OlTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina potečo. V teh časih splošnega povišanja cen. potrebuje list Vaše sodelovanji Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Claas Matter
Elsf slovenskih delavcev^ Ameriki.
»tk rn« t ihe P—t Offte« m Nm ¥wfu ti. X„ m
Act •! CaogrfM March M, 11».
IA NEKAJ VKČ KOT	•> t* *
na dan dobivati • m"" r -'C.'GLAS NARODA*' po poŠti naravnost na dom
(ImeoM sobot, oeddj In
CITAJTE, KAR VAS ZANIMA
r 4
No. 215. — &tev. 215. (Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 30, 1942 — PETE K, 30. OKTOBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
JAPONCI SILOVITO NAPADAJO
Nemci pri Stalingradu zopet napredovali
KOT POROČA MORNARIŠKI DEPARTMENT, SO A MERIŠKI VOJAKI IN MARINI NA G>U AD ALCANA-LU ODBILI TRI JAPONSKE NAPADE IN V ENEM SLUČAJU ŠELE POTEM, KO JE BILA PREBITA AMERIŠKA ČRTA
BRANITELJI SO S PROTINAPADI ZOPET ZASEDLI SVOJE PRVOTNE POSTOJANKE, TODA POROČILO JE VZNEMIRLJIVO, KER KAŽE, DA SO JAPONCI ŠE VEDNO V OFENZIVI
Poročilo pravi, tla so ti j boji vršili v torefc. Mornariške ierja W. Nimitza, vodil pa jih oblasti, ki *o objavile tozadev-l jedo nedavnega easa podadmi-no poročilo, pravijo, da je| ral IJobert L. Ohormlev, dokler sporočilo prišlo včeraj in da je ga pred nekaj dnevi ni zadnje poročilo, ki je prišlo s|HU> til podadmiral Will
Salomonov. Vsa poročila iz teh J Ma'sev.	^	_
krajev bojev prihajajo vedno zj Kot so sporočili letalci, ki so' ^^ ^^^raeiiU da"bi veliko zamudo.	1 prišli z Guadaloanala v Pearl |	ako i(it? v veljavo
Z ozirom na tako zamudo je Harf>or je japonska artilerija	delovno li-
žejo malo snovi, po kateri bi razpostavljena štin ali y^l nuljJ ]o y ^ področjih, bilo mogoče pregledati položaj zapadno od Hender>on letali-, Proffnun vključuje določbo v 'bojili ki so iz ameriškega vi- iwi (»uadaleanalu, ozemlje,1 d&a zelo ro>*ni.	! ti £a «lržo Amerikanci, pa je
ni nado-liam P.
S dolgo 5 do 6 milj in tri milje bili silni *4rok<K
Poleg tega, da so s<
boji na kopnem s-o ameriški ae-j y Sl,p^mjbpu ^ rtktobru s0	1. Poklicna izjema ml voja
roplani > Henderson leUli-s<*a JaponH ^^ PVOjc vojaštvo	*ke službo bo preklicana nemn
na Guadalcanal napadli bhz- 7j3jpH<]no ^ Hendersonovega	doma za vsakega, ki bi posti
nje sovražne točke in opori 3ča do Relseta zaliva ita Santa Isalbela otoku, kakih 200 milj proti severu.
Mornariški urad pravi, da zadnje dni ni prejel nikakih poročil o kakih bojih ali pa, da bi se kip. JttfionH anprt iikr*i-
li.
Mornarski tajnik Fr. Knox je s posebnim povdarkom rekel, da so boji okoli Salomonov zelo važni in pomembni. Rekel pa jn tuli. da na Salomonovih otokih ne bo zmagal oni, ki bo jx>razil sovražnika na kopnem, temveč oni, ki bo ostal zmagovalec, na suhem in na morju.
* Vojni tajnik Henrv Tj. Stim-son je rekel, da so načrt za boje okoli Salomonov izdelali šefi generalnih štabov armado, mornarice in zračne sile.
Vse operacije so pod vrhovnim vodstvom admirala Ches-
letališča okoli Point C niz in Cape Ksperance. Fronta - se nahaja zapadno od letališča in za reko Matanikau ter se med W ne sprejemala v službo pro-fronto in letališčem nahaja | >tovoljeev iz vrst teh delavcev, gorska veriga in kokosovi go-j y.j delodajalci naj bi za-
, vrnili vsakega izurjenega de-i hm«, ki je *eda j	jen prt
WMC morda določi izjeme pri vpoklicu gotove vrste farmerjev
Washington, D. C. — War Manpower Commission je naznanila, da ima pripravljen program, po katerem bi bili irvxeti i* vojaške službe farmarji, ki se pečajo v glavnem 'z rejo kuretine, molznih krav in klavne živine.
Zaeno s tem pa bi morali ti ■----'—----
farmarji oziroma taki farmski! farnfekem delu omenjenih treh delavci tudi ostati pri svojem! področij.
delu, t^r bi jih tudi ne smela I 4. Poljedelski department vzeti v delo nobena druga indu-1 naj bi odredil štabilizacijo plač
nova na mleka iv&iii, živinorejskih in kokošjerejskih farmah z vidikom, da s tem {Krmaga farmarjem dobiti in obdržati do-volj potro4>ne delovne sile za dbratovanje farm.
5. Poljedelski department naj bi tudi kontroliral prodajo molznih krav za klavnice.
Dodatno je TT-MC izjavil, da vključuje program načrte, ki bi bili v pomoč farmarjem v pogledu izboljšanja in povečanja živinoreje, ter veabanja ne lončenih delavcev za potrebno farmsko delo, dalje za nabavo boljših in produktivnejših farm in za potrebno tran^por-tftf-ijo delavcev na^ farme, kjer bi biir najbolj potrebni.3"'
za kontrolo nad farmsko delovno eilo in sicer v naslednjih točkah:
til
farmsko delo, radi katerega je bil izvzet.
2. Armada in mornarica naj
Poročilo iz Moskve naznanja, da so Nemci v Stalingradu zopet napredovali in sicer so potisnili svojo črto naprej za 50 do 100 jardov, toda zao ceno 1500 mož in XI tankov.
To je v dveh dneh že četrti nemški uspeh v Stalingradu. toda zadnja poročila pravijo, da na zatpadnem Kavkazu divjajo zelo mrzli vetrovi in da je že več sto Nemcev zmrznilo.
Pri vseh uspehih pa nemška vdarna sila v Stalingradu pojema, kajti prej so na dan napredovali od 100 do 200 jardov. Od severa pa prihaja rdeča armada, ki 'bo skušala osvoboditi oblegano posadko v Sta-
ltngfauu ter je že zavzela neto - več ducati tankov. Ruske po-večje mesto in razbila 13. ru-j stojanke so ob istem času na-
munsko divizijo.
Rusi so na Kavkazu severovzhodno od Tuapse ob Črnem morju vda ril i na Nemce ter so pobili tri stotnije, ostale pa vrgli z neke močne utrjene postojanke.
pali z več strani. Rusi pa to trdno držali črto. Samo nit enem kraju so Nemci prodrli naprej kakih 100 jardov.
Na nekem drugem kraju Stali ograda so Ru>si razbili in razpršili nek nemški polk (tri
V severozarmdnem delu Sta- tisoč vojakov) ter razbili 200 lingrada so Nemci napadli z| trukov z vojaštvom in vojaŠ-eno infanteri jsko divizijo in! kimi zalogami.
napre-
ATLANTSKI CARTER NEOMEJEN; PREDSED-KOV INDIREKTEN OD GOVOR WIT.T.KIE-JU V
Washington, D. C. — Pred-sednik Roosevelt je pred par
Ali je bilo res?
Nemško vrhovno poveljstvo1 ^knvanja stopnjema je 28. oktobra ob koncu nava-	Popada stahngrao-
dnega dnevnega vojinega poro-( >ke c*>raaabe. čila podalo pojasnilo, ki se (Nepotrjene vesti iz Stook-gla*d takole:	• holma pa istočasno podajajo
"Ixmdonski radio je sinoči omeirtbo o nemškem poLskusnPMBBM^MBBMMM poročal, da so Nemci potom ^poslovanja štiridnevnega pre- "nevt tekom časnikarske>konfe
■	ta* - -	renče v Beli msi mdirektno o-
krcal Wendella W*illkie-ja, ki je v svojem radijskem govoru 2fi. oktobra kritiziral ameriško vojno prizadevanje in namignil, da Atlantski earter, katerega sta spisala predsednik Roosevelt in premier Churchill, ne vključuje azijskih ljudstev, ki so na strani zaveznikov.
Predsednik je izjavil, da Atlantski čarter jemlje v .poštev
Rdečega križa vprašali za šti- mirja na stalingradski fronti, ridnevno premirje pri Stalin- ker bi želeli v tem času i>o-gradu, a da so bila poaredova- kopati svoje mrtve. Rusi, pranja brezuspešna.	| vi vest, so bili pri volji pristati "Nemnka vrhovna komanda nato s posrojem, da Nemci po-v odgovor »poudarja, da ta iz- vedo nemškemu ljudstvu, za-java je bila zgolj še en nava-' kaj hočejo dobiti premirje, den in lažnjiv angleški poiskus Nemci so pogoj odklonili.)
Nova cesta v Aljasko dograjena
Alcan Road — Alaskan-Canadian cesta ie bila dogotovljena pet tednov predčasno in pot vse narode in v*e človeštvo, i-1671 milj dolgi cesti že vozijo vojni materjal v amerižke postojanke visoko na severu,	; L
AmeruSki vojaki in delavci vso zgradili cesto v manj kot šestih mesecih ter so se morali boriti proti hudemu mrazu, komarjem, raznim drugim žuželkam, blatu in divji pokrajini".
Cesta je bila zelo potrebna, kajti, odkar >o »e Japonci na- son v tozadevnem stanili na nekaterih Aleut<kih pravi, da «so bili z otokih, vožnja po morju iz Seattle, AY ash., do Al jaške , ni bila več varna pred sovražnimi napadi.
Pod vodstvom Public Roads Administration je cesto delalo 10.000 vojafcov in 2000 civilnih delavcev ter so je zgradili po 8 milj na dam.
Vojni tajnik Henry L. S.tim-naznanilu zgrajeni mostovi čez 200 rek in potokov; m*ta je široka 24 čevljev ter doseže največjo višino 4212 čevljev med Fort NeLsmi in
jezerom Watson.
Cesta teče od reke Dawson, peverozapadno od Edmontona do Fairbanks a ter bo uradno odprta na ameriško-kanadsiki meji 15. novembra.
Trnki so pričeli po tej cesti voziti že prejšnji teden in telkom zime bo več tisoč raznih vozil peljalo vojaške potrebščine v ameriške postojanke v Aljaski.
me samo ne pomeni nič, ker se je prijelo dokumenta zgolj iz razloga, ker je bil sestavljen na Atlantiku.
