tQhob ЈиШ
štev. 51
Nedelja, 18. decembra
il
1932
Zgodba občinskega otroka
Drugi večer se je graščakinja sama vrnila domov. Milado je bila oddala v samostansko šolo. Odslej se je Andreju zdelu življenje nezmiselno. Mati je sedela v ječi, Milada je bila daleč — za koga in čemu naj sploh še živi? Tako je postal to, kar je bil zakričal učitelju v obraz: postal je tat. Kradel je iz samega veselja do kraje in ni obdržal ukradenih predmetov zase.
je zagledala vsega krvavega. »Tako si se dal oklati neumnemu ptiču?«
Vzela je peresa in jih zataknila svojemu zaročencu, županovemu sinu za klobuk, med tem ko je bil Andrej mislil, da bodo peresa za njo. Stisnil je pesti in krčevito strmel v tla. In zdaj mu je obstal pogled na Vinskinih nogah. Obute je imela čevlje, ki mu jih je bil učitelj podaril in ki jih je bil po-
P/Rt^Vr
Nekoč ga je prosila Vinska, da bi ji prinesel tri pavja peresa. Andrej je storil zanjo vse, kar je hotela. Splazil se je na grajski vrt in izdrl pavu tri peresa. Pav pa je postal ves besen, zakadil se je v dečka, ga kljuval v roke in noge, tako da ni preostalo Andreju drugega, kot to, da ga je zadavil. Potem je hitro stekel k Vinski in ji dal tista tri pavja peresa, preden so ga Utegnili zatožiti pri graščakinji.
»Bedak!« je vzkliknila Vinska, ko ga
tem odčaral! Torej ga je bila Vinska prevarila ! Z vzdignjenimi pestmi je navalil nanjo.
»Videla sem pri tebi pismo«, je reklo dekle s posmehljivim glasom, »menda ti je pisala mati iz ječe! Videti je, da si prav tako slab kakor ona! Le pazi, da ne bodo še tebe zaprli!«
Andrej je pobesil roke in zbežal na prosto.
Kmalu za tem so peljali Andreja H graščakinji, da bi mu vpričo učitelja
р&џ&Ч^гоискЈи ]
Ljuba Ljubljana!
Bog te poživi mesto belo, ki ob Ljubljanici ležiš, do nebotičnika si se povzpelo in Jugoslavijo ki'asiš.
Trimostje v tebi so zgradili, premoreš spomenikov kras. Obdaja silno te gorovje, v Ljubljani sem rodil se jaz.
Palače tvoje so visoke.
ti majhen zemeljski si raj.
tu delajo le pridne roke,
Bog te ohrani, o Ljubljana, vekomaj!
Levin Krže, uč. V. razr. v Ljubljani
Ljubi stric! Odkar je moj očka naročen na »Jutro«. pridno berem njegovo mladinsko prilogo. Najbolj mi je ugajala povest »Jelarjevi čuvaji« nato »Punčkine prigode« tudi šale za male. križaljke. rebuse in skrivalnice imam zelo rada. Zato dragi stric Matic, le tako naprej! Ker mi sploh vse ugaja, bi rada videla, da bi »Mlado Jutro« izšlo vsak dan. Pozdravlja Te Tvoja čitateljica Franica Kresnik, uč. III. razr. v Libeli-čah pri Dravogradu.
Naš zajček
Naš zajček ljubek je zares, tam v hlevčku majhnem je eaprt, a vedno želi tja na vrt, ker tam je dosti zelenjadi, ki jo imajo zajčki radi. Kar pa nekoč je videl psa se zmeraj rad drži doma. Drago Stamač, uč. I. razr. mešč. šole v Ljubljani, Prule
Tudi jaz se prvič oglašam v »Mladem Jutru«, ki me je v celoti zelo všeč. saj prinaša dosti lepega in zanimivega gradiva. Najbolj mi ugajajo indijanske pravljice, Punčkine prigode. Leteče copate, Goslač Vitomil. šale za male in Radovedni Tonček. Zelo bi me veselilo, če bi »Mlado Jutro« prinašalo navodila za dekliška ročna dela. Moja želja je, da bi »Jutro« izhajalo vsaj dvakrat na teden.
