12. številka. V Trstu, v soboto 8. februvarja 1890. Tečaj XV. „E DI H O S T" izhaja dvakrat na teden, vnako tfredo in soboto oh 1. uri popoludnt, „Edinost" stane: '.a vse leto gl. fi.—; isven AvHt. ft.— ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ 7« Ćetrt leta „ 1.50; . „ 2 25 „ Posamične Atnvilka (te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nov., ▼ Gorici in v Ajdovščini po « no*. Na caročbe brez priložene naročnine le apravništvo na ozira. EDINOST Glasilo slovenskega političnega družtva za p/monsko. Vaj dopi "i ne poii Ijaj« tirodniAtvu y ulioi Carintia št. 25 Vnakn pi-ono mora biti frankovano, ker nefrankovana •»« ne npre-jemajo. Rokopisi »e ne vrnčajo. Oglasi in oznanila t*t; rm" line po S nov. vrs.i.-a v petitu ; za naslove t. debelimi frkaini ho plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. milinu po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inriorata pre« l^ma upravnistvo v ulici Carintia H8. Odprto teklaniani je no prn*te poštnino. Ilmiilt J« luoCi Okolica tržaška, vzdrami se! V zadnjem listu priobčili srno notico: „Katoliška cerkev in tržaški brezverci*. Okoličane naše bi prosili, da jo še enkrat in pazno prečitajo.-Ako so jo pazno prečitali in tudi dobro umeli, potem bodo mogli še le pojmiti, kaki so naši nasprotniki, kake namene da goje tržaški lahoni glede okoličanov. Videli bodo okoličani, da ao jim magistratna gospoda skrajno sovražni in da o prijateljstvu do okoličanov, katero tako radi povdarjajo — če ravno potreba tako nanese — niti govoriti ne smemo. Stara in znana stvar je, da so nam Slovencem tržaška gospoda v strogo narodnem pogledu neizprosno sovražni. Tega svojega sovražtva neso nikdar skrivali; se kazali so je in je še kažejo vsikdar, pri vsakej priliki in kolikor moči demonstrativno. To sovražtvo je staro in a tem aovražtvom nam bode vedno tudi v bodoče računati. Kolika krivica tiči v tem sovražtvu! In vender se nam neso ti srditeži še do pred kratkem niti za polovico tako gnjuani zdeli, kakor se nam vidijo sedaj, ko so nam pokazali vso svojo gnjusno nrav, ko so nam razkrili šc zadnji kotiček odurnega svojega srca. V tem srcu raste pač plevel divjih strasti, a v tem srcu ne bodo nikdar vzklile plemenite cvetke krščanske ljubezni in blagega bra-toljubja ; v tem srcu so zamrla vsa blaga čustva; ta srca no poznajo onega zlatega nauka: ne stori druzemu, kar Ram sebi ne želiš. Rekli smo, da se nam ti ljudje do sedaj neso tako gnjusni zdeli, nego bo nam vidijo sedaj. Narodno nasprotstvo — da-si je tudi to vnebovpijoča krivica — so mogli vsaj navidezno, seveda z njih stališča, opravičevati, češ, da narodne zahteve okoličanov rušijo harmonijo mej okolico in mestom in da oni hočejo sicer skrbeti za vso druge moralne in materijalne koristi okolice. Sedaj pa so iasno dovelj povedali, da ne sovražijo le narod- PODLISTEK. O hripi. Prodavanje v Puljskej čitalnici. Hripa je bolezen, katerej Italijan pravi „inttuenza" ; Nemec jo imenujo „nalezljivi nahod", ali pa tudi, „nahodno merzlico". Mi hočemo imenovati po domače to bolezniško prikazen „hripa" — in mislim, da je to ime našemu jeziku naj bolj pristojno ; kajti toga izraza se naše slovensko ljudstvo poslužuje, kadar v obče govori o prehlajenju, pri katerem se nos zamaši, »e iz nosa „cedi" in se ob enem toži, da je glava težka in zavzeta. Pri navadnem nahodu — na Goriškem se govori o .pošasti", mesto „nahodu", kar je eno in isto — so izvan zamašenega nosa, kaplje iz nosa, zavzete glavo in solznih očf druzih bolestniških znamenj ne dobiva. Bolezen taka navadno trpi po 2—6 dni, in ko se je človek spotil, preneha vsa nadlega. Ako pa domači nahod, ali domača pošast poslane hujša vsled zanemarjanja, tedaj pa začne teči tako imenovana „mor-šealca", katera občutimo v životu in sicer od glave do spodnjega dela križa ; bolniku nosti slovenske, ampak da so protiuiiki okoličanov sploh, in naj so ti kateregakoli političnega mišljenja. Sedaj je vsakemu vidno, da hočejo ugonobiti okoličane, da jih hočejo moralno vničiti. V uvodnem članku zadnje številke govorili smo o veri kot prvoj čuvarici javne morale; povedali smo, da je uda-nost do katoliške cerkve in vršenje nje naukov prvi pogoj, ako hočemo Slovenci kot narod istinito napredovati, ako hočemo ostati čvrBti in ako hočemo si ohraniti vso životne sile, katere so potrebne vsakemu narodu za njega dušni in telesni blagor. Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da jo oni najhujši naš nasprotnik, kdor nasprotuje veri našej, kdor hoče zatreti verski | čut med ljudstvom in hoče ljudstvu zabraniti, da ne bi mnglo blažiti si src svojih z onimi resnicami in onimi lepimi nauki, katere nam prihajajo iz bogatega vira naše cerkve. In tako hočejo tržaška gospoda! To nam je na vsa usta povedal tržaški „Mattino". In o „Mattinu" še pra-i vijo, da je organ zm^rne, avstrijsko-lojalno stranke. Kaj naj potem mislimo o onih tržaških listih, ki ne veljajo za ,zmerne* in ,lojalne" ?! „Mattino" nasprotuje strastno zidanju prepotrebne nove cerkvo v Rocolu in ne privošči okoličanom, da bi se jim odprl novi hram. kamor bi hodili sluga t, besede božje, kamor bi hodili slušat divne propovedi onih lepih naukov, kateri ple-menijo dušo človeško in dvigajo človeka od pritličja zemeljskih težav in nadlog v zračne in idejalne višine bratoljubja in blažilne vero v boljšo bodočnost onkraj groba. Lepa .zmernost" to! „Mattino" ne zahteva le, da so ne zida cerkev v Rocolu, ampak zahteva, da so okoličanom sploh cerkve zapro in da se v vseh cerkvah prestriže beseda, okoličanom umevna. Razumete-li, dragi okoličani, kaj to pn-menja?! Krivonosi mestni naši nasprotniki no nameravajo samo oropati vas vaše narodnosti, zatrti v vas ljubezen do vašega jezika, zrušiti zavest vašo in vse vaše in- se zdi, kakor bi mrzle mravi'e po križu gori in doli tekale. — V tacih slučajih se i že more reči, da človeka mraz trese, ali ! pa, da ima mrzlico, — in ta prikazen je ravno posledica nahoda, ki je v telesu Človeškem vsled zanemarjenja svoje korenike vcepil. Nahod je torej že, skoro bi rekel, vsacemu izmed navzočih gospodov poznan — in nam ni nič novega, kako ga jo zdraviti. En maselc dobn-ga vina „čez mero", eno čašo dobrega kofeta. en punč, kozarec zavrelega vina, ali pa en dober čaj — človek se v postelji