA: Marija CIJAK Bojan BLAGOJEVIČ Darko BRAČIČ Boris ČERLE Štefka DUCMAN Romana FERŠ Diana GERGORIČ Brigita HAUPTMAN Jolanda KETIŠ Dragomir KLOBASA Olga KOKOLJ Brigita KORITNIK Miran KOROŠAK Olga KREBS Mladen KOSI Drago KOTNIK Nataša KOVŠE Irena PETEK Feliks SKAMLJIČ Štefan ŠAUPERL Danilo ŠETAR Irena ŠKERJANEC Mario VARGEK Zoran WEINGERL Darja ŽVEGLIČ 8. A 1977/78 RAZREdNIK: Rade KUČUK Tomislav BAN Vojko DREVENŠEK Nikodem GORJANC Suzana GRANDL Stojan JUG Danijela JURANČIČ Antonija KEREC Edita KEUC Dušan KOČEVAR Andreja KOPIČ Darja KRIŽAN Leon PERNAT Branko RAKUŠA Željko ROŽMARIČ Nada SKUHALA Andrej STRMECKI Marija ŠAUPERL Alojz ŠKROBAN Darko UNGER Marjan VALENTAN Jožica VIDOVIČ Roman ZORKO 8. B 1977/78 RAZREDNIČARKA: Metka RAVNJAK Milan BORKO Slavko FEGUŠ Zvezdana HALAS Mladen JUS Srečko KOREN Zdenka KOŽELJ Danilo KRANER Darja KRANER Igor KRAŠOVEC Edvard NOVAK Inga NUDL Iztok OSTRŠ Zlatka PANCER Lilijana PERKO Božidar PERŠUH Suzana POSTRUŽNIK Bojan RADOLOVIČ Igor RADOSAVLJEVIČ Dijana RAJH Alojz STANA Tatjana VEINGERL Igor ZRNA 8. A 1979/80 RAZREDNIČARKA: Nada MLINARIČ Majda CVIRN Rajko CVIRN Dušan DAMIŠ Dubravka DASOVIČ Vesna FEKONJA Damjan GALUNDER Andrej GRAPULIN Igor HORVAT Vojko JOHA Bojan KEREC Suzana KOLARIČ Zdravko KOSI Irena KORELC Igor KRIŽAN Leja LETNIK Lidija MAHORIČ Darja OSVALD Helena PETEK Melita PETOVAR Zoran PERC Bojan PLOJ Zlatko POTOČNIK Jelka ROŠTOHAR Branka ŠKERJANEC Goran ŠROK Stane VIDRIH Bojana VORI Branko WEINGERL Vojka ZAGORANSKI 8. C 1977/78 RAZREDNIČARKA: Anica KRANJC Boris BAUMAN Darko DELCOTT Silvo DOBNIK Dragica DUCMAN Jasna FORSTNERIČ Helga GRIČNIK Zdravko HABUŠ Dušan JEJČIČ Metka HORVAT Zdravko KRAJNC Marisa KREMPL Branka MARCINJAŠ Marjan MENCINGER Boža MIKLOŽIČ Breda PAVLOVIČ Andrej PAVŠIČ Dušan PUČKO Milica RADOVANOV Amadeo ROGELŠEK Matija SAJKO Bojan ŠKERJANEC Darja KLAJŽAR Viktorija SVENŠEK Franc VIRTIČ Lidija VOGLAR 8. B 1979/80 RAZREdNIK: Rade KUČUK Romana ARKO Lučka BERGLEZ Vojko BERNARD Đure ĐAKOVAC Klavdij FLORJANČIČ Anton FRAS Jože HORVAT Vesna JELEN Emil JURANČIČ Darinka KOLBL Emil KOPŠE Stanka KOVAČIČ Alenka KOTOLENKO Jože KRČEK Tanja KRSNIK Jasna KRISTL Milena LORENČIČ Suzana MATJAŠIČ Andrej ORNIK Nada PANCER Marija POTRČ Tatjana PREDAN Bojana VOGRINEC Marjana VERBEK Bogdan ŽUNA 8. A 1978/79 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Jolanda BORKO Danilo BURULIČ Irena ČUK Goran DIMC Slavko EMERŠIČ Tanja FERŠ Durđica FIJAČKO Ivo FUKS Majda HEGEDIŠ Danilo HIRŠMAN Igor JUG Darinka KLOBASA Leonardo KORDEŽ Mitja KOVAČIČ Milan KRAJNC Darja KREFT Ludvik KUZMA Miran LAKOTA Daniel LASBAHER Ivica LJUBI Cvetka POTEKAR Željko PUCELJ David RAMPRE Darko UNTERLEHNER Marjan VELKNER Darko WEIS Vesna ZEMLJIČ Alenka ZUPANČIČ 8. C 1979/80 RAZREDNIČARKA: Marija CIJAK Marjana AJD Andreja ARANJOŠ Suzana BREŠČAK Željko CARIČ Jože FRIC Jasmina GROSEK Diana HOJNIK Aleksander JOSIPOVIČ Nada KEKEC Miljenko KONTREC Jožica KOSI Marjeta KOSI Nadja KOVŠE Božena MAJER Breda MEDVED Nina NEMEC Anica PALAIČ Tatjana PAVŠIČ Milan PRAJNER Lidija RAKOVEC Darinka REBERNIK Vitomir SANKOVIČ Jasna SADŽAK Brigita STRES Robert TOPOLOVEC Bogomira TRČAK Jože VAJS Terezija VRBNJAK Zdenko ZORKO Tomaž ZOREC Suzana ŽUGELJ 8. B 1978/79 RAZREdNIK: Rade KUČUK Renata BABIČ Milan BAUMAN Branko BAUMKIRCHER Lilijana BRUS Jolanda ĐAKOVAC Stanislava HRGA Violeta GABRIELČIČ Marko KEBRIČ Branko KOKOL Zdravko LORENČIČ Dušanka NIKAČEVIĆ Ervin NOVAK Igor NOVAK Metka ORNIK Bojana PEM Bojan PODJAVERŠEK Leon RADOLOVIČ Muamera RAMOŠEVAC Goran SKVARČA Irena SLODNJAK Renato SOTRELL Snežana ŠEŠTAN Mirica ŠIJANEC Gordana ŠTRAUS Inge VINDIŠ Bojana VIŠIČ Rosanda VOLK Verica PERNEK 8. A 1980/1981 RAZREdNIK: Rade KUČUK Iztok BAUMAN Branko BLAGOJEVIČ Marjan BOHINEC Vesna BOTOLEN Iztok BOŽIČ Tomislav ČEH Miodrag DRŽANIČ Aleš FRAS Alenka GAL Marjetka HIRŠMAN Kristjan HOJS Darko JOVANOVIČ Lidija KEBRIČ Bojan KOROŠEC Zoran KRAJNC Tanja KRANJC Brigita KUKOVEC Branko KUZMA Svetlana MALOIČ Boris NOVAK Dražen PAPEC Zorica PAVLOVIČ Matejka POSEDI Jaki RAMPRE Tatjana RIBIČ Miran ŠKRJANEC Robert TOMANIČ Miroslav TOMAŽIČ Hedvika TRATNIK Drago VALIŠER Franci ZAJEC Viktor ZOREC 8. B 1980/81 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Mojca AREH Alenka BABIČ Milka ČEH Darinka ČERNČIČ Štefan ĐURKIN Tomaž FEGUŠ Rajko FERLIČ Aleš FUREK Peter HENČIČ Aleš HORVAT Vlado HORVAT Dragan ILIČŠtefan JAGARINEC Srečko JAKŠE Matjaž JAUK Renata JEJČIČ Boštjan LAPUH Darko LEBER Mira LORBEK Marjetka MENCINGER Branka NAPOTNIK Igor PETOVAR Dejan PETROVIČ Natalija PODERGAJS Mojca POTRČ Violeta PUHAR Drago ROŠKARRadojka SADŽAK Mirna SARIĆ Milan UDUČ Zlatko VILČNIK Samo VIRTIČ Dušan VORI Karmen ZACHARIAS Irena ZAVIRŠEK 8. B 1982/83 