Ana Cetinski, uč. IV. razr. osnovne šole Cerknica 5
Smrt našega pevčka.
Utihnil je. Ko so še cvetele rožice, nas je vedno v ranih urah z veselim petjem budil iz sna. Zdaj je zavel jesenski veter preko polja in slana je legla na zadnje krizanteme. Siva megla vstaja nad Krko m oblači vso dolino v svoje otožje. Tam zunaj so že zdavno utihnili ptičji zbori in kakor da ga boli ta tišina in samota, je naš drobni pevček zadnje dni negibno poseda! na palčicah v kletki. In nekega jutra je utihnil njegov žvrgoleči glasek. Ko sem stopila h kletki, sem žalostna opazila, da leži negiben na pesku. Nič več me ne bo dra-mil, nikoli več ne bo pel. — Prav od srca pozdravlja
Erna Velušček, uč. V. razr. v Žužemberku.
Dragi Jutrov striček!
2e dolgo odlašam, naposled sem se pa vendar odločila, da tudi jaz napišem, kaj mi je najbolj všeč v »Mladem Jutru«. Povedati moram najprej"! da ga vsako nedeljo z veseljem pričakujem, prav rada čitam lepe povestice, rešujem uganke in prebiram spise »Jutrovčkov« Najbolj mi je všeč žrebanje nagrad, zlasti če bi bila tudi jaz med nagrajenci. Tvoja zvesta čitateljica Darinka Žigon, uč. V. razr. osnov, šole v Brežicah.
Meni pa_v »Mladem Jutru« marsikaj ne ugaja. Želel bi. da na zadnji strani objavite imena reševalcev, ki pravilno rešijo uganke..Sicer pa prav rad čitam »Mlado Jutro«, kjer so mi najbolj všeč indijanske pravljice. Vaško in palčki. Goslač Vitomil, PunSkine prigode in Radovedni Tonček. Moja želja je. da bi »Mlado Jutro« izhajalo dvakrat na te- . den in v večietn obsegu. Za nameček pa še: Oj ljubi stric Matic, lepe slrke riši. zanimive nam povesti piši! Jože Briški, uč. IV. razr. osnovne šole » Cerknica 5.
Dragi stric Matic! Sem še majhna učenka. Ko še nisem hodila v šolo. mi je mamica brala povestice iz »Mladega Jutra«. Hudo mi je bilo. če se je otro-čičem v bajki kaj hudega pripetilo in
sem zelo jokala. Plakala sem ïu'di za ptičkami in živalicami, ker sem vedno mislila na svojega Jakca. Čim več bajk mi napišeš, tembolj te bom rada imela. Pozdravljem Te Estera Šest, uč. II. razr. vadnice v Ljubljani.
»Mlademu Jutru« Ko nekoč sem »Mlado Jutro« brala, vesela misel me je navdala. Naj naj vam pišem in razložim, kaj v «Mladem Jutru» si želim: naj v njem vrstijo se pesmice
drobne,
pa uganke, povestice, četudi turobne A Najcka nikoli nikar ne izpustite, najmlajšim majhen kotiček podarite! Tako — razložila sem svoje vam
želje.
le pogumno naprej, nam malim v
veselje!
Majda Kratnar, uč. II. razr. real. gimn v Ljubljani.
Moji zajčki
Ljubljeni moji zajčki! Kakšno veselje imam z njimi, mi ne more nobeden ver-
Za spi-elhe roke
Iz kosov preostale volne ali iz v tenke trake zrezanih cunjic si zlahka narediš punčko, ki ji izborno pristojajo jz svilenega papirja izrezane oblekce. Če si pa količkaj spretna, je punčka iz volnenih pisanih nitk tako lepa, da je bo sestra, ki gotovo pleše, zelo vesela, če ji jo podariš za kotilijonček. In če ima papa avtomobil, se bo kar ponosno gu-gala ob zadnjem oknu.