prepoti in vstane drugo jutro čil in zdrav, — ako ne popolnoma, vsaj da ne toži o pošasti ali o nahodu. * * * Nalezljivi nahod ali influenca, katera dandanes vznemirja celo Evropo, jo pa že nekoliko hudobnejši od navadnega nahoda in postaja v obče, rekel bi, kužna bolezen. — Ves svet govori in piše o njej; zaradi tega mi bodi dovoljeno, izroči nekoliko besedi o tej bolezni. — Ilripa, kot nalezljiva bolezen, ni bolezen novo vrste; kot pohajavna bolozen ali epidemija seje hripa že mnogokrat v Evropi in izvan Evrope prikazala. — Kolikor jo bilo mogočo do- ---V* telektuclno sile — ampak popačiti, pohuj-šati vas hočejo. Po njih šireča so demoralizacija vničila naj bi vse kreposti v vas, da ne hi zgubili samo svuje narodne zavesti, ampak da bi zgubili zavest o svojoj človeškej vrednosti ; pozabili da bi na svojo lastno ceno kot ljudje, po božjej podobi vstvarjeui. Ti vaši „prijatelji* hočejo vas dovesti do tja, da bi vse moralne sile v vas zadremale, da bi postali kreature brez vse lastne volje, katerim bi mogli ! svobodno na roke nadeti spone njihovega samosilja. Brezvestne duše hoteli bi tirati ' okoličane v propad. Okoličani! odprite svojo oči, prosimo i Vas. Poglejte vašemu sovražniku v obraz, , da ga bodete dobro poznali! To je so-' vražnik, ki ne pozna pravice, vsmiljonja in človeške ljubezni- Ko se vam prijazno bliža, zapodite ga od sebe, kajti vsaka njegova, do vas prijazno govorjena beseda' 1 po menja izdajstvo, vsak smehljaj na njegovih ustnih je vam zlobno nastavljena 1 past. Oklenite so naroduosti svoje, kajti ta Vam garantu je napredek — oklenite se katoliške vere svoje in njenih ustanov, pri katerih se morate učiti vseh lepili čednosti in kreposti. Postavite so na noge v bran vere in narodnosti. Nikdo nema pravice, da bi podil jezik vaš i t, šol in in uradov, a šo manje ima kdo pravico, poditi jezik ta iz hiše božjo — iz cerkve. Ako je do sedaj še kdo dvojil o pravih lastnostih naših nasprotnikov, od danos naprej ne more več dvojiti. Hiše božje i vam čejo zapreti! Ne občuti-li vsakdo izmed vas, da jo to globoko žaljenje vašega možkega ponosa in vaše narodno zaved-jnosti?! Seveda se želje teh strastnežev : ne bodo spolnile; višji faktorji bodo skrbeli — tako upamo za trdno, — da I so irredentovska drevesa ne dvignejo do , nebes. Ali pozornim j-3 nam vendar treba biti. Zato pa, dragi okoličani, oklenite se z železno silo pravih svojih prijateljev in ti so v slovenskem taboru — v taboru rojakov vaših. Politiško družtvo „Edinost" znati o njenem nasilnem pohajanju, je omeniti leta 1387, potom 1510, 1557, 1580, 1593 itd. in v našem stoletju jo razsajala v letih od 1800—1803, pozneje od 1830—1837, potem v letu 1857 in 1858 in prikazala se je naposled v letu 1889. Čudno je pa pri tej bolezni, da ne zanemari noben del sveta, nobeno deželo, nobeno mesto. Kakor je j prid o na voljo, se loti ob enem in istorn času toliko Amerike, kakor Evrope ali druzih delov sveta; razsaja tako rada pod ekvatorjem, kakor nad njim. I Ona se no zmeni ali je vreme toplo, ali mrzlo; ali je zrak suh, ali pa moker; ravno tako pa jej tudi ni mar, če jo vetrovno ali tiho vreme — in obiskuje ravno tako po sinjem morju zibajoče se ladije, kakor bajte na kopnem ali suhem. Loti so, kakor se je omenilo, brez milosti vsa-cega kraja, in ob času, o katerem se jej poljubi. Preiskovalo so se svojevoljnosti hripe. Kolikor je statistika mogla poučiti, pogodili so, da se ona najraje v pomladi in jeseni razprostira, dasiravno ao ne morejo izključiti tudi drugi letni časi ; ali vsakako dajalo vam bode vsikdar pravega navodila, kako se vam je vesti v vašo lastno korist in v prospeh vaše časti. Bodite zložni, nasprotstva naj ponehajo mej vami iu vsi za jednega in jeden za vse slušajte navodila vaših veljakov. Korist bo le na va-šej strani. Okolica tržaška, vzdrami se! —t—. Hrvatsko pravo in neka italijanska gospica. Pod tem naslovom objavlja vrli list „II Diritto Croato" članek, ki je vreden, da ga tu prevedemo : Odkritosrčno priznanje, ki je jo izrazila neka italijanska gospica našemu listu; besedo njenega blagohotnega somišljonja, gorke simpatije do načela, /a katero so bojujemo, so neznansko očarale naše nasprotnike. Njihova glasila, pristranski pro-sojevalci tega začudenja, mislijo, da smo si izraze, ki nam jih jo posvetila blagovoljna gospica iz Verone, sami izmislili. Drugi je smatrajo pa za istinite ter izrekajo z nekim dramatičnim strahom: Ta ženska ni vredna hčerka Italije ! Naši nasprotniki pa ne pomislijo, da s temi vzklici neverjetnosti in srda obsojajo satui sebe: sami se smatrajo nevredno nosilce imena pravih Italijanov, s katerim imenom se toliko ponašajo, kajti zanikajo uzore, ki vsacemu odkritosrčno ndanemu Italijanu morajo biti sveti — zanikajo visoka načela, vsled katerih je nastala in se razvila nova Italija. In uprav to idejale in načela je pohvalila italijanska hčerka, katera vzbuja sedaj, pripoznavajoč prvoboritelje za opravičeno hrvatsko pravo, v srcih nekaterih popačenih avstrijskih Lahov Brd in gnjus. Vi, ki ste v svojej mlack>sti s prisrčnim zanimanjem opazovali italijansko narodno gibanje, lehko spoznate in umete svetost boja, ki ga bijejo Hrvati, kakor ga moro se dokazuje, da hripa razvija svoje silo v omenjenih dveh letnih časih. Kar jo pa posebno čudno, in zaradi česar so pismouki, zdravniki, zvezdogledi in drugi učenjaki glave razbijajo, je to, da hripa potuje po svetu, kakor se jej dopada. Do konca 18. stoletja je potovala vselej od zapada proti jutru, od tistega časa p.