V Gorici, 8. aprila 1915. Leto VI. Novi fca«“ izhojn : ob četrtkih popoldne. Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. — Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska ,,Narodna Tiskarna" v Gorici/ = „Xovi €as“ stane : = za celo leto..................4 K „ Nemčijo.....................5 „ „ ostale dežele...............6 „ „ posamezne štev. ... 10 vin. Oglasi po dogovoru. ---------------------- Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drug j dvt risče. Lastnik : Konsorcij »Novega Čas i« v Gorici. Mera žrtev. Deveti mesec vojske! Pride še deseti, enajsti in dvanajsti? »Bomo že videli!" Toda, prijatelj, denar, denar, denar? »Pa-pirja dovolj! Danes to ni glavno vprašanje 1" Katero pa? Kruh !" kliče vla da, vpije ljudstvo — in trpi. »Potre-ba je: »Zdržati, žrtvovati, vsem brez razlike narodnosti in -stanu! Domovina, skupnost, »gmajna" ljudi je več ko en sam človek." Zato se pravi: »Vsi se žrtvujmo z vsemi močmi za — skupnost, domovino, eno samo veliko »gmajno"!" Prav, prav tako, da v s i brez razlike stanu in narodnosti z vsemi močmi... Toda tudi enako ? »Seveda. seveda pravi zakon!" Povsod, to je na tej in oni strani, Avstriji in Ogrski ? »Pravzaprav na obeh straneh, to se pravi bi moralo biti po — postavi!“ Ogrske in avstrijske žrtve. To sem bral pret. dni v naših listih : Vojno pove je štev. 53 v Zagrebu veli: „Na prošnjo kr. ogr. ministrova za bogočastje in nauk se odreja, da se na visokih šolah v deželah sv. ogrske krone učeči se enoletni prostovoljci letnikov 1895 in 189 6, ki so že u novačeni, kakor tudi vojni prostovoljci letnika 1891, ki so vsled prostovoljnega pristopa v skupno vojsko imeli nastopiti svojo de jansko s'užbo dne 1. oziroma 15. aprila, se i m a j o vpoklicati v tako službo šele 15. maja Ta odlog nastopa dejanske službe velja tudi za take enoletne prostovoljce, ki obiskujejo še srednje šole ter bodo svoje šolsko leto dovršili šele začetkom maja. Za enoletno prostovoljce, pristojne ca Hrvaško tn Slavonsko, ta odredba nima veljave1*. Ta odredba deli prostovoljce sv. ogrske krone v take, ki morajo nastopiti svojo po zakonu odločeno službo 1. oziroma 15. aprila in take, ki bodo oblekli svo;u vojaško suknjo šele čez en ali poldrugi mesec kasneje. Poskrbljeno pa je po navedeni odredbi na prošmo ogrskega ministra, da zadene v sedanjih krvavih razmerah največje sile, ko treba č m prej e postaviti vse svoje moči v službo ene iste skupne domovine, taka usluga ravno madjarski inteligenčni naraščaj! Zakaj se loči tu v takem odločilnem trenotku dežele ogrske krone v dva dela v tako kričečem razmerju, to ni umljfvo. Kajti 10 stoji, da Ogrska vedno in vedno po--vdarja edinstvenost med Ogrsko in Hrvaško. Tu pa, k j er treba dati svojo naj-bol'jšo, svojo srčno kri za skupno, domovino v dobi, ko je treba postaviti, v boj zadnjega državljana, pa mora h r-vatska srčna kri prej teči — Ali dobi zato tudi posebno plačilo? Na bojnem polju gotovo! Zdaj pa pomisli še to: ogrski ministrski predsednik Tisa je bil za novo leto rekel nekaj o nagradi in plačilu. Komu? Hrvatom ? Avstrijcem? Rekel je, da mora biti poplačana — Ogrska. Zakaj ? Zakaj skrbi ogrski naučni minister za madjarski inteligenčni naraščaj ? „Pester Loyd“ je list, ki diše ogrski zrak v madjarski prestolnici, kjer ministrujejo Tisa in tovariši. Ta list pravi 28. marca v vojnem tedenskem pregledu o pomenu denarja in ljudi: „D ra goceri ej ši kakor dragocena kovina so postali v moderni vojski ljudje. ATnili so časi, ko se je moglo za denar kupiti švicarskih vojakov. Morda je n a j po me n 1 j i v ej š i politični nauk ki ga bomo spoznali iz skušenj te vojske, ravno ta, da mora vsaka država paziti na varčno uporabo svoje denarne moči, prav tako pa tudi na to, kako si varčno j ohrani svoje prebivalstvo". Ogrska država skrbi torej, kako si »varčno ohrani" svojo srčno kri — svojo inteligenco, ker se boji, da bi morda ta vojska mogla sorazmerno največ škoditi ravno madjarskemu narodu, če bi padlo prezgodaj preveč madjarske inteligence. Razumljivo, čim pruneijamo število madjarske in drugorodne inteligence v deželah sv. ogrske krone, posebno pa še število inteligence ki je baje tudi del te enovite posesti. Koliko bolj razumljivo, če število madjarske inteligence primerjamo s številom avstrijske inteligence. Kakšen pogled v — bodočnost! Z madjarskega stališča je nesoglasje v krvnih žrtvah gotovo umljivo, če pa je s stališča celokupne širne domovine pravi čn o, to pa sodi, kdor veš in moreš. Kajti stoji pribilo, da bi morali vsi brez razlike najmanj enako krvnega davka žrtvovati, ako ne celo več, čim več prednosti in ugodnosti kdo sicer uživa v državi! Enakosti v denarmh vprašanjih pa se Ogiska up ra, ko prepušča avstrijski polovici dve tretjini skupnih stroškov. Kako je s kruhom, to čuti danes že vsak avstrijski vrabec, kako bi potem ne navaden — kruhojed. Zato pa ni čuda, da so izgubili vero v dualistično sestavo monarhije celo Nemci. Dualizem. Poslanec Schraffl pravi v »Reichs-posti« z dne 4. aprila: »Ogrski minisiterski predsednik grof Tisa,, ki dobi vedno pravi izraz za jasne misli, se je izjavil: A v- stro-Ogrskavzdržidozad njega moža in žitnega zrnca. V Avstriji smo pričakovali, da se bo zato tudi ukrenilo kaj primernega in da se enoisto kakor v Nemčiji vpelje za čas vojske žitni monopol. Pa se ni zgodilo. V Avstriji smo dobili vojno žitno zadrugo, ki se bo gotovo razvila v dejanski monopol. Zveze z Ogrsko pa ni. Niti najmanje ne dvomim, da ne bi preskrbela Ogrska s svojimi preostanki avstrijskega prebivalstva. Kapitulacija Avstrije pred sovražnikom vsled pomanjkanja hrane bi za Ogrsko gotovo imela najmanj iste posledice kakor za Avstrijo. Tega Tisi pač ni treba šele praviti. Toda na nekaj bi rad opozoril. Tako kakor se čuti vojak v vojski najvarnejše iz lastne koristi le pod krepkim enotnim vodstvom, tako se mora tudi enotno ravnati s civilnim prebivalstvom, kadar postane po sestradalnem poskusu sovražnikovem dei bojujoče se množice. — Nihče ne dvomi nad dobro in pošteno 1 isovo^ voljo deliti z Avstrijo vse stiske in nevarnost' v bojnčm jarku in v zasebnem državljanskem življenju. Toda treba se je tudi poslužiti nujnih oblik, da se zagotovi možnost enakega ravnanja. Nič bi ne biso i neprijetnejšega kakor dvigajoče se nezaupanje ali celo ugotovitev neenakosti. Zato menim, da se mora, če se že ne da v Avstro-Ogrski udejstviti enotni monopol za že c in »neko. v obeh dr žavah vsaj enako ravnati. To enovitost, pa je treba hkratu urediti s pomočjo osrednjega primernega aparata na tak način, da se že naprej izključijo tožbe o neenakem ravnanju«. Ko spominja »Grazer Volksblatt" 27. marca Wagnerja, slovitega narodnega ekonoma v nemški državi, pravi ta list, da smo pri nas že marsikaj »posneli" kar so bili preizkusili v Nemčiji po njegovem vplivu. Dostavlja pa: »Žal da ne moremo povsod pokazati istih srečnih uspehov, tako da morajo politiki z »esno skrbjo pri učevati vzroke — neuspeha. Morda tiči najgloblji vzrok v tem, da nimamo v donavski monarhiji enotnega gospodar stvaindanam manjka pripomočkov, s katerimi bi prisilili Ogre da bi sv oj a žitna polja bolje in plodosneje obdelovali. — Sicer pa se je že davno šepetalo o tem, da navajajo oficijalni ogrski podatki o žetvi previsoke številke. V tem vojskinem letu se potrjuje ta govorica. Danes vemo, da zaostajajo resnični žetvini uspehi daleč za oblastveno cenitvijo. Le ti napačni podatki pa niso najzadnje povzročili, da se je uvidelo, da se nočejo uresničiti nade glede zalog, pa je bila zopet Ogrska tista, ki je zakrivila, da so prišle marsikatere odredbe prepozno, n. pr. odstranitev carine. — Kako slaboten je naš gospodarski vpliv na našega brata onstran Litave, o tein se bomo mogli šele tedaj natančno prepričati, ko pride pred parlament vsa korespondenca, ki sta si jo bili izmenjali obe vladi o vprašanju prehranitve. Da se dualizem v tem vojnem času nikakor