Kako si narediš punčko?
Ovij si okrog iztegnjenih prstov na roki. okrog pedi, volno. Če imaš mnogo koščkov, nič zato! Čim bolj pisana bo punčka, tem lepša bo. To zvito volno nato na poljubnem mestu (a) močno preveži s tremi kosi volne. Tako dobiš 6 koncev, ki jih trikrat po 2 spleti v kito. 1 cm pod kito (b) volno spet prere-ži. Zdaj imaš glavo s kito. Pod ghvo prerezi zvito volno. Zdaj spleti dve kiti, izmed katerih naj bo ena za polovico daljša (c) od druge (d) Prekrižaj ju v sredi in ju prišli s par ubodljaji pod glavo (glej sliko 1) Ti kiti sta roki in nogi. Izpod vratu viseče konce volne, lepo položi okrog teh kit in jih spet čez sredo tesno poveži. Punčka je gotova. Če jo hočeš olepšati, pa prosi mamico, da ji našije oči, nos in usta.
jeti. Najraje bi jih" imela vedno pri sebi. Vedno jih krmim, pa se časih le zgodi, da pozabim nanje. Srčno se radujem, kadar zagledam mladiče in žalostna sem, če mi poginejo.
Silva Konečnik, uč. IV. razr. Šmihel nad Mozirjem.
V Šrnihelu nad Mozirjem ima »Mlado Jutro« celo vrsto mladih prijateljčkov in prijateljic, ki nam pošiljajo pozdrave in med drugim pišejo:
Vsak ponedeljek čitamo »Mlado Jutro« v šoli. Na »Jutro« je naročena gospa učiteljica, beremo ga pa vsi. Najrajši čitamo povestice, radi rešujemo uganke, prav všeč nam je zgodba o zajčkih, z zanimanjem gledamo lepe in ljubke slike. Radujemo se ob ponedeljkih, ko pride »Mlado Jutro«. Naša iskrena želja je, da bi izhajalo najmanj dvakrat na teden.
Jožefa Naraločnik in Vilma Konečnik, učenki III. razr., Marija Šumečnik, Pepca Naraločnik, Helena Gostečnik, Jožefa Kiadnik in Silva Konečnik, učenke IV. razr.
Kiti, ki sta roki, nogi in lasje, moraš seveda na koncu zvezati, da se ne raz
zavozlaj in kratko pristrizi. Potem ji ušij le roki. ne pa nog. Volneni čop izpod pasu naj bo daljši kakor pri punčki. Razpolovi ga in na koncu zaveži. Tako dobiš fantka z uprav dostojanstvenimi jahalnimi hlačami.
Kako je nastala Norveška
Ko je gospod Bog ustvaril svet in vse uredil, je gledal zadovoljno na dokončano delo. Tedaj pa je silno zmotil njegovo premišljevanje padec ogromne skale, ki ie padla v morje. Ko se je uzrl je zagledal stvarnik hudobca, ki je posmehljivo gledal za ogromno skalo, ki jo je bil zagnal. »Prelomi naj se os novo nastale zemlje!« je kričal Luci-ier, »vsa stavba naj razpade, ker jo sovražim!«
A božja ljubezen je bila močnejša od zlobe hudobnega. Sicer se je zemeljska obla zamajala in se do temelja zavrtela, okoli lastne osi, a gospodova roka je zasidrala skalo v morju in njegovo srce. se je usmililo mrtvega brezplodnega kamenja. Blagoslovil je divje, črne, kakor velikani iz morja štrleče gore in je raztrosil v globoke doline zadnije ostanke zemlje. Le žal je začel s svojim usmiljenim delom na jugu, kjer je kmalu zelenelo sadno drevje, solinč-ne livade in zlato žito — a za sever ni ostalo niti zraca zemlje.
