8t 45
Maribor, dne 19. oktobra 191L
Tečaj XLV
List ljudstvu v, pouk in zabavo«
Mlaja vsak Četrtek lil velja s poStrdno vred In v Mariboru » počiljanjera na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenarsblJiiK Jeleia 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K< Naročnina se poSilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi B a kovnega društva" dobivajo list brez posebne naroSninej Posamezni listi stanejo 10 vin. >— Uredništvo: KoroSka cesta štev, S, — Eokopisl se ne vračajo, i— UpravniStvo: KoroBtis
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije.. §S® Inserate se plačuje od enostopne petitvrste fia enkrat 15 JrfUre za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratno oglase primeren popust, Inserati se sprejemal do srede zjutraj *-> Ha»
zaprte reklamacije so po&tnine proste.
Zahteve uradništva*
Dunaj, dne 17. oktobra 1911.
Uradniki zahtevajo zvišanje plač.. Vladal je pred-Jožila državni zbornici predlog, s katerim bi se naj zvišale plače za 83 milijonov. Vse stranke so hotele spraviti ta predlog brez prvega čitanja v uradniški odsek, le naši poslanci so zahtevali, da se mora vršiti prvo čitanje, ker je ob tej priliki vendar treba avstrijski javnosti povedati, da jadramo proti propadu z neprestanim uravnavanjem uradniških plač.
V imenu slovenskih poslancev je govoril njih voditelj dr. S u s t e r š i č. Cela zbornica se je zbrala okoli njega; da čuje njegova izvajanja, na vladnih klopeh pa so ministri pazljivo poslušali njegove besede. Dr. Sušteršič je izvajal:
Skoro leto za letom se uravnavajo in zvišujejo v državnem zboru uradnikom plače in nikdar ne pridemo do konca. Uradniki so vkljub temu leto za letom bolj nezadovoljni. Izdatki zo uradnike rastejo v naši državi tako na kvišku, da je vendar treba stvar nekoliko resneje premisliti.
Leta 1894 je dajala naša država uradnikom za 223 milijonov kron plač, L 1904 za 392 milijonov, leta 1910 že 562 milijonov in leta 1911 pa 586 milijonov. Ce k tej svoti Še računimo znesek za umirovljene u-radnike v znesku 120 milijonov, potem bo izdala letos naša država za uradništvo 706 milijonov. Velikanska svota! Naše uradništvo je najboljše plačano, a naša uprava, ki jo imajo uradniki v rokah, je najslabša. Vrhu tega so isti uradniki, ki morajo res delati, še vedno slabo plačani, visoki uradniki, ki nič ne delajo, ali le jako malo, pa imajo krasne plače.
To je dokaz, da se je uradniško vprašanje v Avstriji napačno reševalo, Ako se hočemo izogniti na-daljnim neprijetnim zapletljajem, treba je tudi uradniško vprašanje z drugega stališča razmotrivati, in ne samo, ali je treba plače zvišati ali ne.
Kdor nekoliko pozna uradniško osobje, njemu je znano, da je polovica uradnikov preveč. Zato je treba število uradništva zmanjšati, upravo priprosteje urediti, in potem se bo ostalo uradništvo lahko dobro plačalo.
Sedanji predlog za zvišanje plač je zvezan s predlogom za zvišanje davkov. Mi hočemo, da se davčno vprašanje samo za-se uredi, da se vzamejo potrebe vseh stanov v poštev, da se ne dela samo za en stan. Dobro se Še spominjamo, kako vpitje je bilo na vseh straneh, ko se je za povzdigo živinoreje dovolilo, in sicer samo za 9 let, 6 milijonov, danes pa se dovoljuje 33 milijonov, a nekateri nam Še hočejo zameriti, da smo zahtevali .prvo čitanje.
Sedanji vladni predlog pa je tudi krivičen, ker zopet prezira najnižje uradniške in državne delavske sloje. Pozabilo se je na železniške delavce na progah, na cestarje, na deželne pismonoše, na pomožne u-službence, na tobačne in solinske delavce itd. V tem oziru bo naša stranka storila že v odseku svojo dolžnost.