ni obnesel da je nasprotno le zavlekel in onemogočil vsak resen ukrep, to morajo priznati celo tisti, ki so pred nekaj meseci (o novem letu! op. ur.) pozdravili s »hura" grofa Tisa slavospev na čast dualizmu V sili se izkaže pravi prijatelj, se izpriča ljubezen brata. Ogrsko ljubezen izpričuje navedena odredba in pa njen nastop v želodčnem vprašanju. Ako dode-nemo še finančno nagodbo, ki nalaga avstrijski polovici dvetretjinsko težo izdatkov, potem moramo z upravičenostjo trditi: dualizem je isto kar enostranska gola sebičnost. V trojnem oziru: prvič v denarnem, drugič krušnem in tretjič v krvnem davku. Kaj naj porečemo onemu, ki zahteva za obilico prednosti in predpravic še p o s e bn o n a g ra d o po vojski? Posebno tedaj, če pomislimo na sramotno število sleparjev pri vojaških dobavah tam zadaj za Litavo ? Nova Avstrija. In tako vprašamo z vso resnobo v resnem trenotku, kakor ga monarhija še ni doživela : A1 i j e dualizem nravno vzdržljiv, če se ni niti praktično obnesel v največji sili? Mi pravimo in smo vedno trdili, da ne! Treba je bilo grozne vojske, da je prodrlo na dan šele spoznanje, kje je zdaj globlji vzrok, da državni aparat ne deluje tako, kakor bi hotel z vsem srcem vsak pravi patrijot. V naj večji sili, ki še pride, se prerodi, ker se mora, ustroj cele naše domovine teme- Boji v slovaških Karpatih. Slovaki, ki govore češkemu sorodni jezik so tudi obiskani od vojskine vihre. Prebivajo gori v karpatskih dolinah in hribih. Ko beremo uradna poročila o bojih v Karpatih, nam zvene na uho trda In tuja mažarska krajevna imena. Skoro nih-v-r> ne ve. d n ro to slovanski kraji ubogih Slovakov, ki sami sebe nazivajo Slovence. Mažari so potujčili in po svoje spremenili vsa ta lepa slovaška imena. Zato u-pamo. da bo ustreženo našim čitateljem. če navedemo v naslednjem vse one slovaške kraje, kjer vihrajo sedaj najhuiši boji. Popis teh bojev so priobčili že češki »Narodni Listi« kr.it dopis z Slovakiie. Ta slovaški dopis priobčujemo v naslednjem- Madžarski časopisi priobčujejo plastične opise bojev, ki se odigravajo v ša-(triad-', »saroški«) iu zemplinski županiji, torej na našem, slovaškem ozem-liu. po besedi in kulturno češkoslovan-skem. Ne samo Poljaki iu Rusini. temveč tudi mi okušamo neposredno strašne učinke svetovne vojske. Iz dukelske nižine vodi krasna dolina k reki Ondavi ki teče skozi znano Makovico. Makovisko pogorje deii Ondavo od reke I ople. Obe rečici tečete vsporedno severovzhodno, od Kurima in Duplina dalje pa proti jugu ter se združujete pod Vranovim (madž. »Va-ranno«) ter sc izlivata v Bodrog na madžarskem ozemlju. Zemljepisna razdalja inv’ Bardiovim (madž. »Bartfa«, nem. vBartfeld«) ih dukelskim prelazom na eni ter Strepkovim (madž. »Sztrokpo«) na drugi strani ni velika, vmes namreč leži edino le Makovisko pogorje, visoko 600 do 700 metrov in gozdnato. Vse ceste in pota vodijo ob rekah, ob gorskem podnožju. Naše čete obvladujejo doline in ceste z vrhov, so dobro utrjene in imajo za seboj razmerno gosto mrežo dobrih cest. Rusi morejo dobivati cesto za cesto le take. da skušajo osvajati operacijske točke, da z njih iz nižine naskakujejo naše postojanke. Strategične in taktične kretnje ruskih čet so silno težavne in zato ni čuda, da morejo napredovati le počasi in da imajo velike izgube. Dcslej smo vedno čuli, da se Rusi bojujejo pri Dukli, Lupkovem, Užoku i. t. d. S tem pa ni povedano. da bi se bojevali samo za prehod čez prelaze, kajti zavzeti morajo tu, ako hočejo napredovati, vse strategično važne višine, vse steze, pota in ceste, poleg tega pa tudi vse okope, utrdbe in dobre pozicije za topništvo. V ta namen morajo posekavati cele gozde. Pijonirji imajo tu težko in nevarno delo. Rusi prodirajo proti Šaryšu (madž. »Saros« z dvema kolonoma: čez Maguro malostovsko iu Regetovko proti Zborovemu (madž. »Zboro«) iu čez Dolnjo Poljanko (madž. »Also Pagonv«) in Vinilno, potem pa čez dukelsko kotlino na Svidnik (madž. »Eel-so-« in »Alsoszvidnik«), odtam ob Onda- vi nizdol čez Orlik, Mirošov. Poljanko proti Zborovemu in na jug proti Pupilnu (»Banyavblgy<4 in Stropkovemu. V Zboro vo vodijo iz Poljske tri ceste. Mala slovaška vas je vozlišče cest v Bardiov, kjer so konča železnica, ki vodi iz Prešovega (madž. »Eperies«), Za Zborov se bije v zadnjem času neprestan trdovraten boj. Samo 24 ur je trajalo prostovoljno premirje v bojih na Makoviškem pogorju. Bilo je to minuli četrtek. Rusi so tedaj izpopolnjevali svoje razredčene vrste in v petek se je začel boj ob gornjem teku Ondave nanovo z vso silo. Madžarski listi pišejo, di Rusi zbirajo v tem kraju velikanske mase vojske in da hočejo za vsako ceno osvojiti j Zborov, oziroma železniško progo Bar-i diov-Prešcv. Najbrž pa jim ne gre za to, I da bi prodrli s svojimi masami do Prešo-| vega, dokler bi ne zavzeli odseka Lup-1 kov Užok, temveč bi najbrž hoteli pretr-I gati promet na železnici iz Prešovega v j Bardiov. Minili petek so se začeli boji okoli Zborovega na novo in več hiš je že zgoreli. Stare kurije (plemiške hiše), ostanki iz Rakocovske dobe. so popolnoma razdejane. Dvorec Rakoczijev. ki ga je zgradil Jurij Rakoczi in je last rodbine Erdb-dov, je uničen. Granate so pokončale tudi onih znanih sto lip, pod katerimi je pisal Rakoczi svoja pisma (Datum Zborovviae sub centimi tiliis). Istočasno je hrumel boj v vzhodni smeri pred semelniškimi vrhovi. Povsod so napadali Rusi z veliko premočjo. Top proti topu, mož proti možu. Boj se je bil za sedem vrhov tega pogorja. ki obvladujejo proti jugu vso okolico. V več postopnih vrstah so Rusi naskakovali naše postojanke. Vse zastonj Joda Rusi niso popuščali in vedno so pošiljali nove čete proti našim. Napadali so srdito in včasih so dospeli vse do naših zakopov. Tedaj so se naši vrgli na sovražnika in boj na bajonet je trajal cele ure. Šele proti večeru je nekoliko potihnil boj, da bi se potem ponoči ponovil še srdi-teie. Na zborovskem pokopališču se je posrečilo Rusom, da so se zakopali, toda našim se jevkljub temu posrečilo,da so vzdržali vas. Pri Zborovem se je videl zelo lep topniški boj. Ponoči so naše čete v Zborovem in v podolju omenjenih sedmih vrhuncev izvršile bajonetih protinaskok. Tedaj je vsa vas vzplamtela v ognju. Hiše, gospodarska poslopja, seno, slama, hlevi, deli gozdov, vse je začelo goreti in je razsvetljevalo grozno tragedijo, ki se je odigravala tu. Končno so se po večurnih bojih morali na nekaterih mestih Rusi umakniti,- puščajoč za seboj cele lieka-tombe mrtvih in ranjenih. Mrtvecev se je nagomililo toliko, da so v petek pod večer prosili Rusi za dve-urno premirje, da pokoirljejo mrtvece. Naše čete so prenehale streljati in so skupaj z ruskimi začele veliki pokop. Častnike so pokopali posebej in vse čete so salutirale v čast padlim junakom. Sovražniki so tako počastili žrtve nesrečne vojske in so vsaj dve uri mirovali. Zanimivo je še, da so stare razvaline nekdaj slavnega Makoviškega gradu, ki krase na vrhuncu pri Zborovem vso okolico, postale važna strategična točka. Odtod so obvladovali pokrajino mogočni magnati in plemiči, Rozgonjovci, rodbine Zudar. Tarczaj, Seredy in nekaj časa tudi »češki bratje«. Leta 1601. je Januš vojvoda z Ostrcha izročil grad rodbini Rakoczijev. Okoliško prebivalstvo si pa vse drugače razlaga to izpremembo: Mogočni vlastelin Feredy je baje pri neki pijači prodal Rakocziju Grad za 16.000 cekinov s pogojem, da morajo biti cekini kovani v Kremnici tistega leta. Rakoczi je dal nakovati v Kremnici toliko cekinov hi stari Sercdy je umrl jeze, da je prodal o-četovsko posest. Na tem zgodovinskem mestu so si našli naši topovi zelo dobre postojanke in odtod sedaj doni njihov grmeči glas. ljem ene velike socialne vrline z imenom — „ i u s 111 i a d i s t r i b u e n s (sorazmerna pravičnost"). Svetovna vojska popravlja napake iz/.a I. 1867 in 1868 ko seje vpeljal dualizem m ustvar.la hrvatsko-ogrska nagodba. Vstani, vstani Nova Avstrija, ti