RAZREdNIK: Rade KUČUK Darja BERGLEZ Robert BOHINEC Iztok BUKOVNIK Ksenija AKART Robert HOJNIK Peter HORVAT Feliks KODER Matjaž KOSIČ Mladen KRALJ Željko KRALJ Manuela LESNIČAR Mojca LEŠNIK Andrej LUKAS Andreja MAGDIČ Štefan PINTARIČ Tatjana RAKUŠA Zvonko RIBIČ Rosana ROBER Robert RUDELIČ Milan SALATNIK Robert SENEKOVIČ Miran SEVER Milan ŠATAN Tomaž ŠESTAN Simon TOPLAK Simona VAKAJ Miro VARGEK Suzana ŽIHER 8. A 1981/82 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Štefan BRATKO Breda BREŠČAK Andreja ČURIN Andrej FURJAN Darinka GORNIK Zvonko KOJIĆ Željko KOSI Branka KOZAR Dušan KUKOVEC Mitja KRAJNC Vlado KRČEK Julijana KREUTZ Zvonko KUZMA Ivanka LESKOVAR Mojca LORGER Breda LUKMAN Branko MAGUŠA Žarko NOVAK Lidija PALČIČ Karin PETEK Metka PETKOVIČ Sandra PLANOVŠEK Metka PODBIČANIN Majda POŠ Liljana PUČKO Anton RAKOVEC Bojana RAZBORŠEKIgor ŠTABUC Marija VAJNGERL Dejan VESENJAK Martin VIDOVIČ Tatjana ŽOHAR 8. A 1983/84 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Igor GABER Iztok GERLIČ Branko GORNIK Barbara JARH Jasna JELEN Robert KOCBEK Beno KOPIČ Dejan LAH Simona LEBER Aleksander MALEC Aleksander MARZIDOVŠEK Herman MLAKAR Radovan MURKO Rene NEŽMAH Marjan OSVALD Jadranka PAVLOVIČ Rinaldo PETROVIČ Valerija PIRNAT Simona PODJAVERŠEK Renata PUHAR Simona RAKUŠA Uroš SMEH Janez SPOLENAK Matjaž ŠEBALJ Jadranka ŠEGULA Mojca VAJNGERL Jasna ZOREC Željko ZOREC 8. B 1981/82 RAZREDNIČARKA: Nada MLINARIČ Željko ARKO Darko BERGLEZ Dominika BEZJAK Iztok BOJČIČ Feliks BREG Suzana ČERČINOVIČ Renata DOBRINA, Andrej DRAŠMilica FIDERŠEK FRAS Branka GALUNIČ Dario Stanka GARMUT Daniel HORVAT Tanja KOGLOT Alenka KOLETNIK Iris KOREN Ivan KOVAČIČ Nada KURI Suzana LAZAR Lea LEŠNIK Bojan LIBERBranko MIKLOŽIČ Vlastimir NIKAČEVIČ Vladka PAVLOVIČ Jasna POTOČNIK Marjeta PREDAN Darinka SMILJAN Marina ŠERBINEK Zlatko UNTERLEHNER Danilo VALENTAN Dušan VESEL Dušanka VESEL Silvo WEIS Nataša ŽMEGAČ 8. B 1983/84 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Renato BEZJAK Smiljan BEZJAK Aljaž EKART Ivo EKART Gorazd FERLINC Olga GAL Simona GOLOB Renato GRIL Alenka JOSIPOVIČ Cvetka KOLBL Manuela KOLETNIK Katica KRZNAR Katica LORBER Sašo MARCELAN Danilo MLAKAR Aleksander MURKO Desanka ONIŠAK Polona PAVLIN Irena PRELOG Daniel SIMRAJH Slavojka SLANA Giovanni ŠIMUNOVIĆ Roman ŠTABUC Jolanda URGL Renata VAKAJ Iztok VREŠNJAK Alojz ZEMLJIČ Cvetka ŽNIDARIČ 8. A 1982/83 RAZREDNIČARKA: Metka KARBA Mojca BERLIČ Srečko BRUS Milan BUDIMIR Polona ČERNEC Alenka ČUFAR Diana DOLENC Simona FERŠ Andrej HVALEC Suzana JAKOPOVIČ Inot KLEMENČIČ Zdenka -Marjana KORELC Bernardo KRABONJA Elizabeta KRZNAR Vesna MAJER Rosita MALEC Ajda MUŠIČ Darja PEM Simona PERNAT Jurij POGLONIK PUCELJ, Majda Andrej RAMPREVioleta ROŽANC Marsel RUBIN Suzana SMANIOTTO Irena ŠKRLEC Manja ŠTEBIHMihal ŠTRUCL Rajko TISAJ Davorin VESENJAK Marjana VOGLAR Romana ZELENKO 8. A 1984/85 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Marijan ADAM Gorazd AJD Doroteja BELŠAK Peter BEUC Branko ČATER Elizabeta DONOVIĆ Simona FORRAY Mojca GAJŠEK Denis GANZITTI Darko JAGARINEC Mateja KANIČ Majda KEREC Gordana KITIĆ Sandra KONTREC Liljana KOŠAR Jasna LONČARIČ Tanja MIHELAK Tomaž MIHELAK Dušan PLAJNŠEK Robert REK Aleš SERAP Mojca TOPOLOVEC Darko TRABO Zoran TRANPA Andrej TUČIČ Ludvik -Ivan VALAND Miha ZAVRŠNIK Sebastijan ZEMLJIČ 8. B 1984/85 RAZREDNIČARKA: Metka KARBA Vesna CRNČEC Mario EKART Tatjana FUREK Danijela GABRIJELČIČ Bojan HAJDENKUMER Nataša KLINGER Jasmina KRAJNC Matjaž MAJER Dragan MIHELIČ Peter OSTRŽ Ljubica PAPEŽ Robert ROBER Matej SKLEDAR Andreja SPUDIČ Sonja ŠKRLEC Hermina WEIS Igor VERDNIK Roman ZAJEC Blažen ZIMET 8. A 1986/87 RAZREDNIČARKA: Sonja NOVAK Dejan BURULIČ Veronika FERK Sabina GRABAR Natalija HOLC Renata IVANUŠA Smiljan JARC Romana KEKEC Aleksandra KOHEK Tatjana KUKOLJ Mateja KUNTIČ Jože MARZIDOVŠEK Patricija OBERLEIT Jožica PETOVAR Mario POTOČNJAK Tomaž ROMIH Suzana SENČAR Andreja SUŠNIK Helena SVETINA Mojca ŠLEGL Smiljan VAMBERGER Sonja VERDNIK 8. C 1984/85 RAZREDNIČARKA: Stanislava FRANGEŽ Bojan BIZJAK Dejan BELŠAK Ksenija BURULIČ Dejan ČEPE Anton DREVENŠEK Melisa FEKONJA Suzana KOKOL Matej KRAJNC Darinka KRZNAR Irena KRZNAR Dejan KUMER Gregor LAPUH Aleksander LORBEK Aleksandra MACUN Dušan MAGUŠA Slavko MLAKAR Borut MOČNIK Stanislava PETEK Edvard POŠ Vojko POTRČ Marinka RUDELIČ Bojana ŠPINDLER Milan VUNDERL 8. B 1986/87 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Fatima BALJAJ Blaženka BARTOLIĆ Tanja BERČIČ Sebastijan BREGAR Robert ČURIN Tomaž DIETNER Vesna HALER Klavdija HORVAT Tatjana HVALEC Suzana JERNEJŠEK Denis KOLOŠA Aleksandra KOVAČEC Vesna LEVIČNIK Lidija LIBMAN Laura MAGDIČ Natalija MAVRIČ Patricija PAK Darja