PoStnina plačana v gotovini.
Leto XViii.
! 5:
: Uredništvo in uprava se na-!»:
j hajata v Kranju štev. 173.":
Telefon štev. 73. : : :   Naročnina polletno 20 Din, :
četrtletno 10 Din
j  Izhaja vsako soboto j
KRANJ, 6. oktobra 1934
Posamezna Številka 1 Din.
Štev. 30.
i Dopise sprejema uredništvo j do torka zvečer. Rokopisi se • ne vračajo. — Nefrankirana :   pisma se ne sprejemajo.
j Za odgovor priložite znamko
|   Govorilne ure uredništva j ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne.
Tednik za gospodarstvo, socialno
poiitiko in prosveto
Delu slava, delu čast!
Na Majdičevem mlinu vihrajo te dni zastave. Okrog mlina in v njem se zbirajo velike množice naroda, ki hiti na razstavo izdelkov naših gorenjskih obrtnikov.
Razstava je bila na prav posebno slovesen način otvorjena v nedeljo ob 11. dopoldne. To je bil zares pravi praznik za obrtnike. Ta praznik delavnih rok in žuljev je toliko bolj pomemben, ker poka že celokupni javnosti, da bo praz niku sledilo novo delo in se bo obrtništvo na ta način le prebilo skozi težke čase. Povdariti moramo, da je razstava delo samo obrtniških rok in da imajo zanjo samo ti zasluge in prav nihče drugi.
Otvoritev je bila izvršena kar najbolj slovesno. Prisostvovali so najrazličnejši odličniki in veseli trenutek otvoritve je proslavila in tako slavje povzdignila mestna godba. Prvi je spregovoril predsednik združenja obrtnikov g. Bitenc, ki je razložil pomen razstav sploh in posebej še pomen druge obrtne razstave v Kranju. V nadaljnem go voru je pozdravil zastopnike oblasti in korporacij. V prvi vrsti je pozdravil častnega pokrovitelja razstave srezkega načelnika g. dr, F. Ogrina in predstavnike drugih uradov in oblasti ter tiska. Seveda se je opazilo tudi to, da niso bili navzoči vsi oni, katerim je veljal pozdrav.
Ob otvoritvi je svirala godba. Govoru predsednika združenja obrt nikov so sledili drugi govori, kot predsednika občine g. Pirca, za trgovsko obrtniško zbornico g. Re beka,   za okrožni  odbor obrtnih združenj g. Iglica, osrednjega druš tva  jugoslovanskih   obrtnikov, g. Pičmana. Vsi ti govori so poveličevali in dokazali pomen razstave in dali priznanje delu naših obrt nikov.  Glavna misel,   ki je bila jasna povdarjena, je ta, da delu slava in čast, da pa bilo prav, če bi še drugi činitelji storili tako svojo dolžnost, kot so dokazali naši obrtniki, da se delu za prospeh obrtništva na Gorenjskem sami žrtvu jejo in tako doprinašajo dokaze za pravo iniciativno delo.
Lepo je bilo povdarjeno tudi 10, da raste zavednost tovarištva in s tem sloge v okvirju obrtniških organizacij. To se je toliko bolj javno pokazalo, ker je letos krog
razstavljalcev v tako velikem številu narastel, da je vseh razstav ljalcev kar 55. Dokazano je s tem, da je razstava prirejena le po obrtnikih samih, da nekaj znajo, da se med seboj podpirajo in da pokažejo, da tudi brez podpor sami s svojo delavno roko in svojo brih-nostjo prirede dobro razstavo.
Po vseh teh lepih in stvarnih govorih je poveličeval razstavo in delo razstavljalcev častni pokrovitelj razstave g. srezki načelnik dr. F. Ogrin, ki je med sviranjem državne himne ob spominu na kralja proglasil razstavo za otvorjeno.
Po otvoritvi so si reprezentanti ogledali razstavo. Razstava je res posebnost za Kranj in okolico. Celo prvo nadstropje v Majdičevem mlinu je napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki domačih obrtnikov. Razstava je tako pestra, da je ni skoro obrtne stroke, ki bi ne bila zastopana. Tudi posamezni izdelki so poseb nost zase, kajti vsi ti izdelki dokazujejo, da je obrtništvo na Gorenjskem na višku tehničnega znanja ter popolnosti ter da izdelki odgo varjajo sodobnim zahtevam. Pove ličevati pa ne kaže samo^ izdelkov in njihove cene, ampak tudi in še prav posebno zelo posrečeno dekoracijo, s pomočjo katere pridejo izdelki še do večje veljave. Pa ne samo paviljoni in posamezni oddelki, ampak cela razstava je prav lepo okrašena, tako da se je raz-stavljalcem ni treba prav na nobenem kraju sramovati, ampak so lahko na razstavo le ponosni. Že iz razstave same je mogel vsakdo spoznati, da se kaj lepšega in dosti popolnejšega ne da napraviti. Saj je razstavljalni odbor storil prav vse, da razstava Čim bolj uspe. Kar pa je na razstavi le še pomanjkljivosti, ne gredo na rovaš prirediteljev, ampak na račun višjih siL To moramo povdariti, da bi se morda napačno ne tolmačilo člankov v časopisju, ki je že o zadevi razpravljalo. Razstavni odbor sam pa je storil več kot pa zahteva dol žnost. Razstavo je tako za dane razmere smatrati za popolno in ji gre v resnici vse priznanje.
mču Oivarjanjcrn jc prispela brzojavna čestitka ministra g. Novaka.
Po ogledu razstave so šli gostje na slavnostni obed v hotel »Stara pošta". V ličnem vrtnem paviljonu
in ob dobri postrežbi je bilo izrečenih mnogo napitnic. Vse te na-pitnice so poveličevale delo in slogo prirediteljev. Povdarjal se je pomen močnih stanovskih organizacij in so ob tej priliki padle po uradnem predstavniku tudi besede, da bo pri nas odrezal pač najboljše oni stan, ki je najbolj trdno organiziran in ima kot tak tudi največji vpliv. Obenem so padle čestitke oblasti, ustanov in korporacij. Poleg običajnih naprnic so bila sprožena tudi številna druga vprašanja, zlasti pa se je razvila debata o vprašanju ločenih in neločenih zbornic. Poleg tega so bila sprožena Še številna druga vprašanja o napredku
morali podati nekaj računov glede dela za obrtništvo.
Delu slava, delu čast in Bog živi pošteno rokodelstvo!
Iz obrtne razstave
K današnji sliki paviljona združenja krojačev in krojačic pripomnimo, da prinašamo to sliko, ki smo jo prejeli, radi tega, da pokažemo vsaj en odlomek razstave v sliki. Pripominjamo, da je pa celokupna razstava res izvršna in da bi bilo vredno slikati za spomin vse paviljone. Mi pa priobčujemo sliko tudi zato, da povdarimo slogo krojačev, ki se je podobno uveljavila tudi pri čevljarjih, mizarjih in ostalih obrtnih strokah. V slogi je pa moč in to mi tudi podpiramo,
Paviljon Združenja krojačev in krojačic na II obrtni razstavi v Kranju
obrtništva in drugih delavnih stanov. V tej zvezi je bila krepko podčrtana misel, da še pred nekaj leti niso bile roke tako žuljave v boju za ekzistenco, kakor pa so dandanes. Odgovornosti za te razmere pa ne nosijo delavni stanovi, ampak čisto drugi činitelji, ki vodijo gospodarsko politiko. Za to politiko zahtevajo obrtniki, da res postane narodna, ali to tako, da bo imel od nje koristi narod. V tej zvezi je bilo tudi dovolj krepko podčrtano, da ni dovolj samo zastopanje in da tudi komplimenti takim zastopnikom niso na mestu, pač pa bila na mestu učinkovita dejanja. Sicer pa so obrtniki mnenja, da klub pre-ziranju po takih činiteljih ne bodo postali malodušni, ampak da bodo čeprav z žulji pretolkli težke čase.