"Atlantski čarter se nanaša na vise Človeštvo," je rekel
Boji v Egiptu
Poročilo iz Kaire v Kgiptu prarvi, da so zavezniki zaporedoma že drugi dan potisnili nazaj neme&e tanke pod poveljstvom feklmaršala Rotmnela, so izstrelili 10 aeroplanov in potopili nek velik tanker v To-bruku, kjer .si Rominel na vse kriplje prizadeva, da dobi potrebni petrolej za svoj vojni sitro i.
Poročila ne omenjajo nobene premembe v bojni črti in samo naznanjajo, da zavezniški aeroplani bombardirajo in obstreljujejo osrske oklopne od delike, utrjene postojanke in pomorske črte.
-Osiška armade so v 3 dneh v Afriki in nad Sredozemske-m morjem izguibile 40 aeroplanov. Potopljenih je bilo 5 za-lagalnih ladij, med njimi trije tankerji, kar jasno kaže. da je Rommel zelo kratek v petroleju.	...
Torpedni ae roplani so včeraj potopili en tanker in ameriški piloti so izstrelili štiri Messensoihmidtove napadalne aeroplane. .Tužno-afriški letalci pa so izstrelili tri. Nemci in Italjani so včeraj izgubili 9 napadalnih aeroplanov in en Junkerjev bombnik. Zaveaniki so izgubili siamo 4 aeroplane.
ADMIRALI VIDUO DOLGO VOJNO
Washington, D. C. — Admiral William D. Leahy, načelnik predsednikovega štaba, je ob priliki govora na 'Navy Day'
Nekaj glede znižanje plač
Pred nedolgo sprejeta predloga za omejitev plač, katere ne bodo smele odslej presegati vsote 25 tisoč dolarjev na leto, je na videz imenitna naredba, kako pa je s stvarjo v resnici pa pokaže naslednje:
da zasluži nekdo
predsednik, "m državni tajnik| deja,l da bodemo najbrž preis-Hull in jaz sva to povedala že| kusili dolgo epidemijo Člove-nekajkrat poprej."	j škega klanja preden nam bo
Roosevelt Je dejal, da noče mogoče premagalti ponorele delaiti vtisa, kakor da je po-1 divjake, ki so to vojno priče-V(Xval nekaj, ker povedano je! ii. Iz tega razloga je .smatral bilo že zo,pot in zopet, da čar- mornariški dan primeren čas ter velja za vse ljudi po svetu, za trezno razmišljanje in ana-
Recimo, 100 tisoč dolarjev na leto. kot šef ali rarvmutelj kakega podjetja, industrije, itd. — temu >e bo lahko znižalo plačo na vsoto določeno po novem zakoniku. Recimo pa, da ima nekdo en milijon dohodkov od investicij — -temu >e -p& dohodkov ne more znižati niti za cent po novem zakonu. Ako ima investicije v davka-prostih bondih, tedaj mu ni treba niti skrbeti glede do-hodnimskega davka, ker mu tega ni treba plačati.
Milijonar. Tommy Ma n v ill e n. pr. ki uganja zloglasne eska-pade s svojimi večnimi ženi-Ivami in divorsi, bo lahko vkljub novim odredbam, še nadalje delal sramoto narodu, ki se muči na vse načine z vojnim prizadevanjem. Po drugi strani pa bo mogla vlada precej pritisniti magraata, kot je Kai-
ser, ki gradi ladje, itd.
Predsednik Roosevelt je šel s tozadevno reformo tako daleč, kot je mogel v smislu Obstoječih postav in posledica je, «la nova odredba prizadeva samo aktualne zaslužke, ne dotika i&e pa ^v aoberera-oziru velikih dohodkov potom investicij. Pretežna večina ameriških velikih dohodkov pa izvira iz investicij.
Kongres bi lahko kaj hitro izenačil to zadevo, ako bi bil uvedel oibdavčeinje za kakršno je predsednik vprašal. Tako obdavčenje bi vključevalo dohodke od investicij. ' V Angliji so tako znižali plače in dohodke, da je ostalo samo še osem deset oseb. ki imajo več, kot 24 tisoč dolarjev dohodkov, ko so od računal i dohodninski davek.
BEGUNCI IZ NEMČIJE PRIHAJAJO V SLOVENIJO
(Izvirno poročilo z dne 6. julija, 1942.)
Zaradi stalnega bombardiranja Nemčije se vedno več ljudi v neredu seli iz Nemčije, najraje v avstrijske kraje. Avstrijci jih ironično nazivajo "Bombe nfrisohler" (namesto Som-tnerfrisdbler, kakor če bi v slovenščini dejali bombovišear mesito letoviščar.) V okolici iMiaribora in drugod v onem delu Slovenije, ki je okupiran od Nemcev, se nahaja več tisoč o-trok, ki so bili evakuirani iz
LAHI STRELJAJO DUHOVNIKE
J. I. C. v New Yorfcu poroča: Pred nekaj dnevi smo objavili poročilo, da je bil v Ljubljani kot talec ustreljen Kaplan Šlkvarča.
Danes pa smo dobili poročilo, da so Ptalijami ustrelili v Kočevju uipokojnega župnika E(ppichn. Ustreljen je bil zato, ker je javno obsojal italijanska grozodejstva in ker je proti volji poveljnika vojaškega oddelka dal blagoslov in odvezo guerilcem. ki so jih Italijani ujeli in na liou mesta ustrelili.
^■-^-bjiiii mi i m ii ^^■iii Min	Upokojen župnik Eppich je
Slika kaže vojaške inžinirje pri gradnji 1600 milj strategična ceste preko zapadne bii«tarže 86 let, svoj čas jej>u
| liziraaije položaja in ne za dan Nemčije. Ce se bo zavezniško
,	•	Uruiiihn vdir.in ir* nrvmiikih mp?3t
Kanade v Alasko.
poslanec v deželnem zboru.
bomfba mira nje nemških mes»t nadaljevalo, ho nastal velik nered v železniškem prometu. Ti zavezniški zračni napadi so zelo dvignili moralo v okupiranih krajih in povečali odpor.
Po nem>iki'h statistikah je 35 odstotkov zimske setve uničene in letošnja žetev bo mnogo pod. normalo. V Berlinu in drugih velemestFh se je prehrana v sovražniku hude izarube,*' je splošnem zelo poslabšala. — dejal podadmiral, "in prizade-j Vkljnib strogim kaznim so tajali mu jih bodemo še več in j tvkie na dnevnem redu. pred-toliko, da. ko -ce bo ozračje raz- vsem tatvine na žel(*znieah in čistilo bodemo videli našo zma-j tatvine poštnih paketov. Zdi govito mornarico na površju se, da je tudi na novo ustanov-morji, d očim bo osiščna po-|l jena železniška SS policija morska sila ležala'tam, kamor, brez moči.
spada, namreč na dnu morja."	—JIC,
veselega praznovanja.
V MiimeaipolLsu je govoril podadmiral W. II. P. Bland>', ki je izjavil, da je sicer ameriška mornariška v«ila tako močna kot katerakoli, to<la u-trpeli smo 'težke izgube ob japonskem udarcu na Pearl Harbor in pozneje — vojna pa se niti zdaleč še ne bliža svojemu koncu.
"Seveda smo prizadejali

SEDANJI ROMAN "TRUE RODOVI,M KI GA NAŠI ČITATELJI BEREJO S TAKO VELIKIM ZANIMANJEM, GRE PROTI KONCU. — NJEMU BO SLEDIL ZOPET NOV ROMAN. KI JE ISTGTAKO POLN ZANIMIVIH DOGODLJAJEV IN KI GA JE SPISAL NEK SLOVIT FRANCOSKI PISATELJ
L Al NAIODA'h Hm M
FRIDAY, OCTOBER 30, 1942
GLAS NARODA
(f ini i
99
Owned ud Published by Slovenlc Publiahing Company, (A Corporation) Frank Sakser. President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of business of the corporation and addreisM of above officers: 210 WEST 180k STREET, NEW YORK. N. X.
49 th Year
"Glas Naroda" la lMaed every day except Saturday«, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly fG.	Advertisement on Agreement
Za celo leto velja list am Ameriko In Kanado »6.—; n pol leta $S.—J aa ietrt leta »1J50_ — Za New ToA aa celo leto *7.—: aa pol leta $3^0. Za inosemstro aa celo leto $7.— ; sa pot leta
-Olaa Naroda" lahaja vsaki dan lzvsemfil sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NAHODA*
21« WEST 1Mb STREET, CHdaea 3—114?
NEW IOBK, N. Y.
Rsdiogovor ministra Sitore
, (JTC.) — Dne 21. oktobra jc j no je treba paaiiti na mase kmeč brla prirejena v prostorih Free-! kega prebivalstva, na njihov dom House pod predsedstvom1 eotoiahii in gospodarski stan-dr. William Agar-ja konefren-|dard, kajti od teh osnovnih ca odbora za rekonstrukcijo; pogojev bosta odvisna mir in
red v teh: ozemljit.'*
Nikakor nismo ekskluzivisti. Dobro vemo, da se nahajajo na našem ozemlju med Jadranom, Egejskim morjem in Baltikom tudi drugi narodi, katere bo treba upoštevati. Od njih zahtevamo le, da se nam priključijo v stremljenju k boljši bodočnosti: En sam pogoj: pri-
BALKAN IN DRUGA FRONTA
Derek Patmore, dopisnik ar Clirktian Seience Monitor-a je prodlcratkim poročal i t Carigrada o Balkanu in drugi fronti. Balkan je najslabejša točka v vsej od osasča kontrolirani Evropi. Zaradi oboroženega odpora, ki ©talno narašča v Jugoslaviji, Albaniji in celo tudi v nekaterih po-
za
srednje in vahodne Evrope, v kriterem se nahajajo Jugoslavija, Cehoslovaška, Poljska m Grčija. Razgovori so se zaželi od 8.30 uri zvečer in so trajai: do 9.30, nakar so do desetih govorili na radio postaji WE. V.N, minister Sava Kosanovič za Jugoslavijo, dr. Jan Papa-nek za Celioslovawko, prof.
De Roppa za Pol jsko in Mr. j dražiti se morajo na6i bonbi Mihalopnlos za Grško. Namen proti sovražniku človeštva in konference je dbjasnil slusal-|na ta način opravičiti celokup-cem dr. WifiSam Agar. Govor ni narod skupne odgovornosti jugoslovanskega predstavnika' ter jo naprtiti onim, ^i so zares je bil naslednji:	(krivi. .
"Pred letom dni je medna-j V mesecu januarja smo narodna organizacija dela prire- pravili korak naprej — orgam-dila v New Yorku konfeienco. hirali smo skupni odbor za pla-
Studatec Blagoslova!
300 »VETIH MA4 LISTNO, zs ilvi In mrtvo tla ne Maine'Zvez«. Članarina vsako osebo iivfl sli umrlo 25e, <Nltrtar
nI potreb* obnoviti.) Upiiite Vsi* sinova vojaka.