POŠ Natalija RAJH Tatjana SIMONIČ Uroš SLAVIČEK Željko STANKOVIČ Klavdija TEŽAK Miran ŽUNKO 8. A 1985/86 RAZREdNIK: Rade KUČUK Manica BORKO Mateja BRADAČ Aleš CELIN Ksenija FURJAN Tatjana GLIEBE Inge GORJANC Sebastijan HORVAT Dejan KASTELIC Igor KRALJ Dušan KRAUTBERGER Bojan KÖNIG Suzana LEVSTIK Aleksandra LUKAS Štefka MALOIČ Bojan MLAKAR Borut PERKO Lea PERKO Damijana PETROVIČ Bruno PLANINC Alenka ROJKO Diana ROTAR Rajko STANKOVIČ Vesna STAVANJA Jože ŠERUGA Aleksandra ŠTANCER Andrej ŠTÜMPFEL Herman TOMANIČ Mladen ZIMET Tomaž ŽITEK 8. C 1986/87 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Miran ČEH Melita ČULK Boris ĐURKIN Natalija GORNJEC Branka GREGORIČ Alen JAKOPOVIČ Andreja KANIŽAR Peter KOKOL Anita KOLENC Leonida KOROŠEC Petra KOS Tomaž KRANJC Sandra OBERLAJT Dejan PODERGAJS Jelka PRELOG Andrej RIBIČ Ivan ŠEBALJ Damijan ŠPRAJC Simon ŠTIC Natalija VRBANEC Martina WEIS Tatjana ŽÖKŠ 8. B 1985/86 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Aleksander ADAM Renaldo BASRAK Simona BOŽIČ Andrej DREVENŠEK Tatjana DUCMAN Anica FALEŽ Aleksandra FRAS Darja FUŽIR Suzana GRACEJ Dušanka JANŠA Mihael KAJNIH Andrej KARBA Aleš KRIŽAN Dominika KRSNIK Aleš KOBAL Marjetka KRANER Rado KURNIK Darja LAZAR Nataša LIBER Tanja LONČARIČ Davorin MEDVED Dejan MEGLIČ Darja MHLE Robert MERLAK Heidi MUSTAČ Branka PERNEK Branko ROT Napoleon- Polde SALATNIK Mateja TROBENTAR Radovan VAROŠIČ Matjaž ZUPANIČ 8. A 1987/88 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Urška ANCLIN Anita ANDROČEC Marjan BABIČ Alenka BOSILJ Sabina BREZNIK Nataša FLAC Zlatka GRINDL Gregor HAJDENKUMER Justin JAUK Vesna KITIĆ Boštjan KLEMENC Christian KOHEK Sabina KOSTEVC Aleksander LAZAREVIĆ Klavdija LORBER Bernard ORNIK Saša POTOČNJAK Roksanda PULKO Simona RAMPRE Dejan ROMIH Igor ŠTAJNER Gorazd TUČIČ Graciela VEIT Andreja WEIS Damjan ZVER 8. B 1987/88 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Anita AUDA Irena BREGAR Aleksandra ČERU Sašo FERŠ Gorazd GANZITTI Petra JERNEJ Roman KERBLER Biserka KOROŠEC Miro KOZAR Darjan KRAJNC Andreja LONČAR Patricija MATJAŠIČ Karin MLAKAR Davor PIŠEK Klavdija PRISTOVNIK Ramiz RAMADANI Jasmina REMIH Vesna SIMONIČ Engelbert SRNE Vlasta STOJNŠEK Albin TOMAŽIČ Tomaž VEDLIN Petra VIDERMAN Aleš WEIKSLER Jurij ŽITEK 8. C 1988/89 RAZREdNIK: Mojmir PINTARIČ Boštjan ANCLIN Petra CVETKO Matej EKART Helena HORVAT Klavdija HRAST Nataša KNEHTL Petra KORENJAK Matija KRANJC Zoran MARIJANOVIĆ Amadeus MAVRIČ Aleksander NOVAKOVIČ Metka OBLAK Aleš POŽAR Samo REPOLUSK Tina RIBIČ Aljoša ROZMAN Laura ŠRAJNER Mojca TOPOLOVEC Tjaša VOGRIN David ZELENIK Petra ZORKO 8. C 1987/88 RAZREDNIČARKA: Stanislava FRANGEŽ Karmen BIDERMAN Tanja ČERLE Mihaela GASSENBURGER Viljem GRACEJ Aleš KIŠIČ Saša KLEMENČIČ Jožica KOVAČIČ Gorazd KRALJ Tjaša KUSTER Branka MILUTIN Carmen ONIŠAK Uroš PAVLIN Polonca PETEK Simon PLANINC Suzana RANNER Peter SLANA Zoran SVENŠEK Boštjan ŠEBALJ Aleksandra VALENČAK Aleksandra ZRNIČ Boštjan KOLENC 8. A 1989/90 RAZREDNIČARKA: Irena OMAN Svetlana BREZNIK Boštjan GERLIČ Bojan GOJKOŠEK Ivan JAKOPEC Barbara JELEN Brigita JERNEJŠEK Andrej KOKOL Dejvi KOLAR Andrej KOVAČIČ Lidija KOVAČIČ Mojca MARZIDOVŠEK Andreja MOTALN Polona MURKO Anita MUSTAČ Rudi NEUBAUER Simona PIŠEK Aleš PREMZL Vesna PUST Boštjan RAZBORŠEK Mojca SOTLER Katarina ŠEBALJ Mihelca ŠTEBIH Matej TUČIČ 8. A 1988/89 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Robert BOBIČ Martina BUKOVNIK Natalia FRANKOVIČ Saša GREGORČIČ Hermina GSELMAN Simona HRIBERNIK Metka KLANEČEK Sabina KNECHTL Vlasta KNECHTL Oliver KOCBEK Miroslav KOROŠEC Mojca KRANAR Ksenija KREL Božidar MARKOVIČ Simona MLAKAR Dejan NOVAK Valerija OZIM Irena PETOVARI Josip PIŠČEVIĆ Boštjan ŠEGULA Aleš ZAGRADIŠNIK Renata ZLATOPER Tatjana ŽMAVC 8. B 1989/90 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Milan BUNIČ Nevenka CMAGER Gregor GORIŠEK Mojca HARL Petra HRIBERNIK Tomaž JAGER Nataša JAMBROŠIČ Zoran KAITOVIČ Darko KOROŠAK Aleksandra KOSAR Jernej KUS Metka LESKOVAR Alenka MAJER Barbara MATJAČIČ Uroš MUR Damijan PEKLAR Nataša PERŠUH Boštjan POKRIVAČ Bojana ŠTANCER Mihael VICMAN Boban VUKADINOVIČ Mateja ZORMAN Mihael ŽGAJNER 8. B 1988/89 RAZREdNIK: Rade KUČUK Anita BALAS Nataša DUCMAN Gabrijela DUH Gregor HORVAT Aleš JANŽIČ Iztok JERNEJŠEK Ervin JOSKA Nataša KAPUN Ljubica KNUPLEŽ Igor KORŽE Bojan KOSTANJEVEC Olga KRZNAR Mateja KUPLJEN Zvezdana NOVAK David PLANINC Sabina REPOLUSK Iztok ROŽANC Leonora ŠAULI Alenka ŠKERGET Boštjan TEŽAK Danilo TOMAŽIČ Andrej ZAVRŠNIK 8. C 1989/90 RAZREDNIČARKA: Marija CIJAK Boštjan AVDIJEVIĆ Vesna AVGUŠTINČIČ Damijan BALOG Petra BRUS Branka CETUŠIĆ Davorin EMERŠIČ Andrej GANZITTI Klavdija GAVES Vanesa GRMEK Rolando