Obrtniki so mogli po praznih sedežih ugotoviti, da ni navzočih činiteljev, ki bi kot predstavniki
Občinski davčni
vijak
Popravek
Št. 3039/34.
Gospod Ivan Kotlovšek, odgovorni urednik tednika »Gorenjec« v Kranju.
Z ozirom na v Vašem tedniku »Gorenjec« z dne 29. septembra 1934. št. 35 na prvi strani v Četrtem stolpcu in na drugi strani v prvem stolpcu natisnjeni članek »Občinski davčni vijak«, Vas uljudno pozivamo, da izvolite v smislu čl. 26 in 27. zakona o tisku in čl. 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku objaviti v prihodnji številki Vašega lista sledeči
Popravek: 1. V tem članku se neresnično trdi: »O novi občinski trošarini ali kaker se v Kranju oficijelno imenuje davščina na blagovni promet, ki jo je začela kranjska občina koncem avgusta t. 1. tudi od okoličanskih kmetov zahtevati in pobirati, smo ie opetovano pisali ter pov-darjali, da je nje pobiranje po takih občinah, kakor je kranjska, nedopustno... Davščina na blagovni promet, ki jo je kranjska občina u peljala leta 1930. je z
novim zakonom o občinah ugasnila. Dolžnost kranjske občine je bila, čim je stopi! novi občinski zakon v veljavo, po službeni dolžnosti v smislu novih zakonskih predpisov postopati in svoje občane obvarovati bremen, ki jih nov zakon ne dopušča«.
Nasprotno tem trditvam je res, da so v smislu § 148. zakona o občinah doslej veljavni predpisi o občinskih davščinah, v kolikor niso nasprotni s tem zakonom, ostali v veljavi, dokler se ne izmenjajo na način določen s tem zakonom, kateremu mnenju je pritrdila tudi banska uprava v Ljubljani s tem, da je šele z odlokom z dne 19. aprila 1934 II. No. 8816/1 odobrila občinski proračun za leto 1934/35, glasom katerega dovoljuje občini pobirati to davščino v svrho dotacije osnovno-šolskega fonda.
2. Ni res, da se je občina postavila na stališče, da je termin za to spremembo (imenovane naredbe) prepuščen popolnoma njeni volji, ampak je res, da ni nikdar zastopala tega stališča.
3. Ni res, da ta razlaga ni sauio napačna, ampak po našem (sc. pišče-vero) mnenju celo neposlušnost napram nadzorstveni oblasti, marveč je res, da je ta razlaga samo izvajanje od kr. ban-ske uprave dovoljene davščine, tedaj ni-kaka neposlušnost napram nadzorstveni oblasti.
4. Koncem tega članka navajate: »Od 25. avgusta t. I. pa, ko je prejela že ukaz nadzorstvene oblasti, pa je vsako zavlačevanje po našem prepričanju že kaznjivo« — v resnici občina ni prejela nikakega ukaza nadzorstvene oblasti, ampak le naročilo, da izdela načrt spremenienc uredbe, koje študija se je takoj lotila in ji tedaj ni mogoče očitati zavlačevanja.
V Kranju, dne 1. oktobra 1934.
Občina Kranj — srez kranjski.
De!ovodja; Predsednik:
Anton Engelman C. Pire
Spor v tovarni „Ika" končan!
Dne 4. oktobra so se vršila v tovarni „Ika" v Kranju ponovna pogajanja za likvidacijo spora. Pogajanja je vodil g. sreski podnačelnik Mahnič. Po več-urnih pogajanjih se je dosegla tale delovna pogodba:
1. Plače ostanejo v veljavi, kakor so se že ugotovite na dveh prejšnjih pogajanjih. Deloma so se pa tudi na današnjih pogajanjih zb o Ijšal e.
2. Akordno delo mora biti najmanj za 10% vitje od normalnih mezd.
3. Podjetje ne izvaja nad delavstvom nikakih konsekvenc radi tega spora.
4. Pogodba o sedanjih zboljsanih plačah je v veljavi najmanj do 31. XII. 1934, to pa radi predstoječe preosnove lastništva podjetja.
5. Delati se prične 5. oktobra 1934 za bližnje, za oddaljene pa nekaj dni pozneje.
6. Na zahtevo gredo na delo vse delavke.
Največjo zaslugo pri tej delovni pogodbi ima vsekakor g. sreski podnačelnik Mahnič, ki je z objektivnostjo in nad vse previdno taktičnostjo prešel preko obstoječih težav in končno dovede! do uspešnega sporazuma.
Vse pohvale vredne so pa tudi delavke same. Vsa čast njihovi zavednosti I V veliki večini so držale vzorno disciplino, tako da morejo služiti za zgled vsemu ostalemu delavstvu v Kranju.
Delovno pogodbo so podpisali sre-sko načelstvo, organizacija, podjetje in Zveza industrijcev.
jugoslovanski
javnosti
Na stotisoče naših bratov in sester ječi še pod tujim jarmom. Težek, obupen je boj, ki ga bijejo za ohranitev svojih narodnih in človečanskih pravic. Nevarnost je velika, da klonejo pred silno premočjo.
Težki vzdihi in obupni klici izgnancev in jetnikov, solze nesrečnih mater in žena, ki čuvajo ob osamelem ognjišču, proseči in roteči pogledi osirotelih dečkov in deklic, prelita kri mučeniških mladeničev, tožbe in obtožbe skrbnih gospodarjev, ki vidijo, da propada neizprosno z osebno posestjo naša narodna posest in kako izginja naša kultura in naš jezik, morajo zganiti srce slehernika izmed nas in morajo najti odmev v zadnji vasi in koči. Dolžnost nas vseh je, da razmišljamo o usodi našega teptane-nega naroda in da mu tudi dejansko pomagamo. To nam veleva naš narodni Čut, to nam veleva bratska ljubezen.
Zato so tudi naše osrednje kulturne in obrambne organizacije na poziv dru-
Kranj
Jugoslovanska strokovna zveza, skupina Kranj, otvarja letošnjo dramsko sezono z uprizoritvijo Jurčičeve igre »Deseti brat". Predstave so v soboto 6. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 7. t. m. ob '/,4 uri popoldne v dvorani Ljubskega doma v Kranju. Iz prijaznosti gostuje g. Dolfe Rohrman, ki se nam predstavi v vlogi Krjavlja. Če povemo še, da g. Rohrman nastopi v tej vlogi že 17-ič, mislimo, da je to zadosten razlog, da ja nikdo ne zamudi redke prilike in si ogleda predstavo. Cenjeno občinstvo opozarjamo na točnost, kajti pri-četek bo točno ob napovedanem času.
Iz uprave Mestne hrnilnice v Kranju. Kakor znano, je bivši predsednik Mestne hranilnice g. Makso Fock odklonil mesto v upravnem svetu na tem zavodu, ki mu ga je namenila sedanja večina občinskega zastopa. Na njegovo mesto je ista večina izvolila g. Jurija Gregorca, starešino sreskega sodišča v Kranju. Sedaj smo izvedeli iz Belgrada, da oblasti niso dovolite, da bi prevzel g. sreski starešina namenjeno funkcijo, ker to nasnrotuje zakonskim predpisom, kar bi gospodje morali že poprej vedeti!
