ofttoma plačana v gotovi n
Maribor, ponedeljek 16, decembra 193S
atov. 2186
MARIBORSKI
1 Dm
VECERNK
Uud*iitvo in iipw»«i Maribor, Gosposka ul. 11 / ■ »talon ure Maja razan n »dalja ia prašnikov vaak dan ob 14. ir* ' Volfa -m utrni' pri|»miii v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Oglasi po -la“rn / aprajaaM tudi ogiaanl «*Mak	v	Ljubljani	/	PoMnl	ftahoaai	ra«wi	M. 1U406
-JT7TRA
99
Tudi Italija nezadovoljna
Italojanski listi zatrjujejo, da pariSki predlog Italije ne zadovoljuje Odpor v angleški vladi - Težavno Baldwinovo stališče - Baron Aloisi pride v Ženevo?
RIM, 16. decembra. Italija na pariški predlog o likvidaciji voine v vzhodni Afriki še ni odgovorila in bo to storila naj brže šele po seji generalnega fašističnega sveta, ki se sestane v sredo 18. tm., torej istočasno kakor svet Društva narodov v Ženevi. Zdi se, da skuša Italija odgovor zavleči kolikor se da. Prvotno mišljenje, da bo Italija predlog sprejela brez posebnih protizahtev, polagoma vedno bolj gi-ne. Nasprotno, opaža se po vsej Italiji rastoče nezadovoljstvo proti Lavalovi ponudbi.
To se opaža tudi v pisanju italijanskih listov, ki odkrito priznavajo, da se Italija s tem, kar ji nudijo, ne more zadovoljiti. Ker je znano, da stoji ves italijanski tisk strogo pod kontrolo vlade, je nje govo pisanje gotov izraz razploženja na merodajnem mestu v Rimu. Italija nikakor ne more pristati na to, da bi Abesiniji vrnila mesto Aksum, katerega prebivalstvo se je samo prostovoljno odredilo volji Italije ter prosilo naj mesto zasedejo italijanske čete. (Opozoriti moramo na dejstvo, da so Abcsincj izpraznili Aksum in sa niso branili le zaradi tega, da Itali-'anl z. bo,n!)ardiranjein ne bi uničili tamkajšnjih starodavnih in dragocenih svetišč.) Pokrajina Tigreja, ki naj bi jo Italija dobila, je po večini gorata dežela, od katere Italija ne bi mogla imeti posebnih koristi, Ogaden je puščavski, v drugih krajih pa zamočvirjen in malaričen ter zaradi tega docela neuporaben za kolonizacijo. Nadalje se Italija ne more zadovoljiti z načrtom glede kolonizacije Italijanov na ozemlju, ki ostane Abesiniji, ker za to niso dane zadostne garancije za iipliv Italije na to ozemlje. Končno pa nasprotuje Italija tudi izročitvi pristanišča Asaba Abesiniji.
Italijanski listi trdijo zaradi tega, da pariški predlogi Italije ne zadovuljujejo in i niso primerni niti za podlago in pričetek pogajanj. Italija se ni lotila svoje vzhod- ! noafriške akcije za to, da bo dobila ozem 1 lja, ki ne ustrezajo njenim namenom. Za-! radi tega smatrajo v Italiji, da sedaj še ni napočil čas za sporazum in bi bilo treba pariške predloge še znatno razširiti. Listi svare zaradi tega javnost pred optimizmom in pravijo, da se zaenkrat ni ni£ spremenilo in se vojaške operacije v Abesiniji nadaljujejo. Po teli glasovih italijanskega tiska sodeč se zdi, da bo veliki fašistični svet v sredo pariške predloge odklonil, ali pa stavil take protipred loge, da bodo pariški predlogi izgubili vsako veljavo.
LONDON, 16. deccmbra. Angleški Usk razpravlja še vedno obširno o nezadovoljstvu, ki je nastalo zaradi pariških predlogov. Splošno se sodi, da je *ašla vlada v zelo neugoden položaj. Za-radi tega namerava baje Baldvvin sta-viti v četrtek v spodnji zbornici zahtevo Zaupnice. Danes popoldne bo seja vlade, *>a kateri bo poročal lord Eden o položaju v Ženevi.
LONDON, 16. decembra. Danes popoldne bo seja ministrskega sveta, na kateri se bo odločila usoda pariškega Predloga. "Ministri so se že sinoči posvetovali do polnoči. Nasprotje proti pred-*°gu postaja v vladi vedno večje in so na 8Protniki v večini, Baldwin pa skuša do-
kazati, da Hoar« ni imel drugega izhoda, ker se Francija brani izvajanja poostrenih sankcij in Anglija ne mara voditi nobene osamljene akcije. Ostali pa
stoje na stališču, naj Anglija prepusti inalim in ostalim državam, ki so proti predlogu, da ga v Društvu narodov sprej mejo ali odklonijo.
Vse kaže, da bo Eden izjavil v Žene-
vi, da se Anglija ne identificira s pariškim predlogom. Listi zato pišejo, da je pariški predlog že propadel.
ŽENEVA, 16. decembra. Kakor sc za trjuje, prispe glavni italijanski delegat baron Aloisi v sredo v Ženevo. Pričakuje se, da bo prinesel s seboj že odgo' vor italijanske vlade na pariški predlog
Maršal Badogiio je obupal
Zaupno pismo Mussoliniju — Nadaljnji uspefci nemogoči — Abesinci se pa pripravljajo na ofenzivo
RIM. 16. decembra. Kakor se na po-1 ja vojska, ki jo je kdaj videla Abesinija, učenem mestu zatrjuje, prinaša Musso-jje koncentrirana sedaj v pokrajini Ana-linijev zet grof Ciano, ki se vrača z bo-; le. Vojska Habte Mihaela bo v prihod* jišča, v Rim strogo zaupno poročilo mar njih dneh pomnožena še s četami daga-šala Badoglie, namenjeno direktno du- burskega guvernerja rasa Sevasija. Ras ceju. Badoglijevo poročilo je baje zelo Nasibu, ki prevzema vrhovno poveljstvo skeptično. Maršal predlaga ob koncu ba- na južni fronti, je baje že prejel od ce-je ustavitev vojaških operacij, ker vzhod ; sarja ukaz, da mora izvršili čimprej mo noafriške razmere ne dovoljujejo nobe- goče napad na italijanske postojanke, nega večjega uspeha. Po Badoglijevem i Tudi general Makonen se pomika s svo-mnenju bi bilo najbolje, da se doseže jimi četami proti jugu, vendar najbrže mirna poravnava z abesinskim cesarjem ne bo prispel na bojišče do pričetka ofen iii velesilami.	' žive in se zaradi tega misli, da bo njc-
LONDON. 16. decembra. Abesinci gova naloga le kriti hrbet prodirajoči zbirajo na južnem bojišču veliko vojsko,! vojski. Nekatere somalske čete so bile ki dokazuje, da se pripravljajo na ofen-1 zamenjane š četami iz srednjih in zahod-živo v vsem Ogadnu. Pričakuje sc, da nih provinc. Na severnem bojišču se na-bo prešla la vojska v napad proti četam daljujejo manjši četniški boji, sicer pa generala Grazianija že ta leden. Največ- ni nobenih večjih dogodkov.
tfrooti JtRZ. 'kxkt-nekdanje enotnosti med tema dvema narodnima manjšinama ni več. Kakor poročajo iz Vojvodine, ima med Nemci in Madžari tudi Hodžera precej pristašev, dočhn nagiba tretji del k politiki takozvane združene opozicije. Da bi svoje položaje med Nemci in Madžari še bolj okrepila, je pričela sedaj združena opozicija izdajati v Petrova-radinu dva tednika, enega za Nemce, drugega pa za Madžare. Nemški tednik se imenuje »Deutscher Beobachter«, madžarski pa »Magyarrieu«. Zdi se, da hočejo imeti tudi Nemci in Madžari sami več želez hkratu v ognju.