DRUŽBA SV. PETRA K LAVE RJA za afrikanske m I si Jon« Department G 362* W. Pins Blvd.,	St. Louis, Mo
IKtnn KOPRIVSBK !■ ajefav
Terezinka Poltt
"Na planlocab—vaftek ftlv. M 11» In DCQUESNE UNIVERSITY TASIBURICA _ Mv. M fJl t toa. oenlk In cene plo« aa obrnite na : JOHN MABS1CH Inc. Wert 42nd Site*. New York r.a i
de o Favličenkovi
K zaključku zanimivega spi
prosto: li V Rusiji zdaj nimamo parad. Mi mislimo v gluv-
katere se je udeležilo 33 narodov. Bil je to mednaroden parlament posebnega značaja.
ko mogli rešiti svojo narodno življenje. .
! Nočemo, da bi se še nadalje z nami eksperimentiralo. Hočemo, da nam je dana možnost mirnega razvoja Mase našega prebivalstva so si podobne po Fvoji socialni strukturi, po «vo-mrftaje. Ta odbor prončnje' ji dttšovnosti in po svoji lju-
tL zaKijueicn zanimivega spi- nem aa in v ib0ju se človek sa Eke Maxwellovo o Ljudmili; umaže. Mogoče je to najnovej-Pavličen&o, naj maredem se ^ iKmo*t mode v tem času." njeno omembo kako eo zadnji} Mi^cHova je zapisala, da meeec v 'Hollywood® filmske se je Djena uniformirana pri-zveadnice čafeale na prihod jatelji«a hrž ortetranila, ker ni Ljudmila, katero eo hotele po- hotela ^ ,bi slišala
še kaj več.
zdraviti. Med njimi je bila tu-1 di«zve2cfcniea, ki pravijo, da ima! najlepši oibraz od vseh fllmiskih: Hov roman zvezd kar jih vidimo na platnu, j
Tekoči roman v listu "Gla*
vse probleme in si prizadeva izdelati za ves blok skupne odlo-
Na svobodnih tleh Združeni ta. čitve.
krajinah Grčije, bodo Nemci -težko uspeli, utrditi Balkan držav «o se zbrali predsta**ni-j Hoteli bi pokarati svojo vo
i • ______»__i-	'Iio 7.a fikiurvnn in fsnotnA »lor>>i<
rodčv, da bi vsi skupaj zajam-^ili in očuvali priHeip«> civilizacije.
iM ^predstavniki Čehoslova-ške, Poljske, Grške in Jugoslavije smo ob tej priliki opozorili svet na probleme, ki niso važni le za nas, temveč tudi za bodočo rekonstrukcijo sveta. S tem ano dali izraza volji svojih narodov, ki so zložni v svoji skupni borbi, a želeli smo s tem tudi pokazati demokratičnemu svetu, da smo pravilno doumeli svoje dolžnosti in da smo pri pravljeni sprejeti celo nekatere omejitve svojih pravic v prid zahtevam večje skupine. Skupna izjava, katero smo od-daTi preteklega novembra, izraža te mieli bolj v njihovem gloibokem smislu, nego s for-m al nimfi besedami. .
Izjavili smo naslednje: Upamo, da bo zaključek te vojne, ki nam je bila vsiljena, rešil »stotine milijonov prebivalcev centralne Evrope iu Bal kana, iz njihovega težkega se-in jim za-jamčil možnost zaneeljivega za
proti eventualnim napafiom. Že zdaj je na balkanskem polotoku promet jafco nereden in nezanesljiv.
Ako bi zedinjenim narodom uspelo, da v Severni Afriki potolčejo maršala Erwina Rommel-a in si pribore go-jjpodstvo na Sreiiozemokem morju, bi jim balkanska fronta nudila sijajne možnoBti.
Zemljevid Evrope sam pokaže, da obstoja na Balkanu že zdaj mogočna, akoravno še prikrita druga fronta. Upor proti silam oai*ča se je zidaj že razširil od predelov generala Mihajlovica v Bosno in Črno goro in tudi v Albaniji guerilska vstaja neprestano narašča. Potem preide uporno ozemlje v severno Grško, kjer častndki in vojaki
pod vodstvom majorja Bimoša že vznirjajo ----
čete.
Ako Jbi zedinjeni narodi mogli pošiljati iz Egipta tem hrabrim uporniškim skupinam letala in druga pomoč na njihova bojišča na Balkanu, bi s tem prisilili naeiste, da z niske fronte odpošljejo ojaoenja.
Priznanje prvakov oeišča, da tse podajajo v defenzivo, je na Balkanu jako nevarna propaganda, ker ohrabruje balkanske narode v njihovem uporu proti tlačitelju. Iz Aten poročajo, da tudi grški ujpor mogočno narašča in da vedno več pripaidaiikov odhaja v gorovja okoli Olimpa, kjer se gueriki bore pod poveljstvom dveh grških častnikov, Karalirionosa in Konidriogosa.
V	Albaniji so domoljuhii, ki se bore proti Italijanom v Skappari-u, v južnem predelu Perrapa, proglasili neodvisno albansko državo. Njihov pokret zalagajo z denarjem in drugo podporo vsi Ibogatejši Albanci. V zadnjem **** "
Ta-su se morajo Italijani boriti proti albanskim uporni-« ^rtanjega poiozaja, kom že na treh frontah in pošiljajo v te kraje mnogo vojaštva, letal in težke artilerije.
Kako nevaren je postal raovoj guerilje v Bosni, najbolje pokaže poročilo iz 4'Wiener Tagblatta", z dne 25. avgusta in 8. septembra, v katerem so navedene naslednje štedilke: 3000 guerilcev mrtvih, a 4000 ujetih. No-benccra dvoma ni več — balkanska fronta je resnična voj.-na fronta in povzroča že z?daj Nemcem in Italijanom mnogo glavobola. A kaj bo šele pozimi ?
Videti je tudi iz jasnih podatkov, da nekateri hlapci, kakor Madžarska in Rumunija, posebno pa Bolgarska, nimajo več popolnega zaupanja v zmago.
Iz Budimpešte poročajo, da je regent Nikola Horthy dobil poziv od močne tajne organizacije "Dosza Legije" in piisrna nekaterih bivših prvakov madžarske demokratske skupine zahtevo, naj sklene a Rusijo separaten mir.
V	Rurmrafiji je vlada prisiljena, da cenzurira in deloma prepoveduje dopisovanje z vojaki, ki se bore na ruski fronti, da ne bi njihova poročila pokvarila ljudske morale.
V	zadnjih mesecih je ministerski predsednik Jon Antoneacu na skrivno vprašal z edin j ene narode, da bi zvedel njihove namene glede perečega vprašanja Transilvanije. Značilno je, da se bivši minister zunanjih zadev Grigore Gofencu še vedno mudi v Ženevi —a znano je, da je v zvezi s sedanjimi političnimi prvaki v Bukarešti.
Nemški hlapec Mihai Antonescu, ki je fanatično pro-nacističnega mišljenja, se na vso moč trudi, da bi podprl padajoče zaupanje v nezmagljivo vojaško silo oeišča. Pred kratkim je uvedel nekatere trde ukrepe in krute kazni za sabotažo, a kljub vsemu temu ni mogel zadušiti podzemeljskega oldipora proti Nemcem, niti sološne želje, da bi se sklenil mir z RlMjo.
Na Bolgarskem je tudti kralj Boris postal nezaupen in z vznemirjenjem gleda v ^bodočnost.
Nestalnoet njegovega značaja niu najbrže narekuje, <la bi se v ugodnem trenotku poibotal z začinjenimi narodi, a vprašanje je, na kakšnem sprejem bi naletela tako ponudba kralja Borisa. Potniki, ki prihajajo iz Bolgarske trde, da mnogo uradnii predlstavniki odkrito izjavljajo, da se bodo Bolgari borili proti Nemcem, ako se združeni narodi izkrcajo na Balkanu.
Ta splošni pogled na Balkan nam je pokazal, da obstoje tam vsi potrebni predpogoji za otvoritev skrajno učinkovite druge fronte, kadar pride čas za to. A ta fronta bi se mogla izkazati odločilnega pomena v tej svetovni vojni.
ki vseh demokratskih narodov.11 jo za skupno in enotne akcijo Tu se je rodila spontana misel v želji, da zgradimo boljši red. ogromne večine kulturnih na- Dovolite mi, da vas opozorim
na dejstvo, da so nasi narodi
doživeli in še vedno doživljajo
Eisa ni imenovala te lepotice (
z imenom, je pa povedala, kaji Naroda", katerega je je tej kra&otici rekel CSiarlie Engelbert Gamgl, imena kate-Ohaplin, Iko je začela zmrdova-j rega se premnogi prav gotovo ti in godrnjati, da mora ona spominjamo tudi iz naših šol-takole okrog postajati in čaka-' skih beril, ki jih je on sestavil, ti na navadno guerilko.	I bo kmahi pri (koncu. Roman je
Charlie Chaplin je nekaj ča- J «pk«an v zelo bogatem tonu slo-sa poslušal, potem pa eto^il k vens-kega jezika in je samo z H a j tej visoko plačani zveadi, ter ji I vklilka bogatega besedišča in cenv>, da bi narodne meje olaj-J zabrusil v obraz vprašanje: —j lepote izražanja vreden pazne-sale upravo, ne pa ovirale naše ««Povej mi, kaj imaš ti poleg'ga precitanja, ker nam nudi
medsebojne odnosa je. Prepre-j tistega tvojega lepega obraz- ----—	-
čiti hočemo zmote anahronistič kaf Kaj ^ potem, ko tega nih odločitev. Kar mi delamo,' o4>razka ne ho več »krasila tvoje le skromen začetek, ki pa bo ^ sedanja lepota — in vsaka
bežni do svofcode. Podreti hočemo ograje, ki nas delijo Ho-
morda kvas boddčnosti. Začeli
mnogo kriviqe ker svet naših smo svoje delo v Ameriki, kjer ljudstev ne pozna. So ljudje, ™> prepričam, da bo jav
ki zamenjavajo agresivni, im-prialietični in šovinistični pogled na svet z nacionalizmom malih držav, ki je le sredstvo samodbramibe .
ncrft razumela.
VOLITE NATHAHA R. SOBELA.
__ _	, _ ,	Sledeč stopinjam governerja
Vasa ogromna dežela, sestav-	in vehfcih dela^kih
Igena iz elementov 30 narodov,1 ^^ ^ Naturalized je najboljši dokaz za to, da pre, tizeil3 CanTrIlitteej kateremu tiranost nacionalizma izgubi predsedu je odlični odvetnik svojo ostrino v svobodnem raz- Armand A. Rotman, potrdil za yoju in v svobodi od straha. demokratsbega kandidata za V razdobju med letom 1918, in <ykrajn^a ^nika v Kings o-drugo svetovno vojno, smo po- k -u Nathana Sobela. dokazali najboljšo voljo za sedanjega pravnega svetovalca
minuta prinaša bližje čas izgube tvoje lepote? — Kapomni si, da ibošmocoj k renčala ženfeko, ki je preživela v eni,sam i uri več. nega ti v celem tvojem življenju!"