\ naprej do dan-danes pohaja od jutra proti zahodu. Zdaj ko poznamo nagajiva pohajanja bolezni, hočemo pa opazovati, kako in sploh v kakej obliki se ona prikazuje. Prikažo se navadno kot bronhijalni katar, (?) kateri se odlikuje s kašljem, navadnim nahodom iu bolečinah v želodcu in v črevah; sploh dobi bolnik mrzlico in čuti splošno slabo telesno stanje, kakor je na primer: pomanjkanje teka, šibke noge, nategovanje udov, ščipanje, tjo pa smn trganje ali bodenje v nogah, rokah, trudnost oči ; — katerekrati pa bolnik tudi iz sebe meče in Čuti so potem navadno tudi olajšanega. S časom pa človek postane tako občutljiv, da mu je kar znoreti, kadur se količkaj razdraži ; in zdi se zdravemu opazovalcu, da ima v resnici norca pred seboj. — lz tega se lahko razvidi, da so pri hripi posebno živci zadeti. Živci pa umeti vsak drugi italijalijanski podanik, ki ae spominja bojev za zjedinjenje domovine. — Odnošaji, v kojih se naš narod bori za svoje pravice se jako razlikujejo od razmer, v kojih »o se borili Italijani; tudi sredstva v boju so razlitSna; obe narodnosti je pa vnemal enak princip ter jih še vnema, namreč: narodnostno načelo in načelo narodne svobode, ki je povsod sveto : v rožnatej apeninskej deželi in mej severnim ledom ; pri narodih, ki so dosegli vrhunec svojega napredka in v deželah, ki so sto-prav stopile na pot naobraženosti. Italijanski duševni velikani raznih dob vedeli so po sebe iz naravnega nagnjenja in pravičnega narodovega ponosa ; iz upanja na prihod-njost, vzetega iz zgodovinskih sporočil in narodnih pesni, iz vzgledov druzih narodov, iz nastajanje nazorov in idej, ki neso imeli prostega odduška ; iz prebujene zavesti, da ima tudi slovanski narod posebno misijo, predpisano mu po božjej milosti, kojo mora izvesti in koja misija je spodbudila vso Evropo k naprednemu delovanju". — I«ti (II) oddelek tega spisa obsegal je tudi naslednje znamenite besede: „ Pravi smoter mejnarodnega živenja v Italiji, najboljša in najbolj ravna pot k pravici ceniti važnost Hrvatov in Slovanov j bodoči sreči te oblasti, nahaja se na vzviše-sploh. Zadosti, da navajamo Cavour-ja, nejšem mestu, tamkaj, kjer se dandanes Tenca in Mazzinija. } razpravlja največji in najtežavnejši problem V parlamentu subalpinskem branil je j Evrope, v bratstvu z obširnim mogočnim Cavour očitno Hrvate, boreče se proti | življem, ki je poklican vdahniti nove na-madžarskemu nasilju, proti onim, ki so jih zore in novo moć v V8e narode, ali je pa sumničili upornike, rekoč, da je zastava kojo! ostrašit in zmotit, ako ga neprevidna neza- bo razvili, narodna, ne pa uporniška. — j upljivost bode puščala, da krene na krivo Tenca je pripoznaval v misiji Slovanov Pot> namreč: v zvezi s slovansko znak in željo po osvoboditvi. Slovani — družino". piše Tenca — morajo pozabiti svojo mi- j Tako so razumevali pravi Italijani gi-nolost, duliro dobo robstva in vsakovrstnih banje "»še >» nam sorodnih narodov ; tako krivic, proti katerim je so dandenes na- je je smatrala, priznavajoč nase delovanje, perjena njih misel. Mazzini je pisni svoja "dana hčerka Italije, gospica E.R.Milani. „Slovanska pisma" (Lettere slave), ki jih! 411 kažemo na njeno ljubko ime z je priobčil I. 1857 časopis „1,'Italia del občudovanjem in spoštovanjem vseh naših popolo* z namenom, da razširi dobro in »orojakov in vsacoga zvestega italijanskega zdravo misel o težnjah južnih Slovanov, domoljuba ; niti ne mislimo pa na svoje do tedaj poznatih mej večino Italijanov neznatne politiške nasprotnike na Pri-samo po imenu. Tenca je govoril in pisal morskem. jako laskavo o politiškem gibanju in ob Ti se ne umejo plemenitosti bojev za okrepčanju narodne ideje na Hrvatskem, narodne svetinje; pobijajočim nas Slovane, v Dalmaciji, Slavoniji, Kranjskej in Šta« ni jim smoter, braniti pravico italijanske jerskej ter se prav povoljno spominjal narodnosti, koje jim mi načeloma nikakor Ljudevita Gaja in njega „Hrvatskih novin", ne zanikamo, in katero neso v nikakej grofa Draskovica in družbe, kojo je on nevarnosti; temveč borć se le z namenom, osnoval v Zagrebu : „Matice ilirske«. V da čeru dlje časa ostanejo na krmilu ter prvem svojem listu je pisal : „Slovanske krivično in samovlastno zapovedujejo av-težnje neso hipno vzbujenje, ki kmalu pre- atrijskim Slovanom. — mine, ampak naravni sad trajnega zgodo-j vinskega sporočila" ; — na to se spominja znakov, s kojimi bode slovanski žitelj, dosedaj nem in pozabljen, pomnožil do- ( sedaj delujoči živelj v Evropi. Y drugem pismu je pa trdil: „Prve težnje italijanske politike, kadar Italija bode združena, morajo biti slovansko-grške". In četrto pismo je sklenil s tem-le strastnim vzkli-cem: „Kadar Italija vstano k novemu žive nju, ostati mora zvesta jednemu načelu; ostati mora sestra vseh onih lj u d- odp'ovedal-stev, ki, kakor ona, imajo pravico, zvati se narode". V nekaterih člankih, objavljenih v časniku „La Roma del popolo" 1. 1871. piše Mazzini, govoreč o začetku slovanskega gibanja, doslovno : „Slovansko giba- Politični pregled. Notranje dežele. Državni zakonik objavil jo potrjeno poBtavo o bratskih blagajnah (Bruderladen). Budgetnemu odseku državnega zbora voliti je novega načelnika, ker se je poslanec H a u s n e r radi bolehnosti Prihodne dni izročila bode vlada svoje predloge, tičoču se odpisa dolga g a li-š k e zemljiške odveze, Mioisterstvo deželne brambe izdalo bo novelo k postavi o vojnej taksi. Novela ta bo nekoliko premenila postavo nje je nastalo, kakor naše, samo od Y 2mi8iu že|ja dunajskega mesta, kateremu ———so se pridružila tudi druga deželna glavna končujejo v možganih iu hrbtnem mozgu, mesta. Ako so živci izvanredno vzdtaženi, mora Eksekutivni odbor desnice biti njih delevanje v možganih in hrbtnem imel je dne 5. t. m. posvetovanje, pri ka- mozgu izvanredno t. j. delovanje nespametnega človeka. — Vidi se torej, da pri hudi hripi človek neumno govori in z rokami in nogami nespametno ravna. Kolikor učijo skušnje, je hripa pri terem so govorili o novej situaciji, na-stalej vsled češko-nemške sprave. Kako da so ukrenili, se ne ve. Sliši se pa, da hočojo tudi v tem zasedanje vtse frakcije na desni izraziti svoje želje, osobito ho- otrocili in starih ljudeh bolj nevarna, kakor' čejo moravski Čehi izreči razne želje glede pri ljudeh srednje starosti. Sapnikove cevi srednjih šol. so pri prvih, t. j. pri otrocih še ozke: ni Posledice češko-n^mške čuda tedaj, ako se pri katarih laglje za- s p r a v e se že kažejo. „VViener Ztg." mašijo. Otrok se zaduši! - Pri starih objavila je dve naredbi juatičnega mini-Ijudeh pa dobivajo se že zastarele, večinoma sterstva do predsedništva višjega dežel-kronične bolezni na pljućah in dihalnih nega sodišča v Pragi. Prva naredba tiče cevih. Hripa pospeši razvoj Btare bolezni se premembe v sodiškej organizaciji, in provzroči hudo vnetico, katera more končati se smrtjo. — Hripa torej ne vbije človeka, pač pa pospeši hitri razvoj prešnje bolezni. Omenjeni simptomi hripe se kažejo tudi dandanes, Tu pa tam se dobivajo navidezne izjeme; ali stvar ni taka in