Risba z eno potezo. V »Delavski Politiki« čitamo: »Nedeljski »Slovenec« je v svojem mladinskem delu objavil risbo z eno potezo, ki predstavlja kolonialnega vojaka, ko strelja s topom. Pač primerno miklavževo darilo za naše malčke: Vzgoja v duhu »Parade der Zinnsolda-ten«.
Ruždi Aras v Beogradu
BEOGRAD, 16. decembra. Tu se je mudil na poti v Ženovo turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras, ki se je sestal z našim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovlčem. Razpravljala sta o stališču balkanske zveze do vprašanj, ki so na dnevnem redu Društva narodov ter je bil v tem oziru dosežen popoln sporazum. Balkanska zveza in mala antant? ostaneta zvesti Društvu narodov, hočeta pa vendarle ščititi svoje praktične interese. Turškega zunanjega ministra je prejel včeraj v avdijenco tudi Nj. Vis. knez Pavle. Iz Beograda ie odpotoval sinoči.
d&nme (tcii&ike
Gibanje 3M3 v ljutomerskem srezu
Kakor smo že te dni poročali, prireja narodni poslanec za ljutomerski srez g. Avgust Lukačič v zadnjem času pridno prav lepo uspele sestanke. Zadnje dni je imel dva taka sestanka svojih volilcev in članov organizacij JNS v Veržeju in na Moti. Na obeh sestankih je podal obširno poročilo o političnem položaju ter zlasti izčrpno razpravljal o potrebi nujnih ukrepov za omiljenje gospodarske krize. S posebnim zanimanjem so spremljali zborovalci poročilo o stvarnem parlamentarnem delu Neodvisnega poslanskega kluba. Po govoru poslanca se je razvila na obeh shodili živahna debata, v kateri so izrazili posamezni č'ani željo, da se čim bolj poživi delo nacionalistov med narodom in da se čvrsto nadaljuje akcija, započeta s pohorsko deklaracijo. V prihodnjih dneh bo imel g. poslanec sestanke še v nekaterih krajih.
Občinske volitve na Ježici. Včeraj so so vršile na Ježici občinske volitve. Postavljeni sta bili dve listi, volilnih upravičencev je bilo 956, a volilo jih je 683. Lista JRZ z nosilcem Francem Severjem je dobila 547 glasov in ?3 odbornikov, lista Ignacija Dovča pa 136 glasov in 1 odbornika.
Shodi ministra dr. Kreka. Minister brez portfelja dr. Krek je včeraj nadaljeval svoja zborovanja in priredil shod v Celju, na katerem je govoril o splošnem položaju, hrvaškem vprašanju, sa-
moupravi itd. S shoda sta bili odposlani tudi pozdravni brzojavki dr. Korošcu in dr. Stojadinoviču. Popoldne je pa imel minister dr. Krel^ zborovanje v Braslovčah v Savinjski dolini, na katerem je po ročal o istih vprašanjih, kakor v Celju. Govorili so tudi še nekateri drugi pristaši JRZ, med njimi mariborski podžupan Franjo Žebot.
JRZ na Hrvaškem. .1RZ se zadnje čase zelo trudi, da bi se njene organizacije razširile tudi med Hrvati, ni pa doslej dosegla še nobenih vidnih uspehov. Sedaj se je lotila posebno intenzivno propagande tudi v našem sosednem Medmurju, kjer je imenovala za svojega glavnega zaupnika in organizatorja poslanca Antona Vidca. Videc potuje sedaj po Medmurju in išče pristašev.
V mariborskem mestnem svetu ni nobenega delavca. »Delavska Politika« piše v zadnji številki: »Na zborovanju obrtnikov 1. decembra je neki prvak JRZ dejal, da so pri sestavljanju novega mestnega sveta polagali veliko pažnjo na obrtnike, ki imajo sedaj jako zastopstvo v mestnem svetu. Mi obrtnikom privoščimo številčno zastopstvo v mestnem svetu, čeprav vemo, da teh zastopnikov niso izbrali njihovi obrtniki. Iz tega pa sledi tudi. da pri JRZ niso polagali prav nobene pažnje na delavce, ki jih v Mariboru ni malo, in niso predlagali niti enega delavca v mestni svet. To konsta-tirarno mimogrede, da se ne pozabi.«
Politična razcepljenost Nemcev in Madžarov. Znano je, da so se konzervativne skupine naših vojvodinskih in drugih Nemcev ter Madžarov pridružili
GRAFENAUERJEV POGREB.
BRDO PRI ŠMOHORJU, 16. decem-. bra. Včeraj so na Brdu pri Šmohorju pokopali koroškega narodnega voditelja, bivšega poslanca Franca Grafenauerja. Njegovega pogreba so se udeležile velike množice koroških Slovencev, prispela pa so tudi zastopstva iz Jugoslavije. V imenu slovenskih narodnih poslancev v Beogradu je spregovoril poslanec Doberšek iz Prevalj, mariborske Korošce je pa zastopal predsednik njihovega kluba Hochmiiller.
MASARYKOV ODSTOP.
PRAGA, 16. decembra. V soboto je bil uradno objavljen odstop predsednika republike T. O. Masaryka. V parlamentarnih krogih se dela z mrzlično naglico, da se pripravi sporazum za izvolitev novega predsednika.
ITALIJANSKI PRETEP V NEWYORKU
NEWYORK, 16. decembra. Včeraj so priredili fašistično razpoloženi Italijani veliko zborovanje, na katerem so agitirali zlasti za zbiranje prispevkov za italijanski Rdeči križ. Po zborovanju so odšli na Broadvay, kjer so jim prišli nasproti italijanski protifašisti, kateri so zborovali istočasno v nekem drugem lokalu. Med obema skupinami je nastal prepir in pretep, ki je trajal par ur in se je policiji le s težavo posrečilo obnoviti mir in red. Več demonstrantov je bilo ranjenih, okoli 30 pa jih je bilo aretiranih.
RUSKA VOJSKA.
BERLIN, 16. decembra. Iz Moskve poročajo, da je reorganizacija ruske vojske' Zaključena. Sedanje stanje ruske stalne vojske je 1,200.000 mož. Vojska ima 57 armadnih zborov. 184 divizij. 2#f brigad in 6 poveljstev bojnega brodovja.
fUtisi
Šestdeset Set! Petindvajset leti
Sijalno uspeli jubilejni proslavi Jugoslovanskega akademskega društva »Triglav" in triglavanske starešinske zeze - Mogočna manifestacija napredne nacionalne zavesti in triglavanskega ponosa
S tisto zavestjo kakor pred šestdesetimi leti, s tistim ponosom kakor pred petindvajsetimi leti v Gradcu, Zagrebu, Ljub Ijani in na Dunaju, so se zbrali preteklo soboto zvečer v jugoslovanskem obmejnem Mariboru naši Triglavani. Njihov zbor pod geslom:	»Biti	jugoslovanske
krvi bodi Jugoslovanu ponos!«,-sc je pre tvoril v mogočno manifestacijo zgodovinske narodne zavesti in tradicionalnega triglavanskega ponosa. V znamenju Triglavnih barv in pod častitljivo zgodovinsko triglavansko zastavo so se zbrali starešine Triglavani, katerih preteklost je tesno povezana z grenko usodo domovine, katerih preteklost je del zgodovine slovenskega naroda. Zbrali so se mladi aktivni Triglavani, polni optimizma in pri pravljeni na boj za lepšo srečo in bodočnost našega troedinega jugoslovanskega naroda. Z ognjem v očeh, s smelostjo v srcih in s .silo v pesteh kakor nekdaj so se po daljšem svidenju pozdravljali in tovariško stiskali drug drugemu desnice. Svoje spomine so prinesli s seboj in pod težo jasnosti teh spominov se je razgrnilo pred njimi šestdeset let »Triglava«, petindvajset let triglavanskega starešinskega društva, šestdeset let napora in naprednih stremljenj, petindvajset let naprednega narodnega in kulturnega dela. Ir. ko je krepka in odporna po duhu in samostojnosti zborovala v soboto zve Čer v Mariboru velika Triglavova družina ter proslavila hkrati dva pomembna ki odlična jubileja, so pohitela k njej srca vsega našega naroda, polna iskrenih Čestitk in vročih želja, naj bi njeni sinovi iki so cvet slovenske inteligence tudi v bodoče posvetili vse svoje moči in sili' iza dobrobit in napredek naroda in domovine in naj bi jih take zateklo tudi 100 let ^Triglava«,
Naš obmejni Maribor se ie preteklo soboto zvečer počutil izredno počaščenega. V posebno čast si šteje, da so se iebrali Triglavani ob svojem važnem in pomembnem zgodovinskem dogodku prav v njegovi sredi. Po svojem pomenu ni proslava 60-letnice »Triglava«, združena s proslavo 25-Ietnice Starešinskega . društva, prav nič zaostala za proslavo 50-letnice, ki se je vršila pod pokroviteljstvom našega blagopokojnega kralja v Mariboru. Triglavanski’ starešine so prišli iz raznih krajev, najmočnejše pa sta bila zastopana razen mariborske |Ptuj in Celie.