Ljudmila pa zna tudi sama imenitno in diplomatsko vsekati domišljave in puhle ljudi, ki se pririnejo do nje in ji hočejo pokazati, da ni res tako i-menitna. ker vidijo oni ta in nedostatek na njej. Isto-
najboljso voljo boden in miroljuben razvoj. Trudni smo bili brezobzirnega boja za obstanek in 2 veli v veri. da naš bo skupnost demokracij rdSla novega trpljenja. S strahom in skrbjo smo opazovali na svojih mejah razvoj strahotnega vojaškega stro-. ja in poskusili z odločnostjo in slogo nastopiti proti tej vseobčd nevarnosti. 1
A kaj se nam je zgodilo? Napredna Čehoslovaška. ki je fcfla
oni
časno z Maxwellovo je prišla do Ljudmile neka do potankosti korektno opravljena ameriška pomožna soldatinja — pogledala je Ljudmilo in njeno staro rjavo uniformo, na kateri je še opaziti vojne madeže,, pa jo je vprašala bolj s pomilo vanjem, če nima noibene druge uniforme za parado. Ljudmila I se je tudi ozrla na vprašalkino ' krasno uniformo dejala .pre-
poslenja njihove industrije, po-]mod nami vsemi naJb0l/0;?r0. ljedelstva in trgovske morna- je	^
rice, ter da bodo ti narod, ^ kanja ^ katero danes vključeni v mednarodni wtem (z ^^ ^^ izmene dobrin in dela. Poseb- ^ Mfjoni bograstva
Po stoletjih trpljenja j*0^ tujče\'im goapodstvom, je morala svobodna Poljska hrabro in odločno pretrpeti prvi napad vse Hitlerjeve vojne ma-eine.
Miroljubna Grčija je morala v ljutih bojih braniti vsako ped svoje zemlje in je tako zadala fašizmu prvi vojaški poraz.
Jugoslavija pa, ker je po-
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WILD LIFE
governerja Lehmana
Kot je rekel Rotman, je njegov odbor potrdil Sobela zato, ker je zastavil vse svoje «ile, da so bile sprejete mnoge postave, ki ščitijo pravice delav-eev.
Nathan R Sobel je bil šest let pravni svetovalec governerja Lehmana ter je na tem zelo važnem mestu ostal dlje kot industrijalci in delavci sestavi-katerikoli pravni svetovalec ^ načrt za povojno delo in pro kakega governerja.	' dukcijo. Proti koneu je Ep-
Volite številko 12 v B vneti! Ptein -aborovalcem obljubil svo-Oairtpaitrn Committee j jo pomoč, ako bo izvoljen za ge-for the "Election of Nathan' nerahiega pravdnika. R. Sobel, as County Judge of Kings County. •
V knjigi Je natanteo popisano življenje posameznih ilrall, živečih na suhem, t morja In v zraku, tako da bo vsakdo, ki Uubt naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral i velikim zanimanjem, ker bo v njej naftel marsikaj is življenja divjih živali, kar mo dosedaj Be nI bilo rnana
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjih izSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrCenjn prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo b užitkom bral lovec, ker navaja ln popi »nje vse Živali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati \ farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednji« rib«, ker so v knjigi naStete VSE HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in prlpove-
Camfpaign Committee for tihe Election of Henry I Epstein, Democratic Candi EFSTEINOVO ZBORO- 1 date for Attorney General.
VANJE.
Včeraj je bil v Plaza hotelu v New Yorku banket, ki ga je! jsgP Ni vprašanje koliko sklicala demokratska, stranka! boste dali, samo dajte po v počest svoje«*! kandidatu za j svojj moH. generalnega pravdnika Henry-ja Epsteina, Na 'banketu eo bi li navzoči podjetniki in detev-ci, katerim je Epstein v svojem
poleg užitka, ki ga nudi razpredajoča se zgodba romana, tudi preoej lika.
Roman, ki bo nasledil pripo-vmt t4Trije rodovi", je pa izdala v prevodu -Fran Šturma Goriška tiskarna A. Gtfbrščka —-v letu 1904. — Spričo težkih dogodkov skozi katere je šla naša nesrečna domovina tekom dobe, ki je pretekla od takrat, se zdi škoro neverjetno, da je bila nekoč v Gorici lepo razvita slovenska kultura, katere niso brutalno uničevali tujci, katerim je bila vržena, kakor koet psu, naša krasna primorska zemlja.
-Toda povem naj vam o romanu. iki je preveden iz francoščine in se imenuje "Islandski ribič", ter prikazuje trdo in naporno življenje ljudi, ki so odvisni za svoj kruh od morja, v katerega mečejo mreže in love ribe dan za dnem.
Ribolov v daljnih severnih morjih, kjer so poletja brez noči je nevarno delo, kljub temu ga vrši rod za rodom in pri tem se odigravajo, kot povsod med ljudm?. življenske dogodbe iu romani, ker človek pač neprestano doživlja obnavljanje rodov, v tem obnavljanju pa je zapopadena najlepša stran življenja, ker zakon narave sili življenje, da se bori za svoj obstanek, za ljubezen, za ideale, itd.
Tako bodete sledili v novem romanu z »zanimanjem vnemu, kar razgrinja prsat elj-pripo-vednik pred nami. Ne zamudite torej prilike čitanja tega romana!
in Slovencem, temveč vsej Evropi, je morala čakati na svojo smrtno obsodbo, ki pa ji je bila določena že dolgo poprej. Epična'vstaja njenega naroda je moralen, vojaški in politični neuspeh osišoa.
Vse nas je zadela ista usoda. Odgovorili smo vsi na isti način — z aktivno boTfx>, sabotažo in zarotami. Danes je na našem ozemlja škatljica vžigalic več vredna nego človeško življenje. Zakaj sovražnik člo-velStva nastopa tako? Ker smo stalna grožnja njegovim načrtom. Mi zor«? hočemo ledobro.
_____ ______Ne borimo se radi tega, ker bi
dovanja vsebuje knjigf SCT SLIK" \ fV boju uživali. Ne! Borimo
kazala, da je neobhodno po-	rekel da ^
trefona ne le Srbom, Hrvatom nje posebno pomembno, ker sta'
togrmfij); 6 slik v naravnih barvah, v velikosti ede straai, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je t x C infcv. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, rite, k*. fm in ifvall, Id sa ravno take maftea kot v vodi doma. — Vekana Je v močno platno s zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAfiKO DOBITE SEDAJ ZA CJENO:
Sedaj
Naročilo poBJIte .... KNJIGARNI 8LOVBNIO PUBLISHING COMPANY £10 W. 18Qi tfrKEPl1, NEW YORK.
se zaradi tega, ker bomo 3e ta-
na njem zastopana industrija in1 delo.	j
Tako zastopniki industrije kot delavcev, so v tem časa pre vzeli težko nalogo, da pomaga-' jo deželi v boju z nacizmom1 in faSizmom. Vsak Amerika-nec mora biti ponosen na to, da so delavci trdno sklenili, da ne bodo stavkali, dokler traja vojna.
Pa tudi po končani vojni bo moral ostati sporazum med delodajalci in delavci, kajti pri-' šla bo doba oibnove, pri kateri, bo složno skupno delo med in-1 dustrijo in delom neobhodno] potrebno. Da se odvrne depresija, ki navadno nastane po vsa ki veliki vojni, je potrebno, da
NAPOLNITE NEBO S SLAVO IN SVOJA SRCA S PONOSOT
Mladi Aimrikincl. ki •• spominjaj« P«u-I Harborja! Mladi Angleži, ki m spominjajo Cov#ntrya! Mladi Kitajci, ki m spominjajo Čimttnffa!
V TECHNICOLOR:
I "THUNDER BIRDS"
tK»*Jo OGNE TIERNKY. PRESTON' FOSTER, JOHN BUTTON* ln *rav*n BTO STAGE SHOW % JANE FROMAN, THE GAE FOSTER ROXTETTRS. THE ROXT THKATRE 8YMPHOST ORCHE8TER, DAVE APKLLO.V
ROXY
THEATRE
7TH
AVENUE and 50th STREET NEW. YORK CITY
Z A VAZNO MRS T O
ATTORNEY GENERAL
V O L I T E* K A N D I ft A T A , KI JE NAJBOLJ SPOSOBEN
"Skoal skoro dvanajst i« ... kot Solicitor GftteraJ . reko«t v rfn±6i . . .brea primere v celi zgodovin I ririave."	Gov. Lehman
"Priznan kot naJzmožnejSi svetovalec za drfavoo aJi oWfawdto vlado v celi detell."
Alfred E. Smith
"Prepričan sem, da bodo progresivni glasovi zagotovili vašo zmago. O moji podpori hodit« popolnoma
prepričani.- Sen. Robert F. Wagner
Uspešno zastopal v najvišjih sodiščih najvažnejše socjalne postave v zadnjem desetletju. BoriW za pravico manjšin.
POTRJEN OD AFL. — CIO. in vseh liberalcih organizacij.
GLASUJTE ZA ČETRTO IME V VRSTI B *
Poklonit Odbor Women*« Trade Union za Izvolitev Henry j a EpetHna, 3913 — 4Sth St., Smnyslde. Queens. Long Island.
.„ ------ ------. .... -------
DA'- X«
FRIDAY, OCTOBER 30/1942
TSIANOTUra im
VLADO KLEMENČIČ:
OGENJ Z
Žgoča, poletna vročina pritiska že več tednov. Taka suša je, da venejo rastline in usihajo studenci. Kiekega soparnega dne pa se začno nad pragozdom kopičiti tem no sivi oblaki. Maihoma se zablisue in zamolkel grom pretrese ozračje.
Strajžna vihra se razsbeeni nad pokrajino. Strele švigajo In grom za gromom udarja.
Ljudje lovci so se stisniM v
ni zmaj! Saj ni tako hud, kakor je videti. O, da bi ga imeli v votlini!"
Še niso izrekli, že eden izmed njrh izvleče iz kupa žerjavice tlečo vejo, jo zavihti visoko, da nanovo zagori in'hiti z njo proti domu. Bes drzno, drzno dejanje, kaknšnega je -bil zmožen izmed tisoč in tisoč ljudi tedanje dobe le eden. ,
V votlini izgrebe mladenič
Vabilo!