želja naših želj iz prejšnj• h dn', up naš prihodnjih! Da bi bila les eno veliko telo, lepo in dobro. Svetovna vojska. Hudi boji z Rus). Sedanji boji v Karpatih so morda tiajsilovitejši v celi vojski. Trajali so vse velikonočne praznike. Tudi o tako velikih praznikih kruta vojska ni privoščila vrlim bojevnikom nad vse potrebnega počitka, pač pa je zahtevala od njih še večjih naporov kot druge dni. Vidi se, da Rusi z vsemi silami poskušajo v Karpatih izsiliti odločitev. Uradno se poroča, da se na ruski strani udeležuje bojev vsa ruska oblegovalna armada izpred Pžemi-sla. Bili so se boji, ki so najtrdovratnejši in najhujši v celi sedanji svetovni vojski. Posebno hudi boji so se vršili med Lupkovom in Užokom. Med tem ko so naše čete odbile ruske napade v dolini Laborce in severno od Užoka, so se morale umakniti pred veliko sovražno premočjo na črti Cisna-Berechy (jugovzhodno cd Cisne), ker so bile preveč izpostavljene. Ta bojna črta se je zarila kakor zagozda v sovražno črto in bi jo mogli vzdržati le, če bi napredovali tudi v sosednjih frontah. Nove postojanke, ki so jih zavzele te čete, so sedaj spravile to fronto v soglasje z duklansko fronto, s čemur je prenehalo biti ogroženo levo krilo te skuping. Vse ozemlje pri prelazu Užok je v naši posesti in tvori zvezo z našimi četami v vzhodni Galiciji. Naše postojanke so zelo močne, in Rusom stoje nasproti močne avstrijsko-nemške čete. Zadnja poročila pravijo, da vlada pri Užoku razmeroma mir, med tem ko se vrše pri Lupkovu silni boji. Torišče teh bojev je bila dolina Laborce in obojestranske višine, kjer so Rusi napadli z močnimi silami. Naše čete so na več točkah že pričele z protiofenzivo. Boji so še neodločeni, vendar zaenkrat glede na njih razvoj ni vzroka za vznemirjenje. Poročila. 6. t. m. pravijo, da so tu naše čete 5. t. m. osvojile važne postojanke in vjele 5040 Rusov. — Dne 7. t. m. se zopet glasi uradno poročilo, da so avstrijsko-nemške čete v tem delu Karpatov vjele zopet 930 Rusov, 2 topova, 7 str. pušk ter 5000 pušk. Na skrajnem desnem krilu naše gali-ške bojne črte t. j. v trikotu Bukovina-Rusija-Rumunija se vrše zadnje dni težki in krvavi boji. Ti boji so se zelo razširili, ker sovražniku vsak dan dohajajo ojače-nja. Kljub hudemu sovražnemu navalu se Rusom ni posrečilo vzhodno^ od Zalesz-czyki prodreti. Kakor jjoroča najnovejši komunike našega generalnega štaba, so skušali Rusi pri Uscie Biskupie prekoračiti Dnjester. Po večurnem boju so jih naše čete vrgle nazaj, ujele 1400 Rusov m zaplenile 7 strojnih pušk. Tu se sedaj vrše le topovski boji. , . , Ruska bojna črta se vleče sedaj oa Ostrice (ob Prutu vzhodno od Crnovic) do Hlinice. Naše čete drže desni breg Pru-ta in imajo nalogo, da potiskajo Ruse nazaj. Pri Sadagori je prišlo do bajonetnih bojev ki so se končali z našo zmago. Rusi so bežali nazaj. Vrt hiše, v kateri je bil v Sadagori nastanjen ruski generalni štab, je bil po boiu poln ruskih trupel. Na javnih poslopjih v Sadagori, Bojanu in Mahali plapolajo naše zastave. Na nemško-ruski fronti se bijejo boji, ki so pa sedaj brez posebnega pomena. Na francoskem bojišču. Tu se najnovejša poročila glase, da so v Argonih Nemci odbili francoski napad Enako se je to zgodilo na nekaterih urugih točkah. Za postojanko Hartman-vveilerkopf v Alzaciji, ki so jo prej imeli zasedeno Nemci, a potem Francozi, se vrše še hudi boj. Belgijsko vasico Drie Gia-cliven so Nemci opustili, ker so jo rran-cvzi s težkimi topovi razrušili. lakot se glasi nemško uradno poročilo. Francoska poročila trde pa. da tran-coski napadi napredujejo; poslužujejo se Francozi kepanja rovov do nemških jarkov, ki jih razstrele. En nemški letalec je bil zajet. O nemškem generalu Klucku poročajo, da je lahko ranjen in se mu rana dobro zdravi. Težke izgube Angležev, Yorški nadškof je v torek govoril \ Hullu na Angleškem. Izvajal je. da m ob kugi v srednjem veku smrt tako divjata, kakor zdaj. Od neke pehotne divizije, ki , je pred kratkim odrinila s 400 častniki / Angleškega v Francijo, je ostalo le 44 častnikov živih; od 12.000 mož pa 2330 Od nekega najhrabrejšega polka te divizije, ki je štel 40 častnikov in 1200 mož, je živ danes le še kvartirni mojster in 300 mož. 600.000 težkih ranjencev v Franciji. Bivši ameriški državni podtajnik A Platt Andrevv piše 6. m. m. v listu »Glouces ter Times«, da je ležalo po uradnem štetju sredi februarja samo v severnofrancoskih bolnišnicah 600.000 tisoč nevarno ranjenih francoskih vojakov. Koliko dobi angleški vojak jedi? — Vsakdanje porcije niso za angleškega vojaka prepičlo odmerjene. To je razvidno iz sledeče liste: 1 in četrt funta svežega mesa, 4 unče slanine, 1 in četrt funta kruha, ali pa 1 funt moke, oziroma poško-tov, 3 unce sira, 2 unči graha, fižola ali pa krompirja, 5 osmink unč čaja, en četrt funta marmelade, 3 unče sladkorja, pol unče soli. eno dvajsetino unče popra. — Funt je 450 gramov, unča pa 27 gramov. Na morju. Podmorski nemški čoln 29. se je po nemškem uradnem poročilu potopil koncem marca. 2 njim se je potopila vsa posadka in njen poveljnik znani Wedingen, ki je s svojim podmorskim čolnom uničil 3 angleške križarke. Od 18. februarja do 25. marca so nemški podmorski čolni potopili 70 angleških trgovskih ladij v Kanalu. Največji podmorski čoln bo odslej baje imela Anglija. Kakšen je, 'ostane tajno.. Nemško brodovje je 28. marca obstreljevalo rusko luko Libavo. Boj za Carigrad. V Dardanelah zopet grme topovi. Angleži nočejo odnehati. Izgubili so že dosti ladij, a da ne odnehajo, je znamenje, da je stvar resna. Sedaj Angleži love mine v dardanelski ožini. Turki in Nemci sc prepričani, da ni mogoče vzeti Dardanel. Rusko brodovje je obstreljevalo bosporsko ožino pri Carigradu. Pret. dni je neka turška bojna ladja pred ruskim pristaniščem Odeso potopila 2 ruska trgovska parnika. Nato je zadela sama na mino in se potopila. Na južnem bojišču. »Grazer Volksblatt« poroča, da se avstrijske čete pripravljajo na nov napad na Srbe. Tudi Srbi se pripravljajo. — V Srbiji so velike bolezni, kakor poročajo listi. — Naši letalci krožijo nad Črnogoro. Metali so bombe nad Bar in Cetinje. Padle so v obližje kraljeve palači. — Srbi so obstreljali že parkrat našo mesto Oršovo. Zato pa naši vsakokrat obstreljujejo Bel-grad._________________________________ Politične vesti. Izpremetnba v bosenski vladi. V bosenski vladi se je o Veliki noči izvršila pomembna izprememba. Dr. Mandič (Hrvat), dosedanji namestnik načelnika bosenske vlade, je moral zapustiti svoje mesto. Prestavili so ga na manj važno mesto, likratu pa je postal tajni svetnik. »O imenovanju dr. K. Unkelhausser-ja, drž. tajnika v hrvatskern ininisterstvu v Bu-dapešti, za namestnika dr. Mandičevega piše večerni list graške »Tagesp.