Druga lekarna v Kranju je podeljena g. mag. pharm. Metodu Rauchu. Kakor smo culi, je stavil še pred zadnjo občinsko sejo kranjski občini pismeno ponudbo za lokal v mestni hiši, v kateri je bila Jadransko-podunavska banka. Zakaj se o tej ponudbi že pri zadnji občinski seji ni razpravljalo, nam ni znano. Prav nič ne dvomimo, da bodo občinski možje vso pazljivost posvetili temu novemu viru dohodkov, ki se občini ponuja.
Nakup Ažmanovega sveta za kopališče. Glasom časopisnih vesti je kranjska občina že pri predzadnji občinski seji, ki se je vršila 5. septembra, sklenila nakup zemljišča od gospe Pavle Ažmanove, ki naj služi za povečanje že kupljenega sveta za novo kopališče. Na zemljišču samem smo videli že dela. ki kažejo na odmejitev, tudi smo videli, da se je postavil na vrtu g. Ažmana nov cvetličnjak ter da so pri postavitvi cvet-ličnjaka pomagali tudi mestni delavci. Kakor pa čujemo, mnogi davkoplačevalci s to novo obremenitvijo nito zadovoljni in hodijo dan za dnem gledat na občinsko tablo, kdaj bo ta nakup javno
štva »Branibor« sklenile, naj se letošnji 10. in 11. november posvetita izključno narodno obrambni® dolžnostim. S prireditvami, ki naj se višij,© ta dva dneva po vsej naši banovini in pri katerih naj sodelujejo vsa naša društva brez izjeme. Doka žimo, c!a sočuvstvujemo z našimi zatiranimi brati in sestrami in da jim stojimo složno vsi ob strani v težkem boju za narodni obstanek,
Osrednji prireditveni odbor, ki se je stvoril iz zastopnikov osrednjih društev in ki ima svoj sedež v prostorih društva »Branibor« v Ljubijani, Šelenburgova ul. 7-11, bo vsem društvom razposlal natančnejši program in navodila. Vendar jih že sedaj poziva, naj se z vnemo pripravljajo, da bodo prireditve, katerih čisti donosi so namenjeni našim narodno-obrambnim svrham, dosegle zaželjeni uspeh tako v moralnem kot tudi v gmotnem oziru. Za vsa morebitna pojasnila naj se društva obrnejo na gornji naslov, kamor naj tudi predložijo svoje eventu-elne nasvete in predloge, ki bi bili koristni za celokupno akcijo.
nouice
razglašen, da se bo mogoče proti njemu pritožit. Do danes pa še niso našli tozadevnega oglasa na občinski deski.
„Le Zlatorog milo da belo perilo!** pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima ZLAJOROG-ovo MILO in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z ZLATOROG-ovim MILOM oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi in ne boste se kesaii. ZLATOROG-ovo MILO je domač izdelek. Priporočamo ga najtoplejel
Članski sestanek Jugoslovanske strokovne zveze bo v nedeljo 7. oktobra ob 9. uri dopoldne v dvotani Ljudskega doma. Pride tudi zastopnik iz Ljubljane. Udeležba za vse člane strogo obvezna. — Člani, ki še nimajo legitimacij, jih dobe na sestanku.
Napredno časopisje in obrtna razstava v Kranju. Napredno časopisje je o obrtni razstavi v Kranju posebno pohvalilo kranjsko občino, kot da bi občina imela za razstavo res kake zasluge. Teh zaslug mi žal nismo mogli nikjer ugotoviti, le to smo brali, da je občina določila zaraztavo podporo. Povedati pa moramo, da so morali zadnjo obrtniki prosit, da je bila tako le prošnja ugodno rešena in da je s tem občina izvršila v zvezi reševanja te prošnje le svojo dolžnost Vesti naprednega časopisja o kakih posebnih zaslugah občine kranjske za obrtno razstavo so tedaj kar preveč pretirane, kajti zasluge so le na strani razstavljalnega odbora. To bi moral poročevalec ugotoviti, pa bi se uresničile besede zastopnika naprednega časopisja o objektivnem poročanju.
V »Kuharici« piSe tako: Vzemi na 1 liter vode 3 žlice Kathreiner Knei-ppove sladne kave in 1 žlico pravega »Francka«, pristavi v hladno vodo, kuhaj 5 minut!
Misijonski koledar 1935. Letnik XVI. Velika osmerka, 128 strani, Grob-Ije—Domžale. Cena 10 Din.--Misijonski koledar ima prednosti vseh dosedanjih in jih celo prekaša. Naslovna slika je štiribarvna. Notranjost krasi 90 slik in vinjet. Tipi črk se pogostoma menjajo. Vsaka stran nudi očem novo lepoto in zanimivost. Vsebina je poučna, a obenem mikavna in zabavna. Deloma je opremljena z zemljevidi. — Nekaj na-
slovov: Afrika, dežela skrivnosti. Knob-lehar in njegovi. Limpopo, skrivnostna reka. Slovenci v prefekturi Lydenburg. Zamorski Pavliha. Dajte nam misijonarjev. Cvet in ponos lastnega plemena. Japonska in njeni problemi. Misijonsko leto 1933 — 1934. Osveta (Povest). Molitev in žrt<.v . . . Naroča se v Misijonski tiskarni, Domžale-Groblje.
Tako naokrog je naslov podlistku v »Pon. Slovencu«. Ko podlistek poroča o papagajih in drugih ptičih, ki so se pobarvali, da bi bili zaradi zrnja tudi radi papagaji, zaključi članek z dejanjem izpred »Zvezde«, kar je pa možno tudi drugod, takole: Debel kostanj, ki mi je padel na glavo, me ni razjezil, ampak celo razveselil me je, ker mi je na tihem povedal, da vsaka stvar na svetu enkrat cvete, potem plod zeleni in zori, kadar je pa zrel, pa pade kar sam na tla in da je zato čisto odveč še zelene plodove klatiti . . . Kar mora pasti, pade kar samo, pa magari v blato — in meni se je zdelo, da gospod župan to čisto natanko vedo.
f^VIPPlc  or'gina'nl«dobite pri Cen-V lCCrv   tralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska 11.
Najnovejše iz
občine
Popravek
Št. 3038/34.
Gospod Ivan Kotlovšek, odgorni urednik tednika »Gorenjec« v Kranju.
Z ozirom na v Vašem tedniku »Gorenjec- v Kranju z dne 29. semptembra 1934 št. 35 na drugi strani v četrtem stolpcu natisnjeni članek »Najnovejše iz občine«, Vas vljudno pozivamo, da izvolite v smislu čl. 26 in 27 zakona o tisku objaviti v prihodnji številki Vašega lista sledeči
popravek:
Ni res, da so naši občinski očetje neutrudljivi v skrbi, kako bi svoje someščane osrečili z novimi davščinami, in tudi ni res da so gospodje sklenili, da bodo obdavčili drva in premog, s čemer bo prizadet najbolj mali človek, predvsem delavec, obrtnik, pa tudi uradnik; marveč je res, da občinski odbor ni sklenil obdavčenja drva in premoga, s čemer bo prizadet mali človek, delavec, obrtnik ali uradnik.