videli bomo precej, kako se izražuje moderna ali dandanašnja kužna hripa, katera se je v prešnjih časih v enacih ali enakovrstnih podobah prikaževala. — Tedaj preidimo v najnovejšo dobo. (Konec prih.) druga sc tiče uravnanja personalnih in disciplinarnih zadev pri rečenem višjem sodišču in namešČenja služeb pri sodiščih I. instance in pri državnih pravd-ništvih. Glede prve naredbe zaukazuje minister, da se sestavi posebna komisija izvedenih uradnikov in dveh zaupnih mož, katerih jednega bode imenoval Rieger, druzega pa Schmeykal. Karakterističen je zadnji odstavek druge naredbo, ki ho glasi : Razume se, da poznanje češkega jezika ne bi škodovalo tudi prosilcem za one službe, pri ka- Vnanje države. Srbska vlada bode predložila skupštini načrt postave, vsled katere bi morale občine plačevati naklade z a po- terih so ta jezik ne zahteva (die Kennt-, niss dieser Sprache nicht nachtheilig sein kann). Kaka milost! Strašanska Rieger* jeva pridobitev! Vsi nemški uradniki, kateri slučajno znajo tudi češki, se bodo' topno oborofenj; fth$ke oddahnili, kajt. sedaj so jim ni več bati, Kralj srbski zahvalil se je brzo-da b, j,m poznanje češkega jezika ško.jjavnim pofem ^^ Cflm Zft d ,ano dovalo. Ni li to ironija, ako nam Staro-jniu flijko Čehi trdijo, da dognana sprava ninobenejj Bolgarskega majorja Panico stran, v sramoto. Ne moremo misliti, da 80 2flprIi) kflkor v]ft(Jni ^ trd(lf radi ne. bi zavedni češki narod vse to mirno vtak- dostojnega ponašanja. Fanica jo nekda nil v žep. | £ato bnd nR Tlado^ ker go . flvan_ Da pa bodo naši čitatelji vedeli, kako Camentu prezrli in povišali mesto njega si Nemci to spravo tolmačijo, navesti ho- naćelnika bolgarskega generalnega štaba, čemo izreka dveh njih veljakov. i Petrova, do časti podpolkovnika. Ne ve Pri zboru družtva „Verein der Fort-;se pa ^ ali po8tavijo panico pred • schrittsfeunde* rekel je Scharachmid: godiščo. Poleg Panice so zaprli še druzih Ne morem misliti, da bi veljala vladina šegt 08eb) mej njimi odvetnika Matevfl< dobra volja - katero radi pripoznamo -1 G,avni nagprotnik 8pdanje bo)garske samo češko-nemškemu vprašanju, ampak vlade| D r a g a n C a n k o v, izdal je pro-smemo pričakovati, da se bode tudi vk,aniacijo nft bolgnr8ki narod v katerej druzih obzirih stvar z a s u k a 1 a poziv,je Bolgare, da se ne plaše pred v z m i s 1 u , nam ugodnem. | pr0ganjanji, ampđk p r e p o d e naj uzur- Plener je rekel: Vspehi Nem- patorja Ferdinanda in njega po- c e v so veliki, ali dobili bodo pravo magače, Cankov žuga knezu in njega mi- svojo ceno še le potem, ako ne ostanejo nistrom, da bodo postali kmalu neškodljivi omejeni samo na Češko, ampak, ako jih jn gvetuje Ferdinandu, da zapusti prosto- smemo smatrati prvim korakom celej voIjno Bolgarsko, ako mu je življenje vrsti naredeb, namer jenih v )jubo< s p o 1 n i t e v želja Nemcev po V r u m u n s k e j z b o r n i c i bavijo vsej državi. 80 z vprašanjem, se ima li bivše ministerstvo Tudi „N. F r. P r e s s ett je jako za- Bratiano postaviti v zatožni stan ali ne. dovoljna z naredbami juatičnega ministra prečitanje poročila preiskovalno komisije Schor.borna, ter pravi, da je spolnil, kar je traja|0 akozi tri „eje Sedflj j0 debata^ so je od njegove lojalnosti pričakovalo. j Ako hočejo, da bo sklep veljaven, morajo Pri razpravi o proračunu minister- g]aa0vati dve tretjini za predlog. Dvomno stva pravosodja v ogrskem d r ž a v - je pB) ako 80 bo dobi]a taka ve6inftj kajti nem zboru rekel je pravosodni mini- TOenenja v posamičnih skupinah so raz-ster, da pripoznava porotna sodišča po- Konservativci bodo glasovali proti, trebnimi, a izjavlja žo sedaj, da ne bi to je v vladinem zrnislu. Vlada bi sicer privolil, da bi se po vsej deželi vpeljala ne'imela nič proti temu, da se strogo pota sodišča. Institucijo to soditi je z raz- 8topa protj prešnjej korupciji, ali izogniti gleda politiškega in pravosodnega. Minister Be hoče vsemu, kar bi moglo dati tej stvari, izjavlja, da se imajo pri vseh državnih katero je soditi po navadnem pravu, poli-sodiščih vršiti obravnave v jeziku ogrske tični značaj, države; raji bi opustil vso institucijo, nego j bi dopustil, da no bi bilo tako. Če se pa j hoće, da bodo porotna sodišča dobro funk- i cijonovala, treba je, da porotniki dobro! umejo zatožbo, zagovornika in resumć' predsednika. Nastale bi pa po nekaterih1 krajih težkoče, ker razume le mali del; pred časom smo omenjali potrebo „na-prebivalstva madžarski. j rodnega doma« v Barkovljah. Povedali V takih krajih videlo bi so, kakor bi smo tudi že, da se zanimajo za stvar razni bila porotna sodišča samo za Madžare, domači veljaki — oziroma voditelji tamoš-temu se je pa treba izogniti, da bi se no njih narodnih družtev. Ravno sedaj pa se mislilo, da je kaka sodna institucija pred- j je pokazala še večja potreba taoega zavoda pravica manjšine. Ko bode torej predložil v omenjenem selu ! DOPISI. Iz Barkovelj 3. februvarja 1800. Že postavni načrt o tej zadevi, izreči bode Tamošnje vrlo pevsko družtvo „ Adrija* moral državni zbor, ali naj so vpeljajo po- je sklenilo že pred časom, napraviti zadnjo rotna sodišča samo po obsežjih nekaterih pustno nedeljo „izvirno domačo veselico*, jurisdikcij, ali pa naj se stvar čisto opusti. Za to veselico se delajo velike priprave, Proti koncu govora izrekel je minister svojo prepričanje, da se bode moglo kmalu izvesti veliko pravosodno reformo. vse je zanjo navdušeno ; v štirih odborovili sejah se je razpravljalo o programu in o veselici sploh ! Neki gostilničar, kateri je Nedavno so se vršile dopolnitne volitve tako rekoč sam ponujal svojo prostore v reški mestni zastop. Dve stranki sta si' omenjenemu družtvu, odpovedal je stali nasproti, in sicer: strogo italjanska,, t o zopet — in družtvo nema sedaj pri-ki je šla v boj pod madjarskim mernih prostorov, da bi napravilo omenjeno plaščem in takozvana liberalno' neodvisna stranka. Prvoj je bil veselico! To slabo upliva na tako vrlo družtvo, katero šteje sedaj že okoli 75 vodja dr. dali' Asta, drugej pa posestnik udov ! Radi tega jo treba barkovljanskim Osojnak. Liberalno neodvisna stranka po- J možakom stopiti na noge. — „Narodni stavila je kandidatom tudi znanega, inte- dom" v Barkovljah naj ne bode le mrtva ligentnega, neodvisnega in učenega hrvatskega rodoljuba