Govor voditelja jugoslovanskih poslancev je naredil na celo zbornico, na ministre in poslance, resen utis. Poudarjalo se je, da tako odkrito in temeljito o uradniškem vprašanju ni kmalu kdo govoril kakor dr. SusterŠič.
Italijansko—turška vojska.
Lahi sedaj pridno pošiljajo nove čete v Tripolis. Do 14, oktobra se je izkrcalo že 22.000 italijanskih vojakov. Italijanski kralj sam večkrat nadzoruje vkr-cavanje Čet v posameznih italijanskih pristaniščih. Prava vojska se bo začela še-le tedaj, ko bo imela I-talija dovolj vojaštva v Tripolisu, da bo lahko začela resno prodirati v notranjost dežele. To prodiranje pa bo združeno z velikimi težavami,
Italijani morajo biti pripravljeni pri prodiranju v notranjost: 1. Na odpor turške' posadke, 2. na odpor domačinov — Arabcev, in 3. na nezdravo podnebje in slaba pota. Turška posadka v Tripolitaniji šteje okoli 7000 mož, ki, raztreseni po različnih delih dežele, pafi ne morejo misliti na resen odpor; to tem inanje, ker jim je prestrižena pot do morja in s tem takorekoč edina možnost za dovažanje živil. Turčija misli na dovažanje vojnih potrebščin skozi Egipet, kar pa se bo le težko izvršilo.
Domačini-Arabci Italijanom ne bodo delali težr koč, ako smemo namreč verovati poročilom iz italijanskih virov. Utegne biti tudi res, da Arabci Turkov ne gledajo ravno posebno'prijazno in da so jim ljubši Italijani, od katerih pričakujejo, da prinesejo v deželo blagostanje. Ali to velja gotovo le glede Arabcev, ki prebivajo v obrežnih mestih, to je za one, na katere je že več ali manj uplivala zapadna omika. Nasprotno pa je treba pomisliti, da se rodovom v notranjosti dežele niti od daleč ne sanja o kaki evropski omiki in da v teh ljudeh pač ne bo težko razplamteti sovraštva do Italijanov, kristjanov in tujcev sploh. Kakor hitro pa zaplapola enkrat zelena zastava pro-roka Mohameda, potem pa Italijanom gorje!
Na t r i p o 1 i t a n s k e m bojišču.
V noči od 13. na 14. oktobra je napadlo kakih 200 mož turške pehote italijanske predstraže, ki so bile utrjene zahodno od Bomeliome. Italijani so streljali iz pušk in topov. Po enournem boju so se Turki
umaknili in pustili enega mrtveca, mnogo streljiva in drugih predmetov. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena. — Iz Carigrada je došlo poročilo o napadu turških čet na Italijane pri mestu Tripolis. Italijani so imeli baje velike izgube. Turške čete so imele le par mrtvih in ranjenih.
Turki se zelo gibljejo okrog studenca pri vasi Bumeliano, k.er 10 km daleč na okrog ni nobenega drugega studenca. Dne 12. oktobra je prišlo pri tem studencu do večjega boja. 500 Turkov je naskočilo 600 mož brojeco laško četo. Lahi so morali odnehati in so se potegnili nazaj v prekope. Na italijanski strani je bilo 23 mrtvih in večje število ranjenih, Turki so pa imeli samo tri mrtve in 12 ranjenih.
V	noči od 9. na 10. t. m. so trije turški oddelki poskusili doseči bumelske studence, da se preskrbe z vodo, pri studencu je bilo pa v dobro skritem položaju 500 mož italijanske mornariške Čete. Ko so se približali Turki na 300 korakov Italijanom, so začeli i-sti streljati v dobro merjenih strelih in s tem ustavili Turke, ki so se umaknili v neredu, pustivši tri mrtve, enega ranjenca, streljivo, puške in tornistre. 30 drugih ranjencev so našli Italijani tekom dopoldneva in jih spravili. S pristanišča sta streljali dve italijanski ladiji z granatami na umikajoče se Turke. Vidi se, da so Italijani slabi strelci. Na daljavo 300 metrov, iz skritega položaja, s pomočjo granat dveh vojnih ladij, 500 Italijanov, ki so streljali v skupnih strelih, ni ubilo več ko tri Turke, ki morda niso niti slutili, da se nahaja kje v bližini -sovražnik.