P«v prtjat** Me nO>B*i3 VI Vrnil, na
VESELICO
svoja podzemeljska bivališča, janro, dene vanjo še vedno tlečo Nle plavijo se medveda, ne tre- vejo in naloži nanjo suhljadi. petajo pred volkom in pogum- Kmalu vzpaplcla v podzemelj, no napadejo merjasca. Marši- skem bivališču prijazen pla-kdo med njimi se ponaša z brazlmcn.
gotino, ki jo je dobil v boju z Tako so ljudje-lovei ukrotili tli v jo zverjo. Toda groma in in udomačili "ognjenega zma-bliska se boje.	ja/* Spoznali so v ognju svoje-
Ko neurje preneha, si upa ga prijatelja, ki jih je pozimi najmlajši in najdrznejši iz ja- prijetno ogreval in jim razsvet-me. Kmalu pribiti nazaj in ljeval stanovanje. Poleg tega za kliče: "Pojdite in poglejte! >o se priučili peči meso pa tu-Ognjeni zmaj nami bo požrl di rastlinske plodove. . goTvi!'	j Ob dolgih ziirtskih večerih
Oklevaje pridejo možje iz ja sedi vsa družina pri ognju in me. Ženske in otroci se ne si pripoveduje razne junajšk^ upajo. Kaj zagledajo? Pra- zgodbe iz svojega nemirnega gozd na oni stiani reke gori. lovskega življenja, l agala ga je strela. Spremenil j Nekega dne je ogenj v votline je v morje ognjenih zuibljev, ni ugasnil. Ženska, ki so ji poln dima. Prasketaje se širi po-' verili nalogo, da bo ostajala do-žar vedno bliže in bliže. Že so ma. pazila na ogenj, prinašala priplazili plameni do reke. ■ drv in jih nalagala na ognji-Tu objemajo še zadnja dreve- 3če, je zadremala. Medtem je sa. ki mole svoje veje nad vo-.bil tudi "ognjeni zmaj" zaspal, do. Ljudje so radovedni, alisej ŽerTska se je prestrašila. Pi-bo pognala ognjena pošast čez hala je na v*o moč med ugaslo reko. A reka je na tem mestu oglje. pa zaman. — "Ognjeni široka, in obgorele veje, lei visejsmiaj" ^e ni več prehodil, nad vodo, padejo cvrčeč vanjo. Prebivalci votline so doživljali hude čase; nič več niso
Veselje žari starcu v očeh, pa ne toliko zaradi žage, kolikor zaradi poskusa, ki ga be sedaj napravil. Že večkrat je žagala zabijal ali pa vrtal les s kamenitim orodjem, in vedno' opazil, kako se je le« segrel. Videl je celo, kako se je iz nje- j ga pokadilo. Danes je naredil večjo in močne$k> žago in si pripravil vejo, ki se je več mesecev sušila na •soncu. Ali se mu iz lesa

MARTINO VANJE
ki gi-priredi
Slov. podp. Društvo Sv. Jofefa, at. 57 KSKJ
V I DVORANI SLOVEKSKRGA
NARODNEGA DOMA 253 Irving Are., Brooklyn. N. V.
v nedeljo, 8. NOVEMBRA, 1942
Začetek ob 7. url zvečer. ZA PLES DO IG BAL OHKKSTKH Vsfaipuina S8 centov
— Odbor
PUNČKA.
F. Rado Vavpotič. Poleg tegu, da sem bil
morda~le "pošrečT Gabiti kratek » uro ail kai P^rebne-sa "ognjenega zmaja?" !«* »P®1***	odpre3o oči,
pre-
S tihim upanjem se loti d«*la. k1akor ** * imTttdiia iMjm-'
Vzame novo žago in začne za-
nka navada.
lleka je premagala ognjenega zmaja," vzklikajo mož j t in ploskajo z rokami. .
Trije najradovednej&t mladci piebredejo reko in preiskujejo pogorišče Pod pepelom še tli in marsikaterega .»peče v nogo, da poskoči in za javka od bolečino.
"Ognjeni zmaj še vedno grize !r* pravi tisti, ki si je prvi upal iz jame. Z dolgo zakrivljeno gorjačo beza po žerjavici in privleče iz nje zoglenelo ptico. Odtrga iz nje vrhnjo plast, pod njo je prijetno dišeče, mehko meso. Pokusi in da že tovarišema. Vsem telrae pečenka.
"To je pa mnogo oku-snejše kakor surovo meso. ki smo ga jedli doslej," pravijo mladci. "In to nam je pripravil agnje-
erati sufco deblo. Žaga in žaga. . °b3ema me popolna tema Vedno hitreje. Poskuša, aH f	J®**- Naste;
se je les segrel. Vroč je, da bi 6 udjlrtiev stenske ure. kateri so
se opekel ~ Se z večjo vnemo nu dai/	.<*a prihaja
nadaljuje in končno opazi: ta- ^^	«
nek dim se vzdigne iz lesa. Iz ^^	dogodkov kate-
pohiih prsi začne pibati na ti-," ^	Pasejo
sto mesto. In glej: iz lesa se
pokaže plamenček. Hitro	,apa mijerazodola,
grabi lietja in ga vrže na pla-	I' ™ J^
men. Hej, kako to plapola in gori. Starčev obraz se razteg
i reditvi Slovenske Ženske Zve-■ze v New Yorkn zaviil čez me-;
ne v Širok, zadovoljen nameh. ro altohohie P***?
,__Zl ___precej poouo v noč našel klm-
precej pozno v noč našel ključavnico vrat svojega doma.
Ko izpodvijem blazino, da dam še nekaj minut utehe nečedni navadi lenobe, sem začutil, da n&e je nekaj nežaega, rekel bi -skoraj prijetnega opla-
pekli mesa, ki «o se mu bili pri- I^VH vadili in ub ziimkiii večerih sta živalci sosednjih votlin slišali vladala v jami zopet tema in ° niCTn. e0 S* prosili, obsipani raz.
Priklical sem <te, ognjeni amajl Tn odslej te bom znal *e večkrat obuditi iz sna, če mi za=p*š!"
Ko so se vrnili ljudje zvečer iz gozdov, <so se čudom čudili, da gori pred votlino ogenj. Poleg ognja je sedel starec in jim P°	Od pre>ene-ns. dotgo in široko razlagal,;^nia:^aterem V*™0!™?1 ta" kako je naredil ogenj.
Odslej so starca spoštovali kot svojeiga največjega dobrotnika in mm pripisovali vi-šjo carovnisko moč. In ko so pre-
Vsi moAki prebivalci votline so od^li na lov, ženske in otro-ei pa >o nabirali v goadovih
užitna zelišča, gobe in jagode. Le neki starec sedi pred votli no in izdeluje razno orodje in' oiožfe. Danes hoče dovršiti
joč ga s častjo, in darovi, da je tudi njim s spretno roko naredi ogenj.
. i
RAZSTAVA V FREEDOM HOtTSKB.
Mnogo je zanimanja za ju-žago/ki šemuči ž njo ^"n^kaj7'' Jfoslovan^k^hoslovafeko raz-dni. Podoligast, trd kamen ob-j^o-v Freedom House. Zad-deluje z drugim, še trčim kam-1 ^ P™ » P^^de ve-Izklesati in obrusiti mo-	množice ljudi.
Predvčerajšnjim je bila prirejena svečanost v opomin žrtvam, ki so poginile v Jugoslaviji in Oehoslovaški. Spominski obred je vr£il Mr. I>ušan
SLAVONIC COORDINATING COUNCIL
Brprescnting Americans of ibe following Extraction^: — Bulgarian, Carpaibo-Bnmtan. Croatian, Czech, Polish, BnscAan, Serbian, Slovak, Slovene and Lltrahilan For the Election of JOHN it. BENNETT, JB. Charles PoUetti, Henry Epstein, JoMpb V. CLeary, Matthew J. MerrBt, Flora D. Johnson
DBAG1 PRIJATELJI:
Prvtf m J« sedaj zgodilo, da ho ameriški Slovani MU uradno priznani kot zdrnžena politična skupina v faktor v državi New York. To dolgo začinimo priznanje pa smo dobili saulo Ae od demokratske stranke. Republikancem pa se se vedno ne zdbno dovolj važni in vredni takega priznanja.
Iz tega razloga in zaradi njihove zmožnosti je slovanski združeni odbor nklenil podpirati demokratske kandidate v sedanjih volitvah v državi New York.
Demokratski kandidat za governerja John J. 'Bennett je bil vedno prijazno naklonjen Slovanom- in do njihovih problemov ter je Ml ž njimi vedno v prijateljskih stikih. Zato mislimo, da bo glas za Bennetta tudi glas za priznanje Slovanov.
Priporočamo in naročamo Vam, da- voffite demokratski tikpt, ne samo na podlagi krajevnega političnega vpra&anja. temveč tudi zaradi razlike v delovanju med demokratsko in republikansko stranko z ozirom na slovanski problem, položaj in ofcolMtne.
JUGOSLOVANSKI ODBOR
Ix?vo na desno, stoje«: Andrew K. Mayevsky, V. chairman; Albert H. Dachuck, V. thairman; Fraak lin«. V. rliairman; Oeorjre Vieian, Edward Vac*}-. Boriroj M. Burkleh, Trcawrer: Anton G. .Sintlch, V. chairman ; Peter M. Fekula. chairman. — Levo na desno, redo«: Michael Mahon^-. V. chairman. Cbaries Polettl, L-t. pov. N. T.; John J. Bennett Jr., kafididat za p^vernerjero mesto: Henry Epstein, kandidat za Attorney generai; James J. Farley. Chairman Democratic State Committee.
Slavonic Coordinating Council for the Election of John J. Bennett, Jr., Charles Poletti, Henry Epstein, Joseph V. O Leary .Matthew J. Merritt. Flora D. Johunon.
nom.
ra še dva zoba. Mož ee trudi, da mu pot kaplja s čela. Zdaj pa zdaj se ukreše pod kamnom i?kra in odleti v loku na tla.
Končno sta napravljena še zad aK1,	. , ,. ,
nja dva zoba in žaga je isgo- ^kletorvi«, v pnsotnoBti katoliškega in anglikanskega duno-
tovljena.
NOV FILM V E0XY KINOGLEDIŠČU
viia ter židovskega rabina.
PrejSnje čase so v Hollywood« splošno smatraU Gene TIerneya za otlehtalca in po »plodnem mnenju je John Snttanova govorica kot'Anjdein. V resnici 1» sta oba bila rojena v sosednih drŽavah—Gene v Xew Yorku (Brooklyn), John pa v Penmsylvatrfjl (Bala). John se Je na vzel svoje govorice v angleških Mlak, v katerih je bH vzgojen. Gene-pa ima svoje eksotične navade 2e celo svoje življenje. Gene In John nastopila v Twentieth Century-Fox's novi T«9ralc0ter kino-sllkl "Thunder Birds", ki sloni na veAanju letaUkth lrtttefot na1 Ttrun-derbird letališču v Arizoni

V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVEinOtA tSA"
vtljofMe sledeče
slovenske pesmi:
1. Pofloknl« — ntoSkl rbrrr z ha.rl -
t	ton «amof>pevDra
t. TVprfrsT — irirtftrf atarr C S. l«u.hko «oC — moilrt ebor
4. t'ltftSfci zvon — iD^fcnl sbor ^ E	— mHtanl »Kr.r,
bari Mit sanfKt%>#vom
t t. Lira 1. — sa »olo Bi>ev«, m off ki In	zbor'
?. I>tr» TI. — za mcfiir.t *hor - i. AltalntiM odmPTt — *a moEkl ln ženaid' sbor. z bariton ae-
> t'. Ka*tartn Iz p™Ima 1M — moiil'
10. Hoor — za namoepeve, mešani zbor ln epremljevanjem BtaJTOvi« . 11. PsaJm 29 — za zanKksrun'«, m®-Sanl zbor In »pr«mJJ*van3e gtaaovlra aH
CF&fA- SAMO
60 centov
KOMAD
To m koncertne peml zriaoikc In mešane zbore, katere je nglas-bil In v samozaložbi izdal MA-mi Ll HO&fAK, organ iat in pevofodja pri »v. Vidu, Cleveland Ohia,
Naročite to zWrko pri: CdMMW
fiM w. Mr« sttftmP
di priznati, da je bilo tudi malo s t rahli, sem stegnil roko po ročni električni svetilki, da se prepričam, kaj bi to bilo.