« dne t>. aprila po sporočilu iz Zagreba: Ne da se še soditi, če bo imelo to imenovanje politične posledice, ali pa če namerja le to, da pride na prvo mesto civilne vlade v Bosni iu Hercegovini mož, ki je kos vsem trenotnim težavam in tudi sposoben, da ima na svoji strani zaupanje vsega ljudstva brez razlike narodnosti in verstva. Gotovo pa je tudi to imenovanje lahen migljaj one politike, za katero se je že če-sto potegnil gref Tisa, češ da je za bodočnost edino prava«. In ta je okrepitev o-grske državne misli. Na Balkanu. Balkanske države sc se niso odločile na nobeno stran. Bolgarski četaši nasprotno vpadajo v srbsko ozemlje. Anglija prosi balkanske države, naj se jirn pridružijo. To je pa vzrok, da balkanske države veliko zahtevajo. Bolgarija zahteva zdaj celo novo Srbijo,^ Kavalo-Seres, Dramo, Solun in Dobrudžo. Grška zahteva, naj se uredi njena vzhodna meja na škodo Srbije in vilajete Smirna, Rodos in I Jodekanezos. Rumuuija zahteva celo Besarabijo. Nemogoče je, da se obnovi balkanska zveza. Resni panski krogi smatrajo, da ni mogoče balkanskim dtzu-vatn več dati, kakor narodom, ki žrtvujejo že 8 mesecev potoke svoje kivi. Na Kitajskem je sedaj položaj tak: Japonci se pogajajo, a obenem pošiljajo nove čete na Kitajsko. Je se vedno nekaj upanja za mir, a položaj je skrajno nevaren. ___________________________________ - Slovencl*za narodno obrambo! V sredi vojnega viharja se je oglasi! tih klic našega obrambenega društva Slovenske Straže: Slovenska Straža priredi loterijo, in sicer polovico čistega dobička se porabi za podporo vdovam in sirotam naših padlih vojakom, polovico pa za podporo našemu šolstvu. Skoraj bi prezrl človek ta klic v času, ko vse zre vznemirjeno za ves svet prestresujočimi vojnimi dogodki. In vendar je ta klic Slovenske Straže bolj kot kedaj preje upoštevanja vreden. Ravno v tem važnem trenutku se moramo spomniti tudi naše narodne o-brambe, da ne bo vse naše prejšne delo zastonj- uničen ves naš trud, zgubljene važne postojanke. Naši narodni nasprotniki na severu in na jugu hite z nabiranjem denarnih sredstev, oni nočejo opustiti nobenega trenutka neporabljenega, ampak z vsemi siiami butajo ob temelje slovenskega naroda. Poglejmo na severu Schulverein, Siidmarko i dr., a na jugu Lego Nazionale, kako vneto zbirajo Tudi v tem času prispevke in ogrožajo dan na dan naš obstoj. Ali naj stojimo mi prekrižanih rok glede narodno-obrambenega dela v tem velevažnem trenutku? Eno moramo storiti, to je dolžnost naša do naše skupne domovine Avstrije in to spol-nujerno z orožjem v roki na vseh bojnih poljih, a drugega ne smemo opustiti, dolžnosti do naše ožje domovine Slovenije in to spolnimo s tem, da podpiramo naše narodno obrambeno delo. našo Slovensko -Stražo. In tem bolj moramo sedaj seči po srečkah Slov. Straže, ker ni imenovano društvo v sedanjih dneh skoraj nič nadlegovalo slovensko javnost. Slovenci, spomnite se narodnega šolstva, »spomnite se vdov in sirot naših padlih junakov, kupujte srečke, agitirajte za nje, da bo 2 efektni loteriji Slovenske Straže zagotovljen časten uspeh, da pomagamo od narodnih nasprotnikov ogroženemu slovenskemu narodu! AH ne morete tega izvršiti v enem tednu? Pokažimo v dejanju vsi svoje domovinsko ljubezen! Na pomoč najrevnejšim med nami! Najlepše svojo domovinsko ljubezen' v sedanjem času pokažemo v dejanju ako kupimo srečke »Slovenske Straže«. Velika loterija »Slovenske Straže« je namenjena ubogim otrokom, vdovam in našim invalidom. Ta plemeniti namen, ki mora vzdramiti tudi najbolj mrzla srca, poleg tega veliko število dobitkov bi pač moral vzdigniti v sakega, kdor čita te vrstice, da takoj, gotovo pa tekom enega tedna kupi nekaj srečk »Slovenske Straže«. Kupite srečke takoj, ker s tem pomagate u-pravi loterije, da hitro ve, kje in koliko sreč ie že razprodanih. Skrbite, da bodo vse srečke, ki sc sedaj v premetu, v prihodnjih dneh pokupljene. Kdor ima sočutje do svojih trpečih rojakov, kdor z dejanji ljubi svojo domovino, bo to gotovo takoj storil. Srečka velja samo 1 K, dobitkov je 1715 v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek 5000 K. Žrebanje že maja meseca. Pismena naročila na več srečk sprejema pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Naj se dobi mnogo plemenitih Slovencev in Slovenk, ki stopijo okoli svojih znancev in znank ter nabero kronice za srečke ter jih z naročilom pošljejo »Slovenski Straži«. Novice. Duhovske vesti. Preč. g. dr. Jos. Ličan je postal papežev komornik. Iz dna srca častitamo preč. monsignoru na zasluženem odlikovanju! Za papeževega hišnega prelata je imenovan Mons. dr. Jakob B r ti tu a t, vodja sem. študij v Gorici. Častitamo! Preč. g. Iv. Rojec, tolminskemu dekanu, so priredili velikonočni pondeljek v Mirnu sijajno slavlje, iz katerega je glasno odmevalo hvaležno in iskreno priznanje za odlične zasluge, katere si je stekel bivši mirenski župnik na soc. ix)lju, zlasti v svoji dosedanji župniji. Hudo je obolel pred časom veleč. g. Andrej R u s t j a, kurat na Trnovem. Zdravi se na svojem domu v Skriljah. Bog daj, da bi ozdravil kmalu! Krasno je govoril vel. petek v stolnici preč. g. Jos. Budin, župnik v pokoju. Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani čr-uovojnik znani Virgilij 'I' o p I i k a r iz Črnič. lepo z Bogom spravljen. V torek je umrl v Ljubljani preč. gosp. kanonik dr. Ivan Koren v najlepših letih. R. 1. P. V Gorici je 5 t. m. umrl na sušici g. Nin Ivančič, sin pok. c. kr. notarja in dež. poslanca v Tolminu. Pokojni Nin Ivančič je bil po poklicu fotograf in je bil svoj čas eden prvih kolesarjev na Goii-škem. N. p. v m.! Iz sodne službe. Obolel je c. kr. o-k rajni sodnik v Tolminu g. Diet z. Na njegovo mesto pride začasno g. dr. Alojz Gradnik, sedaj preiskovalni sodnik v Gorici. Tolminski sodnik g. Ant. Cigoj je sedaj že več časa v Cerknem. Visoka starost. Te dni je dopolnil g. Peter Faidut ti, oče msgr. prošta in etez. glavarja, čvrst na duhu in na telesu svoje 90. leto. Na mnoga leta! Slovenci in Hrvatje, na stražo! Z ozirom na glasove, da naj bi se po češkem z£lfdu zbližale tudi hrvaške in slovenske politične stranke, piše splitski »Dan«, da zedinjenje strank, ki imajo načelno ' nasprotujoče si programe, pač ni mogoče, želeti pa je enotnega postopanja v gotovih važnih skupnih vprašanjih, ki stepajo na plan v sedanjih dneh (kakor je »Novi C as« že v posebnem članku priporočal). »Ze sedaj je treba sporočiti bratom v Banovini«, tako zaključuje »Dan«, svoja, izvajanja, »da naj nobena hrvatska stranka niti ne sprejema ponudb niti ne izdaje obvez, pa bilo nasproti komurkoli, ne da bi se preje vzajemno dogovorila z drugimi hrvaškimi strankami. A ne samo to, marveč se ne sme podvzeti nobenega koraka brez bratov Slovencev. Vedno naglaša-mo, da smo z njimi eno. Sedaj je čas. da to tudi v dejanju izvedemo. Bdimo vsi! Na stražo! Avstrijski nadporočnik na Nemškem čudovito resen sjurt. Zet gosp. Ang. Ca-sagrande v Ajdovščini g. nadporočnik Miihlbauer od 8. trdnj. top. bataljona piše domov svoji ženi iz nemške trdnjave. Metz, kjer se sedaj nahaja, naslednie pismo: » in sedaj, draga žena, ti moram vendarle povedati, zakaj sem danes posebno govoril o sreči in »moli zame«. Premisli, za en las je šla smrt mimo mene! Dne 26. marca ob 11. uri .predpoldne sedim v svoji pisarni v pritličju vojašnice. Naenkrat slišim pred oknom strašen pok in vidim v zraku kamnit in zemski dež. V daljavi 5 metrov od mene je počila bomba iz zrakoplova. Ako bi jo bil Francoz izpustil četrt sekunde prej, bi tvoj nvciž ne bil več živ. Letim vun na kraj razstrelitve, in moja prva misel je bila: to so izprosili zame moja ženka, mamica in vsi pobožni ljudje. Zunaj ie bilo straš-i'0. Zemlja je bila razrušena 3 metre globoko, 5 metrov naokrog. Trije vojaki popolnoma razstrgani in mrtvi. Eden vržen 3 metre daleč ob hišno steno, drugi čez streho 30 metrov in tretji čez streho 100 metrov daleč. Zadnji popolnoma razmešal jen. Vzrok je bilo lepo vreme, ki je privabilo francoske letalce, kateri so videli pod sabo vojašnico in na vežbališču bataljon Bavarcev v modro-rdečih uniformah, in tem je bila bomba namenjena, katera pa je padla vstran in se razpočila pred mojo pisarno. Ni li to sreča? Prosim te, draga, hiti k Materi božji in gorečim srcem se ji zahvali za mojo rešitev. Pred mojim pritličnim oknom leži človek razmesarjen in jaz za njim zdrav! Ne da bi počile šipe. To je vendar čudež božje previdnosti. Hvala Bogu!