V	nedeljo, dne 15, oktobra se je pri studencu Bumeliano v Tripolisu 15 turških častnikov ter 143 podčastnikov in vojakov udalo Lahom in položilo orožje.
Italija mobilizira naprej.
Pričakovati je vsak hip, da skliče vlada pod o-rožje rezerviste letnikov 1889 do 1887, skupno 200 tisoč mož* Listi zahtevajo od vlade, naj zasede Smir-no in Solun, ter otoke Mitelene, Lesbos in Rodos, katere naj obdrži kot jamstvo, dokler ne bo sklenjen mir.
Italija pa baje tudi mobilizuje vojaštvo v Sev, I-taliji, kar je naperjeno proti Avstriji, Ta mobilizacija se vrši v večjem obsegu, kot se misli. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so klicani pod orožje vojni kori Turin, Milan, Verona, Aleksandrija in Genua. Ker se teh vojnih korov ne bo poslalo v Tripolis, je vprašanje: Čemu zbira Italija na severu, to je v bližini avstrijske meje, vojaštvo? — Mobilizacija in od-pošiljanje vojaštva stane Italijo dosedaj 500 milijonov lir.
PODLISTEK.
Čudno naklučje.
Iz življenja slovenskih izseljencev. Zapisal slovenski duhovnik v Ameriki.
(Konec.)
Pri postelji sem pokleknil in malo pomolil zanj. Ko pokleknem, prime me nekdo od zadaj za obleko in me pokliče:
„O, oče! Ali ste slovenski gospod?"
„Da! Kaj ste Slovenec?"
„Da. 0„ kako sem srečen!"
„V tovarni me je pobilo. Prenesli so me sem in tu sem že skoraj teden. V Ameriki sem komaj dober mesec. Nikogar ne poznam. O, kako mi je bilo liudo, ko nisem mogel dobiti slovenskega duhovnika, da bi se spovedal!"
„Ali ste se nevarno pobili?"
„Zdravniki zmajujejo z glavo! Ne razumem jih, vendar sodim po njih obrazih in znamenjih, da sem precej nevarno pobit. Imam strtih več reber in tudi hude notranje poškodbe. Oh, koliko trpim! Zaka<j sem bil tako nespameten, da sem prišel v Ameriko!" in solze so se mu vlile po licu.
Siromak se mi je smilil. Bil je to krepek slovenski mladenič, morda ne več kot kakih 26 ali 27 let star.
„O, kako sem vesel, da ste tukaj. Doma sem bil v Marijini družbi. Pa zadnja leta sem zašel med slaf be tovariše, ki so me pripravili do tega, da sem opu-
stil vse. Pustil sem dom, pustil doma stariše, ki so mi branili, naj ne gTem. Pa hotel sem biti prost. O, kako me Bog kaznuje!"
Zdravnika vidim pri nekem bolniku. Takoj grem k njemu.
„Kako je pa z onim bolnikom poleg umirajočega?"
„Precej nevarno. Morda bo njegova močna narava premagala. Vendar se bojim vnetja.. Notranje poškodbe so jako nevarne. Kake bližnje nevarnosfli pa mislim, da ni."
Grem nazaj k postelji ves vesel, ker bil sem prepričan, da sem bil jaz nocoj pravzaprav, poklican le k temu-le bolniku. Takoj začneva sv. spoved. Nato sem mu dal še sv. obhajilo. Za sv. poslednje olje sem dvomil, ali naj ga dam ali ne. Vendar, ker je rekel zdravnik, da je nevarnost, sem mu podelil Še sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Vse zakramente je sprejel siromak z veliko pobožnostjo. Bil sem ginjen! Videlo se mui je, kako zelo mu je žal, da se je dal premotiti od slabih tovarišev, da je pustil domovino, pa tudi kako udano trpi pokoro.
Ko sem vse izgotovil in sem končal tudi molitve, katere sem opravil ž njim v zahvalo za sprejete milosti treh sv. zakramentov, sedem na stol poleg postelje in pogovarjala sva se.