Ob evitu žarnice vidim, da polog mene počiva krasna slovenska punčka, cije lasje, sple-
lem l^^TlS^^m. J^1	oorobljen z^ferbel ea^tno mejo, kjer bo
Zde lo se mi je, da je uema,	pMenim	m zgodovinski spomin na
ker ni odgovarjala na moje kli- dat^ ^	^ ^^ f e^iaPe ^Wnske mtelek
ce, šele ko jo vzdignem z tre-1 "voje stare.	kot	in vladlie clatie'
sotmii rokami, o^re košate^	^ J
trepalnice, iz^od katerih se	na VernA dus dan, obis-
hl^čijo kak^dva diamanta kat+l ^ krasne plave o^i.	ma\ere	"a katere-
sem, da ni nema.	m P°l°"
Saj je vse, kar mi je imdil prx i	fflla soPek knzai>tem"
pogled, govorilo tako glasno	Svileno krilo lajlakove špan in tako harrtioni-chK), kakor da
VAŽNO ZBOROVANJE VSE -SLOVANSKEGA KONGRESA.
naj organizaciji jasno začrta «noter.
<\ralbl^eni so zastopniki slovanskih društerr, ki pri prvem kongresu niso bila zastopana. Vafbljeni pa so tudi ostali Slo-jvani, da kot poskilalci prisostvujejo..
pred menoj • odpira venček J ga usnja z srebrnimi zaponka
Vse-elovanski kongres skega bes^a, členčki iz metke- j York in okolico, ima pri
narodnih pripovedk.
Po njenem kroju spoznam, da prihaja iz boljše družbe. Komaj vidni nasme&ek okoli njenih ustnic, se mi zdi, da ž njim hoče prikriti muke iu trpljenje fivojega zasužnjenega naroda, katerega ječanje se čuje po celem kulturnem svetu i« odprtega gToba njene domovine Juge-«lx*vije.
Ražmarinasti oibraaok bi primerja! le lepoti zvezde vecer-nice, katere 'zlati si ja j or je svojo pot v temno no&— v temno] usodo.
mi, umetniško izdelan pas iz žlaihtne kovine, ki se bogato oklepa okoli njenega patm, kateri vidno na črnem predpasniku, še bolj povzdigne ujeno ^r0Tanja v jUT1ijn. To zbo-imovitost, vse to mi ,%sno pri-j ro van je se vrši v Bohemian ča, da se pripravlja na veliko,National Hali, 321 E. 73rd St. slavnost — na slavnoat vsta- fečetek db 1. uri popoldne.
hodnjo nedeljo 1. novembra važno zborovanje, na katerega so bili povabljeni vsi oni delegati slovanskih organizacijo, ki so se udeležili ustanovnega
jenja svoje domovine matere Jugoslavije.
Sedaj se spomnim, da sem
Na dnevnem redu bodo poročila o dosedanjem delu in o
se setznanii z njo na prireditvi načrtih za bodočo zimsko se-
Slovenstee Ženske Zveze št. 84, Prišla je v družbi go*pe Krekove, soproge ministrskega podpredsednika jugoslovanske I
\Votolepoto jišep<iv^digne^ad.e v Lcmdomi' dr- Mihaehr > skrajnega vSfea krasna slo-	„ . , „ . . . , I
v *	r	H *>n«alh A-*i \ H	i J-V ifMA A
zono. Med resolucijami, ki bodo prižle v pretres, je najvažnejša ona o načelni izjavi, ki
SMRTNA KOSA
V Waheirtmrg. Colo., je dne 17. oktobra uinrl rojak Peter Verbtč, star 58 let in doma iz Grada pri Cerkljah. Zadel ga je irrrtvbud, ,ko je prejel vest o smrti svojega sina pri vojaških letalcih v Alaski..
Ne zametujte ničesar, ker to pomeni tratenje denarja — potraten denar pomeni v sedanjem času i^gutbo življenj. Vsak dolar, ki ga prihranite in investirate v vojnih bon-dih pomaga dopolniti kvoto določeno za vašo državo.
do
venska oft-ba z zlatimi u&itki, po katerSi se pa takoj spozna, da
je nežna roka, katera je všfcvar
Na druSbeni draSbi je imela dosti snubcev. Ker sem pa vedel, da je to ročno delo gospo ""^ Krekove, sem se bal, da ne bi
jala to krasno m neprecenljivo	, ,	, . _.
delo, abadala po ^trOgzh navo-'P^P v roke ^kemn, ki bi dilHi umetniškega duha. Pre-\m^ razumeval in ceml dvojko ramen ji visi svUeffi rbbe^,' ^^^^ ^t^*™^ -obrolbljen z svilnatimi, živo
rdečimi lasulkami, kateTe se ria rokfFvili snežno-belega ospe-teKka poredno premikajo ena dodfušfe
V živih gorenjskih barvah, R ki se po rdbctr harmonično spajajo- kakor potočki v reko, se mi zdif kakor da vidim ravno rarovetek) vrtnico, ki čaka na vredno roko; da jo odtrga.
{Po zlati verižici s križkom, katerjr visi okoK" njenega vratu, itf Kijapd« po njenih nedrij od katare odbijaj zlatileski kakor droibne kapljioe gorskega slapif ob sobičnem vzhodu, efpoCT&vam; da veroje v upanje in ljiA>e««nL
nlskega dela kakor pa jaz.
Zarto sem jo hotel zasnubiti za vsako ceno. To delo je prevzela gospa T. K., kateri sem iz srca hvaležen, da ji je z strogo pažnjo uspelo, da je ta punčka prišla v mojo last.
K tej snubitvi me je prisili-j la ljubezen do umetniškega dela. Prisilo me je, ker trenot-nim .pogledom vidim na nji celo zgodovino in oibičaje slovenske ga narodnega življenja. Zato sem ji odmeril varni začasni prostor, kjer tbo varna pred ostrim prahom hudobnega in grešnega sveta, dokler ne pride čas, da se, ako Bog da; povrneta* ž žaijo v njeno doihovl-no Jugoslavijo, kjer ji bom pre-
Rojak Matija Ofcmltar Iz Kirkland Lake, Kanada, se je s pismom obrnil na Anno P. Krasno, da bi po možnosti oskrbela kake mladinske igrlee. pesmi in slično za mladinski sbor, ki g* nameravajo ustanoviti tamkaj.
Rojaku O toni far Ju se bo ustreglo kolikor bo lnugute v tem ozira, ker nas veseli, da m naši ljudje zanimajo sa organiziranje naše mladine za naše slovenske stvari.
•
Iz Timinaa v Kanadi pošilja naročnino rojak Frank FegeL Pravi, naj mu
list še nadalje pošiljamo.
•
Is province Ontario v Kanadi se je oglasil tudi rojak John Gerden, ki je poslal celoletno naročnino, obenem pa'
je tudi naročil Svetovni Atlas. •
Is Cortlanda, 0„ piše rojak Matt Gladd, da se je za par tednov zakasnil z naročnino, katero pa prav rad poravna, ker zelo rad čita list Glas Naroda.
w
j Na Glas Naroda se je tudi naročila slovenska družina Kepic
is Ridgewooda. N. Y. Is te družine izhaja naša mlada pevka Ann Kepic, ki nas tolikokrat razveseli s svojim lepim glasom na naših priredbah, o
Novega naročnika smo dobili tudi v Kimberly, Nevada in sicer je to rojak Jerry Mirkeeh. Istotako se je na novo naročil rojak Martin Mail is De-troita, Mich. Kakor tudi rojak John Brie iz Hoovers vlile, Pa^ kateri je tudi poslal celoletno naročnino.
•
Rojak Avgust Koaehar is Marrhmda. je poslal celoletno naročnino za Anton Košar ja, kateri mu je s tem poveril nekakšno "zastopništvo" kot pravi. Ml upamo, da kdorL6U od naših zvestih naročnikov sprejme tako zastopništvo. kadar nanese tako priHka1 — aU pa mkj. reehno tadf mate ptegl-tira in dobi novega' naročnika, tea več bodemo imeli naročnikov in čita-teljev. tem zanimivejši bo lahka nafi UM. Z listom je telur, kot t vriko dra-gA stvarjo,- Če je v«C iMpcUa U dobre v<)t^ v« je	do Ma te b»l| W
flovek potrudi,- d» je ta" vrženo.
*8Lll RAIODA'n Kit X«
FRIDAY j OCTOBER 30, 1942
trarotuih um
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENG ELBERT GANGL
Vojna povzroča jezikovne težave
:Da^i «o Anitrikanci prišli iz zorisee vojne kakor Indija. v?eh dežel na svetu in govori-j Bližnji in Srednji Vaihod tujo skoraj vse jezike človeškega j di mudi resne probleme naši je-
°° Odkupi *e a v o jih grehov z miloščino, in svojih krivic z usmiljenjem do ubogih . .
Nobenega sovraštva ne bo v njegovem srcu, tzakaj. molitev mora hiti čista, čiBtejša od mrzle studenčnice, ki šumi iz belega kamena, iz bele skale.
Dospel je toliko zaželjeni, težko pričakovani dan. Kgi-dij 15 ran kovio je bral novo mašo. Ni bila to hrupna svečanost, nikogar ni bilo svojcev, razen Mete. da bi stal pi-ed oltarjem, ko je prvič pristtopil predenj. V stolni cerkvi ljubljanski je opravil primico. Razivedelo se je bilo po mestu, kdo je on, ki stoji danefi prvič pred žrtvenikom, Gospodovim. Kako se je razvedelo? Kdo vedi, kako t Meta je povedala nekoliko, tudi sam je razodel prijateljem to in ono — in tako je šlo dalje, in cerkev je bila polna radovednega obcin-Mxa. Ženske so gledal" novomasnika: kakšno mu je lice, kam ima obrnjene oči, kak mu je glas! — Lice mu je bilo I edo, oči so gledale jasno in mirno, glas mcu je bil krepak. Videti je bilo, da je polno radosti v ercu. Poznati je bilo, d t je dospela velikemu hrepenenju uteha, sladka in neopisna.