V Kranju, dne 1. oktobra 1934. Občina Kranj — srez kranjski
Delovodja: Predsednik:
Anton Engelman C. Pire
Slatki mošt ?Jf .VfSl
Lukež, Glavni trg, Kranj
»Kranjski krmaril"
Kranjske kramarje, kojih obzorje ne gre preko pungrškega stolpa, je nazval g. župan kranjsko trgovsko v zadnji občinski seji. Če je imel v smislu samo poedince ali pa cel stan, nam ni znano. Razumeti je bilo, da gre ta lep epiteton več ali manj na vse. Ne vemo, kaj bo rekel na to počaščenje njegov zet, ki je predsednik trgovskega gremija. Tudi ne vemo, kaj bodo rekli v gremiju združeni trgovci. Ne izključujemo pa, da bi kdaj pozneje g. župan prav tem možem ne zapel visoko pesmi. Kranjski trgovci kot brezdvoma največji davkoplačevalci v občini bodo znali že najti priliko za primeren odgovor, ker vedo, dr. je med> njimi res malo takih, ki bi se bili prvotno pečali z juridičnimi študijami) Po-
Tedenske
fMT   Svoji k svojim Je današnje narodno geslo! ~m
večini so to možje, ki so z lastno pridnostjo in vztrajnostjo dosegli svoja sedanja stališča, da pa je njih obzorje večkrat mnogo širše in globlje, kakor obzorje marsikakega drugega s fakultetno izobrazbo.
Da izgleda Kranj tak, kakor je, je brezdvoma po veliki večini zasluga tr-govstva kot takega, če pa danes to tr-govstvo v občinskem odboru nima sko-ro prav nobenega zastopstva, je to le igra naključja, zato pa bo vedelo v bodoče tem odločneje nastopati. Toliko da se ne pozabi.
Škofje Loka
Jubilej. V nedeljo 30. septembra je obhajala v tukajšnjem uršulinskem samostanu 40-letnico redovnega življenja M. Veronika Poljanec. Rojena je bila 3. januarja 1. 1860 v Škof ji Loki, vstopila je v samostan tukaj 15. septembra 1881, redovne obljube pa je naredila 29. septembra 1884. Postala je učiteljica na vna-nji šoli, predvsem na gorski šoli, in je bila med tem 10 let upraviteljica šole. Še živeče njene učenke se je spominjajo in povedo več slučajev njene dobrote. Njena učenka, sedaj posestnikova žena v naši gorski vasi, pove, kako je prišla nekega dne v slabem vremenu vsa mokra v šolo in ji je M. Veronika prinesla krožnik dobre, tople juhe, zakar ji še danes ve zahvalo. Bila pa je že v novi-ciatu tako delavna in skrbna, da je bila že takrat desna roka biagopokojne prednice M. Benedikte. V letih 1918 do 1922 v težkih povojnih let h je bila prednica samostana. Ker je preživela ves ta čas tu v samostanu, so ji bile vse razmere poznane in je tudi vsa navezana na svoj redovni dom, je bila tekom teh let dva krat podprednica, nad 20 let hišna svetovalka, sedaj pa jo vidimo kot zakri-stanko. Samostanska družina je ta redek in pomemben jubilej praznovala z vsem sijajem in veseljem. Sv. mašo je daroval č. g. kanonik in dekan Mrak Matija iz Stare Loke in ji tudi govoril. Povablje-so bile k cerkveni slovesnosti tudi njene učenke, s katerimi je še sedaj v stikih. Med njimi je bila njena součenka gdč. Smoletova iz Škofje Loke. Zvečer pa se je zbrala družina in gojenke v samostanski dvorani k slavnostni akademiji, katero so zvedle gojenke. V kratkem nagovoru ji je špiritual č. g. profesor Šimenc predo-<\l njeno požrtvovalno delo za vzgojo Jenske mladine, njeno dobroto in milino in sveto življenje med sosestrami. Ker nam je znano, da ne bo zadovoljna, ko se tako javno spominjamo njenega zlatega jubileja, naj nam oprosti, ker je to le malenkosten izraz hvaležnosti njej in in samostanu. Želimo ji vsi, naj jo Bog ohrani do skrajnih mej človeškega živ Ijenja in naj blagoslavlja njeno nadaljne delo, ki je v vsem v korist mladine in Njemu v čast.
Šola v Gaberku, ki je bila zgrajena in je vzdrževana s kmetskimi žulji, je zaprta. Na tej šoli sta dosedaj poučevala g. Grum in žena G. Grum ima sedaj dopust vsled študija, žena pa je zbolela, novih moči pa ni, tako stoji šola v tem času zaprta, ko bi otroci lahko posečali pouk; seveda, ko bo pa zapadel sneg, bo pa težava. Merodajno prosvetno oblast opozarjamo, da čimprej ta nered odpravi.
Poprava mostu na cesti Škofja Loka kolodvor je končana. Most je bil zgrajen med vojno in so se že sedaj pokazale težke napake. Za stranske betonske zidove so nasuii same zemlje in je tako mokrota in zmrzlina začela te zidove razmikati. Sedaj so odstranili zemljo, zvezali z železnimi vezir., zidove, na-vrtali odtočne luknje in zasuli z debelim kamenjem. S tem upajo, da so prejšnji nedostatki popravljeni.
MeSčanska šola dobi te dni novo učno moč in se prične redni pouk.
DavSčlna na blagovni promet, ki jo je sklenil občinski odbor na svoji
proračunski seji, ni bila od kr. banske uprave odobrena, katero pa je občinska uprava pobirala že na kolodvoru, na pošti in po uslužbencu tudi v mestu. Ker ni bilo za to pravne podlage, mora občina vse te plačane davščine povrniti. Povrnila bo le tistim, ki bodo predložili tozadevna potrdila o vplačilu.
Zgradba gasilnega doma počasi napreduje, ker manjka vodstvu gotovine za izplačila delavcem. Vsled tega so se obrnili na ljudstvo s prošnjo za podporo. Ker pa je gasilno društvo imelo lep dom na sredi Mestnega trga in ga je občina kljub pritožbam davkoplačevalcev prodala, zato so ljudje nejevoljni in odpravljajo prosilce z raznimi izgovori, največ pa, da naj ga občina zgradi, kot je tudi starega prodala. Največ pa vse tlači ta »kriza«.
Obrtna zadruga v Škof ji Loki
se je te dni po deputaciji zglasila pri upravitelju obrtno nadaljevalne šole g. Rojcu s prošnjo, da naj vodstvo šole vse potrebno pripravi za razstavo koncem šolskega leta. Razstava naj bi vsebovala vse izdelke šole in pa izdelke, ki jih napravijo za pomočniške preizkušnje, katerih je že lepo število in so dani šoli kot učni pripomočki.
Ljudska kuhinja, reg. zadruga z o. z., otvori ta mesec ljudsko kuhinjo v Društvi ne m domu, V ta namen se je v domu v spodnjih prostorih vse potrebno uredilo in nabavilo. Z vso vnemo se nabirajo člani in je prav, da se vsi priglasite, ki morate iskati hrano drugod.
Igra. V nedeljo 7. t. m. ob 8 uri zvečer se uprizori v Društvenem domu gledališka predstava »Razbojniki«.
CrSič
Proračun obrtno-nadaljevalne šole izkazuje Din 16 059 dohodkov in 14.400 Din izdatkov.
SPD. V nedeljo 30. septembra bi se bil moral vršiti občni zbor podružnice SPD. Vršiti se pa ni mogel, ker ni bil sklican pravilno. Baje se bo vršil prihodnji občni zbor v drugi polovici oktobra.