„Gospod, ne veste, kako se sedaj-le srečnega počutim! Samo, da sem mogel opraviti sv. spoved. Kaj bi bilo, ko bi bil umrl brez sv. zakramentov! Saj se mi je zdelo, da me Marija ne bo pustila umreti brez duhovnika. Res sem jo zapustil in se udal grešnemu življenju. Vendar tako goreče sem jo prosil že ta celi teden, naj se me usmili in mi izprosi milost,
da se bom mogel spovedati. In — moja mati doma! — solza se mu utrene v očesu! In moja mati doma, o vem, da tudi neprenehoma moli za-me. Oče, morda bom umrl. Tu imate naslov moje ljube matere. Prosim Vas, pišite ji Vi! Sporočite ji, da naj ne žaluje za menoj. Povejte ji, kako sem bil srečen, da sem opravil vse svete zakramente za umirajoče in po kako čudnem naključju . . ."
Prihod ogrskega duhovnika nama je prekinil pogovor. Segel sem mu še enkrat v roke in mu obljubil, da ga v ponedeljek zopet obiščem.
Ogrski duhovnik pride in pristopi k postelji. Nagovori bolnika v ogrščini. Pa bolnik se ne zmeni. Duhovnik ga prime za roko in pokliče po imenu. Nobenega odgovora. Sopenje je bilo že veliko slabeje. Roke so bile že mrzle. Pride Še zdravnik in ga hoče zdramiti. Pa zastonj. Bil je že v nezavesti. Oči so mu bile že steklene.
Podeli mu pogojno sv. odvezo, podeli sv. poslednje olje in papežev blagoslov. Pa predno je skončal zadnje molitve, je že izdihnil.
Žalosten je odhitel duhovnik domov, potrt, da ni mogel pomagati svojemu rojaku, kakor je želel.
Bolelo je jako tudi mene srce. Pa ubogi mladenič poleg, kateri je tako po naključju prišel do milosti sv. zakramentov, mi je vendar polnil srce z veseljem, da sem hvalil Boga, zlasti pa preblaženo Devico Marijo, da sem mogel biti orodje božje razumljive milosti.
Sel sem sicer k počitku nazaj, pa zaspati nisem mogel. Doživljaji to noči so me preveč razburili. Mislil sem na žalostno smrt Ogra, mislil na ljubega slovenskega ianta,
Mirovna pogajanja.
Odnehati noče ne Turčija ne Italija. Pa tudi velevlasti se ne zavzemajo z vso resnostjo za dosego miru. Cim dalje pa vojska traja, tem večja postaja nevarnost na Balkanu, tem bolj grozi državni prevrat v Turčiji in končno tudi svetovna vojska.
Zaplenjene italijanske ladje.
V Smirni so zaplenili Turki 65 italijanskih ladij in čolnov, med njimi 32 z vsebino. V Carigradu so zaplenili celo zasebne ladje in motorne čolne.
Kolerav Tripolitaniji.
Iz Tripolisa poročajo, da dela Italijanom v Tripolitaniji zlasti kolera velike preglavice. Takoj drugi dan po izkrcanju se je pojavilo 28 slučajev kolere, od katerih je imelo 15, slučajev smrtni izid.
Lakota v Tripolitaniji.
Vsled vsakoletne slabe žetve vlada že štiri leta glad v Tripolitaniji, Poldrugi kilometer od glavnega mesta izginejo naenkrat vrtovi datijev in oljk, in pred gledalcem leži gola puščava. Na tem mestu je studeče, kateremu so dali Arabci ime „Bir du Amliana" („izvir očeta izobilja"). Ta voda je napeljana tudi v mesto Tripolis z dokaj dobrim vodovodom, ki preskrbuje celo mesto in predmestja, v kolikor ni po hišah kapnic. Pri tem studencu je zrastlo sedaj iz tal novo mesto samih Šotorov, s siamo pokritih., Tiu stanujejo Tripolitanci, kateri so ostali brez sredstev, brez dela ter prišli v Tripolis, da bi tako ušli gotovi smrti od gladu. In vsaki dan prihajajo nove trume, a koliko jih Še pride; kajti daleč je Še do zime in še delj do žetve. Vse te ljudi bo morala italijanska vlada preživeti, ako noče, da pomrjejo gladu. Nekateri, ki imajo Še kaj denarja, se izseljujejo, da si poiščejo dela in kruha v tujini.