HANŽELJ Simona HODNIK Slavica KITIĆ Damijan KOLAK Stanka KORENJAK Petra MEDVED Ognjen ORLANDIĆ Boštjan PETEK Saša PREJAC Boštjan PULKO Vinko REBULA Iztok REK Damijan UNUK Nataša VUKOJEVIĆ Zvonko ZELENKO 8. A 1990/91 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Maja ANGELOVSKA Aleksander ARNUŠ Stanislav GASSENBURGER Dejan GOLOB Nuša GORIŠEK Andreja GORNJEC Boris JEJČIČ Branka KLENOVŠEK Dejan KORENJAK Alenka KREFT Barbara LEŠNIK Branko MAJCENOVIČ Mitja NOVAK Tanja PAVEL Igor PUKLIČ Boštjan REPNIK Lucija REPOLUSK Matej ROŠ Urška SAMEC David ŠTAMPAR Andrej ŠTANGLER Željko VAMBERGER 8. B 1991/92 RAZREDNIČARKA: Sonja NOVAK Aleš AUDA Sašo BEZJAK Veldina ČURIČ Borut GRČA Brigita HAT Ramajana HRUSTANOVIČ Natalija JAGER Peter JANŽEKOVIČ Matej JERNEJ Marko JUHAN Nataša KOS Saša KOVAČ Sabina LONČAR Leonida MEHLE Sebastijan MIŠKOVIČ Dejvis PAHOR Leonida PERDIJIČ Robert PINTARIČ Aleš PLANINC Valerijan SALAJ Rosvita SMEH David SMREKAR Dejan STAJNKO Simona UNUK Boban VELJANOSKI Simon VRBANEC Nataša KARBA Zdenka PRELEC 8. B 1990/91 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Petra BAUMKIRCHER Andrej BELINA Simona FERŠ Janja GABOROVIČ Mihaela GUZELJ Mihael HORVAT Simon IVANUŠA Igor KRALJ Sabina KRAMBERGER Gabrijel KRANAR Leonida KREL Sabina KURNIK Antonija LOČNIKAR Dejan LUKMAN Aleš MARINIČ Jakob MILLICH Mihael MILLICH Tomaž RAT Bojana RESANOVIČ Damijan SRNEC Dejan ŠKRINJAR Tina ŠKRINJAR Klemen TIČAR Andrej VIDMAR Manja ZELENIK 8. A 1992/93 RAZREDNIČARKA: Jelka ŽIBRAT Svetlana BOŽOVIČ Urška BUKOVEC Samir COLNARIČ Simona CVETKO Dejan DIMITRIEV Vlasta FERSCHITZ Maja GREGORČIČ Matjaž HOZJAN Vanja JELEN Tomi KOLAR Uroš LEVA Verica LILEK Maja LONČAR Polona PERŠUH Dušanka PLANINC Sebastijan POLC Ajlina SENDIČ Bojana SLODNJAK Lucija TRABOS Elis VALENČAK Lilijana VELKNER Damijan ŽAGAVEC 8. C 1990/91 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Mihaela EMERŠIČ Tanja GORIŠEK Borut GOSNIK Klavdija HOZJAN Jasmina INKRET Sašo JOVANOVIĆ Lidija KNUPLEŽ Damjan KOPRIVNIK Marko KORENJAK Stojanka KOVAČEVIČ Andrej KOVAČIČ Martina KRAJNC Mojca KUHAR Sabina MEGLIČ Ksenija PERČIČ Violeta PETEK Dragica POTRČ Rajko PRELEC Drago PUKŠIČ Mateja ŠTABUC Mario VRAČKO 8. B 1992/93 RAZREDNIČARKA: Jožica PADEŽANIN Petra ANDROČEC Anica ARAČIČ Nedžmije ARSLANOVSKI Jasmina BIZJAK Bogdana ČULE Andrej DUŠIČ Tadej HANŽIČ Barbara IVANUŠA Tanja JOSKA Metka KOJC Janja KOLENC Iris KOSTEVC Andrej KRČEK Janja KRAJNC Mateja MEGLIČ Robert PANGRČIČ Igor REPNIK Simona RESANOVIČ Janja SIMONIČ Simona TEKALEC Danijela TETIČKOVIČ Mirko TINTOR Nataša UNUK Mihael ZORKO 8. A 1991/92 RAZREdNIK: Mojmir PINTARIČ Petra ARAČIČ Natalija BODALEC Bojan ČERNE Robert DREVENŠEK Peter FINŽGAR Damjan GOLOB Miranda GOLOB Bojan HABJANIČ Martina HODNIK Bernarda JAGER Davorin JAKOPOVIČ Nataša JERENKO Irena KAČAREVIČ Nataša KARBA Sašo KNUPLEŽ Miroslav LAMPREHT Danica LAZAREVIČ Karmen PAJTAK David PETOVAR Violeta POHOREC Davor POŠ Zdenka PRELEC Mateja ROŽMAN Velibor STOICEV HRISTOV Aleš ŠEBALJ Marjetka ŠKERGET Gorazd VAROŠČIČ 8. A 1993/94 RAZREdNIK: Mojmir PINTARIČ Damir BANDIČ Siniša DUDEK Nemanja DUNĐEROVIĆ Aljaž GAMSE Uroš HERGA Sabina JAMBROŠIČ Danijel JAMŠEK Milena KAČAREVIČ Nataša KAITOVIČ Mojca KOVAČIČ Tjaša KRIŠTOFELC, Karmen LUKAČ Bojan MAZEJ Tomaž MURKO Jure NABERNIK Tina OBLAK Valentina RADOVANOVIĆ Boštjan ROJKO Tadej ROŠKAR Andreja RUTAR Urška SEKOL Maja ŠLEGL Borut ŠPINDLER Rajko TEKALEC Mitja TRATNJEK Violeta TURČIK Sergej ULIPI Marko VAMBERGER Katja VODUŠEK 8. B 1993/94 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Mateja DUŠAK Denis GERT Sanja GRMEK Barbara HARL Miljana IVKOVIČ Katja JARC Darko JURENEC Peter KARBA Sašo KIRBIŠ Tina KLEMENČIČ Zoran KOTNIK TERZIČ Sanja KRSTIČ Aleš LOVREC Tamara NOVAK Miha PAVŠIČ Mirko PETEK Urban REBULA Aleš ROBNIK Anita SALAJ Suzana ŠIBILA Ines ŠKRJANEC Nataša TROBENTAR Daniel VAZZAZ Primož VURCER Tilen WEINGERL Brigita ZORJAN Edo ŽIBRAT Klavdija ŽIVKO 8. A 1995/96 RAZREdNIK: Bane TRIPKOVIČ Asim BEČIČ Jaka BRADAČ Miha BURIAN Sandi DIMITRIEV Jure DOBOVŠEK Suzana ĐAKOVIĆ Natalija GASSENBURGER Denis HRUSTIĆ Uroš IVANUŠA Jasmina IVKOVIĆ Brigita JANČIČ Mojca JELEN Sandra KOPRIVNIK Bojan KRAJNC Boštjan LEDERER Petra PEKLAR Primož PUČKO Gregor SALAMON Kristijan SENEKOVIČ Mateja SKOČIR Urška SUŠNIK Patricija ŠERBINEK Ines TINTOR Maja VIDERMAN Gregor VRAČKO 8. C 1994/95 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Darko GABOROVIČ Ines GREGORČIČ Petra HERGA Vanja HERIC Jasmina KLINER Aleška KNAFLIČ Nika KOLENC Sinja LESKOVEC Ines MAJHENIČ Ivan PERIĆ Biserka RADIČ Dagmar TERAŠ Ela ŽIBRAT 8. B 1995/96 RAZREDNIČARKA: Irena OMAN Mojca BOROVNIK Dalibor BOŽOVIĆ Saša COLNARIČ Selvir CURKIĆ Tadej HEDL