Poglavje »Dol ajmoht". Gotovi ljudje se radi poslužujejo vinskih bratcev ob raznih prilikah. Tako se je tudi preteklo nedeljo neki imenitni gospod »zatraceni«, ki ni po rodu Sloventc, poslužil takega nesrečneža, da je kričal po trgu in po vsem gornjem koncu: »Dol ajmoht!« Gospod, ki si je to privoščil, bi gotovo vedel tudi kaj povedati o golažih, klobasah in kje se dobijo alkoholne pijače, kadar j' Te v gostilnah prepovedano točiti. Ob zadnjih občinskih volitvah smo namreč videli prav ta dva: gospoda in vinskega bratca, kako sta se na podoben način zelo aktivno udejstvovala. S takimi dejanji gospod ne dela prevelike časti sebi in svojemu narodu.
Po „JntruM. »Jutro" je ugotovilo, da se je pri zadnjem nalivu porušilo več hiš; prosimo, naj priobči še slike ruševin teh hiš ali pa skico, kje so bile.
Trgatve. V nedeljo smo imeli v Tržiču in bližnji okolici kar 5 vinskih trgatev. Okoličani so hoteli izrabiti priliko lepega vremena in so tudi dosegli svoj namen.
K seji občinskega odbora. Občinski odbornik g. Franc Markelj, član večine občinskega odbora, je ugotovil, da se zrcali tržiško občinsko gospodarstvo v Usnjarski ulici, v kateri je taka nesnaga, da ga je sram voditi po njej tujce. To nikakor ne more biti v ponos Tržiču. Zato predlaga, da se ulica uredi in nesnaga odpravi na ta način, da se napravi javno stranišče in se na vidna mesta nabije napise, ki naj bi občinstvo opozarjali, da je vsako ponesnaženje prepovedano. — Odbornik g. Ješe Anton opozarja, da so mreže na hodnikih ob hišah
neprikladne, ker se večkrat zgodi, da se kdo z »zadnjo« nogo spotakne.
K poročilu g. predsednika ugotavlja m o, da tudi na tej seji ni podal nikake-ga poročila o blagajniškem stanju, kljub temu, da mu zakon naroča poročati vsaj vsake tri mesece občinskemu odboru.
Šenčur
Grče padajo. Predzadnji torek smo položili k večnemu počitku Andreja Sitarja, starosto cerkvenega pevskega zbora in dolgoletnega odbornika tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Nič manj kakor 45 let je prepeval na koru v slavo božjo. Pogreba se je udeležil odbor Hranilnice in posojilnice s krasnim vencem, pevci pa so zapeli v slovo nekaj žalob-nih pesmi. Naj mu sveti večna luči
Tatinski nočni ptič. Nekaterim posestnikom je lajšal naporno delo zviti dolgoprstnež, ki je na njihovih njivah prisvojil znatne količine krompirja od 60 do 400 kg. Posel je opravljal ob ble-stečem lunine n svitu prvih jesenskih noči. Doslej še ni prišel v roke pravice.
CP3in
Smrt pod avtomobilom bi se bila kmalu pripela malemu Blažku Mušiču. Ta se je igral in pri tem prišel na cesto. V tem ga je podrl avto, ki se je nenadoma pojavil za njim, in ga hudo poškodoval na glavi ter mu zmečkal tudi eno nogo. Ker je bilo stanje zelo resno, so ga morali prepeljati y bolnico. Po mnenju zdravnikov bo pa fantek le okreval.
V soboto popoldne pripelje posebni vlak k Mariji Pomagaj na Brezje 500 naših bratov z onstran Karavank. Sinovi in hčere hitijo k svoji najboljši Materi Mariji, obenem pa tudi med svoje brate in sestre Slovence. Pokažimo našim bratom, da smo vedno z njimi, čeprav nas loči državna meja; meje v naših dušah pa ne more postaviti nikdo. Sprejem naj bo dostojen. Vsa Gorenjska naj jih pozdravi, da bodo doma povedali, kako jth še vedno ljubimo.
V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj bodo opravili svojo pobožnost, popoldne pa se bodo vrnili.
Cerklje
Pokopališče. Na vsakogar napravi pred tremi leti okusno prenovljeno zu-nanjščina naše farne cerkve nedvomno najlepši vtis, vtis prave dekanijske cerkve. Lep je tudi prostor okrog in pred cerkvijo. Ne moremo pa istega trditi o našem pokopališču. Ker je le še nt kaj tednov do praznika vernih duš, ko se farani povsod trudijo čim lepše urediti in okrasiti to božjo njivo, naj še pravočasno damo za to nekaj nasvetov. Na kakšno večjo preureditev v teh težkih denarnih razmerah sicer ni misliti, tudi je treba omeniti, da je pokopališki prostor dosti velik, lepo ograjen, veliki križ lansko leto prenovljen, nekateri grobovi lepo oskrbovani, prav zato pa moti lepoto pokopališča dvoje stvari. Prvič, da se ne pokopava v vrsti, oziroma ljudje postavljajo nagrobne spomenike kar tako cikcak, kar dela mučen vtis. Drugič, da ni s peskom posutih steza, ne med vrstami ne med grobovi. V deževju je treba stopati v blato, kar gotovo ni prijetno. To dvoje bi se dalo z dobro voljo faranov urediti v kratkem času. Do znali smo, da je to tudi želja cerkvenega predstojništva. Bog daj, da bi akcija za pokopališče rodila več uspeha kot ona za kopališče.
Svetoletne procesije v nedeljo popoldne se je udeležila velika množica
ljudi, izredno mnogo je bilo tudi moških, kar je zelo hvalevredno, ni pa hvalevreden motilec i motorjem.
Otvoritev gostilne na Zg. Brniku se je izvršila v nedeljo popoldne po običajnem programu: fantje so prinesli smrekco, pa malo zavrteli so .ce. Gostil-ničarka Franja Remic se je namreč preselila iz znane Balantove gostilne v Dvor-jah na Zg. Brnik, da v Kozlovi hiši namesto prejšnjega Zormana poskusi trgovsko in gostilničarsko srečo.
Krije
Nevihta. V torek 18. septembia popoldne se je začelo oblačiti in grmeti ter je nekajkrat kapljal tudi dež. Zvečer okrog 8 se je nenadoma vlila huda ploha. Nad Križem je treščilo v neko smreko in jo spremenilo v trske, nasproti Križam pa v kozolec, da je bil stog takoj v trskah. Poleg šole je posestniku Zupanu burja podrla polovico kozolca. Hudourniki so temeljito opravili svoje delo. Voda je vdrla tudi v poslopja ter na razdaljo nekaj metrov podrla tudi obcestni obrambni zid in nanosila skozi to odprtino na Ledine gramoza. Kamenja je bilo po vsem Križu toliko, da so ga nekaj desetin kub. metrov morali zvoziti na kup. Hudo je bilo po vseh vaseh, zlasti pa v Gozdu in Veternem.
Ob takih prilikah se vidi, kako potrebno bi bilo po vseh vaseh izvesti regulacijo, kanalizacjjo in sanacijo. Prav tako bi bilo treba urediti pota in ceste. Žal ni denarja. Kamen apnenec je bolj slabe vrste, ker se prehitro drobi in preveč praši. Cesta Križe—Snakovo še ni končana. Radi bližine zdravilišča Golnika je občina Križe primeren letoviški kraj; Če bi bila lepo urejena, bi bila pač privlačna točka, saj je vsako leto več tujcev. Za izdelavo načrtov bi bila potrebna preizkušena roka arhitekta. Na to potrebno zadevo opozarjamo obstoječe činitelje.