In vendar je stvarnikov blagoslov oživil tudi gole, mrtve skale. Nobena cvetka tam ne cvete, noben sad ne zori, nobena ptička ne poje, a v večno mrtve ledenike je Bog postavil bitje, pol kravo, pol jelena, ki je moglo z mlekom, maslom krvjo, mesom, kožo in kitami obvarovati ljudi, da niso umrli od gladu — severnega jelena. Ln vse reke, vsa jezera in potoke, morje in fjorde je napolnil z neštetimi ribami in v srce prebivalcev je zasadil v svojem mehkem usmiljenju ljubezen do domovine, ki vidi še v najneplodovitejši skali mili dom, ki vse pozabi zaradi dragega mesta, kjer ie nekoč tekla zibelka ш kjer bo izkopan grob.
Volkovi in konji
Zima je huda in v gozdu stradajo celo volkovi. Ker so lačni, gredo iskat plena. V krdelu jih je večje število.
Ko pridejo do konca gozda, opazijo na polju več konj in žrebet.
Mladi volkovi se razvesele in hočejo konje kar napasti, toda edetn izmed starejših jih zadrži:
»Stojte, kam pa hitite?«
»Mar ne vidiš? Glej jedi, kolikor hočeš!« odvrnejo mladi.
»Deca. mir! Mladi ste še. To ne gre tako. Ce napademo konje kar tako brez pomisleka, nas bodo vse pohodili, dragega za drugim. Ali pa nam bo-
do morda kar vsi ušli. Take primere sem že doživel. Pa tudi če bi dobro premislili in napadli konje po načrtu od vseh strani, se znajo ubraniti. Postavijo se v krog, glave navznoter in zadnje noge navzven. Zrebeta posta-
jim ne pridemo do živega in jim ne moremo ničesar. Niti približati se jim ne bi mogli. S kopiti bi nas pobili. Tako ne smemo delati. Konje moramo kakorkoli že razgnati, potem pa polo-viti drugega za drugim. Nato odžene-mo vsakega konja zase daleč na polje. Tako jim bomo lahko premagali.
Mladi volkovi ubogajo starega. Dobro si ogledajo polje. Ob strani zapazijo edinega osamljenega kanja in ga hitro vsi napadejo. Preden so se mogli ostali konji združiti in mu priti na pomoč, so ga volkovi že požrli.
Čebela in muhi
Dve muhi se odločita poleti v daljnje kraje in začneta vabiti čebelo, naj gre z njima. Pripovedujeta ji, kako krasno je življenje v onih krajih... Tožita ji, kako slabo je tu, v rojstni hiši, in kako jih ljudje venomer preganijajo in preganjajo; kako jih niti ne puste (o, kako so ljudje nesramni in zvijačni, pa sebični!), da bi se navžile jedi za polno mizo, ampak so si celo izmislili nekakšne zvonce iz stekla ter jih lovijo; po hišah pa jih zalezujejo spet razbojniki pajki!
»Srečno pot!« — jim odigovori čebela, »imeni je pa tudi tukaj dobro in prijetno. Vsi me ljubijo, tako kmetje kakor meščani. A vedve poletita kamor hočeta. Povsod bosta imeli enako srečo. Dokler ne postaneta koristni drugim vaju ne bodo spoštovali nikjer, niti vaju ne bodo nikjer hoteli. Tudi tam v daljnih krajih se vaju bodo veselili samo pajikLr
V slogi je moč
Srbska narodna pripovedka
Ali živi bo'j šibka ptica kakor vrabec in bolj slabotna kakor lastovka? Skoraj da ne. Toda če vrabce ali lastovke napade ptica roparica, se ji vrabci in lastovke ubranijo na ta način, da se hitro združijo v jato, jo vsi skupaj napadejo, odbijejo, potem pa složno preženejo in odpode. Tudi osamljen človek je brez moči in šibak. Močan je samo v slogi s svojimi brati, s svojimi tovariši in soljudmi.