« Odlikovan rojak. Četovodja 97. pešpolka Gorkič iz Vrtojbe pri Gorici si je zaslužil na severnem bojišču hrabrostno kolajno drugega razreda. Obolel je bil in se nahaja sedaj v bolnišnici v gorišketn osrednjem semenišču. Pripeli so kolajno hrabremu Gorkiču v dvorani ob navzočnosti obilega vojaštva s primerno slovesnostjo. Odlikovani junaki 97. pešpolka. Odlikovani so zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom pri 97. pp.: Srebrno svetinjo 1. razreda so dobili: Praporščaki: Emminger Paul, Otto Adrario, Matevž Schvvarz, Franc Paul, rač. podčastnik, Iv. Barbič, četovodja Stefan Soban, Sikstus C e k o t, Jožef Filipič, poddesetnik Iv. Krapež. - Srebrno svetinjo II. razreda pa: četov. Artur M r e v 1 j e, Anton M a r c, desetnik Luka C a r g o, pešci Franc Kore n. Matija Fabac, Matija Družeta, .losef Jnričič, Alojzij Bajt in M. Radiševič. Slava 97. pešpolku! Velika noč v Gorici. Na Vel. soboto se je izvršilo po Gorici vstajenje Gospodovo kot druga leta ob veliki udeležbi pobožnega ljudstva. Stolno procesije^ je vodil gospod knez in nadškof. Svirala je godba, pri ostalih procesijah godbe ni bilo. - Vreme o praznikih je bilo prekrasno, naravnost poletno. V nedeljo in pom deljek ie ljudstvo iz Gorice vrelo v okolico. Premnogo Goričanov pa je poletelo tudi v Ljubljano in druga mesta obiskat svoje drage, ki so ondi pri vojakih. Takisto pa je tudi od drugod o praznikih prišlo mnogo ljudi obiskat svojce, ki tu vrše svojo vojaško dolžnost daleč od svc?!.l!l dragih. Letošnja Velika noč, ta 'L ' praznik veselja iu prerojenja, je bil letos praznik tili^ in udane žalosti m upa v boljšo bodočnost. Letošnja VeHkanoč je bila obhajana istočasno od katoličanov in pravoslavnih Zgodilo se je, da je letos padla po gregor-janvkem koledarju, ki ga ima katolika cerkev. Velika noč na isti dan ko P° J11"' jaltskem koledarju, ki se ga drže pravoslavni. Mi smo pisali 4. aprila, pravoslavni pa 22. marca, toda dan ie bil isti. 1 ak slučaj, da bi se Velikancč praznovala istočasno, se redko zgodi. Naj bi Vstajenje, ki so ga vsi kristjani letos skupno praznovali, prineslo nam vsem skoirajšen mir! In še več! Naj bi bilo to predznamenje, da bi se pravoslavci vrnili nazaj v naročje katoliške cerkve! Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Na novo so došli: Alojzij Krankar, obmejne stotnije, Marcel Bombic in Fran Toroš, 7. .pešpolka, Karol Peršič in Karol Hofer, crnovojnika, Andrej Cotič, 27. domobranskega pešpolka, Josip Koncut, 97. pešpolka, Josip Pahor, Anton Grgolet 27. dom. pešpolka, (L Stafuzza, Alojzij Lenaruon, 2. domobranskega polka. Fran Miklavčič, saper. Aleksander Silvester, zrakoplovec, Albert Žonta 1. polka. Tridnevnica v Št. Ferjanu. V Št. F e- r j a n u smo se letos za velikonočne praznike v tridnevni pobožnosti prenovili v duhu. Te vaje je vodii p. Janez Pristov, D. J., iz Gorice. V svojih govorih nas je vnemal za resno pokoro in poboljšanje. Cerkev je bila vedno natlačeno polna. Obhajil je bilo te dni nad 500. Da bi bili le stanovitni v dobrem! Črnovcjniški nabori. C. kr. namestništvo za Primorje z dne 24. t. m., štev. P. N. 76 je izdalo razglas, s katerim se sporazumno s c. in kr. vojaškim povelni-štvom v Gradcu narejuje načrt ob izvršitvi pregleda črnovojniških zavezancev, rojenih v letih 1873 do 1877. Za črnovojne zavezance mesta Gorice in političnega okraja Gorice-ckclice v Gorici od 14. do 19. aprila 1915. Za črnovojne zavezance političnega okraj: Gradiška v Gradiški od 20 do 22. aprila 1915. Za črnovojne zavezance političnega okraja Tržič v Tržiču od 6. do 8. aprila 1915. Za črnovojne zavezance političnega okraia Sežana v Sežani 28. in 29. aprila 1915. Za črnovojne zavezance političnega okraja Tolmin v Tolminu od 24 do 26. a-prila 1915. Za one, ki so podpisali vojno posojilo. Goriško glavarstvo je izdalo naslednjo okrožnico: Da ne bode treba izdelovati nepotrebno velik© število obligacij 5 m pol odstotnega vojnega posojila, glasečih se na prinosca, in da se zamore čim hitreje začeti z izdajanjem teh obligacij strankam, polaga c. kr. fin. ministerstvo veliko važnost na to, da se v obsežni meri izrabi možnost, ki jo nudi oglas^ finančnega ministerstva od 5/3 t. L, tičoč se komadov (titrov) 5 in pol odstotnega vojnega posojila iz i. 1914, namreč možnost, da se vinkulacijo komadov (titrov) vojnega posojila doseže že na podlagi začasnih potrdil tega posojila. Vsled odloka c. kr. namestništva v Trstu od 28/3. t. 1. št. Pr, —2205/16—14, poživlja se tedaj vse zaloge, ustanove, društva in korporacije, ki nameravajo vin-kulirati vojno posojilo oziroma so obvezana v to po obstoječih predpisih ali pravilih, da nemudoma store vse potrebne korake za vinkulacijo. O tem^ naj se obve-ste takoj vse morebiti v poštev prihajajoče zaloge in društva, ki so svoj čas podpisala vojno posojila. Po šestih mesecih se Je oglasil iz ruskega vjetništva iz Sibirije Ajojz Devetak iz Sovodenj št 149. ki služi pri 87. pešp. 10. komp. Pisal je takole: Draga družina. Prejmite srčen pozdrav iz Sibirije! Naznanim vam, da sem bil ranjen v nogo meseca avgusta in so me Rusi pograbili. Prehodil sem skoro celo Rusijo. Bil je zelo mraz, sneg in led. Sedaj sem v^Sibiriji. Nas je več domačih skupaj. Zeljno pričakujemo miru in veselega svidenja doma, ker smo naveličani Rusije. Srečnega se imenujem in bodite veseli tudi vi, ker srečen je bil, ki je ostal, ker ja bilo strašno. Pisal sem vam večkrat, ali odgovora nisem dobil. Ste vsi živi in zdravi? Mnogo bi vam pisal, a mi ni mogoče. Povem, ko pridem domov, če me Bog obvaruje. Pogreša se od novega leta sem vojak Jakob Lapanja. Služil je pri 97. pešpolku 8. stotnija, vojna pošta 73.), boril se je v Galiciji. Kdor bi vedel kaj o njem, se ga prosi, naj bi sporočil njegovi ženi Jožefi Lapanja, Ponikve št. 71, pošta Slap ob Idriji. Pogrešajo od 26. avgusta Štefana F r a n d o 1 i č a, poddesetnika 97. pp., 5. komp., d'oma iz Dola pri Opatjemsclu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to naznani očetu Mihaelu Frandolič, Dol 26, p. Opa-tjeselo. Novice iz Medane. Pišejo nam: Vstajenje smo pri nas praznovali na najlepši način. Na čelu množice ljudstva so korakali občinski starašini s svojim županom. — Tudi lepo število mladih »Orlov« je bilo. Starejši Orli se bore na bojiščih, mladi pa hočejo nadaljevati delo starejših, da naša organizacija ne zaspi, ampak se Se pokrepi! Našemu gospodu županu Antonu Zuehiatiiu se iskreno zahvaljuje- mo, da prav po očetovsko skrbi za najpotrebnejši živež v občini. Iskrena hvala! Na poti v bolnišnico umrl. Delavcu Karolu Mužina iz Št. Ferjana je pri delu prišlo slabo. Ker je bil zelo slab, so ga odpeljali v bolnišnico v Gorico. Na poti Je umrl. Ko so ga raztelesili, so dognali, da je trpel na slepiču. Potres 500 klm. daleč je zaznamovala ljubljanska potresna opozovalnica na velikonočni pondeljek ob 7h 19 min. 46 40 sek. zjutraj. Najmočnejše se je tresla zemlja ob 7h 21 min. 21 sek. Konec je bil ob 7.30h. Iz Avstrije se še vedno izvažajo živila! Graški list »Arbeitervville« piše: Na Štajerskem vsega primanjkuje in misliti bi morali, da ni nikakih živil, ki se ne bi rabila doma, ampak se vozila iz dežele. Temu pa ni tako. Celi železniški vozovi vozijo jajca iz Spodnje Štajerske v Nemčijo! Ali imamo morda preveč jajc v deželi? Ali kaj dobimo za nadomestilo? Sladkor vozijo še vedno v takih množinah v Trst, da je celo dvomljivo, da ga tam toliko porabijo — če vendar se še vedno ne izvaža sladkor v inozemstvo in mogoče celo, kakor v začetku vojske, dobivajo sovražniki to izborno živilo, ki ga Avstrijcem sladkorni kartelisti zadržava-jo brez vsakega vzroka s povišanimi cenami. Nemški radikalci so 1. aprila imeli posvetovanje na Dunaju. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec nemškega drž. zbora Werner. Govorili so preureditvi razmer v Avstriji. V kakem smislu, to je razvidno izdejstva, da je na shodu poročal o južnih deželah koroški nemški radikalec dr. Angerer. Pobegli rus'il vjetniki. Na velikonočno nedeljo so v Dovjem prijeli tri ubegle ruske vjetnike. Brez denarja in živi! so pribežali čez zaznežene gorske prelaze in dospeli čez podkorensko sedlo v Rateče in odtod na Dovje, odkoder so nameravali pobegniti v [talijo. Lakota jih je prisilila, da so na Dovjem stopili v neko gostilno in z znamenji prosili jedi. Gostilničarju so se prišleci zdeli sumljivi — čez rusko vojaško obleko so imeli oblečene oguljene civilne suknje —ter je obvestil črnov.ojniš-ko stražo. Mlada krepka trojica je bila a-retirana in izročena štacijskemu poveljstvu v Trbižu. Prepeljejo jih v ujetniški tabor v Knittelfeldu. „Ziati vodnjak" odkrit v Ogleju. Listi poročajo, da so zadnji čas pri izkopavanju starin v Ogleju odkrili bajni „zlati vodnjak*, o katerem se pripoveduje, da je Atila, ko je oplenil in porušil Oglej zakopal v njem zlato in drage kamne, ki jih je b 1 naplenil v mestu. Zgradba odkritega vodnjaka odgovarja načinu, po katerem so Rimljani za časa Atile gradili vodnjake. V velikem tednu so izkopavanje prekinili, a bodo sedaj tako kopali dalje. Pričakuje se velikih najdb. Kopanje je zelo težavno, ker je valjčasti vodnjak jako ozek. Kakor znano, je Atila razdejal Oglej leta 452. Tržaški svedrovci. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani tatovi vlomili v pisarniške prostore tovarne sodavice Silvija Mondolfa v ulici Maiolica št. 2, kjer so s svedrom prevrtali blagajno in odnesli iz nje K 254.50 samega drobiža, docim so v blagajni pustili 8000 kron bankovcev in zlatega denarja. To pa zato, ker niso mogli do te svote, ker se je nahajala v spodnjem oddelku blagajne, dočim so oni prevrtali blagajno v višini zgornjega oddelka. O tatovih ni dosedaj ne duha ne sluha. Kcze v Avstriji. Od 28. marca do 3. aprila je obolelo na Dunaju 54 oseb za kozami, med temi ena vojaška oseba. Vsega skupaj je na Dunaju od vzbruha vojne sem 1227 slučajev te epidemije; umrlo Je za to boleznijo 261 ljudi. Raven tega je bilo v avstrijskih kro-novinah od 28. marca do 3. aprila 100 slučajev koz. Po svetu. Novo silno razstrelivo. Francozi se v sedanji vojski poslužujejo popolnoma novega razstreliva, ki ga je iznašel učenjak Turpin in se po njem imenuje »turpinit«. Iz Rima poročajo naslednje o novem razstrelivu: Za tvarino novega razstreliva se imajo zahvaliti Turpinu, znanemu iznajditelju melinita ter je s poslednjim celo v ozkem sorodstvu. Niso vse granate napolnjene z novim razstrelivom, ampak v vsakem zaboju imajo baje le nekatere granate novi naboj, to je turpinit. Novo strelivo se je prvikrat rabilo v bitki pri Nancyju. Na telesih mrličev ni bilo zapaziti nikakšnega znamenja ran; samo to se je videlo, da so bili v obrazih črni. Raz-telesenje teli mrličev je dognalo, da kri til bila zastrupljena. Poiskušnja na čredi o-vac je pokazala, da so živali, ki so bile zadete, poginile vsled raztrganja žil v notranjosti telesa. Koliko oseb je bilo mrtvih ob zadnjem potresu v Italiji. Pcslanec Cappelli je v italijanski zbornici poročal o potresu dne 13. januarja. Ubitih je bilo 29.978 oseb. Popolnoma uničenih je 59 občin, zelo poškodovana so poslopja v 129 občinah, v 184 občinah se lahko še popravi. Po potresu je bilo prizadetih 372 občili. Redovni brat poveljeval škofu. V francoski armadi služijo tudi duhovniki in škofje. O zanimivem slučaju poroča p. Disz iz Memnija: Koncem novembra so, hvala Bogu, v Dekar vpoklicane patre zcpetjzpustili. Tudi prečastitemu gospodu škofu Terrienu ni prizanesla cerkvi sovražna vojna postava. Odriniti je moral pod orožje kot navaden vojak in je služil pod poveljstvom brata lajika Charlesa Goffinet, ki je pri vojakih sergeant (narednik). Veilke £o jufije na Ogrskem. O velikih goljufijah, ki so se pri vojaških dobavah vršile na Ogrskem, poroča vse avstrijsko in izvenavstrijsko časopisje. Dunajski list »Neue Freie Presse« poroča: Prijeli so in izročili garnizijskemu sodišču trgovca črevljev Arona Neu-rona, ki je osumljen, da je dobavil neki požunski tvrdki za vojaško dobavo 537 parov črevljev po 15 kron 50 vin. par. Ko so izročili črevlje vojaški oblasti, se je pokazalo, da so popolnoma nerabni. Podplati so bili iz potvarjenega usnja, pete iz papirja, zgornje usnje je bilo tudi manj vredno. Požunska tvrdka je dobavitelja ovadila dunajskemu državnemu pravdni-štvu. Dognali so, da je Neuron dobavil črevlje po nekem agentu pri neki budim- l eštanski tvrdki. Vedel je, da so bili črev-lji že odklonjeni, a jih je v svoji brezvestnosti prodal požunski tvrdki, dasi mu je bilo znano, zakaj da jih potrebuje požunska tvrdka. Nadalje poročajo še iz krogov budim-peštanske policije naslednje zanimive podrobnosti: Poveljniki naših čet na fronti so se večkrat pritožili, ker so obleke, poslane na bojišče, slabe in da so vojaki v kratkem času vsi razstrgani ter prosijo ministerstvo, naj v tem oziru kaj ukrene. Ko je domobranski minister za to zvedel, je dal takoj navodila vojaškemu zastopniku obtožbe, naj se uvede preiskava. Policija nadalje objavlja, da so pri prevzetju vojaških dobav zagrešile tudi tiste vojaške osebe kaznjivo dejanje, ki so, ako nič drugega, pokazale veliko lahkomiselnost, ker niso pregledale poslano obleko in da bodo imena naknadno objavljena v listih. Poročilo policije vsebuje dve novi imeni, ki sta prišla naknadno v javnost in sta v ozki zvezi z goljufijo. V krogu že davno imenovanih goljufov se nahaja tudi ravnatelj društva mažarske narodne tekstilne umetnosti, ki je bil pretekli torek aretiran. Kakor se je že poročalo, je policija uvedla hišno preiskava v skladiščih narodne tekstilne umetnosti in je tamkaj zaplenila veliko množino blaga, ki so ga shranili obtoženi trgovci. Ob priliki hišne preiskave policija še ni mogla dognati, v koliko je ravnatelj narodne tekstilne umetnosti sokriv pri tej goljufiji. Ob priliki zaslišanja se je dognalo, da je tudi imenovani ravnatelj Julij Rie-mer kriv. Dognalo se je, da je dobil od vsakega metra vojski prodanega slabega blaga 1 krono provizije v svrho, da nobenemu ne izda. kaj je spravljeno v skladiščih narodne tekstilne umetnosti. Pri preiskavi se je spominjalo tudi ime neke ženske, ki je bila znana kot prijateljica imenovanega ravnatelja. Piše se Irena Kovalik ter je ob priliki zaslišanja dala policiji neke podatke, o katerih se preje ni ničesar vedelo. Riemer je namreč vpeljal svojo prijateljico v skrivnosti svojih mešetarij s tremi trgovci z blagom. Povedal ji je tudi to, da je še meseca decembra kupil od treh peštanskih tvrdk vse slabo in dobro blago ter ga prodal vojski, ampak ne sam, pač pa si je v ta namen najel takoimenovanega »Slamnatega moža« in je na ta način prodajal blago pod tujim imenom. Gcspa pesreduje med goljufi. Zanimiv posredovalec v tej goljufiji je bila odlična gospa Pavla Bora, rojena Okenfusz. Bila je v zvezi z Ladislavom Neumannom, ki ji je za usluge izplačeval velike nagrade. Policija je vedela že v prvih dneh preiskave za manipulacije do-tične gospe, samo dokazov še ni imela, da je ta zares imela pri tem materijalne koristi. Pri hišni preiskavi pri Ladislavu Neumannu so našli pisma, iz katerih se je dognalo, da je Bora imela pri izvajanju teh goljufij velike zasluge. Tudi sam Neumann je priznal, da je bil ž njo v zvezi in da ji je pri neki priložnosti kot honorar daroval briljantni collier v vrednosti 20 tisoč kron ir. zapestnico, ki je bila tudi zelo draga. V sredo zjutraj je prišla policija k gospej Bora in jo našla v njenem izred- no elegantnem stanovanju. Policija je sicer izvršila hišno preiskavo, med tem pa je bila gospa Bora mnogo bolj oprezna kot njen poslovni drug ter je odstranila vsako stvarco, ki bi mogla policiji služiti kot dokaz proti njej. Sprejela jih je z Iju-beznjivim smehljajem in jim odprla vse sobe z besedami: »Naj gospodje samo izvolijo iskati. Zelo boste spretni, ako kaj najdete.