Politični ogled.
—	Državni zbor je celi pretekli teden govoril o draginji. Seveda so se nemški in socialno-demokratič-ni poslanci zaganjali večinoma le v draginjo mesa in dolžili kmeta, cía odira s cenami živine meščanske in delavske kroge. Krepko so odgovarjali kmečki poslanci. Za slovenske poslance je govoril v četrtek, dne 13. oktobra poslanec Povše. Imel je izmed vseh govornikov o draginjski razpravi največ poslušalcev, Nemci, Cehi, Poljaki so ga prišli poslušat, a tudi socialni de-mokratje niso manjkali. Ker je socije prav hudo prijemal, je prišlo večkrat do burnih prizorov. Pikre o-pombe so letele sem in tje. Poslanec Povše je govoril dve uri. Povdarjal je, da se bo draginja za stalno odpravila, ako se povzdigne domaČa živinoreja. Avstrija ima dovolj zemlje za proizvajanje obile krme in po tej bogate živinoreje. Vlada naj resno deluje na to, da se osuševanje, oziroma namakanje naših zemljišč vendar že začne smotreno izvrševati. Ako bomo uporabljali še umetna gnojila po vzgledu sosednjih naprednih držav, ni dvomiti, da nam nudi domača zemlja vso možnost za obilno proizvajo mesa. Dokazal je, da je draginja ne evropska, ampak svetovna, in da niso postala draga le živila, ampak vse potrebščine. Zia-vrnil je Še enkrat z vso ostrostjo enostransko povdatr-janje draginje mesa. Govor je vzbudil velikansko zanimanje poslušalcev in vsestransko pritrjevanje. Dra-ginjska razprava se je končala dne 17» oktobra. Med tem, ko se je razpravljalo v zbornici o draginji, se je v drugih posvetovalnicah' strastno agitiralo, da se kakor najhitreje povišajo uradnikom plafce. V imenu Slovencev pa je v seji klubovih načelnikov temu odločno ugovarjal dr. Korošec. Vlada ponuja uradnikom 33 milijonov, a ti hočejo nad 100 milijonov. Kam pa pridemo v letu draginje s takimi povišanji?
—	Ministrski predsednik Gauc se baje ne počuti prav dobro na svojem stolu. V državni zbornici nima nikjer pravih prijateljev. Tudi Nemci, o katerih je dejal, da so podlaga njegovega vladanja, niso nič kaj zadovoljni ž njim. Poleg tega Ima pa naravnost hude, Četudi še prikrite sovražnike, v poslancih, ki bi radi zasedli njegovo mesto. Med njimi je tudi poljski politik in bivši finančni minister Bilinski.
, — Na Ogrskem se v državnem zboru naprej obštruira proti vojaški predlogi. Predsednik zbornice
Proti jutru še-le sem zatisnil oči za malo Časa. Ob 6. uri je bila že prva sv. maša. Tako je bilo kmalu treba vstati. Celo mašo sem bil nekako razburjen. Vklenil sem ga v „memento" prav posebno.
Po maši je bila prva pot k telefonu.
„Halo! Mestna bolnišnica?"
„Jes."
„Tu Father I. Prosim, ali bi mi hoteli storiti to uslugo in pogledati, kako je bolniku štev 27 v oddelku za možke?"
..Takoj oče. Prosim, držite žico!"
Zdravnik je Šel pogledat. Kmalu je bil nazaj.
„Halo, Father 1.»
„Halo."
„Ravnokar je umrl. Pridružilo se je vnetje."
Vse je zašumelo v meni.
„Hvala, doktor!" to je bilo vse, kar sem mogel odgovoriti.
Kako čudna so pota božjega usmiljenja! Pomote zdravnikove, da je poklical meno mesto ogrskega duhovnika, se je Bog poslužil, da je naklonil zadnjo in največjo milost Jemu ubogemu mlademu rojaku. „Gospod, kako dober si!" sem zdihnil.