barona Yraniczany-a. Govorilo se je celo, da je ta gospod od te strani izbran, da kedaj zasede županski stol, kajti on jedini je mož za to, da iztrebi sedanji nered. Govorilo se jo tudi, da jo sam reški guverner obljubil, da bo podpiral to stranko. Dobil pa jo v zadnjem hipu nalog, da podpira italjanaško stranko, za katero so tudi res vsi uradniki glasovali. Da ni bilo tako, zmagal bi bit Vra-niczany, kajti dobil je impozantno manjšino 223 glasov. A pripomniti nam je, da se Hrvatje kot stranka neso vdeležili volitev in torej neso kompaktno glasovali. Da je bila hrvatska stranka organizovana, izid bi bil izvestno drugačen. Simptomatičns je pa vsakako ta volitev in služi naj v spodbudo hrvatskim rodoljubom. ideja, temuč živo telo! Če bodo imeli barkovljani svoj „narodni dom" potem ne bodejo več vrli „Adrijci" v skrbeh za prostore, kjer bi jim bilo mogoče prirediti veselice. Torej na noge, barkovljanski veljaki! V zadnjej „Edinosti- ste govorili o ljudskih knjižnicah, ter izrekli željo, da bi tudi naše podružnice sv. Cirila in Metoda, oziroma pevska družtva skrbela za razširjanjo primernih knjig mej prosti narod. To je v okolici istinito prepotrebno; to nalogo naj bi res imela pevska družtva. Načelništvo „Adrijeu v Barkovljah je iz-prožilo že pred kakimi i) meseci to idejo, katera se je pokazala v vsakem obziru kot preizvrstna ! Razna gospoda je darovala že čez IGO knjig, oziroma manjših knjižic. Želeti je pa, da bi so odzvali še drugi narodni zavodi, kateri bo bili v to naprošeni. Knjige Be čitajo b čudovito pridnostjo in jih vedno primanjkuje ! Pri prenarejanju družtvenih pravil „Adrije" ae je gledalo tudi na korist družtvene knjižnice, katera naj vpliva na domače ljudstvo. Največ radi tega ne je odločilo, da plačujejo podporni udje II. razreda le 50 kr. na leto in imajo tako pravico čitati družtvene knjige. Tržaške in okoličanske rodoljube pa opominjamo in prosimo, da opomorejo tej vrlej ideji „Adrijcev" in darujejo kako primerno knjigo v ta namen. Knjige sprejema tajnikov namestnik, Franjo Godnig, tiskarna Dolenc v Trstu. Slišimo, da se je prijelo tudi družtvo „Zarja" te ideje. Enako naj bi učinila vsa okoličanska pevska družtva ! Iz sežanskega okraja, 3. februvarja. (Izv. dopis). V petek 31. januvarja sem bil slučajno v Divači, kjer sem izvedel, da je v Ležečah, vasici oddaljeni kacih 8 minut od Divače, silen požar, ki preti vpepeliti vso vas in to tem bolj, ker je isti dan pihala silna burja. Podal sem se ob jednej uri popoludne tja, da vidim, kako je. Verujte mi gospod urednik, da ae je človeku srce krčilo, ko je videl silno ognjeno moč, kako je neusmiljeno gospodarila po hišah in drugih gospodarskih poslopjih ! In to ravno v najslabšem času, ko se človek in živina komaj preživi! Ljudstva se je nabralo od blizu in daleč; vsak je pomagal po svojej moći, a ognja ni bilo mogoče tako hitro pogasiti. Še le okoli pete ure popoludne se je požar toliko ukrotil, da ni bil več opaBen bližnjim poslopjem. Izvedel sem, da je zgorelo 12 hlevov, 6 skednjev in 2 hiši. lJogoreli so: Fran Perhavec h. št. 21 (hlev), Jože Perhavec h. št. 18 (hlev in skedenj), Miha Šajna h. št. 17 (hlev in skedenj), Valentin Perhavec h. št. 15 (2 hleva in skedenj), Anton Cerkvenik b. št. 16 (hiša, skedenj in hlev), Jože Šajna h. št. 14 (3 hlevi in skedenj), Andrej Perhavec h. št. 6 (2 hleva in skedenj) in Andrej Gerželj h. Št. 5 (hiša, hlev in skedenj). Hudo so zadeti vsi pogorelci, a najhujše je v tem obziru za Andreja Gerželja, kateremu ni druzega ostalo, ko živina in obleka, katero je družina na sebi iroeln. Nujne pomoči bi bilo revežem treba! Bi ne bilo mogoče v Trstu med blagimi dobrotvorniki kaj nabrati in v razdelitev med najpotrebniše pogorelce preč. gosp. Ivanu Narobetu, župniku v Divači, poslati?* Slišal sem, da namerava slavno na-kelsko županstvo v 15. dan t. m. prir diti malo veselico v Divači, katere čisti dohodek je odločen ubožnim pogorelcem v podporo. Bog daj obilo vspeha ! Pri požaru so osobito marljivo in neutrudno pomagali : žandarmerija divaška z vrlim postajnim vodjem gosp. Franom Kiinstrom ; Fran Perhavec iz Ležeč; Peter Sila, Gregor Zibrna, Alojzij Rebec in Ignacij Čelik iz Divače; Jože Cerkvenik iz Gradišča in vrla dekleta iz Divače, ki se pri donašanju vodo neso utrudila in vstrajala do večera. Pohvalno mi je tudi omenjati oaobja južne in državne železnice, ki je samotež pripeljalo dvo gasilnici in tako marljivo gasilo, da je bila velika nevarnost omejena. Nekaj pa mi še teži srco in tega no smem zamolčati ! Gospod Fran Kiinster je prosil in silil necega velicega, in na videz neokretnega Človeka, naj pripelje s svojim konjem gasilnico b postdje, da se bo uspešneje gasilo, a ta človek se ni dal v to pregovoriti. Zastonj je bila vsaka beseda ! Na moje vprašanje, kdo jo ta neusmiljen človek, so mi odgovorili, da je to Adolf Suša iz Divače. O Adolf, no tako ! Danes meni, jutri tebi- — Novan. * Tudi mi apelujeiuo na blaga srca tržuikih rodoljubov, da se vamilijo teh rcveiev. Vmikniali dar bo gotovo dobro do&el. Op urod. Iz Ajdovščine, 5. februvarja. (Izvirni 'dopis). Dne 10. januvarja t, 1. imelo je ^ družtvo za podporo rokodelcev svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen predsed-' nikom g. Anton Lokar, denarničarjem g. Anton Terčelj, tajnikom g. Josip Sirca. Stan premoženja je še precej ugoden, ceni so okolu 4000 for.; družtvo šteje okolu 200 rednih in 40 podpornih udov. Vsled splošne bolezni „hripe" imelo jo družtvo letos precej stroškov, no vendar temelja Re ni šo prijelo. Da je stan premoženja ugoden in da so se stvari redno vršile, gre v prvej vrsti prešnjemu odboru, posebno gospodu prešnjeinu predsedniku A. Casngrandi, posebna hvala. Ta jo vršil svojo častno nalogo marljivo in vestno, I zato bodi mu tukaj srčna hvala izražena. Od sedanjega odbora upamo tudi najbolje, kajti osebe so na svojem mestu in nadejamo se, da bodemo svoječasmo zabilježili rndosten vspeh družtva. Poseben, za to izvoljen odsek priredi dne 9. t. m, plesno veselico, katere čisti dohodek namenjen je družtvenemu smotru. Upamo, da ae ga bode občinstvo polno-številno vdeležilo. Naj bode še omenjeno, da je družtvo 4 gospode ude, ki so za početka družtva v njega prospeh delovali, imenovalo častnimi člani. Domače vesti. Iz šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Predvčerajšnem poslovila ae jo v otroškem vrtu, pred svojim odhodom iz Trsta, večletna odbornica in blagajnica tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, gospodičina Ivanka Kalistrova. Pri toj priliki ogovoril jo je mali deček, zahvaljujoč se jej na njenem trudoljubivem delovanju na korist ubozih otročičev. Mala deklica podarila jej je krasen šopek cvetlic. Po tej ganljivej slavnosti bila je seja ženske podružnice, kjer »o se odbornic« poslovile od vrle rodoljubke tor jej izročile krasno izdelano adreso. Pri seji navzoči načelnik uoožko podružnice zahvalil Be je istotako blagej, odhajajočej gospo-dičini; prosil jo ju, da se tudi v prihodnjo spominja naših Šol sv. Cirila in Metoda. Tudi uredništvo „Ediuosti", poznajoče bla-gonosno delovanje drage gospice, pridružuje Be Čestitkam tem iz vsega svojega srca, ter izreka iskreno željo, da bi jej bila vsikdar sreča mila v bodočem nje stanu. , Osobna vest. Vladni tajnik dr. Ludo v i k Tli o m an imenovan c. k. okrajnim glavarjem /.a Kranjsko. Pojasnilo. „Slovenski Narod" in za njim „Politika" prinesla sta vest, da se v i Trstu vrše posvetovanja radi ustanovitve dnevnika. To vest nam je pojasniti. Res je, da ae je ta misel sprožila, res je tudi, i da se je izvolil in tudi sezval dotični od-, Bek, a posvetovanja ni bilo, ker so se do-! tični izvoljeni v privatnem pogovoru izrekli, da /a trenutek neso okolnosti temu podjetju ugodne. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so nekateri tržaški Slovenci, na mesto venca na rakev Davorina Trstenjaka, 37 gld. 25 kr. Barkovljanska podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti ima svoj redni občni zbor dne 2. marca v gostilni „pri Ferlugi" na Greti. Maskirani ples „Sokolau. Dno 18 t. m. bode maskirani ples tega družtva v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Zanimanje za ta ples je veliko, kajti povprašujejo že sedaj po vstopnicah. Pripravljajo so jako interesantne in impozantne skupine. Vhod bo dovoljen samo članom in po članih vpeljanim gostom. Kontrola bodo strogu. Darila za veliki ples delalskega podp. družtva dne 1. fc-bruvarja 1890.: Vitez Rinaldini c. kr. namestnik 20 gld., trgovska kamora 15 gld., eksc. Defacis c. kr. nadsod. predsednik 10 gld., baron Ralli 10 gld., gosp. Economo 10 gld., Ruski konzul 5 gld., pi. Piohler dvorni svetovalec 5 gld., Gentilomo Oskar 5 gld., Fabjan Franjo 5 gld., &orli Matija 5 gld., Renčelj Josip 4 gld., Deputaeija družtva r Au*triau 4 gld., Flego lJeter, kanonik 2 gld., Po-gorelec Anton 2 gld., Nabergoj Ivan, drž. poslanec 2 gld., Turek Josip 2 gld., Živic Mat. Val. 2 gld., Haker 2 gld., Poč kuj Anton 2 gld., dr. Florio 2 gld., Madraca 2 gld., dr. Sust Ivan, prošt 1 gld., Varto j Julij 1 gld., Werk Franjo, c. kr. dež. sod. svetovalec 1 gld., Jakolič 1 gld., Mavrič Anton 1 gld., Mundić Mate 1 gld., Miko-vič 1 gld., Perhavec Jakob 1 gld., Mik 1 gld., Vatovtc I. M. 1 gld., Neimenovani ' 1 gld., X. S. 1 gld., višji poštni ravnatelj Pokorny 2 gld. Tvrdka Economo podarila je „Tržaš-j kemu podpornemu in bralnemu družtvu* ( kakor prinos za ples 10 for., za kar se j jej vodstvo družtva najtoplejše zahvaljuje. Veliki ples čitaonice na Reki bil jo nad vse sijajen. Tako sijajne veselico še ni videlo glavno mesto hrvatskega Primorja. Ta dan, ko so slavili preselitev Čitaonice v njene lastne in zajedno najkrasnejše prostore mesta reškega, zabilježen bodo zlatimi črkami v analih narodnega probu-; jenja. Ples se jo pričel ob 9 uri zvečer. | Imponovala je krasota prostorov, kakor j tudi odličnost družbe, ki se je tu sešla. i Trst je bil zastopan po najodličnejših ro-| doljubih. O polunoči bil je velik banket, i katerega se je udeležilo 235 oseb. Pri šampanjcu napil je gostom odvetnik Barčič, povdarjajoč veliko važnost tega večera. V {imonu gostov zahvalil se je gospod Jakič. Po banketu začel jo zopet ples. Plesali so tudi „Kolo". Koliko sijajna je bila ta slav-nost, kaže nam to, da je kotiljon sum stal 500 gld. Mi se prisrčno radujemo, videči, I kako krepko se jo jelo razcvitati hrvatstvo na Reki. Ne, ne, gospoda Madžaroni, ne | bodete odtrgali od sveto zemlje hrvatske tega, kar jo božja roka sama žnjo združila. Nepotizem je primorskim nestrpnim Lahom postal že „narodna čednost". Ni je več službice, za katero bi ne bil že na-namenjen kak lahonček. Na mestnem magistratu in vseh uradih v magistra to vem i področju takih možiceljev kar mrgoli. Ba-| rautovanje za mestne službe je žo čez I mero nesramno. Obstaje sicer neko pravilo v mestnem statutu, vsled katerega so ' otroci in sorodniki nastavljenih uradnikov izključeni od službe pri istej upravi. Navzlic temu so pa mestne sužbe oddajejo in celo ustanovljajo brevi manu samo sorodnikom, ljubljencem, zaslužnim kreaturam itd., ki so se kedaj odlikovali v lahonstvu. V zadnjej tajoej seji mestne delegacijo imenovali so necega Ciuiadorija plačanim uradnikom, čeprav na isto mesto čaka leta in leta mnogo praktikantov. V Gorici smo na enakem stališču. Za službeno mesto mestnega inženirja oglasilo se je več avstrijskih prosilcev, a modri goriški mestni očetje ponudili so službo necetnu italijanskemu podaniku Martinuzziju. Ker pa vlada ni hotela pripoznati tega imenovanja, prosili so isto, da mu podeli avstrijsko podaništvo ! Iz njih dejanj se jih pozna — a vlada še vedno mirno gleda to nevarno igro. Revera in njega pepel povzdigujejo v Rimu v deveta nebesa. Nesramna lahon-ska Bodrga, vojaški ubežniki iz Istre, Trsta in Tridenta, snovatelji in glavni stebri ir-redentistiškega gibanja v Italiji, so javno protestovali proti odloku tukajšnjega na-meslnišfva oziroma prepovedi prenosa Re-verjovega pepela v Trst. Sedaj zahtevajo satisfakcije ! — Na dan smrti Amedea so so v znak žalosti po vsej Italiji zatvorila gledišča. Isti dan so pa brzojavili iz Trsta vsem italijanskim listom, da se je oni dan uprav odprla „opera" v gledišču „Communalo". To jim je strašna predrznost. Zakaj se „italijanski" Trst ni ravnal po vzgledu druzih italijanskih mest H Tudi proti temu protestujejo. Bog daj nor-| cera pamet! — Nov dokaz lahonske strpljivosti — podala nam je v sredo večer tržaška mestna delegacija. V tajnej seji je namreč sklenila vložiti tožbo pri višjem upravnem sodišču proti