Tako je potoval tudi nefei mož čez planine in prišel do kraja, kjer je ogromna skala, ki se je bila nekoč za-kotalila s pobočja hriba, zaprla pot, da ni bilo mogo5e iti skozi sotesko. Niti obiti ni mogel skale. Na eni strani so se dvigale v nedogledne višine strme stene, na drugi strani pa je zijal prepad. Mož je poskušal skalo odvaliti, vendar je niti malo premakniti ni mogel. Napenjal se je, potil, toda vse je bilo zaman. Ko je videl, da se mu ne bo posrečilo, je sedel ob poti in se ves žalosten zamislil.
»Kaj bo z menoj, ko pride noč in me zateče tu v pustinji brez kruha, brez prenočišča in brez obrambe? In kaj če pridejo še divje zveri, da si poiščejo plena?«
Med tem ko je tako premišljeval, je prišel še drugi potnik. Tudi on je poskušal odvaliti skalo, toda ko je videl, da je napor breizuspešen, je sedel in sklonil glavo. Za njim jih je prišlo še nekaj, toda Skale ni mogel odvaliti nihče» Vse je navdal velik strah.
Tedaj pa se je domislil eden Izmed njih rešitve in rekel:
»Bratje, česar ni mogel doseči nihče sam, bomo morda dosegli vsi skupaj. Poskusimo!«
Vsi so vstali in se složno lotili skale. Premaknila se je, zakotalila se je v prepad in pot je bila prosta. Zdaj so lahko mirno in veselo nadaljevali svojo pot.
A. Kuprin :
Božji otroci
Malajska pravliica Bogovi, kj so vladali nad zemljo, morjem in zrakom, so imeli troje otrok. Prvi je bilo zlato sonce, drugi bleda luna in tretji kričač petelin. Vsi ti otroci so živeli skupno v složni bratski ljubezni. Nekega dne pa je odšlo sonce na izlet in sestrica luna je ostala sama doma. Naprosila je petelina, naj ji prižene ovčice s paše, toda petelin ji je odvrnil, naj gre po nje kar sama! Sestra, ki je bila drugače sicer mirna, se je topot zelo raztogo-tila. Popadla je bratca petelina in ga vrgla v globoko jamo. Ko se je sonce vrnilo domov, mu je luna pripovedovala. kaj se je med njegovo odsotnostjo pripetilo. Sonce se je zelo užakr stilo in zameglilo ter dejalo: »Sestrica, zakaj si to storila? Prepir kali mir. Zdaj še jaz ne vem, ali se ne boš mor da kdaj lotila tudi mene. Veš kaj, od današnjega dne naj bo dan moj a noč tvoja. Vzhajalo bom podnevi, ti pa ponoči. Petelin pa gotovo ne pozabi name, saj mu msem ničesar storilo. In zato tudi nočem, da bi kikirikal tedaj, ko boš ti na sprehodu.«
In od tistih časov resnično vstaja petelin obenem s soncem, se Taduje, ko vidi svojega zlatega brata in kiki-rika veselo: »To je moj braaat!« Ko sonce zaide in gre luna na sprehod, petelin umolkne, se skrči in skrije glavo, da ne hi videl svoje hudobne sestre.
Računarja
Češka narodna sata
Sreča se Filip z Matejem.
»Kaj, ali veš, da imajo gosi šest nog?« vpraša Filip.
»Filipe, motiš se? Kako neki bi jih pa imele?« odvrne Matej.
»"Ne motim se Matijče, ne motim se,« pravi Filip. »Tri gosi imajo vendar šest nog, mar ne?«
napovedala kazen, ker je umom pava.