Jubilejni triglavanski zbor je vodil z-mladeniškim naprednim akademskim zanosom dolgoletni častni predsednik Stare finskega društva »Triglav« upokojeni dvorni svetnik g. dr. Jakob Toplak.V svojih izbranih uvodnih besedah je pre-dočil navzočim Triglavanom in številnim «ostom življenje in delovanje »Triglava«, predočil jim je, kaj je bil, in kaj je pomenil »Triglav« za slovensko visokošolstvo in ves slovenski narod. Po teh izvajanjih je toplo pozdravil vse, imenoma pa zastopnike graške podružnice akademika g. Toneta Potrča, predsednika Zveze naprednih akademskih društev g. prof. dr. Z a 1 o k a r j a, zastopnika starešin »Ja drana« gimnazijskega ravnatelja g. dr. Reisnerja, zastopnika »Jadrana« aka demika g. Herica, predstavnike Društva diplomiranih ekonomistov g. Tavčarja in predstavnika Zdravniškega društva primarija g. dr. Černiča.
Profesor B a š je nato v zanositem spo minskem jubilejnem nagovoru priklical vsem navzočim Triglavanom v spomin najvažnejše in najodločilnejše dogodke iz triglavanskega življenja in delovanje, ki so močno vplivali na našo narodno in kulturno preteklost. Častni predsednik »Triglava« g. dr. Toplak pa je razgrnil pred njimi vso zgodovinsko društvo od ustanovitve pred 60 leti v Gradeu pa do današnjega dne. Tajnik starešinskega društva dipl. kom. g. Stanko Koš topi a j je sporočil zbranemu triglavanske-mu zboru številne brzojavne čestitke in pozdrave k odličnemu društvenemu jubi-
leju, ki so jih poslali zadržani tovariši starešine in drugi odličniki, med njimi tudi general Milenkovič in Božo P u t n i K o v i č.
Triglavanski zbor je nato v imenu graške podružnice prvi pozdravil akademik g. Potrč. Iskreno je čestital k obema jubileema in izrekel Starešinskemu društvu vernost in zvestobo v imenu graškega »Triglava«. Prav tako je ponovno prisegla na Triglavove barve zagreška podružnica »Triglava«, ki se je jubilejnega zbora udeležila v častnem številu. V imenu JAD »Jadrana« je čestital k jubileju in pozdravil triglavanski zbor akademik g. H e r i c, v imenu Društva jugoslovanskih akademikov akademik g. Peteri.n, v imenu starešin »Jadrana« je čestital g. dr. Reisner, v imenu Zveze naprednih akademskih društev pa njen
predsednik g. dr. Zalokar. Pozornost j in tišina pa je zavladala v dvorani med slavnostnim razpoloženjem, ko se je pojavil ob predsedniški mizi veterriraus Triglavanus, avtor pred 40 leti sestavljenih križevačkih štatutov g. dr. Josip Ra-kež - Mukolovecky. S ponosom je gledal najstarejši starešina na svojo triglavansko družbo in mladeniško duhovite so bile njegove besede, ki jih ji je govoril ob 60-letnlci, ob 25-letnici, in zaključil ofi-cielni del proslave z željo: vivat, crescat, floreat! Iz sto starih in mladih grl je nato zaorila po dvorani slavnostna pesem »gaudeamus igitur«, ki jo je zapel ob spremljevanju orkestra stoje, ves triglavanski zbor.
Že od vsega početka je »Triglav« gojil družabnost. Zato se je tudi ob tem svečanem trenotku spomnil odbornik Starešinskega društva g. dr. Makso Žnuderl slovenskih žen in mladenk, ki so vselej Triglavanom zvesto stale ob strani. Toplo je pozdravil vse navzoče dame in gospodične in jih prosil blagohotne naklonjenosti tudi v bodoče. Slavnostno raz položenje se je podvojilo in našlo svoj vrhunec na družabnem večeru,- ki je nato sledil v vseh spodnjih prostorih hotela »Orel«.
Sckdske vtsie
Prazničen dogodek sokolske mladine
Slovesna izročitev znakov in legitimacij sokolski mladini matičnega društva — Prisrčen spored sokolske
slovesnosti
Včerajšnji dogodek v gorr.ji mali dvorani Narodnega doma, ko je odbor matičnega društva pripel na mlade sokolske prši predpisan znak sokolski deci in naraščaju, bo ostal zapisan večno v mladih srcih naše sokolske bodočnosti. Dvorana, ki jo je sokolska mladina napolnila do zadnjega kotička, je bila okrašena z zelenjem in državnimi barvami. V ospred ju je visela na steni okrašena slika našega prvega Sokola, staroste Jugoslovanskega Sokolstva, r.ašega mladega kralja Petra II., ki so jo stražili častitljivi matični sokolski pra'pori. Društveni funk cionarji pa so bili v slavnostnih krojih, kar je še bolj podžgalo zavest naše sokol ske mladine.
(Pri prisrčni slovesnosti se je zbralo nad 200 sokolskih otrok in lepo število naraščaja našega matičnega društva. Navzoča sta bila tudi zastopnika župe posle vodeči podstarosta br. Ljudevit Kranjc in župni tajnik br. Mihajlo D o j č i n o-v i č. Uvodoma je zbrana sokolska mladina zapela strumno in ubrano sokolski pozdrav. Mlada in utripajoča srca je nato nagovoril z lepimi besedami društveni starosta br. Franjo Bureš. Prikazal je mladim Sokoličem moč in silo sokolske organizacije, povedal jim je jasno in razločno, kaj se pravi biti Sokol in nositi s ponosom rdečo sokolsko srajco. Pozval jih je, naj bodo pridni doma in v šoli ter disciplinirani v telovadnici, da bodo ke-daj kot Sokoli ponos vsemu narodu m strah vsem sovražnikom naše drage do-
movine. Verno in zvesto je mladina gorečih lic sledila izvajanjem svojega staroste. Nato je' bila prečrtana poslanica, ki jo je sprejela mladina z drhtečimi srci. Z zanosom in občutkom so male Soko-ličice deklamirale pesmi »Naprej Sokoli«, »Naša srca« in »Naš znak«, skupno s So-kollči pa odigrale nekatere zelo spretno in korajžno nekaj točk na klavirju.
O pomenu znaka je zbrani sokolski mladini govoril br. Lavrenčič. Opozoril jo je, kako se mora ponašati, če ima na prsih znak. Tudi ji je pripovedoval, da sta naša kraljevska princa Tomislav in Andrej tudi Sokoliča in da pridno telovadita skupno z mladim kraljem Petrom. Končno je še dal mladini več zlatih nasvetov, ki jo bodo popeljali v svetlo sokolsko bodočnost. Matični funkcionarji in vodniki so nato pripeli mladim Sokoličem na prsa srebrne zr.ake >n jim razdelili tudi legitimacije. Večje število dece pa je bilo prevedeno v naraščaj, ki je tudi dobil svoje znake. Ob zaključku svečanosti je zbrana mladina gromko zapela sokolsko himno »Hej Slovani«.