Aldina KIČIN Mateja KOKOL David KOSAR Uroš KRAMBERGER Sašo LESKOVEC Zlatko MARJANOVIĆ Gregor MEGLIČ Gorazd MOHORKO Zmago PETEK Gregor PETROVIČ Aleš PIŠEC Janja PREDAN Josip SMILJAN Matej TRATNJEK Denis ŽNIDARIČ 8. B 1994/95 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Drago AČKO Sadije ARSLANOVSKI Violeta BOHAK Mihael BREGANT Tadeja FREŠER Damijan HERJAVEC Damir KIŠIČEK Goran KOJIČ Brigita KRAJNC Boštjan KUPČIČ Izidor KURENT Mateja OROŽIM Marko PAVLINEK Sandi POHOREC Bogdan RAVNIK Urška STANISAVLJEVIČ Daniela TURK Gregor ZABRET Diana ZAGORANSKI 8. C 1995/96 RAZREDNIČARKA: Sonja NOVAK Anja BALOG Nina BANDIĆ Nataša ČAVNIČAR Primož ČERNE Martina DUDEK Maja FRANKOVIČ Jerneja GOLOB Živa JARC Robert JUNGER Maja MARKIČ Kim MEZGA Gregor RAJŠP Damjan SITAR Danijela SMREKAR Matjaž ŠKRINJAR Petra TRSTENJAK Katja VIDOVIČ Goran VUKELJA 8. A 1994/95 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Denis CARIČ Natalija EFERL Petra HRAUSKI Marija KASALOVIĆ Boštjan KIRBIŠ Rok KOLARIČ Petra KOSEC Aleš KOSER Matjaž KUPLJEN Karmen LIBER Mateja NJIVAR Jože PAVEL Iris PETROVIČ Borut PUKLIČ Dejan RADIĆ Mojca SIMEUNOVIĆ Saša ŠKORIĆ Gregor VRBANČIČ Pavle VUJISIĆ Rok ZLATOPER 8. A 1996/97 RAZREDNIČARKA: Jerica LORGER Marjetka BRADAČ Jasmin DULIĆ Draženka ĐAKOVIĆ Gregor GABROVEC Katja HORVAT Matic HREN Klavdija JAMNIK Uroš JURJEC Aleš KNEZ Simon KODER Aljoša KOROŠEC Jelena KRSTIĆ Polona LAMPREHT Majda LEDERER Barbara LIBER Ibrahim MEHMEDOVIČ Matej PATEKAR Dejan PERNEK Simona PETROVIČ Jasmina REXHEPI Dragana STANISAVLJEVIĆ Tanja STRAH Jure SUŠNIK Denis ŠKODA Emina ŠKRJANEC 8. B 1996/97 RAZREDNIČARKA: Jelka ŽIBRAT BALAN, Vesna DONKO, Boštjan FABEK, Irena GAGOVIĆ, Božana Ines GOGER Rosvita GOSNIK Blaž HABJANIČ Sabina HANKIĆ Barbara HORVAT Nastja HORVAT Sašo JÖBSTL Matej KOSEC Sabina KOŠMRL Maja KRESLIN Danilo MAJHENIČ Valentina MALTARSKI Jagoda MASTINŠEK Alenka NABERNIK Estera PERČIČ Tina POLAJŽER Dejan ROJKO Sean SENGER Petra SIMONČIČ Maja ŠOLTIČ Tanja TURKALJ Tina VIDMAR Peter ZAGORANSKI 8. A 1998/99 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Sašo ANCEL Admir AVDIĆ Zvonimir CVETKO DAMNJANOVIĆ Karmen ČERNOL Vesna ĐEKIĆ David HABJANIČ Denis KIRBIŠ Simon KOREN Natalija KREFT Sandra LEVA Dragana LUGONJIČ Urban LUKMAN Dejan MARINIČ Mitja MITKOVIĆ Stjepan PAJTLER Denis PANGRČIČ Mirjana PERIČ Marko POGLONIK Dejan POLC Boštjan SRŠA Igor STUMPF Liridona THAQI Marko TIŠLER Mojca VUZEM Erna ŽAGAVEC 8. A 1997/98 RAZREdNIK: Mojmir PINTARIČ Zdenko BAN Tomaž BRAČIČ Selvira CURKIĆ Urška ČOH Valentin ČUFER Amir DULIĆ Maja FEKONJA Gregor FLAKUS Marko GUTSMANDL Jasmin JUHART Sanja KAČAREVIĆ Borut KOČIČ Martin KOVŠE Maja LAMPE Rok MERC Lea POŠ Polona SEKOL Peter SKERBIŠ Barbara ŠTELCAR Zoran TETIČKOVIĆ Aleš TRATNJEK Matjaž VUŠIČ Urška ZALOŽNIK 8. B 1998/99 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Kaja BOHORČ Tadej CURK David DROZG Bojan FABEK Blaž GAMSE Mitja HEGEDIŠ Tomaž JELEN Marko JOKIĆ Gregor KARLOVČEC Mateja KRESLIN Denis LAJMSNER Snežana MALENOVIĆ Matjaž MEŠNJAK Drago MLAKAR Tanja NAKOV Maša NOVAK Dejan OSTIČ Mario PEČKO, Sanja POLIČ Irvana RAMADANI Nejc RAVNJAK Julijana RODEŠ Matevž SELIŠEK Nataša SLAVIČEK Tadej STRELEC Teja STRMECKI Darijan TRSTENJAK Petra ZEMLJIČ 8. B 1997/98 RAZREdNIK: Oliver HAFNER Merite AJRIZAJ Tilen BAHČIČ Borut BIDERMAN Vesna BRATUŠA Aldin CRNOLIĆ Dejan GERMIČ Jasna HRUSTANOVIĆ Alen KNUPLEŽ David KRANJC Gregor MARINIČ Anita SIMIČ Karmen ŠIBILA Maja ŠIFTAR Sebastijan ŠMIC Nataša ŠOLTIČ Ester TERAŠ Barbara VELCL Martina VRABIČ 8. A 1999/2000 RAZREdNIK: Danijel LILEK Alen AGIĆ Tadeja BELŠAK Aleš DOMINKO Aleksander FLAKUS Ankica GAVRIĆ Irena GROS Klavdija HOJSKI Nina IVKOVIĆ Ksenija JERKOVIĆ Dragan KRNJAJIĆ Andrej KURENT Aleš KURNIK Jernej MAVRIČ Uroš SLANA Jerneja SLUGA Marko ŠEŠKO Sanja ŠKRLEC Nastja ŠOTNAR Jetmire THAQI Mojca TOPLIŠEK Martina VRBANČIČ Ivana VUKOVSKI Nikola ZELJKOVIĆ Sanja ŽIHER, Marjan ŽIVKOVIČ Ana ŽIŽEK 8. C 1997/98 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Jasmina CAFNIK Tomi DOBAJ Sanja HANŽIČ Matej JERKOVIČ Rok KIRIĆ Valentina LEŠNIK Suzana MALENOVIĆ Nina MAURIN Aljoša MIKIČ Adela NAKIČEVIĆ Aljoša NOVAK Sara NOVAK Simona NOVAK Nataša PEKLAR Robert RADOVANOVIĆ Jasna STAMENKOVIĆ Tina ŠEGULA Urška ŽIVKO 8. B 1999/2000 RAZREdNIK: Stanko RIJAVEC Kenan AHMETOVIĆ Matjaž CIMERMAN Žiga ČERPES Gregor DANKO Andreja DOBAJ Dejan DRETAR Suzana DREVENŠEK Daniela DUKARIĆ Tadej EFERL Polona FANEDL Samo KONJIČEK Niko KUKOVEC Diana LAUKO Jasmina MALAJNER Beni MATETIČ Martina-Nina MIKOLIČ Marko MIŠKOVIĆ Sebastijan SEKOL Katja ŠMIC Tanja ŠPREM Mitja VUK Sanda VULČIK Mojca ZADRAVEC Maja ZELENKO Aleš ŽIVKO Denis ŽUNKOVIČ 8. C 1999/2000 RAZREDNIČARKA: Metka JAUK Andreja BORKO Špela BRANILOVIČ Tanja BUHINJAK Mojca ČAVNIČAR Nika HABJAN- FERK Špela MARTINKOVIČ Dina HRUSTIĆ Peter JOVIĆ Jernej KALOH Gordana KOKOL Simona KOŠAR Miha KRAJNC Andrej LAH Rok MALTARSKI Mateja NOVAK Matjaž PERKO Tatjana PERŠUH Damjan RADIČ Matej STAVANJA Matjaž STERGER Daniela STJEPANOVIĆ Melanija ŠOBER Benjamin TOMINC Bojan VASLIČ Sebastijan VEGAN 8. A 2001/02 RAZREdNIK: Mojmir PINTARIČ Alen ENNIS Barbara GAVEZ Boštjan GAVEZ Aleksandar GAVRIĆ Anel HUSEJNAGIĆ Mirko JOVIĆ Maja KASALOVIĆ Nina KOJC Zoran KOJIĆ Matej LEŠNIK Amela MEMOVIĆ Tadej OČKO Barbara PAHERNIK Katja PIHLERIČ Jan PREMUŽIČ Mateja PRISTOVNIK Grega PUKŠIČ Gregor ROŽIČ Andrej SAPAČ Urban SLANA 8. A 2000/01 RAZREdNIK: Denis VOČANEC Mimoza AJRIZAJ Uroš BOH Aldisa CRNOLIĆ Peter DOBOVIČNIK Alen GAŠPARIČ Igor HRAUSKI Teja IZLAKAR Petra JAGARINEC Anemari KARBA Mateja KELEMINA Tadej KELEMINA Zoran KNEZ Simon KOSIČ Dejan KRČMAR Matej LEŠ Rok LEŠNIK Tadeja LOPARNIK Brigita MALINOVIĆ Katja POTOČNIK Kristijan ŠKODA Tina ZABRET 8. B 2000/01 RAZREDNIČARKA: Sonja NOVAK Rene BAUMAN Dino ČURIĆ Branka FERK Nataša HERCOG Vladimir KAČAREVIĆ Tamara KOROŠEC Gregor KOSER Matjaž KRČEK Dragan KRSTIĆ Zoran LAZAREVIĆ Tadej MATETIČ Nika MERC Adel NAKIČEVIĆ Tadej ROKAVEC Klemen SKOČIR Sandi SPAHIĆ Zoran VULČIK Maja ŽNUDERL Kaja ŽURAN 8. C 2000/01 RAZREDNIČARKA: Irena OMAN Barbara BALAN Žiga BALIČ Marko BASTA Benjamin BOHANEC Snežana ČEPIN Darko DJURIĆ Živan GAGOVIĆ Damjan GRM Sabina HALILOVIĆ Teja HERIČ Manuela HORVAT Katja JARC Peter JOKIĆ Mateja JOZIČIĆ Simon KOLEŽNIK Maja KRAJNC Monika MEŠNJAK Martina MOHORKO Nuša NOVAK Teja PRAH Maša RAMPIH Miha ŽIŽEK 8. B 2001/02 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Katja BEC Gregor BRUSAR Tadej GRADIŠNIK Robert JAMŠEK Liljana JERINIĆ Mario KAŠMAN Manica KAVČIČ Rok KOLOŠA Andrej KUZMA Mojca LORBEK Robert MAČEK Petra MAGDALENIČ Boštjan MAKOVEC Jean ORNIK Daša PINTAR Nastja PODLESEK Matjaž POŠ Marko RADIĆ Jure RAJŠP Elvis RIZVANAJ Suad ŠABOTIĆ Slaviša ŠKORIĆ Anja ŠUMAN Jaka ŽIŽEK 8. C 2001/02 RAZREDNIČARKA: Danica RADER Goran DOBAJ Sonja ERDELJI Sebastijan JAGARINEC Nadja JERENEC Mitja JERENKO Anja KALOH Aldin KIČIN Nina KOJC Tina KRAJNC Dejan KRAMBERGER Aleksandra KRANJC Doris KURNIK Sašo KUŠNIK Alen LAZAREVSKI Rok LEBAN Zinaid MAHMUTAGIĆ Ana MAUKO Satja MULEJ BRATEC Nejc NOVAK Katja PAVLINEK Simon PLANTAK Tadej SMREKAR Ana STAMENKOVIĆ Andrej TOPLIŠEK Matej VUČANOVIĆ Sanja VULOVIĆ Miha ZAJC Tomaž ŽIVKOVIČ Slavica skozi čas 1966/2016 SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV 8. A 2002/03 RAZREDNIČARKA: Marta ZAVRŠNIK Leonora AJRIZAJ Denis BIDERMAN Maša BRATUŠA ŠPENDL Monika ČERNEC Jasna ĐEKIĆ Dean FRAS Sandrino GOLOB Mateja KIRBIŠ Maja KODER Matevž KOPŠE Klavdija KOREN Mateja KRIŽAN Katja LAMPREHT Tamara LEŠ David LUGONJIĆ Mateja MLINARIČ Denis RAKUŠA Ines REBERNAK Mitja STRAH Marko TIJANIĆ Goran VALENTAN Sanja VRBANIĆ Miha VUK Branko ZELJKOVIĆ 8. B 2002/03 RAZREDNIČARKA: Suzana HEBAR Elmedina ALIĆ Zala BAUMAN Dijana BOŽIČ Dejan BRNDUŠIĆ Anžej CURK Uroš CVETKOVIČ Tea DOMADENIK Robert GAŠPAR Mateja HENČIČ Kenan JAŠAREVIĆ Marko KOLEŽNIK Jerneja KRAJNC Sara KUKOVEC Petra MAVRIČ Simona MENCINGER Nataša NARIĆ Tina PINTAR Gregor PINTARIČ Samanta REBERNAK Fuad ŠABOTIĆ Barbara ŠERBINEK Andreja ŠVEC Admir VAROŠIĆ Denis VASLIČ Tanja ZAVRŠKI Slavica skozi čas 1966/2016 SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 8. A 2003/04 RAZREDNIČARKA: Irena OMAN Nastja BICMAN Mirjana BUSANČIĆ Anastazija CAF Denis ČEH Danijela FINŽGAR Matjaž GERT Gregor GOLOB Doris GOLUB Alem JAHIĆ Biljana JOVIČIĆ Tea JURANČIČ Urška KOKOT Suzana LJANIĆ Ivan LOVRIĆ Nataša MATEČKO Jasmin MEMOVIĆ Denis PISKAČ Janja RANER Matic RAVNJAK Maja RONER Uroš ŠALAMUN Nina ŠKRLEC Besart THAQI Danila TOMINC 8. B 2003/04 RAZREdNIK: Danijel LILEK Nina BERGLEZ Nina BOHINEC Eva Marija BRODNJAK Jasmina CRNOLIĆ Anja DIETNER Uroš DOMINKO Uroš DREV Tara HORVAT Luka KOČEVAR Sanja KONJIČEK Antonio KORDIĆ Diana KRČMAR Goran KRČMAR Ivana KUJAVEC Janja LESKOVAR Vesna MIKEREVIĆ Samo MULEJ-BRATEC Taja-Tadeja RAMPIH Aleksandar STJEPANOVIĆ Aljoša VEIT Ivana VRBANIČ SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV 9. A 2004/05 RAZREDNIČARKA: Sonja NOVAK Klara BRUSAR Nino DJOKIĆ Jernej FERČEC Tomaž IZLAKAR Marko KARBA Barbara KAUKLER Mateja KIRBIŠ Nace KOJC Tjaša KOREN Robert KOROŠEC Žiga LUKIĆ-VOGME Šejma MALANOVIĆ Alen NOČAJEVIĆ Katja POGLONIK Estelle POLIČ Jan PUČNIK Klemen REBERNIK Barbara SELIŠEK Mateja ŠVEC Linda TIŠLER Mitja TOPLER Matej URANKER Mario VODA Nastja VODNIK Milan VULOVIĆ 9. B 2004/05 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Nadja ČAVNIČAR Rok ČELOFIGA Danijela DJURIĆ Patricija