»Ali si storil to iz JiuaoDije ali te je kdo nagovarjal?« je žalostno vprašala graščaKinja,
In ko je Andrej trmasto molčal mu je notel scari uciteij pomagati:
»Poglejte, gospa, kako ga je pav zdelal; uotovo ga ni iz hudobije zadavil!«
Graščakinja je zmajevala z glavo: »Zakaj se deček sam ne zagovarja? Sam mi povej, Andrej, zakaj si to napravil ?«
In Andrej, ki je neprestano mislil nato, da ga je Vinska prevarala in da mu je zdaj vse eno, kaj se z njim zgodi, je rekel, ne da bi kaj pomislil:
»Iz hudobe sem ga zadavil, prav iz hudobe ! «
Zdaj pa je začel učitelj zanj prositi, kakor da bi bil njegov rodni sin:
»Ne verjemite mu, gospa; sam hoče biti tat in ne ve, kaj dela.
Nikar ga ne kaznujte, rajši mu pomagajte, da bo prišel na pravo pot. Pošljite ga k njegovi sestrici... zakli-njam vas!« In ob koncu pogovora je graščakinja Andreju s težkim srcem dovolila, da sme obiskati Miiado v samostanu ..
»K svoji Miladi hočem«, je rekel Andrej, ko je stal drugi dan pred samostanskimi vrati. V roki je držal priporočilno pismo graščakinje za samostansko prednico. »Marijo misliš?«, je rekla vratarka. »Tvoja sestra se pri nas ne imenuje več Milada. Zdaj je v cerkvi. Ko bodo litanije končane, pride.«
Peljala je Andreja v temno sobo in jo od zunaj zaklenila. Andrej je mislil, da ga ne bodo nikoli več spustili na prosto. Kakor iz uma je tekel iz kota v kot in naposled je padel na kolena in molil: »Ljubi Bog, daj da še enkrat vidim Miiado!«
Nekaj trenutkov nato je nekdo od zunaj odklenil vrata in Milada je vsa srečna skočila v sobo:
»Ali si vendar prišel, ljubi, ljubi Andrej! Saj sem se tako veselila nate!« In jela mu je pripovedovati, da vsak dan moli za starše in da je najpridnejša učenka v samostanu. »Ali si ti tudi priden?« ga je vprašala.
»Ne, jaz sem tat«, je tiho odgovoril Andrej
Tedaj mu je padla Milada okoli vratu in ga rotila, naj postane dober in naj dela: če bo imel dosti denarja, naj že med tem ko bo mati še v ječi, zgradi zanjo hišo, kjer bo lahko do smrti stanovala.
Ko je Andrej stopil iz samostana, mu je bilo laže pri duši. Zdaj je imelo njegovo življenje zmisel in vse bo lahko še dobro.	(Konec prihodnjič)
Gustav Strniša:
Vrabec in sinica
Vrabec je srečal na zasneženi poljani sinico, ki se je boječe bližala kmečki hiši. Začei se je iz ptičke norčevati:
»Ej, strinja sinica, ti krepostna modrica! Ali zdaj rada hodiš tudi ti okoli hiš in stikaš za zrni. Poleti si me zmerom svarila, naj ne kradem. Zdaj bi rada kradla tudi ti, samo če bi kaj bilo!«
»Ni res!« je odgovorila sinička. V tej hiši je ljubka deklica Marinka, ki mi zmerom daje krušnih drobtin in za posladek še kako zrno. Pozna me, saj me je tudi poleti klicala in mi drobila na okno kruhove sredice.«
f>e*/vr
Vrabec je zaničljivo-začivkal:
»Civ, čiv, čiv! Čudno, da sem sploh še živ, saj stradam zavoljo tebe! O, ti domišljavost ti! Da deklica tebi siplje drobtine? Mi, vrabci smo njeni stalni gosti, a ti si med nami prava pritepen-ka in tatica, ker jemlješ tisto, kar je Marinka nam namenila!