Veselih src. razžarenih lic in ponosno s sokolskimi znaki na mladih prsih je zapuščala mladina slavnostni prostor. Ko bi jo opazovali v teh trenotkih. bi vam srce vzkipelo od veselja ob tako lepi naši sokolski vzgoji. Vam mladi Sokoliči, up naš sokolski, naj veljajo besede našega nesmrtnega Sokola: »Ponosnih src, smejočih lic naprej, naprej preko vseh ovir!« — Zdravo!
Sp&čtSiG	2
Beli rai na Pohorju
Pričetek zimskega rajanja — Več sto smučarjev je
včeraj obiskalo naše Pohorje — Sestanek udeležencev
tretjega »Orožnovega smuka" v Mariborski koči
nem vztrajnostna preizkušnja naših zim-skosportnikov. Sledili so še govori drugih zimskošportnih pionirjev, nakar je g.
Včerajšnja nedelja je bila za naše zimske športnike zelo ugodna. Vremenske prilike so omogočile, da so se prvič v letošnji sezoni udejstvovali na torišču zimskega športa. V soboto popoldne in včeraj zjutraj je romalo več sto navdušenih smučarjev in smučark na naše Pohorje, da preizkusijo svojo veščino na »dilcali«. Naše planinske postojanke so bile prav dobro obiskane, posebno pa Mariborska koča, kjer so se v soboto zvečer zbrali udeleženci tretjega »Orožnovega smuka« preko Pohorja, da prejmejo spominski znak. Zbrane »dolgoprogaše« je pozdravil požrtvovalni in neumorni predsednik zimskošportnega odseka mariborske podružnice SPD g. dr. Rosina, nakar je v markantnih besedah orisal pomen »Orož novega smuka«, ki ga predstavlja v glav-
dr. Rosina izročil udeležencem lep spo minski znak, ki je, kakor znano, izdelan po načrtih g. Boruta Hribarja.
Pa tudi v ostalih planinskih postojankah je bilo včeraj zelo živahno in so se proti večeru »dilcarji« vračali proti Mariboru iz vseh strani. Kakor pripovedujejo, so bili vsi vzhičeni in navdušeni od prvega letošnjega zimskega rajanja.
Občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza
V Beogradu se je vršil včeraj 18. redni letni občni zbor naše najvišje nogometne instance — Jugoslovenskega nogo-
metnega saveza, — za katerega je bilo po vsej naši državi veliko zanimanje. — Izmed 620 včlanjenih klubov se ie udeležilo zborovanja 564, ki jih je zastopalo 118 delegatov. Iz Maribora se je udeležil občnega zbora g. Fišer, ki je zastopal SK Železničar, dočim so ostali klubi na teritoriju OOLNP Maribor poslali poverilnice deloma LNP, ISSK Maribor in SK Rapid pa je zastopal dr. Planinšek. Na občnem zboru se je ves dopoldne razpravljalo o važnih perečih vprašanjih, ti čoča se težkega stanja naših nogometnih klubov. Po odobritvi vseh poročil je tajnik JNS predlagal
RESOLUCIJO namenjeno vsej športni javnosti, kakor tudi vsem merodajnim faktorjem. Resolucija vsebuje naslednje zahteve:
1. da se zmanjšajc, odnosno ukinejo takse na športne prireditve...
2. da državne in samoupravne korporacije ne odvzemajo klubom zemljišč, na katerih so zgrajena igrišča, nego jih j:ifl poklonijo ali pa dajo v najem za minimalno najemnino.
3. da se vsej srednješolski mladini o-mogoči popolno in svobodno delovanje in udejstvovanje v sportr.ih društvih.
4. naj država Iskreno in vsestransko podpre naš šport in njegove interese.
Ta resolucija se je soglasno sprejela-Sledila je nato volitev upravnega odbora, nakar se je zborovanje zaključilo ter nadaljevalo popoldne ob 16,30. Vprašanje tekem za državno prvenstvo je prišlo na vrsto pozno ponoči, vendar definitiven sklep še ni znan. Po sinočnji situaciji izgleda, da se je osvojil predlog zagrebškega nogometnega p^.dsaveza, P° katerem bi se morali vsi klubi vrniti v podsavezno prvenstvo.
VČERAJŠNJE NOGOMETNE TEKME.
V naši državi se je včeraj odigraia >e ena važnejša tekma, in sicer v Zagrebu, kjer sta se srečala Hašk in sarajevski Hajduk za vstop v državno ligo. Tekma se je končala neodločeno 3:3 (1:1). tako da bi Hašk prišel v državno ligo, ker ie v prvi tekmi zmagal 3.1. Razen v Beogradu, kjer se je vršila tekma med dvema reprezentancama Bangrad-i in Vi je končala z 2:2, je skoraj mvsod nogomet počival.	0
Mmsue Moviu
Smrtna kosa. V Vičavi pri Ptuju je umrl Jakob Krušič, bančni sluga-invalid, star 50 let. Ker je bil član veteranskega društva, so ga veterani spremili z mestu0 godbo na čelu, k večnemu počitku. — ^ Spuhlji pa je umrl . Blaž Letonja, najem' nik, star 68 let, V Žabjaku pa Franc An-želj, sin posestnika star 15 let. Blag iin1 spomin.
Radi razpečavanja ponarejenih dvajset dinarskih kovancev so orožniki aretira’1* ni'ado dekle Marib T. iz Vurberga, ker so pri njej našli 10 ponarejenih dvajset' dinarskih kovancev. Dekle sicer priznava razpečavanje navedenih falsifikatov-zagovarja se pa, da je iste našla na ce' sti. Izročili so jo okrajnemu sodišču v Pt,J ju. Nadaljnja preiskava v tej zadevi se vrši sedaj v Mariboru, kjer se najbržfi nahaja ta kovnica.
Nezgode in nesreče. Neža Novak, $ let stara šivilja v Majšpergu. je padi« na poledenih tleh tako nesrečno, da sl Je zlomila levo roko. — Ista nesreča ,e doletela tudi 251etnega železničarja Franca Glodeža iz Hajdoš. Na potu na kolodvo' je padel in si zlomil levo roko. — Tud1 dveletnega Franca Vršiča, sina posestnika iz Dornave je dohitela enaka usoda. Fantek je na poledenem pragu padel in si zlomil levo nogo. — Vse tri ponosre-čenče so spravili v ptujsko bolniš iico-^
Predrzen vajenec.
Mojster: Ne trpim, da neprenehoma
žvižgaš, kadar delaš.	^
Vajenec: Saj ne delam, samo žvižgam.	_
Darujte za fpomensk Viteškega Kralja Aleksandra I. ZediniteiJa Mariboru
fkmsdmke m dtotoške Mouite
Zivu bakSia
Dekla Magda Litropova je v kleti zgorela
Tragični slučaj, ki je pretresel vso o-kolico, se je pripetil v Lipi v Prekmurju. Stara dekla Magda Litropova je stopila zvečer, ko je bilo že temno, v klet, kamor je šla po krompir. Pri tem si je svetila s svečo. Nesrečno naključje pa je hotelo, da se je revica v kleti ob nekem robu spodtaknila, tako da ie treščila na tla. Pri padcu pa ni odvrgla sveče od sebe, marveč jo je tiščala v roki in je bilo to za staro revico usodno. Ob sveči se je vnela obleka in v trenutku je ogenj zajel vse telo. Revica si ni mogla pomagati in
je v bolečinah klicala na pomoč. Ko so prišli domači, ki so slišali klice na pomoč, se jim je nudil grozen prizor. V strašnih mukah in bolečinah se je 'zvijala na tleh uboga starka. Opekline so bile smrtr.onosne in predno je prišla zdravniška pomoč, ki bi pa itak ne mogla veliko pomagati, ker so bile rane in opekline usodne, je Litropova v velikih mukah dotrpela in izdihnila. Z njeno tragično u-sodo sočustvujejo vsi, kajti bila je v svo jem poslu vzorno marljiva in pridna.