Urboje
Smrt uglednega mladeniča. V
petek je takoj po tretji uri popoldne zapel mrtvaški zvon. Spraševali smo se, kdo je umrl. Če prav smo vsi vedeli, da je Bognarjev Lojze bolan že 9 mesecev, se je marsikdo čudil, da je tako hitro umrl. V petek zjutraj je bil še obhajan, popoldne ob treh pa je že mirno izdihnil. Res lepa smrt je bila to in ob pomenljivem času I
Dva večera smo ga kropili. Drug. večer je bilo toliko kropilcev, kot že davno ne. Prišli so fantje iz okoliških vasi in mu prinesli vence ter molili na glas za rajnega, res ljubili so ga vsi. Bil je vedno dober in ljubezniv fanti Nikogar ni žalil, v prehrupno družbo ni zahajal. Spoštoval je p sebno duhovnike in se tudi sam želel izšolati, a moral je izbrati tovarniš o delo. Skrbel je vedno za kras cerkve. S svojimi prihranki je kupoval cvetlice za cerkev, še celo na bolniški postelji je pletel vence za hišo božjo. Bil je tudi cerkven pevec, saj je hodil na kor, dokler ga ni bolezen položila v posteljo. Bil je res priljubljen pri vseh, kar je posebno pokazal pogreb. Že dolgo ni bilo v Trbojah pri kakem pogrebu toliko ljudi, kot v nedeljo. Pred hišo so mu pevci zapeli krasno žalo-stinko. Skoro ni bilo očesa, v katerem se ne bi blesketale solze. Nato se je razvil lep sprevod. Ko so položili krsto v grob, je spregovoril g. župnik. Tople, ljubeznive, sočustvovanja polne so bile njegove besede, saj so gan le prav vse pogrebce do solz. Nato se je v imenu fantov poslovil od Lojzeta domači bogo-slovec, ki je pomagal g. župniku pri pogrebnih opravilih. Pevci so mu še enkrat zapeli, na to pa je votlo zabobnelo in Lojzeta je pokrila zemlja.
Zgubili smo vzornega tovariša. Mnogo je trpel, a srečno umrl. Lepemu življenju je sledila res lepa smrt. Naj mu bo Bog milosten sodnik.
Za časa obrtne razstave kupujte le pri podjetjih — naših lnserentlh!
Gospodarstvo
Ka) Kranj neobhodno rabi ?
Od merodajnih krogov smo prejeli in objavljamo:
Kot gorenjska metropola se naš starodavni Kranj ne more kosati z drugimi mesti glede napredka.
Takoj, ko stopiš v to mesto, opaziš, da ne najdeš nobenega javnega stranišča in so takorekoč ljudje prisiljeni iskati si primernega zavetišča po privatnih hišah, gostilnah itd., kar buš ni prijetno. Bolje bi bilo, da bi se prej postavilo nekaj takih javnih zgradb na primernih mestih, kot pa da zdaj mrtvo stoji kopališke, da ga zob časa ne razdore.
Nič manj ni važna zadeva o stalnem tržnem pregledniku (nadzorniku trga), ki pa mora biti strokovnjak, ne pa morda kaj ravno nasprotnega. Ko greš po trgu, ugotoviš kaj žalostno stanje glede kvalitete pridelkov v primeri z njihovimi cenami. Na tak način ne bomo nikdar na predovali od sedanjih po večini slabih, neenotnih, mešanih pridelkov, ki so obenem glede kvalitete dragi —do enotnih, lepih, sortiranih ter okusno opremljenih pridelkov. To je pa samo radi tega, ker ni tržnega nadzorstva, radi česar pripeljejo na trg vse, četudi nanj ne spada. Ni čuda, če potem tako slabo izpadejo zelenjadarski tečaji itd., ker ljudje ne rabijo strokovnega pouka, ker vse, še tako slabo blago prodajajo kot prvorazredno. Pridejo n. pr. Hrvatice in prodajajo iza-belo, šmarnico itd. (direktorji) kot rizling itd. (precepljene sorte) po istih cenah kot požlahtnjene sorte ali celo eno ali drugo pomešajo. Ljudje pa ne poznajo teh razlik v kvaliteti, ki se pa pri teh sortah da takoj ugotoviti. Seveda je tako trgovanje prepovedano, ali kaj pomaga, če se odredbe ne izvajajo. To bi se lahko že zdavnaj zgodilo, samo dobre volje je treba, zlasti še, ker to ne bi dosti stalo, pa bi bilo v prid našim dobrim produ-centom in kupcu, torej vsem interesentom.
Nova občinska
trošarina
»Slovenski narod« od 30. p. m. sporoča, da je kranjski občinski zastop na svoji seji z dne 27. septembra t. 1. sprejel načrt trošarine »ki ga je skrbno izdelal gimnazijski ravnatelj g. Ivan Koš-nik«. Jutrovo poročilo o isti seji dodatno poroča, da se je to zgodilo, ker po novem zakonu o občinah davščina na blagovni promet ni več dopustna. Ker je v Kranju znano, kdo ta poročila inspirira, moramo kot kronisti samo konštatirati, da so sedaj tudi oni gospodje priznali zakonito dejstvo, ki so se doslej nad nami tako razburjali, ker smo isto pisali in prizadete opozarjali, da ta davščina ni več dopustna.
Vse to ponovno dokazuje, kako točno in pravočasno mi naše čitatelja informiramo, vsled česar priporočamo tudi nasprotnikom in našim neprijateljem, naj si v našem listu iščejo informacij, ako hočejo biti zanesljivo informirani.
Culi smo, da so se nekateri intere-sentje zanimali za novo trošarino, ki je tako skrbno izdelana, da je eden celo prišel na občino s prošnjo, naj se mu dovoli upogled, pa je župan zabranil ta upogled, češ, da ga ne dovoli, dokler ne bo trošarina javno razglešena. Da se nam ne bi kaj enakega zgodilo, smo mi podoben poskus opustili in zato seveda se ne moremo v današnjem listu točno poročati o novi trošarini, pa tudi ne o usodi, kakršna jo čaka. Upamo, da bomo vse to v prihodnji številki obilo nadoknadili.
To poročilo prinašamo samo v zvezi s poročili v časopisju.
Žitni trg: Povpraševanje za pšenico in moko je živahno, radi česar so cene zopet nekoliko višje, kakor prejšnji teden. Kupčije s koruzo so malenkostne ter so cene nadalje popustile.
Fižol: Naše izvozne firme še vedno čakajo na uvoznice za Francijo, ki morajo v prihodnjem tednu dospeti ter bodo kupčije takoj bolj živahne. — Povpraševanja so le za ribničanom, medtem, ko se druge vrste fižola kupujejo samo toliko, kolikor se rabi za domačo porabo. Za Italijo so med potom večje količine fižola iz Poljske, vsled česar je cena mandalonu izdatno padla. Cene ri-bničanu so ostale neizpremenjene. Kupuje se samo ročno prebrano blago.
Krompir: Ponudb za krompir je bilo v tem tednu nenavadno mnogo, vsled česar je ostala cena še. vedno nizka. V raznih krajih so kmetje prisiljeni dati krompir za vsako ceno, samo, da pridejo do denarja. V Slavoniji je engros cena krompirja »Rožnik« od Din 30'— do Din 32-— za 100 kg, na Dolenjskem je beli krompir po Din 40— do Din 45— za 100 kg, na Štajerskem roza po Din 30 —, beli pa po Din 40 — do Din 46*— 100 kg. Za tako nizko ceno seveda kmetje na Gorenjskem ne morejo dati našega priznano dobrega belega krompirja »Oneida«. ker pri tej ceni nimajo niti režij kritih, poleg tega pa je letos krompir siabše obrodil. V Zagrebu se prodaja krompir na drobno po 60—80 para za kg, v Ljubljani po 70—75 para za kg, v Kranju po 75 para do 1 Din za kg.