Berzewiczy se mnogo trudi, da bi spravil stranko Košuta in Justa k pameti in na mirna pota, a ne gre. Just hoče, da se reši prej volilno vprašanje in Še-le potem vojaško. Košut pa se boji 'Justa, in zato mora. ž njim obštruirati. Pravijo, da je vsled neuspehov pri pogajanjih z obštrukcionisti omajano tudi stališče o-grskega ministrskega predsednika Kliuen-Hederwary-ja.
—	V Trstu je odredila vlada, da se pregleda ljudsko Štetje. K temu jo je nagnila okoliščina, da je bilo pri zadnji državnozborski volitvi skoro več slovenskih voliicev, kakor pri ljudskem Štetju Slovencev sploh. Iz istih razlogov je ukazala vlada novo ljudsko Štetje tudi v Gorici. Na Primorskem Slovenci zelo napredujejo. Redki so slučaji, da bi se kdo izneveril svojemu narodu. Glavni vzrok je, ker imajo odločno narodno učiteljstvo, ki si tudi v Šoli upa učencem povedati, kaj da so, Zal, da pri nas ni tako. Pri nas pridejo iz slovenskih šol otroci, ki ne vedo, ali so miš ali tič.
—	Na Portugalskem trajajo Še vedno boji med pristaši kraljestva in pristaši ljudovlade. Sicer so ljudovladni listi že neštetokrat naznanili širnemu svetu, da so pognali kraljeve pristaše preko mej, toda takoj drugi dan že moremo javljati o novih bojih'. Ljudstvo pač s sedaj vladajočimi iramasoni ni zadovoljno, ker ne delajo drugega, nego da si dajejo mastne službe, ubogo ljudstvo pa mora plačevati. Ljudovlada je dala zapreti zadnji Čas 200 duhovnikov. Tako razumevajo svobodomiselci svobodo.
Razne novice.
*	Duhovniška vest. C*, g. Anton Kovačič, kapt-lan v Zibiki, pride v MajŠperg, Kaplansko mesto v Zibiki ostane začasno izpraznjeno.
*	Poroka. Dne 2. vinotoka se je poročil Janez Mohar, Častni ud slovenskega društva Sv, Barbare v Hochheide-.h na Vestfalskem z Antonijo Kerznar iz Nove Štifte in Gornjem Gradu. Kot mladenič je bil gosp. Mohar vedno zaveden naš pristaš, kot mož bo nedvomno tudi tak ostal. Bilo srečno!
*	Nevarno obolel je č. g. 'J. Wolf, bivši župnik v Kamilici. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Gospodu želimo skorajšnjega okrevanja,
*	Naši poslanci. V drž. zboru se naši poslanci pridno gibljejo. O zanimivem govoru poslanca Pov-šeta pišemo na drugem mestu. Omenimo nekatere predloge in interpelacije naših poslancev. V seji dne 12. oktobra je poslanec dr, VerstovŠek inter-peliral finančnega ministra o zadevi prenosne pristojbine od zemljišč, kupljenih po Sudmarki. Poslanec vpraša ministra: 1. Ali je ekscelenci znana očividna goljufija Sudmarke na pristojbinah. 2. Kaj hoče u-kreniti, da se ne dogodijo več slični slučaji, v katerih se oškoduje erar po Sadmarki ? — Nadalje je poslanec dr. VerstovŠek vložil obširno interpelacijo na pravosodnega ministra radi kršenja uradne tajnosti na okrožni in okrajni sodniji v Mariboru. — Poslanec P i š e k zahteva podpore posestnikom in najemnikom v mariborskem in konjiškem okraju, kateri trpe zaradi izredne suše.
*	Glavna skupščina Štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 26. oktobra 1911 v prostorih Kat. del. društva (FloBerg. 4) v Mariboru. ŽtaČetek od 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju pododbora v letu 1910. 2. Volitev pododbora. 3. Navodilo za poslovanje zadrug. 4. Predlogi: a) Vsaka posojilnica sme kot člane sprejeti le osebe, ki niso včlanjene pri kaki drugi zadrugi z neomejeno zavezo, b) Načela Raiffeisenova, kakor tudi skrb za likvidnost naših zadrug zahteva, da navajamo posojilojemalce k temu, da plačajo vsako leto razun obresti vsaj 5—10% izposojene glavnice nazaj. 5. Predavanje. 6. Zelje in nasveti. — Opomba. Vsaka zadruga naj pošlje kot zastopnika načelnika, ali, Če je on zadržan, drugega pooblaščenca. Želeti pa je, da se udeleži skupščine več zastopnikov posameznih1 zadrug, ker se bodo dala na skupščini navodila za poslovanje zadrug in razpravljala razna, za razvoj našega zadružništva velevažna vprašanja. Zia-družnim pozdravom: Dr. Josip Hohnjec, predsednik.