pritrdilni razsodbi naučnoga ministerstva glede utoka mestne delegacije proti odloku c. kr. namestništva, s katerim je zadnje zavrglo ukrep mestnega zboru, da se ustanove v sv. Križu italijanske paralelke na tamošnjej ljudskej šoli. Na mestništvo je s to prepovedjo pokazalo, du mu je nekaj /.a pravice slovenskega prebivalstva v okolici. Mestna rudeea in „patrijotična* delegacija pa navzlic prepovedi in ministerakemu potrdilu, še vedno vladi rožičke kaže ter uganja svoje navadne burke. Temu pa ni čuda kajti smo — in pleno carnovale ! — Vojaški nabor v Trstu bode od 3—8 prihodnjega meseca. Mrljivost v Trstu. V zadnjem tednu so se zdravstvene razmere dokaj zboljšale. Od nedeljo 2fi. do incl. soboto, 1. februvarja umrlo jih jo 119, 77 možkih in 42 ženskih. Tovarna umetnega masla v Barkovljah. Omenjali smo že pred ča^oin te tovarne. Povedali smo tudi o nekem šepetanju, ki so je širilo mej ljudstvom radi komisije, katera je, preiskujoč tovarno, našla vse v redu. Ta tovarna je v veliko kvar našemu ljudstvu, toda vaški načelnik (capovilla) se prav nič ne briga za njo odpravo. Ljudje so pritožujejo in po Barkovljah vlada huda razburjenost proti lastniku tovorne. Neki barkovljanski domačin, kateri je tudi prizadet po omenjenej tovarni (r a d i p o k v a r j e n e vode) pravil nam je, da je pregledoval te dni dotično vodo neki magistratni inženir. Ob enakih priložnostih moral bi biti župan navzoč, a v Barkovljah ni tega. Uboge domače ženske samo so se morale pritoževati inženirju in mu razkazovati prouzročeno škodo! Slišimo, da se celo dotični g. mestni (t. j. magistratni!) inženir ni posebno dobro izrazil o našem capovilli! Kekel jo nekda, kakor se nam poroča, da je dosti slabo, ker ne more capovilla te tovarne odpraviti in da ni tega že dosedaj storil ! Prosimo Vas, da objavite to poročilo, kir vidimo, da stavi domače ljudstvo le v vaš lixt svojo zaupanje. „Edinost" je sploh pripoznana kot pravo glasilo okoličanov. Opozarjamo dotično oblasti, da se o stvari, o katerej smo govorili, prepričajo in da nenadno odpošljejo svoje po izvedence na 1 i c o mesta. Barkovljan. Pogreb pokojnega Davorina Trstenjaka bil jo sijajen, veliko tisoč ljudij so ga je udeložilo. Navzočih jc bilo 25 duhovnikov. Na grobu govoril jo dr. Vošnjak. Nova vojna iadija. Na puljskej ladije-tesaluici gradijo novo vojno ladijo, katerej bo ime: „Cesarica Elizubeta". Ta bodo jodna najboljših vojnih ladij avstrijske vojno mornarice. Spustili jo bodo v morje prihodne spomladi. Tudi v Trstu bodo noki zgradili jednako ladijo-križarico, katerej bo ime: „Cesarica Marija Terezija". Revščina na Kranjskem. Deželni odbor dežele Kranjske nakupil je — kakor poroča „Laibaeher Zoitung" — več vaga-nov turščico, da jo razdeli po onih krajih, kjer jo veliko pomiinjkanjo vsled slabe letine v minolom lotu. Influenca hudo razsaja po Dalmaciji Obiskala je vsako vas in zahteva mnogo žrtev. Vreme je jako lepo in gorko, kakor pomladi. „Vertec". Izšla jo 2. številka tega izbornega lista. RAZNE VESTI. Njegovo Veličanstvo podarilo je 20.000 goldinarjev češkej akademiji znanosti. Agitacija proti snemanju klobukov pri pozdravljanju, ki so je posebno živo v Gradcu pričela, so vedno širi. Neka trža-čanka piše v list „N. F. Pr." o tem predmetu : Mo srno zoper to, da se snema klo- buke pri pozdravljanju in amo za to, da moiki pozdravljajo »amo z roko. Tako pozdravljanje vidi ae nam dosti spoštljivo in bi kazalo zadostno spoštovanje možkega »pola do nas. Velika tatvina v družbi Wiener Giro-und Caisenverein, o katerej smo nedavno poročali, je pojasnjena. Knjigovodja Leiner sam izneveril je svoto 3(3.700 gld. Leiner se je usmrtil. Soprogo Leinerjevo so zaprli, ker je dognano, da je vedela o zločinstvu njenega soproga. Zdrava občina. V občini Sorg na Koroškem so umrle minolo leto samo štiri osebe namreč: 911eten mož in tri ženske, jedna Slletna, jedna SOIetna in jedna 74 letna. Vse štiri osebe vkupe so imele torej 320 let. Dar sv. srcu Jezusovemu. lVatoliika občina v velealavnnj prestolnici Weimarski ni imela do sedaj nvoje cerkve, ampak santo dvorano, kji^r je opravljala molitvu. Dvorana ta ni bila doati velika za va« pobožne ob ne-delskej »lužbi božjej.' Daniravno nesino imeli potrebnih sredstev, položili sino pomladi temeljni kamen novi cerkvi Jezusovega srca. Pri napravi temelju novi cerkvi «mo imeli velike težave, kajti zemeljska plast bila je sestavljena iz peska in nižje doli hiiio naleteli na vodo. To j * oviralo gradnjo in je povišalo stroške za '25.0- 0 mark. Ukljub tem oviruni smo z božjo pomočjo v poletju dozidali velik dol cerkvic«. Sedaj so nam pa pošta vsa denarna sredstvu. MoJSij občine smo upotrebili do skrajnosti. Bogatili in ubožec dala sta po svojej moći Celo dninarji poklonili so svoje darove; učenci svoje prihranjene vinarje. Več nam ni liilo moći storili. Kako naj nadalje zidamo?! Druzih virov nemamo. Obračam se torej Se enkrat do Vas, katoliški hrntje, s prošnjo, da podarite vsak po en kamen naše j cerkvi. Ne smem pričakovati pomoči od drugje, nego od Vaše krščanske dobrodelnosti. Dajte torej, kolikor Vam ljubezen voli dati; vsaki po nagonu avojegn srca. ne z nevoljo, kajti le dobro volj nega d .ritelja ljubi Bog f2 Kor. 9, 7). »Mi bode pomnožil tudi sad Vaše dobro delnosti, kateri podaja sejalcu seme in kruh za živež. Pomagajte nam, ljubi kristijani, da dozidamo našo hišo božjo! Sladkajo zavest, da smo poklonili dar v slavo božjo! Sladkajo zavest, da je nam Mog postal naš dolžnik. Bog je veren plačevale«, kateri plaća tudi obresti, ne da bi ga bilo treba v to opominjati. Katoličani, pomagajte nam! Boljo je, da daste nekoliko, nego nič. Z malimi darovi dozidali bodemo našo cerkvico. Vsak dar — ali po poštnem povzetju, ali v pismenih markah — nam bo dobro došel. Bog te blagoslovi, ljubi čitatelj. K. Jiingst, župnik. I Riccardo Dinellip Lfi Via S. Lazzaro št. 15, Trst. [/fj Zaloga alabastra vsake kvalitete f^f in oblike. S Tovarna za gips I Weimar, Thttringeii. 3 5 p yjf yll različnih vrst na drobno in debelo. iTii p ll m M [j^j Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih flij conah. 