Mali oglasi
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 D.
Nagrobne okvirje, cementne ograje, cementne strešnike, mejnike itd. izdeluje Janez Razpet, Bistrica 22, p. Podbrezje. Postrežba točna in solidna. Cene nizke.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje t^r se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana.
Cerkovnik, trezen, nekadilec, želi spremeniti službo takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi pod »Vajen pontifikalno«.
Če hočete imeti trpežne žične vložke
in trajne vrtne ograje si oglejte izdelke na obrtni razstavi v oddelku Franc Višnar, Stražišče pri Kranju.
Splošno mizarstvo  Fajfar Andrej,
Bistrica 5 — Podbrezje. Izdelava vse vrste pohištva, kakor tudi stavbna dela. Delo solidno 1 Cene nizke! Oglejte izdelke na obrtni razstavi!
VAJENCA za tapetniška dela sprejmem takoj. Bernard Muks, »Stara pošta«, Kranj.
OSEBA, ki je v nedeljo vzela izpred „Krhlove" gostilne v Olševku kolo, se pozivlje, da pripelje kolo v treh dneh nazaj, sicer jo bom primoran javiti oblastvu; dotična oseba je poznana. Franc Koželj, Olševek.
ŠIVILJA, ki zna dobro likati damsko in moško garderobo, se takoj sprejme. Naslov v upravi lista.
4 STANOVANJSKO HIŠO prodam takoj radi preselitve. Elektrika in vodovod v hiši, z lepim ograjenim vrtom, od Kranja oddaljeno 10 minut. Poizve se Janez Kenda, Kranj št. 5.
Zelje: Vsled deževne letine je letos povsod mnogo lepega zelja. Cene so zelo nizke in kljub temu ni nikakega povpraševanja, ker je namreč voznina mnogo previsoka. Tako n. pr. ako bi tukajšnje zelje prodali v Sarajevo po ceni, ki notita tam, potem bi moral naš kmet dati zelje zastonj in prispevati še 15 do 20 Din pri 100 kg za voznino. (Kalkulrana je vagonska tarifa.) Čudno se to sliši, toda žal je gola resnica.
Za jesen in zimo!
Vsak potrebuje res dobre čevlje. Preden se odločite za nakup, oglejte si našo vel&o zalogo, — brez obveznosti za nakup. Prepričali se boste v ceni in kvaliteti. Imamo v zalogi vse vrste čevljev: elegantne, za strapac, turi-stiko in šport. — Priporoča se trgovina
•Jadra n"
Kranj, Glavni trg
99
T\\\\r*'^ai se težko prebudite, — JLf\\X\\€X\ zato si budilko pri B. Hangusu kupite. Solidno Vas postreže prva zlatarska delavnica na Gorenjskem. Ženini in neveste, prepričajte se pred nakupom. Kupujem staro zlato in srebro.
Najlepše in trpežne čevlje
vam izdeluje po meri znana,  že 33 let obstoječa tvrdka
Andrej Ribič
Stražišče pri Kranju
Cene zmerne 1
Najlepše in najmodernejše slike v vseh velikostih in barvah vam izdela najboljše
fotograf
Edo Kramaršič
Kranj, Roženvenska ulica 64
JANKO ZUPAN
STROJNO  MIZARSTVO - KRANJ
Izdelovanje modernega pohištva. Stavbno mizarstvo. Solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba.
Cenjenim damanj
se priporoča za delo perila, oblek in plaščev
JVfinl^a ?}/azn//(
šivilja
Rožna ulica 64 — KRANJ
V/L/LvL/l\Lv krojih vam v krat--kem  času naredi
FRANC KOŽELJ
krojač — PRIMSKOVO — p. Kranj
r===s: BB Delo solidno! Po-
strežba točnal Svoje izdelke imam tudi na obrt. razstavi.
Gasilski vesfnik
Iz gasilskih vrst smo prejeli dopis sledeče vsebine:
Slovenski Narod od 29. VIU, 1934 se v svoji rubriki »Izpod sita« norčuje iz gasilske čete v Kačji ridi, ker ima na svojih kuvtrtah natiskano v francoskem jeziku svoje ime, se ji roga, češ da manifestira bratsko ljubezen do bratskega francoskega naroda — na papirju ter jo ironizira na neprijazen način.
Meni se zdi, da dela »Slovenski narod« našim vrlim gasilcem veliko krivico. Ne vem sicer, kje se nahaja slavna Kačja rid, tudi ne, kdo tamkaj načeljuje tej moderni gasilski četi — brez dvoma bo kak gostilničar — vsekakor pa ji moram izreči priznanje, da je zelo moderna, če ima svoja pisma in kuverte opremljene tudi s francoskim besedilom. Ako njeni g silci ne znajo francoski, kaj zato, saj ima na kuvertah gotovo tudi slovenski napis. Ampak pomisliti je treba, kako to drugim četam imponira, ki niso tako napredne. Ali pa, če se tako pismo pošlje v inozemstvo, kar se danes lahko zgodi, ker napredni gasilci, kot so gotovo v Kačji ridi, kupujejo brez dvoma le v inozemstvu najmodernejše orodje, kamor si ga gredo tudi ogledat. Če tak obisk napove nemško pismo s francosko kuverto, oj kako to imponira! Tega vsega zavidnež pri »Slovenskem narodu« ne upošteva, ampak starokopitnež hoče, da bi pri gasilcih še vedno vladale take razmere, kot so ob času blagopokojnega ate Žuža-Maže. Nak, so rekli v Kačji ridi in prav so imeli, ko so na kuverte dali natiskati takole: »Compagnie natio-nale des sapeurs pompiers; a Kačja rid«.
Popolnoma razumemo ogorčenje našega dopisnik;;, saj smo slišali, da nimajo samo v Kačji ridi gasilci francoske kuverte, ampak tudi drugod, zato prosimo svojega dopisnika naj nam sporoči, kje so še tako napredni gasilci, kakor v Kačji ridi.
Ne pozabite obiskati na razstavi paviljona Tiskarne Tiskovnega društva v Kranju
Orodje
zavseOBRTI
.KOVINA'
ŽELEZNIMA _KRANJ
V najem oddamo
hotel Jelen" v Kranju
Tozadevne ponudbe je nasloviti na »Hranilnico in posojilnico v Kranju« do 15. oktobra 1934.
Moderno tiskarsko pod-'etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in *>eč-barvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskarna Tisk. društva ? Kranja
28
Kdor še ni posetil naše obrtne razstave, naj ne zamudi te lepe prilike.
da si ogleda razne prvovrstne izdelke, posebno pa paviljon
r. k ERii „mm
čokoladni deserti
ki vam nudi vse v reklamo po lastni ceni!
POLLAK JURIJ
strojno mizarstvo — KRANJ
Moderna oprema novodobnih stanovanj, hotelov in drugih javnih lokalov. Izdelava vsega stavbnega pohištva v času primernih oblikah.
Delo solidno! Cene zmerne 1
Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, listnice itd., vse usnjene galanterijske izdelke po najmodernejših vzorcih dobite    pri tvrdki
MLiha Šipic - Kranj
Sprejemam vsa naročila in popravila. Stalna zaloga vsakovrstnih izdelkov je tudi v trgovini M. Kanduč v Kranju. Oglejte si naše izdelke na razstavi 1
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo'
r.5.50. j. v Jr\iču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas!