Sicer pa lahiko vsak takoj opazi, da imaš slabo vest, še mnogo slabšo kakor jaz, saj se tako boječe bližaš hiši, kakor kaka lisica zvitorepka, ki hoče odnesti gospodinji kokoš!«
Sinica je vzdihnila:
»Fuj, fuj! Ni res! Meni je le hudo, ker moram vsak dan nadlegovati svojo človeško prijateljico. Sram me je, da si ne morem sama najti kruha.«
Vrabec ni odgovoril, ker sta že pri-frlela k hiši, temveč je takoj sikočil na okno, predrzno potrkal na šipo in za-klical:
»Marinka! Civ, čiv! 2iv sem, živ. pa lačen tudi!«
Deklica ie pristopila k oknu. Zagledala je vrabca in hotela oditi. Tedaj je pa zapazila na tleh siničko. Veselo je zaploskala in vzkliknila:
»Moja sinička! Takoj pridem!« Hitela je pred hišo. Ko se ji je vrabec približal, ga je jezno zapodila:
»Beži potepin! Ti in tvoji tovariši ste nam vse leto kradli, kar ste sploh dobili, še češnjevo cvetje ste nam pomladi okljuvali. samo, da ste delali škodo! Ničesar ne dobiš!«
Marinka je natrosila sinički drobtin in zrnja. Ker je bilo zelo mraz, jo je poklicala k sebi v sobo. kjer je sinička tudi ostala, dokler ni mraz popustil.
Ko se je je! sneg tajati, je deklica izpustila siničko. Ptička je veselo odletela. Za hišo je zagledala vrabca, ki je leža' zmrznel v snegu Zasmilil se ji je, takoj mu je vse odpustila, a pomagati mu ni nič mogla, saj je bil mrtev.
Francevič:
Labod in lisica
Na severu leži — kot velik O — prijazno jezero, Zemlje oko, stezice svetel pas ovija mu vodo.
Po njej od dveh strani mi prideta možaka dva i;n ko se snideta, iz grma — frk! — lisica jo udere in drzni šment
spusti se v mokri element k osredku smelo pot ubere.
Z družino biva tam labod. Gorje, kdo zdaj ubrani beli rod? Premočen je sovrag.
A čudo, samec korenjak v trstičju razprostre peroti in zvitorepki gre nasproti.
Junaško bije jo po glavi, zaman lisica hlasta v zrak ... Zver trudna od otoka krene, da spet na varnejši se breg odpravi, a vsak trenutek trd jo kljun zadene, po vodi se že lije skd krvavi.
Tedaj pa ptič, ki besno brani mlade, protivnico za vrat popade in dolgo jo tišči pod vodo: nazadnje rešen zarod je labodov!
Moža, veslaje v čolnu vsa osupla, s težavo ptiča ločita od trupla, da splava k svojim bojevit in jezen.
In starji mož prekine molk oprezen:
»Prečudežna priroda!
Ljubezen naredi junaka iz laboda.«
Pdžek
Ko so se polži na mizo odpravljal» počivat, jim je pravil njihov ded. da se je enkrat predrami! sredi zime ti šel pogledat po svetu. Zagledal je potok, ves okrašen s prelestnim. steklenim ledom. ki je v solncu čudovito sijal.
Ko se je potoku približal, je opazil po tleh polno steklenih draguljev, ki so se oddrobili od skalice nad potokom Hotel je enega zamenjati za svojo skromno hišico, da bi bil potem postal polž z najlepšo stekleno palačo Pa je pihnila mrzla burja in brž se je skril in zazidal v svojo hišico. Preden je po-

spanec in zbudil se je šele pozno pomladi.
Med polži je bil mlad gizdalinček, ki je takoj skle'nil, da bo pozimi pogledal na svet. Ni se zazidal v svojo hišico, temveč se je z drugimi vred samo zakopal globoko v zemlji, kjer je dolgo čakal.