DOBAJ Katja GRADIŠNIK Kerim JAŠAREVIĆ Ksenja JOVIČ Vesna KNEZ Špela KREITNER Tim KUKOVEC Monika KUMER Tadej LASBAHER Miha MATJAŠIČ Doroteja MUŠIČ Emili PIVEC Tadej REDJKO Urška RITONJA Anja ROŠKAR Orha SAHITI Semir SPAHIĆ Sara ŠESTAN Barbara ŠUMAN Marko TOMAŽIČ SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Slavica skozi čas 1966/2016 Nikoli te ne bom pozabila, draga Klavora, četudi ne boš več na drugi strani, ko bom zjutraj pogledala skozi okno. 9. B 2005/06 RAZREDNIČARKA: Jelka ŽIBRAT Urban BAHČIČ Marko BAUMAN Rok CVETKOVIČ Luka ČUPKOVIČ Selvija DERVIŠEVIĆ Matej ĐURKIN Anja EMERŠIČ Domen FAJFAR Janja FERENC Filip Jakob FRAS Sanel HUSEJNAGIĆ Pia JERMAN Martina KELEMINA Katja KRESAL Martina KUJAVEC Anja LEŠ Špela LUKMAN Amina MALANOVIĆ Tjaša MIKEREVIČ Tim ŠRUMPF Dalibor TADIĆ Aldin VAROŠIĆ Laura VELKNER Jure VUK Lan WEINGERL Jerneja ZAVRŠKI Janja ŽINKO SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 »OK u glavnem ko sem prišo prvič v šolo v prvi a se mi je še zdelo tak kul« 9. B 2006/07 RAZREDNIČARKA: Milena SERNC Tamara BARIČ Gzim BERIŠA Aicha BOUGHAZI Ines DOBAJ Maja DUKARIĆ Sandi KAŠMAN Mateja KOSI Timotej - Peter KOVAČIČ Ana LAKOTA Zinaida MAHMUTAGIĆ Matej MERC Sandra MIKLOŠIČ Luka MRDOVIĆ Nino PEKLAR Miha RITONJA Ervin RIZVANAJ Dejan SEDLAREVIĆ Tim SENIČER Doris SORGAR Jaka SUŠNIK Marko VINKLER SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 9. A 2007/08 RAZREDNIČARKA: Selena MITIĆ Milena ALEKSOVSKA Tina BOŽIČ Lara-Larisa BRATUŠA-ŠPENDL Griša ČERNE Jaša ČERNE Matej ERMUT Martin FRAS Kristijan HOJS Aljaž KNEZAR Sara KOLAR Taja KOTNIK Glorija KRISTL Lucija PONGRAČIĆ Žan SAVEC Barbara ŠELIGO Andrej TOŠ Filip VADNU Ronja WIGELE Jernej ZADRAVEC Barbara ZAJC 9. B 2007/08 RAZREdNIK: Silvo MURŠEC Sandra ČEH Luka GABRIJELČIČ Klemen GAJSER Matej GOLOB Vanesa HASANOVIĆ Denis HOLC Zala HRASTNIK Katja LAZIĆ Matic MALE Jure MATJAŠIČ Žan POCRNJA Rene REMŠAK Danijela SEVER Deni STANISAVIĆ Polona TERBUC Sara TIŠLER Gregor UNTERLEHNER Eva VRBANČIČ Jure WERBER SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 9. C 2007/08 RAZREDNIČARKA: Andreja STIPETIČ Jasmina AHMETOVIĆ Tina BELE ZELENKO Doroteja ČEH Mateja DUCMAN Barbara GRM Mateja HORVAT Ida HRAMUS Aljaž JURJEC Jan KEŠNER Iris LAVTAR Muhamed MALANOVIĆ Mitja MERZEL Patricija MUŠIČ Nejc PIŠEK Denis POLJANEC Anja VIDOVIČ Jernej ŽNUDERL 9. A 2008/09 RAZREDNIČARKA: Brigita MATJAŠIČ Nina BEUC Tomaž ČURIČ Adelisa EMRIĆ Aleksandra HLEBEC Boštjan HOJS Eva HUMAR HEBAR Timi JURANČIČ Nastja Anastazija KARLOVČEC Marko KMETEC Tjaša KRANJC Špela KŠELA Urša MAKOVEC Laura MALEŠ Rok PLESEC Katarina RIJAVEC Alja ROŠKER Anja ROŠKER Neža ŠERDONER Grega TURŠEK Tadej VAUPOTIČ SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Resno škoduje vam in ljudem okoli vas. Pred neželenimi učinki se posvetujte z učiteljskim zborom. 9. C 2008/09 RAZREDNIČARKA: Irena OMAN Kim BOŽIČ Urška DAMIŠ Argineta FAZLIJAJ Binak FAZLIJAJ Monja FERČEC Dragana GLIGORIĆ Sara KOCJANČIČ Rok KODRIČ Tjaša LEŠ Marko MIHELJ Žan MLAKAR Doroteja POHOREC Hajdi STROHMAJER Uroš VOGLAR Anja ZEMLJIČ Dajana ŽELJEZIĆ Žan ŽUPANEC SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Igralci naše nadaljevanke se predstavijo… (v soju žarometov) 9. B 2009/10 RAZREDNIČARKA: Sonja KRIŠTOFELC Lana BAUMAN Ahmed BEČIROVIĆ David ČAS Nastja HORVAT Jean KOLENC Ivan KOVAČIČ Denis KRAJNC Matej LOPARNIK Laura PINTARIČ Sanja RADOVANOVIĆ Anne Marie ROŠKAR Žan ROŠKAR Ismailj SAHITI Alen TALIĆ Heidi VIDMAJER Lucija VRBANČIČ SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Žan ZEMLJIČ Razglasitev neodvisnosti v 6. razredu. Jakob ZGUBIČ Prebivalce napade puberteta. Vojna traja vse do 9. razreda. Zmaga 15. junij 2011 (vojna s puberteto še traja). 9. B 2010/11 RAZREDNIČARKA: Petra NAPAST Mateja DREV Ana FLAC Klementina FORTNER Polona HENČIČ Špela HRASTNIK David IVKOVIĆ Marko KRAJNC Patricija LENDERO Muamer MAHMUTOVIĆ Matija MAROLIN Matej MLINARIČ Marko MODRINJAK Jan MURŠEC Rene PERKO Andreja SEVER Urška SKREGULJ Maruša UMEK Žan VISOČNIK Katja VOGRINEC Anja ZGAGA Andrej ZORKO SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Sandi ŽELJEZIĆ Veliko novega smo se naučili in pripravljeni smo na nov spopad, ki nas čaka zunaj obzidja našega varnega devetletnega doma. 9. B 2011/12 RAZREdNIK: Oliver HAFNER Aferdita BAJRAMAJ Manca BAUMAN Nina BELŠAK Jan BRAČIČ Timotej GABRIJELČIČ Aljaž IVANUŠA Mihael IVNIK Alma KARAHMET Tim KOLAR Nika KOLMANIČ Matevž LAMPRET David LAUKO Jan LEBAR Dajana LJEŠIĆ Tilen LUKOVIČ Aljoša MESAREC Tim OČKO Anej PLAJNŠEK Sandi RUKELJ Igor SEDLAREVIĆ Dario SEGIĆ Diana TOŠ Primož VELKNER Kevin VERDNIK SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Žiga ZEVNIK Če si nekaj dobrega v življenju z iskrenimi Brina ZGUBIČ nameni doseči želiš, vstrajaj in uspelo ti bo. Naj te pot do cilja nikoli ne utrudi. Naših devet let učenja, iger in zabave 9. B 2012/13 RAZREdNIK: Silvo Muršec Nika BELŠAK Marko BRAČIČ Timi CELCER Žan CMREČNJAK Anže FERČEC Anja GAJSER Gregor GOMBOC Denis HASANOVIĆ Jernej IMPERL Nik JAGARINEC Neja KOKOT Nastja LASBAHER Filip LJEVAR Lara MESARIČ Nejc OBLONŠEK Larisa UNGAR Matic VISOČNIK Miha VUKADIN Patrik ZRNKO Barbara ZUPANČIČ Maja ŽIBEK Iris ŽINKO SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Nismo tako popularni, da bi o nas pisal rumeni žurnal, vendar smo vseeno edinstveni, enkratni in pravi original. 