Sklenil je, da ne bo učitelj in d-uhovnik samo tistinf, ki iiiu bo govoril s propovedn:ce, ali jih poučeval v šoli, ampak besedo in dejanjem mora -vplivati njegova osebnost na vso rkolico tudi zunaj cerkve in šole. Zato mora biti vse njegovo življenje tako, da ne bo madeža na njem. Pred vseau je tre-\i. da izginejo v*si oziri na lastno osebo. Ta ni zaradi sebe -a me. temveč stopi zdaj v službo drugim, ki jo kličejo med -rh»'. Kar nosi vieokeiga in plemenitega v sebi, to preidi v nisi vsemiu ljudstvu, ki je zraslo v trpljenju in je ubogo in 'i'1'zaipno, nizko pririskaiu> k tlom, od težke pesti nemilega življenja. .	—
Človek se pogubi, ako se brezpogojno vda razmeiam. kaki -m- so zavladale, da mu dajejo okušati samo bridkost in te-/ i življenja. Tak človek izgubi vero v lastno veljavo, njegovo dostojansto je užaljeno. . '
Vsako življenje ima svojo veljavo, svojo eeno. Vsi ima-a.o i ti izvor, vsem je isti konec, zatorej je tudi vtakemu in vm ui enaka naloga. Vsak posameznik je član velike družine, tnnkovrtden in enakopraven. Nijegove roke se morajo sklepal - sosedovimi rokami, vsa velika družina se veže z veri-ift , ki oklepe ves svet in s; *ra prisvaja v last. Isto vrednost i n> a m i kakor moj sceed, ke»* je mojenru življenju isti začetek m isti konec. Če je moj todni krov krit s slamo, ni zato moja \ rednost nič manj&a, nego ako bi bil krit z mramornatimi plohami. A nizko rojstvo je le slučaj, zaiadi njega ne -sme trpeti nihče, ker ga ni zakrivil sam. Človek nizkega rodu ima Tttianj sredstev, da se dvigne iz u-boštva in se postavi v vrsto \ 'Ijavnih ljudi. Prvo in zadnje sredstvo je delo, ki je čast In m* sramota. I>elo da]c človeku spoznanje lastne vrednosti, in to npoznanje rodi ponos, ki je toliko opravičenejši, čim večje je bilo urboštvo, ki je lodilo človeka, in čim ugodnejše je stališče. ki si ga je priboril. Po&teno delo si ne osvaja ugodnega -tališča z zapostavljanjem duševno in telesno šibkejših, ne stopa do 2mage preko poraženih sosedov, in uničenih življenj, ampak hodi do svojih smotrov tako, da izjpodbuja cmahljivce, inči -ibke, navdaja s pogumom obupance in dviga vso okolico, da so zravna, hiti daije,, zavrže malodušnost. začuti svojo moč i h liropeni brez prestank.i do osamosvojitve. Pošteno in odkrito delo je kakor jjonilna sila, ki zdrami iz zaspanosti vse v eliko okrožje, vso okolico da izpregleda, se zave, zasope. zalivi, začuti toploto krvi. Brat se nasloni na brata, sosed na - jseda. moč podpira moč. da zraste do nepremagljive sile. Zmagoslavno stopa človeštvo naprej. To je naipredek.
Siromak je prav tako človek kot bogataš, samo da je prvi \ reden toliko večje Ijuibezui, ker mora vkljub svojim razmeram prav tako zadoščati družabnim in državljanskim dolžnostim, prav tako živeti pošteno in v soglasju z zakonitimi določili kakor drugi, ki njega sredstev ni primerjati s sredstvi prvugu. Siromak nima zakladov, da bi zajemal iz njih z nVili-kimi rokami. Njjegovi zakladi leže v zemllji, v sveti rodni i uradi. Z napornim delom, z uljavimi rokaani ei jih mora iz- i kopati iz nje. Z znojnim čelom se pripogitba k nji. Poljubil bi jo z žejnimi ustnicami, ker mu je tako dobra, da niu ni dala samo golega življenja, ampak ki mu odpira tudi svoje zaklade, ako -sega do njih s težkim delam svojih rok. Zlato, zakopano v zemlji, so prelije po koreninah in preustroji v bo-irato žitno klasje, ki se ziblje ob božanju toplih vetrov kakor /.lato morje. In bogata žetev je toliko večja slast, kolikor uopornej&a je bila setev in kolikor večje je bilo boječe čuvstvo, strah pred pogubnimi silami, ki -so tolikokrat grozile / uničenjem. Take sladke zavesti storjene dolžnosti in uresničenega pričakovanja nima nikoli nihče, komur ni življenje dalo v spremstvo — dela, truda.
In ko je vse spravljeno,,počiva zenflja in čaka dobe, da se i/.nova oplodi in izneva pokaže človeku, da je zaradi njega.
Zopet se zganjajo roke. Napno se mišice, zdrava kri zapelje po žilah. Svetli lemož reže mastne brazde. Iz zemlje puhti vlažna toplota, kakor da se oddihava od dolgega spa-n;a črna. plodovita prst. Kamor vsiplje roka pest zrna. tja se -krije v zrahljana tla stotero kali novega, mladega življenja. Ui za brst i in prodere rahli grob in zaizeleni in se spne kvišku, k solncn, da se ogreje in nasrka moči in življenja, ki mu da :u»;t in plod. O, blažena zemlja, sveta, najdražja!
Rgidij Brankovič se je že bližal vrhu Gorjancev. Prejšnji večer «e je pripeljal z Meto do Novega mesta s pošto.
Mrak je fe kril zemljo, ko je vstal. Naglo je korakal iz >m*ta. Pogledal je kvišku, in oesta je hitela v breg. Na levo )n de-no <«o *anjale lože in se umivale v jutranji rosi. Obje-?ral ga je prjetem hlad. Cterl se je nazaj, na vzhodu se je svetilo. Go*te megle so se plazile po dolini, nad njimi so zaigrali prvi aohrčni žarki.
Postal je in ne odkril. Z roko je potegnil po čelu. Smejali -o se mu pogledi Glol»oko so mu zasople prsi. Pile so svetžcst mladega jutra. .
(Nadiljevanje prihodnjič.)
rodu, vendarle je ta svetovna vojna naložila precejšnje težave na naiše jezikovne zmožnosti. Nikdar se ni potrebovalo toliko različnih, nenavadnih in dostikrat redkih jezikov. Na poljih voja/škega, poizvedovalnega, in formacijskega poročevanja in v bodočem miru bodo jeziki igrali veliko vlogo.
Ko je vojna začela, manjkalo je ne le Amei ikancev, ki bi
zikovni pripravljenosti. Malo ljudi se zaveda da je turbSki jezik eden izmed najbolj razširjenih na svetu. V Indiana univerzi se je na hitro zbral turški tečaj pod vodstvom Dr. C. F. Voeglina, kjer se dijaki ne bodo učili nič drugega. V seda njem semestru ima tečaj tucat dijakov, ali v prihodnjem se mesti u . jih bo iirtel 20 ali 30.
V aralbwčini eo bili Ameri-
ceni zelo neugoden.
Kljub vsem nasiljem narodna zavest v ljudstvu neprestano raste. Ogromen je odpor v o-' zemdju pod nemškim režimom, kjer je slovenski jezik prepovedan celo v cerkvi.
Nenilci streljajo ljudi včasih | tudi brez sodbe. Že število o-, ni h, o katerih je bilo uradno javljeno, da so bili ustreljeni^ je ogromno, a mnogo jih je bilo umorjenih brez vsakega pravnega postopka, tako da njihovih imen ne bo nikdar mogoče ugotoviti.
govorili te jezike, marveč tudijkan"ei pripravljeni, razun v učiteljev, ki bi podučevali ma- enem narečju, marokanskean. lo vojsko jezikovnih rekrirtov.|smo popolnoma nevešč. Tudi
to se sedaj popravlja potom tečaja v University of Pennsyl-
Pearl Harbor nas je zasačil nevešče japonščine. Eno leto poprej je bilo le 50 moških in žensk, ki so se resno učili japon ščine in, dasi se je učenje japon CSčine pospešilo na zahtevo vojnih oblasti, bilo je preqjalo posameznikov pripravljenih, ko je prišel napad v Pacifiku.
V "kitajščini »mo bili boljše pripravljeni, zlasti v manda-
rini" kita^čni, ki je državnr1 svet. komunikacij in poizvedo
vanija.
Kar se tiče evropskih jezikav, smo seveda pripravljeni ker je Amerika stalno dobivala priseljence iz vseh evropskih dežel. Malce na slaibšem smo glede nekaterih balkanskih jezikov .
In tako Amerika prodira v
jezik.
'vanja, kakršnega nisipo nikdar
Manjkalo pa je pozna , . vateljev kitajskih natmj. f opreJ V^h. Kakor 3fr. Graves, je resna težava, kajti ta^reč-1^^^ v Magazine, ^ Da-( ja so govorica, v kateri Japon-111 nam ** PTa7 ne" ei nagovarjajo Kitajce po ra-,za 1,aH nova doiba vzajemne sve d i ii.
Malaj in Thailand fSiajn) sta bila najsla'bfii točki na naši jezikovni fronti Daljnega Veli o
tovne zavednosti, v kateri se naši minuli načini nabiranja no: vie in mednarodneea obveščo-Vanja bodo «matrali kot nekaj
da. Mortimer Grave«; upravni tajnik organizacije America.* Council of Learned Societies, poroča, da začetkom vojne se je znalo le za enega edinega A-merikanca, ki je dobro znal Thai, oziroma jezik, ki se govori v Siamu in niti f^den ni bil priznan kot učenjak malajščine oziroma >jx>sol>t-n. da bi podu-čevarl ta jezik. Takoj potem ko je vojna začela, ational Reso uives Planning Board sestavil seznam 41 oseb. ki, kakor Mr Graves hudomušno pravi, so bile 4'losinnljene, da znajo go
!povsem antediliTvijalneca."
FLIS
VESTI IZ SLOVENIJE.
(JIC.) — Prinašamo nekate-' re starejše vesti iz Slovenije,' posnete iz tazličnih švicarskih' listov o splošnem položaju v, slovenske«! ozemlju in različ-
DBŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
U daj« poljudna navodila, kak«
ameriški državljan.
Pole« TpraSanJ, U Jih uradno »Mlnlkl sta rt jo pri Izpitu u dr-tarljsustro. vselnijc knjiii>*a He w II. delu nekaj rtinib letnic U zgodovine Zedinjenlb d rt« t, r 111. dela pod naslovom Bazno, pa Proglas oeodvl^noetl. Čutara Z#dl-njenlb drŽav, Lincoln«* goror r OettynbnrEU. Pre<l>wdalkl Zedlnje-nlh d rt« t ln Poedlne drl«**.