2—44 Bratje „Sokoli" ! Naznanja se Vam, da bode dne 18. t. m., to je zadnji dan pusta, v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti" maskirani ples. VHtopnina za člane in maskirane gospode 50 kr., za nemaskirane nečlane 1 for. Nemaskirane dame in gospodje plačajo 30 kr. globe. Nadzorstvo mask pri vhodu bode strogo. Na zdar! Odbor, Listnica u p r a v it i š t v a. Gosp. A. S. Vipolže. Za leto 89. ste že plaćali, poslane 3 gold. vračunali smo Vam za polovico tekočega leta. Tržno poročilo. Cene nizamo, kakor se prodaje na debelo blftgo i za gotov denar). C*na od for. do for. Kava Mocca.......100 K. 131.— 133.— j Hio biser jako lina . Java „ „ n • Santos lina..... „ srednja . . . Guatemaln ..... Portoricco..... Sait Jago de Cuba . Ceylon plant. fina . . Java Malang. zelena . Campina«..... * — .— Hio oprana .... „ — — „ lina...... „ U)B. - „ srednja .... „ 100.— CaiaU-lignea v zabojih . . „ 81.— Maoisov cvet............* 120. - lagter Bengal............B 21 — Papar Singapore..........„ 74,— Penang............„ 56.—■ Batavia............, (30.— Plmeat Jamaika............39. — Petrolej ruski v sodih . . lUO K. 7.75 „ v zabojih . „ 9.75 Olje bombažno ainerik. . . „ 36.— Lecue jedilno j. f. gar. , 42.— dalmat. s curtifikat. . « 44. - namizno M.S.A.j.f. gar. „ 53.- Aix V i erge .... „ ti4 — „ tiru............B (10 — Božloi pulješki ..........M 8.— dal m a t. s cert. . . „ — . - Smokva piilje&ke v sodih . „ — .— h v vencih . Colnine prosto I Stalne cene Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron TRST, ulica al Teatro Stev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnico in ;ediln<- sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slo*u in prodajo proti popolnem poroštvu za kakovost m po neizmerno nizkili cenah. pristoja tudi I 1 pohiStvo za spalnico, staro-nem. slogu iz svitle orehonine gl. 25o| bogato za odlično j 1 „ „ baroko „ „ « 285 j narez- dr užine | 1 „ za jed. sobo, B „ „ * * 38Uj ljano V zalogi se dobiva zmiroin tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanoga in po jako nizkoj ceni. Kadi pomanjkanja prostoru, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarnifikih centih. Ceniki se na zahtovanje pošiljajo po deželi fianko in brezplačno. '■'V i. 3SJSHS* - 122,— 123.- j 107.— 109.— 103.- 104.-__ i 12rt. — ]3o! -H4.— 130.- ! 13?.- 134.-112. - 113 - 108.-102,— 3lJ5'i 430.— j>o_ _ 75-58.- : 63.— 40.-8.- j 10. -87.— I 43 - I 45,— j 5i,- ! 00. • j H2.- j 8.50 Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje li§tke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po niskih cenali in na vse kraje. i 8 Slučaj!! Vsled zapoznele sezone mi je bilo mogoče, nakupiti culo zalogo jedne velike fabrike /a ogrtače lUmhRngtUcher- fabrik): mogoče ini je torej ponuditi vsaki dami jeden velik, debel ln gorak ogrtač za čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtači morejo se dobiti v treh barvah (svitle srednje barve ali temne); obrobljeni so z tinimi frnnžnmi, temno borduro in ho dolgi en meter in pol, Airoki pa tudi en meter in pol. To je pač največji ogrtač. — Razpošilja razpošiljavni zarod. Kxporthaus 15—15 D. KLEKNER Wien, I.f Postgassc 20. *luvna zalivala. Podpisano predaedni&tvo zahvaljuje se najpriarčnoje vaem onim gospodom, kateri so o priliki velikega plesa ,delniškega podpornega drtr/fva" dne 1. februvarja 1890. temu družtvu kaj darovali. V Trstu, 7. februvarja 1890. M. Mandić, Fr. Polić, predsjednik. tajnik. 13,- 13.50 Limoni Mertina...... 4 — 4.50 Fomeracće sicilijanske . . f.TiO 6.- Mandlji Bari l.a..... 100 K. 02.— 94.- daltn. l.a, s cert. „ 98 - 100.- Pignolli......... n t]'.l,— 71.- Uit italij. najlineji . . . n 18.- 19. - n srednji . . . „ 10.50 17.- Haoi(ocin extra . . . . n ir».7"j — .— l.a..... n 13.75 14.- ll.a .... 0 12 50 12.75 Sultacine dobre vrati . . 38.- Suho grozdja (opa«a) . , . n H,— — Clbebo ......... it 21.- 22.- Slaaiki Yarmouth l.a . . . Hod !) 50 10. - Polenovka h redne velikosti n ■H(J, — velike..... 37.— __ _ Sladkor centrilug. v vrečah certifiiik. . . . 100 K. 91.50 31.75 FaiolCoks....... tt.— Maadolont..... 8.— — Bvetlorudeoi .... 8 75 — • — temnorudeči .... 8.50 _ _ _ bohinjski...... 9.50 kanurček ...... f>.75 — .— beli, veliki .... 7.50 8.— zeleni, dolgi .... —,— — , okrogli . . . „ —. - — .— mešani, Atajernki . , 6.75 7._ 9o.- 92.'- Seno konjsko....... n 2.10 3.10 „ volovsko . ..... 2.00 H.20 Slama ......... „ a. 3.70 Zahvala Podpisani odhor izreka tem potom iskreno zahvalo vsein onim, ki so pri petji, deklamaciji in igri sodelovali ali na kak način pripomogli k boljšemu uspehu zadnje ! veselice, kakor tudi gospodoma Rebeku in i Martelancu za poklonjena darava. Odbor pevskega družtva „Hajdrih" Sadna drevesa. Hruške, jabolka, marelce, breskve, ringlote in češplje najboljših vrst po 15 do 4r» kr. po debelosti drevesa.! Jajca z a le 11U U "j 101.95 931.— 323 75 118.70 9 40'/j 5.09 f>7 »r1., Osem svetinj. i ji ročne se 1., 2. in B. vrstami tipk. orke-ster-harmonike z jeklenimi gla sili in usnjatim mehom, lustnega izdelka, kukor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, pišćule, klarinete, trompete, lajne, orgljioe z okretnloni, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristone, or-gljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo glasbilom itd. v 18 — 20 • n vino, iteceserje za dame z tvornici harmonik z novo izumljenim Jvana N. Tnmmel-a čudežnim žemiini mikroskonom lia I)ui,aii' V11' Kaiserstrasse 74. LUUezilim /A pillin llUKIOHKOpom CenikJ 2astonj ,n poštnine prosti. vidi se vsaka *tvar ijOO krat po^ ekšana. Potreben je torej za vsakega trgovca. učitelja, di-j Pt.dpiaani naznanja si. občinstvu, jaka, da celo za vsako hišno gospodarstvo ker se j d , yja deUe 1>08te fit g more ž njim preiskovati jodij m pijače Pride jJ r jana mu j ■ tudi lupa, katera vrlo dobro služi 15—15 kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po poštnem povlietju. D. KLEKNEK, P o s t g a s s e & t e v. 20. Lastnik pol. družtvo „Edinost". MLEKARIJO v kateri se bode prodajato vsak dan frišno mleko i7. St. Petra in Krasa po 12 novč. liter ; kd»r vzame več od 20 litrov dobi liter po 11 novo. Trst meseca januvarja 1890. 8—8 Franc Geržina. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo konnesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 3—42 Ludwig AVielich na Dunaju, IV Weyringergas88 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Tiskarna Dolenc v Trstu