Akademija realnih gimnazijcev
Včeraj popoldne ob 4. je bila lepo u-spela akademija, ki jo je priredil Podmladek Rdečega križa tukajšnje državne realne gimnazije. Na sporedu so bile izbrane pevske, pa tudi orkestralne točke, k: so jih izvajali gojenci z vidno vnemo in ljubeznijo. Vodja zborov je bil prof. .Josip Ostro vška. Uvodoma je dijaški orkester pod vodstvom nadarjenega sed-mošolca R. Sikoška proizvajal Foerster-jevo slavnostno koračnico. Sledil je prisrčno uspeli nastop mladinskega zbora, ki je ubrano in ob spremljavi na klavirju, ki jo je oskrbela bivša zavodova gojenka gdč. Nastja Mirkova, odpel 6 skladb, ir. sicer D. Jenkovo »Na tujih tleh«, F. Juvančevo »Veseli pastir«, I. Ocvirkovo »Zedinjenje«, F. Adamičevo »Beraško«, V. Mirkovo »Koromandijo« in M. Miloje-vičevo »Sanjkanje«. Zatem je violinski duet (R. Sikošek in Z. Devide) od:ično izvajal Maurerjevo Temo z varijaciami, pri klavirju A, Golobovič. Dijaški orkester pa je zbrano in zanosno odsviral V. Borchertove »Ruske pesmi«, zatem so sledile Beriotove »Baletne scene« z vijo-lino, na kateri se je odlično uveljavi! sed mošolec Rajko Sikošek, ter s klavirjem (A. Golukovič). Zaključni del koncerta je tvorilo izvajanje 6 skladb po zavodovem mešanem zboru, ki je izglajeno izvajal dr. B. Ipavčevo »Leži polje ravno«, dr. G. Ipavčevo »Milada«, V. Mirkovo »Simce jarko«, V. Vodopivčevo »Zora se čez gore«, H. Sattnerjevo »Na planine« in prelepo D. Jenkovo »Tanana« iz opere »Vračara« s sopranskim vložkom in klavirsko spremljavo po gdč. Nastji Mirkovi.
Včerajšnja akademija je dokazala toplo ljubezen in vnemo realno-gimnazijske mladine za resno in kulturno delo. Je pa tudi včerajšnja akademija pokazala, da se zavod lahko ponaša z nekaterimi glas beno nadarjenimi gojenci. Vsi sodelujoči so bili deležni toplega priznanja. Lepo u-spela akademija je lahko v prijetno zado ščenje vsem, ki so jo pripravljali pod nesebičnim vodstvom vodje zborov prof. Ostrovske.
Seja občinskega odbora v Košakih
V krčevinski šoli je imel včeraj dopoldne Košaški občinski odbor svojo sejo, ki jo je vodil predsednik občine Košaki g. C e r i n š e k. Na dnevnem redu je bila zahteva bivše šentpeterske občine po od cepitvi od velike košaške občine. Ko je dal predsednik to vprašanje na debato, se je oglasilo k besedi več odbornikov. Zanimiva je bila izjava šentpeterskega odbornika g. Berliča, da so Šentpeterčani Ie načelno, to je politično, za odcepitev, dočim so iz gospodarskih interesov proti odcepitvi. Politična stremljenja Šentpe-terčanov je odločno podprl tudi občinski odbornik vpokojeni minister Vesenjak. Na predlog odbornika narodnega poslanca g. Janžekoviča naj občinski odbor o zadevnem ne razpravlja, dokler sresko načelstvo ne reši prvega uradnega akta o zahtevi po odcepitvi, je predsednik g. Cerinšek zaključil sejo, o kateri pa bomo še obširnejše poročali.
Odlikovanje. Z redom Belega orla V. reda je bil odlikovan upravnik tukajšnje moške kaznilnice g. Niko Vrabl. Čestitamo!
Iz železniške službe. Za višjega pristava v tukajšnjih delavnicah državne železnice sta postavljena inž. Dimitrije Dimitrijevič ter inž. Branislav Zdravko-vič. Oba sta doslej službovala v Nišu.
Stavbna dela so prekinili pri gradnji prelepe pravoslavne spominske Cirkve Lazarice. Tri kupole so že dograjene, o stali dve se bosta dogradili spomladi, ko se bodo prekinjena gradbena dela nadaljevala in zaključila.
Tukajšnja Ruska matica je včeraj dopoldne v Kazini slovesno proslavila spomin velikega ruskega misleca in pisatelja Leva Tolstoja ob 25. letnici smrti jasnopoljanskega velikana. Za to priliko je vodstvo tukajšnje Ruske matice, ki mu načeluje prof. Sokolov, povabilo odličnega ruskega učenjaka, vseučiliškega profesorja dr. F. V. Spektorskega iz Ljubljane, ki je v zanosnih izvajanjih proslavil osebnost in veličino Leva Tolstoja ter njegovih pomembnih del. K pre davanju so se zbrali člani tukajšnje Ruske matice, pa tudi mariborski prijatelji ruskega jezika in ruske kulture so bili navzoči. Predavatelj je bil za svoja odlična izvajanja deležen toplega priznani:! in se mu je za nje v imenu vodstva tuk. Ruske matice prisrčno zahvalil prof. Sokolov.
Odpovedi delavstvu tekstilne tovarne Zelenka & Co. Z ozirom na časopisne vesti, da je imenovana tovarna odpovedala službo vsemu delavstvu, se je Narodno strokovna zveza podružnica v Mariboru informirala pri vodstvu tovarne in delavstvu, ki pa je izjavilo, da je odpoved sporazumna ir. le formalna, k: je pa potrebna, da se v onih šestih dneh detaljno očisti kotel in kurilne naprave. Delavstvo je že dolgo časa vedelo, da bo tovarna morala stati za božične praznike, in tc odpovedi ni vzelo s strahom na znanje, ker jim je itak tovarna nudila že tri mesece nadurno delo s 50% poviškom za nadurno delo. Delavstvu se je zagotovilo, da pridejo nazaj in sicer vsaki na svoje delo z istimi pogoji in istim plačilom, dne 2. januarja 1936. — Narodno strokovna zveza podružnica v Mariboru.
Vsak dan prihaja veliko število prošenj in intervencij od vseh mogočih strani za sprejem kvalificiranih in navadnih delavcev v delavnico državnih železnic v Mariboru. Uprava delavnice tem potom obvešča vse prizadete, da do nadalj njega absolutno nikogar ne more sprejeti v službo zaradi polnega staleža o-sebja in pomanjkanja kredita za nove sprejeme.
Vsem dobrotnikom za Miklavževo kam
niškim revnim šolarjem se najtopleje zahvaljuje šolsko vodstvo v Kamnici.
Gimnazijsko, podporno društvo klasične gimnazije v Mariboru ima v četrtek, dne 19. t. m., ob pol 8 uri v zbornici klasične gimnazije svoj redni letni občni zbor, na katerega vabi odbor vse člane in dobrotnike.
V ženskem krožku društva Nanos bo govorila danes ob 19. uri gdč. Cerinško-va o ženi in domu. Vabljene vse rojaki nje in prijateljice našega krožka.
Važno za avtomobiliste in motocikliste. Tukajšnji 1 ouring klub je prejel obvestilo, da je s posebnim rešenjem ministrstva financ češkoslovaške republike odobreno brezplačno bivanje jugoslovanskih motornih vozil v Češkoslovaški in sicer za bivanje največ 90 dni. Predavanje o vremenu. Zimskošportni
odsek otvarja v sredo, 18. t. m. sezono z zanimivim predavanjem univerzitetnega docenta dr. Reje iz Ljubljane o vremenu.