« Preiskava je bila res brez vsakega uspeha; policija ni našla najmanjše stvarce, ki bi mogla služiti v dokaz sum-nje; našla ni niti briljantnega collierja, niti zapestnice, zlate doze kakor tudi ne briljantnega prstana, ki ji ga je podaril neki drugi trgovski drug. Drugi dan je bila gospa Bora pripeljana- pred policijo in je odločno tajila, da je soudeleženka pri goljufiji z blagom. Policijski uradnik je bil noč in dan na nogah ker je neprenehoma iskal, kam je gospa skrila darove, ki jih je dobila od preje imenovanih trgovcev. Ker se je mislilo, da je skrila dragocenosti pri svojih sorodnikih se je sestavila lista vseh njenih sorodnikov. Delalo se je celo noč od četrtka na petek in zgodaj zjutraj po neumornem iskanju so našli v stanovanje neke njene sorodnice prekrasno masivno zlato dozo. Našla se je tudi njena korespondenca z Ladislavom Neumann. Samo colliera, vrednega 20.000, niso našli. Končno se je dognalo, da je bila gospa Bora izredno zvita in se je potem ko je bila pri Neumannu že izvedena hišna preiskava, vtihotapila v stanovanje in tamkaj skrila dragoceni collier, v popolnem prepričanju, da ne bo policija nič več preiskavala pri Neumannu, ker je že to parkrat izvršila. Šele tedaj je ta gospa priznala resnico ter je povedala, kako je prišla z tvrdko Nemarni v zvezo. V začetku vojske je padel na boj. polju njen zet. Čez nekaj dni potem, ko je prišla ta žalostna vest, je prišel k nji Ladislav Neumann, ji izrazil svoje sožalje, a obenem ji je izročil hranilno knjižico, na katero je bilo naloženih 10.000 K, z besedami: »Ta žalostna vest o smrti vašega zeta je cža-lostila tudi mojo rodbino, pa sem vam prinesel hranilno knjižico, da izrazim na ta način sožalje vašim ubogim vnukom. Ne želim nič drugega kakor to, da rečete v mojo korist kako dobro besedo.« 'lej hranilni knjižici, ki se je glasila na ime neke njene vnukinje, so sledile tudi druge vsote denarja, nato tudi zlati in briljantni darovi. Vloga gospe Bora je bila tako, da posreduje med nekaterimi osebami, ki so naročevale obleko za vojsko, in trgovci. Gospo so zaprli. Odstavljen je tudi neki vojaški intendant v Budimpešti prav radi teh goljufij. Policija je aretirala tudi 431etnega policaja, ki je stražil zaprte gojufe. Ti so mu dali veliko podkupnino in je prenašal pisma od enega do drugega, da so potem enako izpovedali. Vsa ta ogrska zadeva vedno bolj smrdi in baje pride še marsikaj na dan. Iz pisem naših junakov. Debrcvoljni Vipavec v ruskem vjetništvu. Ruski v j e t n i k France Rustija (vrl »Orel«) doma iz Skrilj 66, na Vipavskem piše starišem: Preljubi stariši! Vas prav. lepo pozdravim vse skupaj in Vam želim vse najboljše na tem in drugem svetu. Vem, da se Vam čudno zdi, ker ne dobite toliko časa od mene nobenega pisma. Pa tudi vem, da ste Vi že mislili, da sem že celo mrtev, ker Vam je gotovo kaj pisal Janez Komparcev ali pa France Valentinov iz Dobravelj, če so sploh tudi oni ostali še živi. Zatorej, ko je po enem mesecu konec mojega potovanja po ti strašni ruski planjavi, pokriti s samim snegom, brez gozdov in brez vasi, kot prava Sahara, se mi zdi prva moja dolžnost, da Vam naznanim, kje sem in kaj se je zgodilo z mano. Jaz sem sedaj v Rusiji v jet-iiištvu. Bil sem vjet 26. jan. (po ruskem 13. 1. t. 1.) v karpatskih gorah. A ne samo jaz, ampak tudi mnogo mojih tovarišev, med katerimi je tudi 5 Vipavcev, s katerimi smo zmiraj do sedaj skupaj. Delamo ne še nič, ker sedaj ni tukaj dru-zega dela kakor, da vozijo kmetje žito v po 100—200 km oddaljena mesta prodajat. Mi smo nastavljeni pri kmetih po vaseh. Dokler sneg ne skopni, sploh ne bomo nič delali. A ko enkrat sneg skopni, takrat pa bo mnogo dela na polju: oranje in sejanje žita. Za sedaj Vam ne morem več dosti pisati in po papirju »štrihati«, bom drugikrat ko pridem demov, če mi Bog da zdravje, kaj več povedal iz življenja v Rusiji. ... Pozdravite vse sorodnike, vse pri Bajčih, fante in dekleta, katerim, mislim, da jim še zmiraj sreča spodleta... Izvolite sprejeti vsi skupaj mnogo pozdravov Vi, predragi domači, in predragi moji vaščani, ki mislijo, da bodo brez pokore v ne- besa poslani. Zakaj to ni vojska, ampak pokora, katero morajo ubogi vojaki nositi ne samo za se, ampak tudi za grehe tistih, ki so doma ostali in vživajo še prejšnje staro veselje. Zatorej Vam kličem od daleč: z Bogom, predragi domači; do svidenja čez leto in dan, ko pridem zopet na avstrijsko stran! Frane Rustija. Marjev-ka, samarska gubernija 2/3. 1915. Niko-lajski ujezd (glavarstvo). Naši Primorci v boju. Franc Zupančič, bivši blagajnik »Kat. slov. izcbr. društva« v Šempolaju, se bori sedaj v Karpatih pri 1. bat. 97. pešpolka. Piše nam 26. marca naslednje pismo: »Sedaj imamo prekrasno pomladansko vreme. Boji se vedno srdito nadaljujejo. Naši primorski fantje pri 1. bataljonu 97. pešpolka so se posebno izkazali 8^ februarja na Makovici, kjer je padel naš goriški rojak g. nadporočnik Gabrijelčič. Slava mu! Za svoje hrabro obnašanje je tudi naš rojak štabni narednik Sanšek dobil zlato svetinjo. Se vedno se pretaka stara hrabra slovenska kri po naših žilah. Dne 24. marca smo imeli zelo hude boje, v katerih smo vjeli nad 2000 Rusov. I i orožje kar preč pomečejo.- Častniki zbe-že, moštvo pa roke kvišku. »Ne moj pa-liti, saj smo bratje,« nam govore. Najbolj se boje bajonetnega naskoka. Večinoma so Sibirci in Uralci. Njihovi častniki jim pripovedujejo, da so Rusi že na Dunaju, samo tu so še nazaj. Ruskih granat in šrapnelov smo se že navadili. Ruska artilerija strelja dosti slabši materijal ko naša. Toda kdor je zadet, ga je strašno pogledati. Veliko pozdravov vsem našim izobraževalnim in mladinskim organizacijam! Vesele praznike!«____________ I z naše organizacije. Podinelec. Tukajšnje »kat. slov. izobraževalno društvo« vabi vse člane na svoj redni cbčni zbor; ki se bo vršil dne 18. t. m. v društvenih prostorih. — Pred-sedništvo. Kaj se je storiio za naše vojake. Pred seboj imamo obračune obeli go-riških nabiralnic za vojno oskrbovalne namene. Kna teh nabiralnic je slovenska in sicer za celo deželo. Vodi jo preblag, gospa^ Irma Foncva soproga našega drž. in dež. poslanca. 1 a obstoji že od začetka oktobra. Svoje prostore ima v Gosposki ulici 6/11. Drugo, ki jo vodi prebl. gospa L. Rebekova, ima svoje prostore na glavarstvu. Iz obračunov obeli teli nabiralnic se ^e.vv'c}'’ ^aj naše slovensko ljudstvo vnovič žrtvovalo za naše vojake. Mirna lahko rečemo, da je večina prispevkov slovensko-italijansko-nemške nabiralnice na glavarstvu slovenskih. In to je za naše ljudstvo znamenje največje požrtvovalnosti. Izkaz in račun slovenske nabiralnice. Naša nabiralnica ki se imenuje »Nn-biralnica darov voj. oskrb. urada v Gorici za slovenski del dežele je najstarejša in deluje že od začetka oktobra leta 1914. Takoj ko se je ustanovila, so se zbrale okrog nje naše žene in dekleta v mestu in na deželi ter povsod z največjo vnemo nabirale darov za naše vojake, bodisi v blagu ali denarju. Za denar se Je nakupovala volna in drugo blago. Iz volne so potem požrtvovalne roke marljivo pletle obleko za vojake. V tem moramo na prvem mestu omenjati gdč. učiteljice in učenke zavodov »Šol. Doma«, čč. mm. in gojenke »Uršulink« ter čč. sestre in go jenke »Noti e Dame« v Gorici. Prav tako so z veliko vnemo pletle razne šole na deželi in posamezne požrtvovalne gospe in gospodične, žene in dekleta. Nabralo in oddalo se je: 1435 slovenskim vojakom: sp. hlač 626 parov, spod jopic in srajc 787, trebušnih obvez 1105, čepic 1632, zapestnic 1627 parov, nogavic 1455 parov, ovitkov za noge 3747, doko lenk 854 parov, rokavic 774 parov, ovratnic in rutic 178, kolenk 193 parov, plete ni jopici 2 .Naprsnikov 18, papirnatih podplatov 13.616 parov, Billrothcopatk 2486, parov, papirnatih copatk 976 parov, gor ski čevlji 3 pare novih, gorski čevlji 6 parov starih, volne 1657 kg 70 dkg. Ovčja volna 13 velikih omotov 21 štren, fla-nele in barhenta 1787.85 m, 33 paketov, 45 kosov .4 'omete traku, voščenega plat na 2 m, Billrothbatisk 10 m, sukanec 6 Klopčičev, pletilne igle in šivanke, slamnik za posteljo 1, copatk 2 para, parole za blazine 1 kg, prtičev 48. rjuh 525, brisač 230, blazin 62, prcvlake za blazine 62, plaht in odej 56, prtov 5. robcev 287, 39 kož, 28 pip, mnogo ustnikov za cigare in cigarete, mnogo svetinj, I umivalna goba. 26 raznih oblačil, 6 m. platna za rjuhe, ja bol k 172 kg. krompirja 423 kg. grozdja 172 kg. fig 7 kg, (več tega blaga se podalo in za denar kupilo pletenin), suhega .sadja 4 zaboje, 5 vreč, 614 kg. cigaret 133 škatelj, 4104 cigaret, cigare 1410 in 1 paketov tobaka za piso 208 in 2 klobasi, milo