Pomlad je tu! .. .
Topli jujT^ po dolu veje,
v cvetje se odeva breg ;
zlato solnce ljubko greje —
a Mokrice krije sneg . . .
Vigred zala poljubila
rahlo vspavano zemljo,
toplim dihom raztopila
haljo snežno jej urno.
Spet življenje bujno klije,
solnce z neba se smehlja;
spet živeje srce bije,
novi up zaplapola . . .
Mrzla zima je zbežala . . .
Zdaj srce pogum velja!
Skoro zleči ]50mlad zala,
kar prebilo si gorja !
Mokriška.