Je to uvodno predavanje v niz poučnih planinskih predavanj, ki sestavljajo del učnega načrta alpinske šole. Predavanj bodo spremljale številne slike.
Našim malčkom pod božično drevo, lepo slikanico! Priporoča se knigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Nočno lekarniško službo . imata danes v ponedeljek Sirakova in Vidmarjeva, jutri v torek Minarikova in Savostova lekarna.
»Hura, ven s Srednjebistričani«: eden mrtev. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je sedelo na zatožni klopi pot obtožencev, ki so bili obtoženi v zvezi s pokoljem z dne 20. oktobra t. 1. v Gornji Bistrici, katerega žrtev je postal posestniški sin Oto Lebar. Vzrok spopada in poboja je iskati v starem sovraštvu in mržnji, ki vlada med srednjebistriškimi in gornjebistriški mi fanti. Mali senat, kateremu je predsedoval sos. Lenart, je obsodil 29ictnega delavca Štefana Fotivca na 10 let robije in trajno izgubo častniških državljanskih pravic, 211etnega delavca Ignacija Sče-njevca na 5 let in 15 dni robije. nadalje dva starejša mladoletnika, ki sta tudi bila soobtožena, in sicer vsakega po 4 'eta strogega zapora, dočim je bil peti obtoženec 24 letni dclavec Avgust Balažič o-proščer.. Obtožbo ie zastopal državni tožilec dr. Hojnik.
Nočni napad. Na križišču Frankopa-nove in Valvazorjeve ulice sta preteklo noč dva napadalca napadla trgovskega pomočnika Alfreda Janežiča, ki ga je prvi z nožem zabodel v dlan desne roke, drugi pa ga je s kolom večkrat udaril preko hrbta. Janežiča je rešil stražnik, ki je napadalca ovadil policiji.
Pod konjskimi kopiti. Na križišču Tat-tenbachove in Vetrinjske ulice bi se-bila včeraj skoraj pripetila zelo občutna prometna nesreča in je le naključju pripisati, da ni bilo človeške žrtve. Po Glavnem trgu se je na kolesu pripeljal delavec Ferdo Heričko in se približal težkemu kmečkemu vozu. Za njima je pridrvel neki mariborski mesar in že v naslednjem. trenutku so se vsi trije, kolesar, kmečki voz ir. pa mesarjev voz tako približali, da je vrglo Herička z vozila in da je padel naravnost pod konjska kopita. Prvi voznik >2 imej toliko prisotnosti duha, da je kor.ja takoj ustavil, ker bi sicer Heričko končal pod težkim vozom. Heričko je zadobil več lažjih poškodb, trpi pa občutno škodo na popolnoma raz bitem kolesu. Zadevo bo preiskala policija.
Nova žrtev poledice. V soboto popoldne se je na Rotovškem trgu zelo težko ponesrečil policijski pristav g. Karl Jug. Zaslužni predsednik mornariške sekcije JS. Na poledici se mu je spodrsnilo, da je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo pod gležnjem. Zlom je zeio nevaren, ker mu je noga skoraj odpadla in se je držala le še za kožo. Težko ponesrečenega Juga so poklicani reševalci nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico.
Beli šport zahteva svoje žrtve. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj popoldne dve žrtvi smučanja. Pri Mariborski koči je včeraj pri smučanju padel 23-letni trgovski pomočnik Josip Kojc in si zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečenega smučarja so s sanmi prepeljali do Reke, od tam pa so ga z osebnim avtomobilom odpeljali v tukajšnjo bolnišnico. Istega dne se je pri smučanju ponesrečil 13-letni meščansko šolski učenec Ivan Fon ter si zlomil levo nego. Tudi tega so prepeljali v bolnišnico.
Kolesar treščil v avtomobil. Na Grajskem trgu je v soboto popoldne trčil kolesar Maks Mikič, 17 letni inštalater s Pobrežja, po nesrečnem naključju v neki osebni avto. Mikiča je vrglo s tako silo s kolesa, da je zadobil več prav občutnih poškodb po telesu.
Lokomotiva tovornega vlaka je Iztirila pri postaji Bistrica pri Rušah s tremi vagoni. Po polurnem delu je bilo zopet vse v redu.
Pobeg iz bolnišnice. Včeraj opoldne je pobegnila iz mariborske bolnišnice 38-letna služkinja Marija Kčckova in kar
GRAJSKI KINO Telet on 28-1*9
Od danes do vključno četrtka najboljši m naj večji film Frančiške Gaalove
»Mamic •"
Tudi najbolj razvajen kinoobisfcovatec sc bo zadovoljil pri tem filmu. Kupite vstopnico pri predprodaji. Prirpravlja sc ateik-eiia za Maribor: »Kraljevi valček*.
Kino Union. Od danes, ponedeljka dalje drugi del grandioznega filma »Bedniki« po istoimenskem romanu Viktorja Huga.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 16. decembra: Zaprto. Torek, 17. decembra ob 20. nwfc meščani«. Red B.
Sreda, 18. decembra: Zaprto.
o-
V torek, 17. t. m. ponove Kreftov o tragikomedijo »Malomeščani« za red B. To tako po svoji zasnovi, kot tudi po sižeju ter obdelavi uspelo delo zavzema med novejšimi slovenskimi dramskimi tvorbami prav vidno mesto.
Ciril Debevc, odlični režiser ljubljanske drame, režira v mariborskem gledališču »Vest«, igro v treh dejanjih s prologom, ki jo je napisal Maurice Rostand. Drama spada po svojj idejni smeri v vrsto tistih del, ki so mariborskemu občinstvu znana in so tudi ugajala: Maeterlinckov »Stilmondskr župan«, Sheriffov -»Konec poti«, in Raynalov »Grob neznanega vojaka«. Premiera tega odrsko prav uč*n kovitega dela bo to soboto.
Premiera operete »Bajadera«, enega najlepših del popularnega skladatelja F. Kalmana, bo na prvi božični praznik ctc-čer.
v bolniškem plašču pritekla na Kralja Petra trg. Tam jo je ustavil stražnik, ki je obvestil o pobegu tukajšnje reševalce. Pobeglo bolnico, ki je močno živčno bolna, so takoj odpeljali nazaj v bokris-nico.
Kradejo kakor srake. Železniškem,! u-pokojencu Karlu Čaksu iz Lužčke vasi pri Makolah so drzni ponočni rokomnv-hi ukradli vso obleko, perilo, uro in tivdi druge reči, ki so jim prišle pod roke.
fUdtmU zmf&edi
Število pravih komarjev je neskončno, število radijskih komarjev pa je neznano. Obe vrsti sta škodljivi in se človeštvo pred njimi brani, kolikor more in zna. Radijskemu komarstvu je posvečen uvod nik v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Naš Val«, ki predstavlja najboljši slovenski magazinski tednik. Iz bogate vsebine navajamo le še Vukovo prisrčno črtico »Odlomek iz prijateljskih zapiskov«, roman iz življenja živali v pragozdovih Velike Siere »Sequoia«, ruski roman iz dobe državljanske vojne v Srednji Aziji »Edeninštirideseti«, Goldonijevo klasično komedijo »Krčmarica Mirandolina« in ho gato modno prilogo. Med slikami so zlasti lepi posnetki prizorov iz veličastnega velesilma »Križarji«. Bogata je tehnična radijska priloga, ki seznanja čitatelje z radijsko abesedo, na 32 straneh pa najdemo pregledno urejene in izčrpne programe vseh evropskih radijskih postaj in v posebnih stolpcih .še pregledne izvlečke posebno važnih točk vsakodnevnih sporedov. Programska priloga »Našega vala« se lahko kosa s programsko ureditvijo vsake velike tuje radijske revije. Kdor želi številko brezplačno in brezobvezno na ogled, naj piše na naslov: Radijska re vija »Naš Val«, Ljubljana.