Ko se mu je zdelo, da mora že vladati v deželi zima, je pokukal na svet in zastrmel. Povsod so sijali blesteči ledeni kristali.
Polžek je takoj začel iskati takega, ki bi bil prikladen za njegov domek.
»Kralj postanem, kralj vseh polžev! Sijal bom. da bo drugim pogled jemalo!« se je veselil.
Tedaj je zahrumela burja. Polž se je spomnil, da ga zebe. Hotel je zlesti za nekaj časa nazaj v svojo lupino, pa ni mogel, ker je bil že popolnoma trd.
In tako je lišpavi polžek s hišico na hrbtu poginil med blestečimi se ledenimi kristali.
Igrackt
Ali si hočete sami napraviti stražnika? Nu, potem si oglejte našega stražnika, kako z jezno vzdignjeno roko veleva voznikom, kam naj peljejo in kje naj se ustavijo.
Glavo, život in stopala morate napraviti iz kita. Za roke, noge, vrat m pendrek vzamete vžigalice. Oči in nos napravite iz biserov, ušesa in brke pa iz lepenke. Naposled dobi stražnik še kapo na glavo; le-to napravite iz plutovine in lepenke.
Ce si hočete sami napraviti prav tako lepega motornega vozača, kakršnega imamo narisanega, tedaj morate najprej poiskati vejo, ki bo imela poševno stransko vejo, da vam bo služila za ogrodje motornega kolesa. Spredaj,
na koncu glavne veje in zadaj, na koncu stranske vaje morate pritrditi vilice iz pločevine in vanje pritrditi kolesa iz plutovine. Vodilo je napravljeno iz viličaste vejice, ki je z žebljičkom in s steklenimi biserčki pritrjeno na glavno vejo spredaj. Motor si napravite iz plutovine, skozi katero porinete vžigalico, ki služi vozaču za nožni pod-
stavek. Nu, motor 3e gotov. Vozača napravimo iz kita in vžigalic. Njegova prekrasna čelada je napravljena iz želoda, ki ga morate izluščiti. Obraz napravite tudi iz kita, oči in nos iz steklenih biserčkov. Lahko ga tudi pobarvate in potem pišite stricu Maticu, ali se vam je to delo posrečilo!
Razpršilo
Razpršilo je aparat, s katerim tekočino razpršimo v čisto drobne, prahu podobne kapljice. Uporabimo ga vsestransko. Mladi risarji bodo lahko z njim nabrizgali lepe slike na ta način, da bodo na papir položili med listi knjige stisnjeno cvetje, liste raznih oblik in druge predmete.
Sli
JT. 3.
Razpršilo si lahko vsak sam naredi iz dveh bezgovih cevk in plutovega za-maška. Dve 3 do 4 mm debeli bezgovi cevki (si. l), ko ju na enem koncu .malo zaostrimo, vtaknemo v zamašek, ki smo ga tako obrezali, kakor kaže si. 2. Konici obeh cevk naj bosta 2 do 3 mm vsaksebi. Zamašek s cevkama vtaknemo v kako steklenico ali čašo, kjer imamo tekočino, ki jo hočemo razpršiti. Eno cevko (glej si. 3) denemo v tekočino, v drugo pa pihamo, nakar bo tekočina začela i'z konic obeh cevk pršiti.
Uganke
1.	Hlevček je brez vrat, pa dvanajst ovac hodi vanj spat.
2.	Kai je to? Slepec fe videl zajca, hromeč je bežal za njim, nagec ga je pa vtaknil v žep.
3.	Pod kakšnim grmom sedi zajec, kadar dežuje?
4.	Oče se rodi, sin že teka po strefrL
Rešitve: 1. leto in meseai; 2. laž;
3. pod mokrim; 4. ogenj. dim.
Premislite dobro!
Po pašniku gre nekaj gosi! Ena gre pred dvema, ena med dvema in ena za dvema. Koliko jih je skupaj?