Cena knjiild Je-
samo 50 centov.
ln ae d«>bl pri: S LOV EMC PUBLISHING CO.
21« Wcat 18th St., New Vork
KAN
2 E N O I S
V. P.
(Nadaljevanje.)
nih dogodkili v naših krajih, j Zgodovina teh njegovih pr-Porečilo z dne 1 maja. — Ob- vili let je višek la« vstajajočih orozeni upor se je razširil na doarodo\"ščin in begov pred slovensko Prhnorje. V nekem dvojimi sovražniki, ki so se po-spopadu je bilo ubitih 9 sovraž- služevali vsakovrstnih sred-nih vojakov, dočbn so izgubili stev in prevare, da bi ga ugo-
voriti mida^kLM^^i izmed	6	' nabiH"
Italijani <so ujeli 9 uporniko-vt ki bodo najbrže obsojeni na «mrt. .
Liiška vojska je morala zelo ojačiti svoje posadke 'in upo rablja močne oddelke redne voj
teh pa so govorili le par besed zad^stfi za naročila v go^tiloi. Mnogi drugi niso bili državlja-ui. Yale univerza sedaj pod-učuje malaj^čino in Michigan
univerza podučuje Thai.	____
Občevalni jeziki Indije, kot si5f ^K**nje ozemlja Bengali, Puniabi in Hindustani Primorskem so Italijani za so ravno tako malo znani kot	va*,: <^trozno, Brdo m
jeziki Malaja in Thai. Isto velja,	.	. „
za skoraj vse iezike Centralne? L1P°r",kl	Gorskega
Azije, katera pokrajina utegne	v dolenje gozdove
postati tavno tako važno pri-
Nekoč je ležal Temujin v nezavesti na zmrznjeni stepi, ne daleč od sovražnikovega taborišča z globoko rano na svojem . vrartu. katero mn je zadala sovražnikova puščica Neki nje-' gov tovariš mfu je izsesal kri in nesnago iz njegove rane, slekel svoj kožuh in tra pokril, se oplazil v sovražni tabor, mu prinesel od tam mleka in ga slednjič spravil na varno. Prido-
V različrih krajih v okolici . .. . , v v	. .
Nanosa so Italijani razglasili ™ R,1 ^	^
sev m končno so se mn zaceli
T H K NE W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
obsedno stanje.
Poročilo iz 5. juni.ia: — Italijani nameravajo kmalu uvesti nov zakon o državljanstvu. Le oni, ki so rojeni v Ljubljanski pokrajini, bodo imeli pravico do laškega državljanstva,- Vsi ostali bodo morali vložiti prošnje. Komur bo prošnja odbita, bo deportiran.
V okrajih Litija in Zidani most, so razmere podobne onim ki vladajo na Dolenjskem. V trboveljskem rudniku so poškodovane naprave in nekateri deli rudnika preplavljeni, tako
pridruževati očeta.
ljudje njesrovega
Preden je bil star 20 let, je bil glavar svojega rodu. Po tem je začel spletkariti in se bojevati, da bi dobil še druge rodove v svojo zvezo. Toda vedno je ostal on vodja. Dosledno je ubil slehernega, ki je skušal deliti ž njim moč. Ja-muga je bil njegov bratranec. V prejšnjih težavnih časih sta spala skupaj pod eno plahto, si delila zadnji drobec hrane, skupno lovila miši po stepi, ka-
da bo ekfsploatacija za več let fd ar ni bilo ničesar drugega za onemogočena. Neroci so ojačili. želodec. Toda Jamuga se ni svoje stražarske čete in z vojaš-', zadovoljil s tem, da bi postal
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology t anrfefiiiol GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje hI more-te dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PBAG-TICE (v angleSČlnl). Ta velika knjiga poplsnje ln t slikah pokate temelju« dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljH mehanik; pojasnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja ln meril. Pouči ras, kako je treba vporablti načrte (blue printa) ter vam tudi daje mnogo računaklb tabel, da morete pospeSiti svoje delo. Ne glede na to, aU ste fiele početnlk, vam bo ta knjiga celo koristna ln mnogo vreana. — 1000 slik ln risb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane
Samo $1-98
NaroČite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
kimi silami vzdržujejo red.
Na Gorenjskem ie položaj v industrijskih krajih osvojeval-
n« Wert 18th Street
New Ink
SMRTNA KOSA.
V	Claridge, Pa., je dne 10. oktobra umiri John Seršen, po poklicu učitelj, star šele 29 let.
Rojen je bil v Ameriki. . +
V	Gilbert, Minn, je dne 8. ok tobra bil pokopan Pr. Schwei-gerf star 75 let. Zapušča tri sinove in pet hčera ter več drugih sorodnikov.
i +
V	Pittsburgh, Kans., je pred kratkim umrla rojakinja Marv Brezovar v starosti 61 let. Do ma ie bila v Radečah pri Krškem in je prišla • v Ameriko pred 35 leti. Zapušča moža, tri sinove, ki so vsi pri vojakih in dve hčeri. .
podldžnik. Zbral je svoje lastne pristale. Vnel se je boj in končno je stal .Tanmga kot ujetnik pred svojim bratrancem. Temujin era je hladno krvno rvkazal zadaviti.
Tairrul je bil prijatelj Temu-jinovecra očeta m je tudi sinu pomaeal v kritični dobi njegovih prvih let. toda ko se mu ntari glavar ni hotel pedvreči, jra je Temrujin ubil. Nasprotno je bo<rato obdaril on*1 vodje, ki so bili pri volji slu riti pod nirm. .
iLeta so tekla Za svoj glavni stan si je izbral Karakorum — mošto Si nega peska — mesto samih šotorov na severni strani puščarve Gobi, na veliki karavanski poti od vzhoda pro ti zapadu. Karavan ni nadlego val — odločil jim .je posebno vlogo v svojem načrtu. .
V TEH RESNIH DNEH POTREBUJE
Država New York
NEUSTRAŠENO IN KREPKO VODENO UPRAVO
MI LAHKO DOBIMO TAKO DRŽAVNO UPRAVO, AKO NA DAN VOLITEV — 3. NOVEMBRA
glasujemo za
REPUBLIKANSKO
LISTO KANDIDATOV
For GOVERNOR
THOMAS E. DEWEY
For LIEUT. GOVERNOR
THOMAS W. WALLACE
For ATTORNEY GENERAL
NATHANIEL L. GOLDSTEIN
For STATE COMPTROLLER
FRANK C. MOORE
For REPRESENTATIVE AT LARGF
Miss WINIFRED C. STANLEY
For REPRESENTATIVE AT LARGE
Dr. CHARLES MUZZICATO
V svojem govoru, podanim 23. oktobra, je rekel Mr. I>e\vey med drugim tudi naslednje:
"Ihint's divja po svetu krvolorni zmaj. ki Siri smrt in uničevanje iui*<I eloveStvom. N'a|«<!H j«* miroljubne nun«It1, drugega jui drugim . . . Narodi so «» združili v <al|H»ru pri»ti agresivnosti ti-pn stvora in so s<- Mtmi'i, <la s<» Wot en sum l>orijo skupno dokler nu 1k> napočil dan, ko l»odo ninjrU odložiti svoje orožje v znixyri . . . Nam v Ameriki je dmui velika in odgovorna naloga v tr>j *»ku{«ii bi>rl>i . . . Zbiranje naših moških in mobilizira nje naš' industrije, ki naj prodneira orožje zmage, je ena največjih nalog ln odgovornosti, ki jih jo se kedaj imela uprava kaki* vlado. Ta naloga nalaga odgovornost pripadnikom vseh strank, vseh skupin in vs»4i Interesov. NaSa dežela ima v tem rusu največje krize pravico, da pt«ove na sodelovanje vse mentalne in fizične sile in zmožnosti svojih sinov in hčera. Jli ne moremo in ne smemo to!erirati nobenega eepljenja moči med na-sim ljudstvom."
Tekom nekega drugega svojega govora, je Mr. Dewey izjavil tole:
'"Rusija Je izgubilu široke planjave rodovitne -črne zemlje, na kateri je rastel kruh za lSO-miiijon.<Uci narod. Če ta opuetoSena zemlja še kaj rodi, rodi za Hitlerja. Toda mi ne moremo dopustiti neverjetno junaških braniteljev Stalingrada. da omagajo zaradi pomanjkanja hrane. Milijone ton živil je že bilo poslanih našim zaveznikom. Še mnogo več milijonov ton jim bodemo morali staviti na razpolago . . . Nikdar ne pozabite, da živila saina re« ne lzvojujejo vojne, a pomanjkanje živil pa lahko povzroči poraz.' Mi moramo skrbeti, da se to ne zgodi.
— New York State Dewey for Governor All American Committee
2engis Kan je bil mož čvrste' postave oblečen v ovčji kožuh in usnje, z neokretno hojo mo-( ža, ki je večino svojega življenja preživel na konju. Njegov obraz, z globoko zaoranimi čr-j tami, skoro kot usnje, je bil na debelo namazan z maščobo, ki ga je branila proti mrazu in steupenim vetrovom. Verjetno, da si ga ni uanil od enega konca leta do drugega. Njegove krvavo obrobljene oei, postavljene* daleč narazen pod poševnim čelom, so žarele silovite odločnosti. Govoril je malo, natančno v*=e premislil, prednoi je iapregovoril.
Ko je bil Temujin star 50 let, je imel v&e rodove srednje A-zije pod ^vojo popolno oblastjo. Njegovo ime je bilo znano na daleč po asijskiih pustinjah. Vendar, ko bi bila takrat sovražnikova puščica našla slabo točko v njegovem oklepu, bi zgodovina mogoče niti ne omenila njegovesra imena. Njegova mogočna dela so bila izvršena v zadnjih 16 letih njegovega 1 življenja. Dasi je ljudstvo, ki
mu je zapovedoval, štčlo »wmaj kak pol-drugi milijon duš, je iz tega izoblikoval vojaški etroj za podjarmljenje sveta in sedaj se je odločil da ga uporabi.
Na jugu je bila Kitajska, najstarejša civilizacija sveta. Takrat je bila razdeljena na dve cesarstvi Kin in Sung. Na zapadu je bil Islam — različni narodi in države, ki eo se razvile v?led zmag velikega Mohameda. Dalje proti zapadu je bila Rusija, takrat množica neznatnih državio, še dalje Srednja Evropa, zanes večjih in malih dižarv.
INajprvo je Kan napadel Kitajsko. Šiloma je predrl skozi Kitajski zid in napadel državo Kin ali severno cesarstvo. Naglo je zavrel Yenking ter napodil cesarja v beg. Bila je popolna zmaga. Tri leta pozneje fie je Ženssris Kan obrnil proti zapadu. V teku nekaj mesecev so mongolske čete zavzele lepo glavno mesto dežele Samarkand, in sultan je komaj ntekel smrti.
(Nadaljevanje p ribodnjič.)