Dr. V. Murko: Pomen hranilnic za na* rodno gospodarstvo. Zveza jugoslovanskih hranilnic je izdala priv. docenta dr. Vladimirja Murka razpravo »Pomen hranilnic za narodno gospodarstvo«. Brošu-rica obsega 32 strani in vsebuje mnogo poučnega gradiva za vsakogar, ki se zanima za narodno gospodarstvo.
čuvaHe Jugoslavijo"
Stran
MartborsB! »TeSernTt« Jutra
V M a r 1 B o r u, dne 16. XH. 193^.
EVGENIJ SABANOV:
fkdS££MtUti£ UtoAiSPtUl jKflfojft
J? O MA 2ST
»A še dosti preveč zame, cenjeni doktor!« se je branil profesor Kabaj. »Toda...«
»Da, razumem,« ga je prekinil dr. Eva rist, »nisva se sešla zato, da bi si delala poklone. Povabil sem vas k sebi zaradi dosti večjih reči, zaradi reči, od katerih bo odvisna usoda vsega človeštva. Ste nar zaslutili, čemu sem vas vabil sem?«
»Vsekakor zaradi mojih odkritij.«
»Točno! Toda za nadaljnji pogovor si izbereva primernejše mesto, kakor je tu sredi laboratorija Izvolite!«
»Prosim.«
Dr. Evarist je odpeljal profesorja Kabaja do nasprotne stene, ki se je odmek-nila in ju izpustila v majhen, a prijeten salon v stilu izza prve polovice dvajsetega stoletja. Razsvetljevala ga je soln-čni skoraj čisto podobna umetna luč. Dr. Evarist je ponudil svojemu gostu prostor v udobnem naslanjaču, sam je pa stopil k omari, jo odprl, vzel iz nje steklenico dehtečega vina in dva kozarca, postavil vse skupaj na mizico in natoči!. Potem je ponudil gostu še cigaro.
»Pri petdeset let starem jeruzalem-
čanu in najfmejši cigari se bo dalo govoriti bolj udobno«, je dejal, sedel gostu nasproti, dvignil čašo in trčil z njim.
»Izvrstna pijača!« je vzkliknil profesor.
»Samo za najdražje goste, kakršni me obiščejo le vsako desetletje enkrat,« je pripomnil doktor. »Toda brez ovinkov, kar — jn rnedias res! Bavite se že dolga desetletja z biološkimi problemi in vaša odkritja na tem področju so fenomenalna.«
»Samo, da jih svet še vedno noče priznati.«
»Kar vam pa tudi ni potrebno.«
»Ni potrebno?« se je začudil profesor. »Čemu naj mi bodo potem? Delal sem le zato, da bi obogatil znanost in koristil človeštvu «
»Ha-ha-ha ...« se je zakrohotal dr. Servacij Evarist, in njegov krohot je imel blazen prizvok. »Da bi obogatili znanost in koristili človeštvu? Kateremu človeštvu in čemu? Mar zares mislite, da more katerokoli znanstveno odkritje koristiti človeštvu in ga osrečiti? Larifari! Tako so mislili naivni humanisti, ki so oznanjali zlat! vek, katerega
ustvari nekoč znanost s svojimi mogoč-' nimi izsledki. Kaj se je pa v resnici zgodilo? Vsaka tehnična in sploh sleherna iznajdba je rodila samo novo gorje. Moderni stroj, ki naj bi bil po veri starih iznajditeljev osvobodil človeka poniževalnega hlapčevskega dela, ga je še bolj zasužnil. Kopičenje dobrin ni ustvarilo blagostanja, marveč pomanjkanje in revščino ogromnih milijonov. Človeštvo lahko osrečite samo na dva načina, da uničite vse iznajdbe in ga naženete nazaj v divjaštvo naših praprednikov, kakor mu je pravilno dejal že pred sto leti pesnik Simon Gregorčič:
«. ..povrni se samo v prvotnost nazaj in našlo povsod prvotni boš raj...« ali pa, da ga uničite. Ker prvo ni več mogoče, ostaja le še drugo: uničenje.«
«Z uničenjem ne bi dosegli osrečitve, ampak le konec vsega.«
»In ni konec vsega največja sreča? Le z njim se neha neskončno trpljenje milijard ljudi, ki se od rojstva do smrti slepijo s praznimi upi v srečo, ki se jim bo nasmehnila nekoč? Ta nekoč pa je — nikoli! Danes verujejo v jutri, jutri v pojutršnji dan in tako dalje do zadnje sekunde. Premišljujte kakorkoli: življenje človeka kot posameznika in človeštva kot celote je strahotni nesmisel. U-ničiti ta nesmisel, je zato največja dobrota, ki jo človeštvu morete storiti.«
»Taki so bili sklepi velikega Rusa Le-
va Nikolajeviča Tolstega v »Spovedi«, dokler ni našel ob koncu tega dela smisel v Bogu.«
»To je metafizika, ki je ne priznavam. Toda s temi razglabljanji se oddaljujeva od bistva, ki je trenotno za naju važnejše. Za filozofično utemeljitev bo časa dovelj potem, če se sporazumeva o stvari, zaradi katere sva se sešla. Ako se pa ne sporazumeva, bo to sploh nepotrebno in je nepotrebno že sedaj. Torej: vaših fenomenalnih odkritij svet ne priznava. Ko ste nedavno predložili vladi neke svoje načrte in predloge ter zaprosili za podporo, da bi mogli nadaljevati svoje znanstveno delo, vas je odgnala kakor mlečnozobega fantalina ali šarlatana.«
»Kako ste to izvedeli?« se je začudil profesor Kabaj.
»Tako, kakor izvem vse drugo, kar se dogaja na svetu, čeprav nikoli ne zapustim svojega samotnega gradu. A to sedaj ni važno. Vlada vas je torej nagnala in ker tudi drugod ne morete najti potrebnih denarnih virov za nadaljevanje svojega znanstvenega dela, je vašega življenjskega poslanstva konec še preden se je uresničilo. Vse, kar še morete, je to, da se obesite ali pa upate na uresničitev svojih sanj jutri, pojutrišnjem in tako dalje, kakor je navada ljudi, o katerili sem vam govoril prej. Ni res tako?«
Dalje priliodniič
la žMiatja 'm weto
Kako se je izvršila abesinska mobilizacija
Zanimiva izjava vojaškega svetovalca abesinskega
cesarja
Svetovni tisk prinaša še vedno dan za -nem zanimiva poročila iz vzhodne Afrike, kjer si stojita nasproti Italija in Abe-sinija. Posebno so zanimiva razna poročila novinarjev, ki so jih veliki listi poslali v vzhodno Afriko. Tudi pariški dnevnik »Petit Journal« ima v Adis Abe-bi svojega poročevalca, ki mu poroča mimo drugega o razgovoru z belgijskim pol kovnikom, ki je vojaški svetovalec ne-gušev, torej nekak šef generalnega štaba. Polkovnik Reul je več desetletij opravljal vojaško službo v afriških kolonijah ter ima v tem oziru mnogo skušenj. S časnikarji se ne pogovarja rad, zato pa so njegove besede toliko bolj pomembne. Dejal je:
Italija se je morala vsaj deset mesecev pripravljati, da je koncentrirala svoje čete in si poskrbela živeža in streliva za tako veliko armado. Abesinija pa, zaupajoč na pakt Zveze narodov, ni prav nič ukrenila zoper italijanske priprave, da bi se ustavila prodiranju Italijanov. Po deželi sploh ni bilo prave armade. Abe-sinci so začeli šele misliti na splošno mobilizacijo potem, ko je neguš ukazal, da se morajo šibke čete obmejnih stražnikov umakniti 30 km za mejo.