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Kauh zofe, spalne divane, otomane, m o d r o c e ter splošno tapetniško pohištvo od preproste do najmodernejše oblike
nabavite najceneje in solidno, ako naročite pri t a p e t n i k u
BERNARD MAKS
specijalna delavnica tapetniških izdelkov KBANJ, STARA POŠTA 2
Knjigarna ..Ilirija"
Kranj, Glavni trg
se priporoča za nakup Šolskih knjig
in drugih potrebščin.
Nizke cenel Solidna postrežba!
POZOR!
Varčni gospodarji in gospodinje!
Ali še ne veste, da porabite mnogo več kuriva, ako ni vaša peč strokovno izdelana. Mnogo stroškov si prihranite prav v tem, kakšna je peč. Težko vam je za vsak dinar, ki ga porabite. Toplo sobo si želite pozimi, ali to vam je spet težko, ker se peč ne segreje tako hitro. Še je čas — popravite napako. Popravite peč po stokovnjaku. V teku ene zime si prihranite mnogo. Vsa pečarska dela in popravila sprejema znana domača tvrdka
Vinko Oselji, Kranj Kokr. predm. (poleg gimnazije)
POZOR!
POZOR!
Velika jesenska prodaja!
Nase reklamne cenel
Bela kotenina od Din 5 — dalje Barhant za obleke od Din 7 — dalje Flanele od Din 6 — dalje Flanelaste rjuhe od  Din 25 — daije
Za moške srajce od Din 550 dalje Za moške obleke od Din 25-— dalje Za prepasnike od Din 6.— dalje Za moške suknje double D 60 — dalje Za rjuhe 150 cm od Din 1250 dalje Za žen. moderne plašče D 30 — dalje
Prvovrstne klotaste odeje domačega dela samo Din 95—. Največja izbira za moške obleke, moške suknje in damske plašče. Preden se boste odločili za nakup blaga,  pridite v našo trgovino ter se osebno prepričajte o naših najnižjih cenah na Gorenjskem. —  Ženini in neveste, krojači in šivilje poseben popust.  Vaši naklonjenosti se priporoča
Manufakt. zaloga Logar & Kalan lastnik Srečko Vidmar - KRANJ
Za šolo in jesen!
Gojzarje in nepremočljive čevlje dobite le pri znani domači tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Pred nakupom si oglejte našo veliko zalogo. Prepričali se boste o nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila.
Stanko Pesjak
Izdelovanje vseh vrst tehtnic. Popravilo točno in solidno. Cene zmerne!
Znana gostilna pri Matičku
toči pristt-n cviček, ker le ta je dober vinček, tudi Štajerca dobiš, a po njem se močno zveseliš. Cviček in štajerc oba sta priznana, vinca najbolja naših goric. Vedno dobite mrzla in topla jedila. Priporočata se Nace in Ivanka Kokalj.
Najboljše čevlje vam po meri napravi le
Janko Perčič
Riipa 30
pri Kranju
Oglejte si moje izdelke na razstavi I
Vsa ključavničarka dela in  popravila sprejema
FR. ČAMERNIK
Cerklje pri Kranju
Cenj. občinstvu priporočam, da si ogleda moje izdelke na razstavi.
Trpežno deio naših domačih krojačev in nizke cene
Izdelki tvrdke Jazbec nad kri 1 j u-jejo obleke, izdelane v tovarnah. Mnogi so se o tem že prepričali. Različna oblačila na izbiro:
Damski plašči od 180 Din dalje. Moške hlače po 38 Din
Moški površniki 240 Din
in nešteto drugih
£red metov po kon-urenčni ceni. — Raznovrstno blago za obleke na izbiro. Klobuki po tovarniških cenah. — Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj IOO
Anton Kos
strojno mizarstvo
Klano pri Kranja
Izdeluje moderne opreme stanovanj in vsa stavbna dela.
Izdelava solidna.
Cene smerne.
Izkoristite ugodno priliko in obiščite paviljon slaščičarne
Na obrtni razstavi za reklamo kremove rezine po Din 1«— komad.
PETER MAJP1Č,»Merkur"- Kranj
Veletrgovina železnine, tovarniška zaloga »Salonita« škrilja in eementnlh cevj.
Nudi vse kmetijsko orodje, vse orodje za raznovrstne obrti, stavbne predmete, pohištveno in stavbno okovje. Vsakovrstna posoda po priznano nizkih cenah! Pridite in se prepričajte I
f)rrm¿> nnmrl °g,eJte si pravkar dospele damske plašče. Jsul*»*-> /sU^Uf •   Moda, odlična kvaliteta, nizke cene!
Mrežaste zavese ročnega izdelka (filé), krasni vzorci, po nizkih cenah
stalno v zalogi.
Soko"
obleke
JCranj
Stran 6
GORENJEC
Štev. 36
Čevljarji! Kmetje!
Vsakovrstno usnje in vse usnjarske potrebščine iz priznanih domačih tovarn vam nudi It znana domača tvrdka
Pernuš Ivan, Kranj
Izdelujim gornje dele čev!j«'v po raznovrstnih rrodnih krojih. Najnižje cene.
Prodaja mesa domačih volov, prašičev in telet in stalna zaloga vsakovrstnih mesnih izdelkov
iS JERŠIN JERNEJ
HESflR - KRANJ ■ PRI /V1TIČKU
Jeglič Rudolf
K R a n J
kamnoseštvo i n kiparstvo
m
m-
Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo, spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja, plošče za električne inštalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni.
NAGROBNI SPOMENIKI nižjih cenah.
po naj-
Za časa obrtne razstave v bivšem Majdičevem mlinu v Kranju si og^te paviljon tvrdke IV. BITEI1C - splošno ključavničarstvo, ki vam nudi priznano najboljše in najsolidnejše blago:
vsakovrstne moderne štedilnike, vrata za krušne peči in dimnike, vrtna vrata, balkonske, stopniške in vrtne ograje, ostružene vsakovrstne kovinske predmete itd. - Hu-togenično varjenje. Sprejemajo se vsa v stroko spadajoča dela, popravila mlatilnic, dvokoles in otroških vozičkov. Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča
IVAN BITENC, Kranj, Roženvenska ulica 92 trgovina dvokoles in šivalnih strojev, Kokrško predmestje štev. 37 (poleg državne gimnazije)
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Fran Jakovac - Jastrebarsko
Veletrgovina z vinom, parna žganjarna. Ustanovljeno leta 1912.
Priporoča svoja najboljša bela in rdeča vina ter pristno domačo slivovko in tropinovec, malinov sok iz gorskih malin po najnižjih dnevnih cenah.
zaoÄ Fr. Brule, ,Zlata riba', Kranj
Din 1*-
Vam nudi znana slaščičarna Anton MOHOR najfinejše kremove rezine in dezerte. Uverite se o prvovrstni kakovosti.
Obrtna razstava Mohor
Obiščite na razstavi paviljon Tiskovnega društva
Žima za žimnice vseh vrst vedno na zalogi po najnižjih dnevnih cenah samo pri tvrdki
J. KN1FIC - Stražišče
Tovarna za žimo Stražišče pri Kr., tel. 2
Vzorce razpošiljam na zahtevo gratis in franko
Združenje
krojačev in krojačic
je razstavilo na obrtni razstavi dne 30. IX. 1.1. v skupnem paviljonu, v katerem bodo razstavili posamezni mojstri svoje izdelke. Tam boste ugotovili dela do-domačih mojstrov in ocenili tuja dela. Priporočamo vsakemu obiskovavcu razstave, naj si ogleda naš paviljon!
D^^B