9. B 2013/14 RAZREDNIČARKA: Nevenka JAKOPIČ- PIJANMANOV Kristina BERISHA Matija BRATUŠA Nastja CVETKO Nina CVETKO Jasmin DEDIĆ Žiga GAŠPER Iris KNECHTL Domen KOKOLJ Denis KOŠČAK Matic LAKOTA Anja LEPENIK Rene NOVAK VODENIK Žiga PETAK Redžep RIZVANAJ Nik ŠRUMPF Dolores TOPLAK Lana VAMBERGER Maja VIHTELIČ Ana VUZEM SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Slavica skozi čas 1966/2016 Eh, saj ni bilo tako hudo! (ajeki na begu) Generacija XXL. 9. B 2014/15 RAZREdNIK: Denis VOČANEC Nina BRNDUŠIĆ Teja DUŠEJ Benjamin FORTNER Gala GOSNIK Sefer HAXHAJ Nina KNEZAR Tadej LAPUH Leila MARIĆ Luka PONGRAČIČ Tjaša RAMOVŠ Luka ROBIČ Erik ŠKRJANEC Maja UMEK Aljaž ZORKO SEZNAM UČENCEV ZAKLJUČNIH RAZREDOV Adrijan Islamaj, risba s tušem Anja Kreft, risba s tušem Anabela Rakovec, risba s tušem Kaltrina Bajraj, risba s tušem Oddelki se predstavijo in voščijo Slavica skozi čas 1966/2016 1.a UČITELJICI: Barbara PUČNIK Mojca MALEK OPB: Mojca MALEK Klementina ZELENIK Špela ULRIH Faris AHMETOVIĆ, Endi AKMADŽIĆ, Robert ANDERLIČ Ledri BAJRAJ Ana BERKO Pia BERKO Zala DONKO Niko DROZG Larisa GOLOB Lejla HUSIĆ Behadin JAHJA Lana KANIŽAJ Luka KLOBASA Tijan KOBALE Leo LUKMAN Neli MLAKAR Stela PETRINIĆ Elmedina SEFERCAJ Mitja SLAMEK Amila SPAHIĆ Linda ŠORLI Lana ŠVAJGL Melissa VOGRINEC 1.b UČITELJICI: Suzana ZAJC Špela ULRIH OPB: Mojca MALEK Klementina ZELENIK Špela ULRIH Bleron ABDULI Matic BATLJAN Ajla BEČIROVIĆ Lana DAMIŠ Arta DJINAJ Amar FAZLIĆ Luna FIRBAS Maša FREŠER Leon JAHJA Urša KUHAR Jan LJEVAR Brina LORBER Niko LORBER Lara MEGLIČ Shqipdon MORINA Anaja RAZBORŠEK Medina RIZVANAJ Klara STAJNKO Sarah SULJIĆ David ŠABERL Gašper VIDOVIČ Tilen ZEMLJIČ Tai ZIDANŠEK Jaka ŽIGER Tjaša ŽNUDERL ODDELKI SE PREDSTAVIJO IN VOŠČIJO Slavica skozi čas 1966/2016 2.a UČITELJICA: Aleksandra KOP OPB: Irma MEZGA Nik AČKO Anjeza BAJRAMI Elmedin BERIŠA Anisa BYTYQI Žana DREVENŠEK Nejc GASSENBURGER Tino GODEC Leo KRAJNC Nikolina KRNJIĆ Jaka MIHALIČ RADER Nejla PALIĆ Kaja SEVŠEK Ismail SINANOVIĆ Valjeta SOPA Gaja TUČIČ Amar VELIĆ Tinkara VIDENŠEK Amir ZENELI 2.b UČITELJICA: Janja PASTIRK OPB: Irma MEZGA Jasmin AJRIZAJ Elvedin JAHJA Timotej JANŽEKOVIČ Lorena JASENČIĆ Mia Branka KOS Ajla KURTOVIĆ Brin KUŠTER Erdon MAVRAJ Nikolaj NEŠKOVIČ Nikita PRAJNER Eliesa SAHITAJ Lucija SITAR CVETKO Jaša STRUC Leni ŠOLTIĆ Tara VRHOVŠEK Tim ZEMLJIČ Anej ŽNUDERL ODDELKI SE PREDSTAVIJO IN VOŠČIJO Slavica skozi čas 1966/2016 3.a UČITELJICA: Davorka PREGL OPB: Jelka ŽIBRAT Nik BELŠAK Lana CASAGRANDE Nika EMERŠIČ Sergej GOLOB Naida HADŽIĆ Emine IMERI Tia JURŠA Nuša KOPRIVNIK Nik KRAJNC Maj KUPLJEN Maj Matevž KUŠTER Matija LIPOVNIK Žiga NIPIČ Yvonna Nuša PELKO Žan ZEMLJIČ Anika ŽVARC 3.b UČITELJICA: Jadranka DVORŠAK OPB: Jelka ŽIBRAT Arabija BERIŠA Melisa DULIĆ Dolores GODEC Kiara KORAT Neža KUHAR Anej LEPENIK David Rey MARKL Adis PALIĆ Anel PALIĆ Žiga ROBIČ Lana ROS POŽAR Ilir SEFERCAJ Nika SORČAN Tamara ŠOŠKIĆ Rudolf VINŠALEK ODDELKI SE PREDSTAVIJO IN VOŠČIJO Slavica skozi čas 1966/2016 4.a UČITELJICA: Klavdija HOZJAN OPB: Nevenka JAKOPIČ PIJANMANOV Samire AJRIZAJ Alton BAJRAMI Lara BELEC Sevedžan BERIŠA Majid ĐEDOVIĆ Gaja FLUCHER Đorđe GOLUBOVIĆ Luka GREGORIČ Alen HASIĆ Lana KOREN Niko KRANAR Lyn NOVAK Gal PETRIČ Amina SPAHIĆ Alex ŠENKIŠ Matej VELKNER Jan VIDOVIČ HABOT 4.b UČITELJICA: Kristina PUČKO OPB: Nevenka JAKOPIČ PIJANMANOV Damir CURKIĆ Maja CVETKOVA Anej DAMJANOVIČ Teja FIDERŠEK Arnad HADŽIĆ David HORVAT Avdilj IMERI Eva KLJAJIĆ Tjan LASBAHER Nik MEGLIČ Luka NIKIĆ Erion SAHITAJ Sven SMILJANIĆ Denis SULJIĆ Igor ŠABERL Tilen VOLČIČ Mark ZOBOVIČ Zala ŽIGER ODDELKI SE PREDSTAVIJO IN VOŠČIJO Slavica skozi čas 1966/2016 5.a UČITELJICA: Sabina GOSNIK OPB: Sonja NOVAK Stanko RIJAVEC Shpresona BAJRAJ Patrick BOROVNIK TOMAŠEV Adnan BRATANOVIĆ Sara CRNOLIĆ Sara GAJSER Maj GODEC Živa HITI Lana HOZJAN Pia JARC Amina KADRIĆ Martina KOLARIČ Ana Mari KRAJNC Tin LAPUH Lana MARZIDOVŠEK Lea MLAKAR Maša PERKOVIĆ Selvedina TRGALOVIĆ Hana UZUNALIĆ Sabrina VEHAB 5.b UČITELJICA: Vesna PODSEČK