Abesinska mobilizacija pa se je takole vršila: Vsaka vas je morala poslati v vojsko določeno število vojščakov. Ti so
se postavili pod poveljstvo kakega plemiča, kakor je bila navada v fevdalnih časih tudi pri nas. Ta je odpeljal svoje vojake pod poveljstvo višjega plemiča. Tako so po vsej provinci zbrane čete pri šle končno pod poveljstvo provincialnega guvernerja, ki je svoj oddelek odposlal na fronto. Takrat, ko se je polkovnik Reul pogovarjal s časnikarjem in mu to pripovedoval, je bilo konec novembra. Toda sedaj — tako je zatrdil polkovnik ■ niso še vse čete prišle tja, kamor so bile namenjene. To pa ni nobeno čudo, ker ni potov in cest. Saj leta 1914 celo nemška armada do 20. avgusta še ni bila vsa mobilizirana. Zato je razumljivo, če so Italijani abesinska mesta Adigrat, Aduo in Aksum zasedli lahko brez bojev. Na somalski fronti pa tudi ni nič drugače.
Največje preglavice dela polkovniku Reulu italijanska kolona, ki je prodirala ob francoski Somaliji in ki je menda zasedla gorovje Musa Ali. Ta kolona se je menda razblinila v nič. Ali jo je pokopal puščavski pesek, ali pa jo je umorila žeja. Polkovniku se zdi velika uganka, kam je bila ta kolona namenjena.
Ko se je časnikar poslavljal od polkovnika, mu je ta dejal: »Tukaj hodite po prstih, ker prebivate v hiši. kier preži smrt.«
naznanjali, da prirejajo tekmo v preobračanju kozolcev, katere se bo lahko vsakdo udeležil. Kdor se bo hotel udeležiti te tekme, bo moral plačati dva dolarja v teku treh dni. Res se je oglasilo 43 ljudi, ci so z velikim navdušenjem plačali po dva dolarja, da so lahko šli preobračat kozolce. Kraj, kjer se je ta tekma vršila, je bil poln radovednežev, ki so morali vsi plačati po 20 centov (10 Din) vstopnine. Zmagal je neki artist, ki je 1500 m daleč preobračal kozolce. Ker se je ta tekma tako dobro posrečila in prinesla trem brezposelnim prirediteljem toliko denar- j ja, so vsi trije fantje sklenili, da bodo čez j nekaj tednov vnovič priredili tako tekmo.
MILIJONARJEV VEDNO MANJ.
Angleško finančno ministrstvo z veliko skrbjo zasleduje naglo padanje števila milijonarjev v Angliji od katerih je dobivala finančna uprava lepe dohodke. L. 1930. tik predno je posegla gospodarska kriza tudi v Anglijo, je bilo tam §2 850 milijonarjev, večinoma lastnikov ogrom nih veleposestev, prihajajočih skozi dol--a stoletja od enega plemiškega rodu k drugemu. V prvem letu gospodarske kri ze se je skrčilo število angleških milijonarjev za 172. v naslednjem letu pa še za 226. Matematiki finančnega ministrstva, ki vsako leto pred sestavo proračuna po številu verjetnosti izračunajo, koliko milijonskih premoženj bo zaradi smrti izpremenilo lastnike in bo obremen jeno z davkom od dedščine, sp začeli o-bupavatl nad svojimi računi. Sicer pa ni čuda, ker se je število milijonarjev kot re čeno močno skrčilo, poleg tega se je pa skrčilo tudi premoženje ostalih in zato so dohodki davkov na dedščine močno ’ padli. Kaj to pomeni, bomo lahko razu-
Ieedaja kooaovcii »Jutra« ▼
meli, če pomislimo, da je zapustil sir John EHermann nad 20.000.000 funtov šterlingov in od tega je dobila država 12.5 milijonov. Zapuščina milijonarjev je podlaga dohodkov iz naslova davka od dedščine, kakor je zaslužek srednjih slo jev podlaga dohodninskega davka. Zapuščina 11 milijonarjev, umrlih lani, je vrgla državi 20.000.000 funtov. To pa zadostuje za zgraditev treh največjih bo nih ladij ali za pokritje vseh stroškov londonske policije skozi dve leti. Davek od dedščin vrže Angliji na leto povprečno 85.000.000 funtov. Višja sila je zaenkrat obdržala te dohodke na isti višin ker je umrlo razmeroma mnogo milijonar jev. Izgledi na prihodnja leta so pa tem manj razveseljivi.
Zanesljiv pes.
Gost: Pokažite mi vašega psa, ki ste mi ga včeraj hvalili kot najboljšega čuvaja.
Gospodar: Nemogoče. Ponoči so mi ga ukradli.
Zaposlitev.
Janez: Kdo je bil gospod, ki si ga pozdravil?
Peter: Moj naslednik v službi.
Janez: V službi? Mislil sem, da si bil vedno samostojen.
Peter: Saj sem tudi bil. To je namreč mož moje bivše žene.
Ipominiaite se CMS
ideaustoeta mosmU
Mleko z limono kot zdravilo za deco
Na veliki otroški kliniki v Njujorku preiskujejo že več let vpliv mleka z limono na otroški organizem. Ugotovili so, da je mleko, pomešano z limonovim sokom, odlično sredstvo za prehrano in da preprečuje tudi nekatere bolezenske pojave. Njegov učinek v tem pogledu je popolnoma sigurno dognan, in ga zato zdravniki priporočajo zlasti kot pijačo v letnem času.
Mleko z limono se pripravlja na ta način, da se doda mleku določena količina limonovega soka. Ako je treba uporabljati razredčeno mleko, navadno s prilivanjem vode, potem ne pridajemo limonovega soka naravnost v mleko, temveč ga pomešamo z vodo, s katero nato razredčimo mleko. Če pa uporabljamo nerazredčeno mleko, moramo do-
dajati limonov sok po kapljicah. Po vka-kanju kapljic limonovega soka moramo mleko dobro premešati, ker se sicer vsiri.
Pri mešanju mleka z limonovim sokom je najboljše, držati se sledečega razmerja: na 7 decilitrov mleka vzamemo 3¥i decilitra vode, 15 gramov sladkorja in največ ^ decilitra limonovega soka. V vsakem primeru je najboljše držati se navedenega razmerja, ker je dognano, da je delovanje mleka v tej mešanici najuspešnejše.
Dognano je, da se otroci, ki uživajo tako mleko, dobro in pravilno razvijajo. Črevesne bolezni, ki so pri otrocih zelo česte, izostanejo skoraj popolnoma pri uživanju tega mleka. Razen tega se je izkazalo mleko z limonovim sokom kot zelo dobro sredstvo v obrambi proti obolenju dihalnih organov. Istočasno je tako mleko izvrstno sredstvo za prehrano, ker s svojim sestavom ne povzroča odvratnosti proti mleku, kakor se to sicer zelo često dogaja.	Medlčno.
Razno
PRVOVRSTNI TRAMINEC
od 10 litrov naprej Din 7.— Cvetlična 25.	5752
IZNAJDLJIVOST BREZPOSELNIH.
V ameriškem velemestu Chicagu je polno brezposelnih. Med njimi so se našli trije fantje, ki so iztuhtali, kako bi naj lažje prišli do denarja. V predmestju Chi caga so začeli hoditi od hiše do hiše in
SPALNICE. JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8. 4285
NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA DARILA
so: listnice, denarnice, tobačnice. ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčeki v naivečji izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5727
Soomnlte se CMD
Otroški jopiči
irv-
od Din m w naprej
  TRPINOV BAZAR
Sobo odda
SOBO
s hrano oddam. Vrbanova 28* pritličje, desno.	5751
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje po zelo nizki ceni. dovska 14-1, vrata 8.
Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR
STANKO DETELA v Maribora.
Maribomi. Tiska Mariborska tiskarna d. d
SOSTANOVALCA
sprejmem. Vodnikov trs 5748
SOBA so odda takoj v r> Strossmajerjeva ul. 28-II r'^“" str., stanovanje
Širite „Večernik“
predstavnik