tov tobaka za pipo 208 in 2 klobasi, milo 9 kosov, cigaretni papir 127 ovitkov, I škat., žveplenk 209 škatelj, črnilo 6 steklenic, knjige in časopise 1 zaboj, 218 slovenskih knjig, fižol 59 in tri četrt kg, peri- 10 6 zavojev, posteljno perje 3 vreče, kon-pot 23 vaz, lipov čaj 4 zaboje, 1 vrečo, ruski čaj 30 zavitkov, 1 škatljo, 1 malo vrečico, vino 228 steklenic in 112 1., kakao t kg, kave 7 kg, sladkorja 101 in pol kg, cufanje 7 zavitkov, 26 in pol kg, 4 škatlje, ječmen 2 in en četrt kg, obveze 215, malinovec 6 steki, žganje 14 steki., pecivo 2 škatlji, čokolade 22 kosov, dopiskic 243, svinčnikov 175, papir za pisma 89\}»oI, 65 omotov, zavitkov 118, škatlje za tobak 10, ustnikov 24, sveč 6, 3 pakete, peresnikov 8 s peresi voščilo za črevlje 1 škatljo, ka-vin ekstrakt 23 steklenic, liker 4 steki., rum 1 steki., sv. podobice 395, rožnih vencev 25, molitvenikov 19, vato 1 škatljo, oblačil 6, pelerina 1, suknje 4, 1 spodnji jopič, 1 zgor. jopič, jajc 161, odejo za posteljo 1, volnenih obvez 87. cikorija frank pol kg, slanine 1 in pol kg, šalamov 18 in pol kg, kostanjev 10 kg, igro »tirno« 1, 1 zavoj volne za bližine, V denarju pa se je prejelo in izdalo do konca marca K 9619.70. Vkolikor se ti darovi niso razdelili vojakom, ki so odhajali na bojišča, smo jih odpošiljali v bolnišnice v Gorico, Ljubljane in Zagreb. Nekaj knjig je šlo tudi na Dunaj in drugam. Mnogo več bi bilo mogoče še storiti, da bi bilo delo enotnejše. Sedaj je vir darov začel vsihati in opozoriti moramo našo javnost, da naših vojakov ni mogoče več v oni meri podpirati, ko prej. Sicer pa tudi toplejši letni čas ne zahteva več onih žrtev ko po zimi. Vsekakor pa bo treba še vedno pomoči tuintam, zato prosimo ponovno za blagohotne darove. Kakor je naša nabiralnica že pričela, bo tudi nadaljevala z okrepča v a-n j e m ranjenih vojakov v bolnišnicah. Tudi za ta blagi namen prosimo prispevkov še v nadalje! Bog povrni tisočkrat vse, kar je kdor daroval za naše vojake! Nabiralnica darov vojno oskrb. urada v Gorici (Gosposka ulica 6). Gizela Kremžarjeva, Irma Fonova, tajnica. načelnica. Nabiralnica na glavarstvu. Darovi. Za naše vojake. Slovenski nabiralnici so došli še naslednji darovi: V denarju: Preč. g. Primožič župnik Prvačina K 44.80 v, Crevljarska zadruga Miren K 200, N. N. K 2, Preč. g. monsg. Murovec, Gorica vnovič K 20. Vsem darovalcem srčna hvala! Obračun nabiralnice naturalnih daril c. kr. vojnopomožnega urada v Gorici, c. kr. okrajno glavarstvo. V zimski dobi in sicer od 1. januarja do 15. marcija 1915. 1. je dobila nabiralnica v denarnih prispevkih 3694 K 62 v ter mnogo volnenega perila. Z denarnimi prispevki se je nakupila volna, iz katere so izdelovale tukajšnje gospe in ba učenke šol iz Gorice in okolice posebno pa gojenke zavodov »Notre Dame« in č. s. Uršulink potrebna volnena spodnja oblačila za naše vojake. Obdarovanih je bilo skupno 467 ubožnih oseb iz naše dežele, in sicer edino-le vojaki, toliko slovenske kolikor italijanske narodnosti, ki so odrinili v službovanje v teku rečene dobe. Izdani pa so bili tem vojakom naslednji volneni predmeti: 407 volnenih srajc, 467 spodnjih hlač, 364 čepic za sneg. 162 telovnikov, 404 parov krp za noge, 27 parov nogavic, 48 parov dokolenk, 334 parov zapestnikov, 104 parov rokavic, 4 rutice in 18 ovratnic. Podpisani odsek se tem potom tudi v imenu obdarovancev kar najtopleje zahvaljuje vsem onim dobrotnikom, ki so pripomogli bodi z darili bodi z delom našim vrlim vojakom lažje prenašati težkoče zimske vojne. Ker so kljub dosedanji požrtvovalnosti potrebe še vedno velike in vsestranske in ker misli odsek v prihodnje posvetiti svojo pomoč posebno bolnim in ranjenim vojakom, nahajajočim se v goriških bolnišnicah, obrača se odsek vnovič do vseh rodoljubnih in človekoljubnih cseb in korporacij iz mesta in dežele z uljudno prošnjo, da bi po svoji moči še v nadalje pošiljali darove v denarju ali platnenem perilu na podpisano. V Gorici, dne 26. marcija 1915. Za nabiralnico naturalnih darov Lujiza Rebekova, predsednica. Mira Žnidarčič, tajnica. ŠIRITE ..NOVI ČAŠ !“ Edina, večkrat odlikovana slovenska t rdka^ na Tirolske in, se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov itd. itd. itd. Velikanska zaloga sv. razpel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem oinoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zaston in franko KONRAD SKAZA umetni atelier za vsa cerk vena dela. - S. Ulrich Oroden Tirol. - illi ste že pomoli naročnino? Preprosto opravljena soba se odda v najem v sredini mesta za eno osebo ali več, ali malo preprosto družino s hrano ali brez hrane Več se izve v upravništvo „Novega časa". Hiša s celim posestvom se da v najem z«, dve leti. Gospodarska poslopja, travniki in njive' na Bukovem hšt. 68. Kdor se zanima za to ponudbo, je prošen, da se oglasi v teku, 14 dni v Podbrdu št. 27. Mniiii n tiiMuki atelje Dr. 1. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira v svojem ateljeju rš 9. ure dap. da 5. ure pop Gorica — Jesenice in nazaj. (Drž. žel.) Osebni Brzo- Osebni Osebni Brzo Osebni, Osebni Brzo- Osebni Osebni Brzo- Osebni Tlak. vlak. vlak. vlak. j vlak. vlak. j vlak. vlak. vlak. vlak. flak. vlak. 512 goo 1118 558 659 1222 J odh. Gorica doh. B 421 959 1152 449 6io Cj20 522 1136 6i£ 1222 Plave 312 1136 433 904 521 g22 1145 622 722 121 Kanal 322 O O 1126 425 622 Sil 511 1 154 628 122 Avče 322 1118 417 Sil 603 945 1210 622 742 121 Sv. Lucija Tolmin 312 920 1108 407 612 837 6n 1219 722 122 Podincltc 322 1059 358 821 622 1227 722 144 Grahovo 222 1050 349 Sio 642 1242 722 222 Hudajužna 211 1041 338 S09 656 1256 721 211 6 ! Podbrdo 222 1032 330 758 707 1034 108 7iS 822 222 bohinjska Bistrici H 222 847 1020 318 535 714 714 115 7M 222 .Nomenj 221 1012 309 734 722 123 82i 218 Štenge 211 1005 302 721 729 130 808 222 Bohinjska Bela 2 ti 958 255 720 737 10 56 141 Slž Sil 321 Bled 221 825 951 248 513 rr - 713 742 146 S21 326 Podhom-Vinlgar | 940 240 _ _ 706 748 152 822 312 Dobrava 122 942 286 721 755 1110 158 822 9SS 322 * 6 doh. Jesenice. odh. 1 i 112 812 936 226 1 1 1 621 Vozni red. Gorica — Trst In nazaj. (Drž. žel.) ni i Brzo-a ! Tak Osebni Osebni1 Brzo- ! Osebnij vlak i vlak vlak. ; vi ak Osebni Brzo- i Osebni' Osebni, Brzo- i Osebni vlak : vlak. i vlak. ! vlak j vlak ak 553 602 613 I 1006 1020 631 j 1046 642 650 7»i 712 7is 725 1 105 1 125 1207 1212 1222 1232 1 243 ! 104 114 123 132 144 153 200 505 622 i 922 5io 517 I 527 | 712 538 622 ! 722 611 622 622 611 652 ; 721 912 Q52 loai 1012 1022 1012 g 1022 1125 1122 1122 odh. GORICA doh. Sv. Peter pri Gorici Volčjadraga Prvačina Rihenberg Štanjel — Kobdilj Dutovlje — Skopo Repentabor Opčine Gvardjela I . i | I ; 729 856 1 101 544 6H 1212 724 I 718 1056 i 539 1050 | 533 1221 711 j 841 | 1042 | 526 ; 612 1122 702 651 642 1030 517 1112 $23 1 015 506 622 1 125 1006 457 ? j 633 | 958 624 ! 822 ; 950 722 | 812 1122 ^ doli. Rocol TRST , dh. 604 554 926 918 449 441 422 1 410 1122 1112 622 1112 1012 730 ! 905 1011 530 1 020 Za spomlad! Tvrdka In poletje! Hedžet in Koritnik v Gorici, Corso G. Verdi in Via Scuole št v. 5. priporoča svojo bogato zalogo ravnokar došle novosti modernega blaga za ženske in sukna za moške obleke, kakor tudi izgotovljene oblekce za deklice in dečke, ter žensko in moško perilo. Cene vsem blagu najnižje in stalne.! Na željo se pošljejo tudi vzorci l Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centrala Ljubljana, p družnice: Celje, Celovec, SaJajiro, Split, Trst. Delniška glavnica K 8,000.00(1 Rezervni zakladi „ 1,000.00» Vloge »m knjižice po Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. [ Vnovrenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. 41 0! 2 0 dogovoru. o tekočem računu po Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Eskont menic Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje Srečke na obroke. Safes. Nakazila v inozemstvo; Kreditna piuma.