Podzveza Orlov za Štajersko ima v nedeljo dne 22. oktobra, ob Kil. uri predpoldne v Celju pri „^belem volu" svojo prvo redno odborovb sejo. Ker je na dnevnem redu tudi organizacija okrožij ter predpriprave za telovadni tečaj paiteveze, so vabljeni razun članov odbora tudi zastopniki tistih izobraževalnih društev, ki si nameravajo v letošnji jesensko-zimski dobi ustanoviti telovadni odsek. Na zdar!
*	Nemška omika. Ptujski „Stajerc" je zelo ponosen na svoje poslance, Malika, Markla in maribor-skega Boštjana, In po vsej pravici. Dne 13. oktobra so pokazali ti „StajerČevi" varovanci v državnem zboru svojo nemško omiko, da se „Stajerc" zares lahko ponaša ž njimi. Govoril je ravno socialni demokrat Renner ter napadal pravosodnega ministra dr. Ho-chenburgerja. Pri tem se zglasi Malik: „Jaz bom tudi pošteno okrcal ptujske in lipniške sodnike!" Marki mu odvrne: „Se že bojijo!" Nato je šel Malik ven ter se obregnil v Boštjana, rekoč: „Zdaj se bo ta Častni burš vendar enkrat upal (namreč na dvoboj!)" Marklu pa je zunaj v hodniku rekel: „Vi ste ptujsko stvar uprizorili proti meni!" Marki mu odvrne: „Ne bodite tako neumni!" In Malik: „Vi bedast kerl Vi!" — Kakor pišejo nemški listi, so se te „StajerČeve di-k'e pozvale med seboj na dvoboj. Marki je sodnik in ve, da je dvoboj kaznjiv. Malik je na ptujske sodnike tako hud izza pravde z Ornigom. Nas veseli, da se ne pritožujejo samo Slovenci Čez naše nemške sodni-
ke, Seveda so nemške pritožbe, primerne nemški omiki, toda bolj mastne, kakor se razvidi iz pripovedo-vanih dogodkov.
*	Ubogi bogataši. Družba v Pragi, ki ima v svoji lasti železne tovarne, je imela za lansko leto 12 milijonov 805 tisoč 812 kron Čistega dobička. Kljub draginji se je dobiček od predlanskega leta zvišal za 2 milijona. Vsak „revež", ki pripada k tej družbi, bo za lansko leto potegnil 32% obresti (dividend). Tako se dela draginja v korist judovskim kapitalistom. Proti tem nimajo socialisti žal besede.
*	Kupci posestev pozor! Pod tem naslovom se nahaja v današnjem listu oznanilo, na katerega se gg. bralci posebno opozarjajo.
*	Cene sladkorju se zopet povišajo. Listi poročajo, da se bo sladkor zopet podražil za 4 vin. pri kilogramu. Tovarnarji in prekupci sladkorja se izgovarjajo, da se je vsled slabe letine podražila sladkorna pesa in druge tvarine. V Ameriki pa cena sladkorju pada. V septembru se je znižala za 5%.
*	Vžigalice se podražijo. Na Dunaju se je vršilo pretečeni teden zaupno zborovanje avstrijskih tovarnarjev vžigalic. Na tem zborovanju sq se združili tovarnarji v kartel in sklenili povišati cene vžigalicam za 20%. Najbolj so se za podraženje vžigalic zavzemali nemški tovarnarji. Poljski tovarnarji iz Galicije pa so izjavili, da vžigalic ne bodo podražili, ampak bodo še od sedanje cene prispevali 3 % v narodne svrhe.
*	Judovsko časopisje. Na Čelu bojevnikov zoper krščansko stoji judovsko Časopisje, ki je strupeno in zapeljivo kot kača v raju. V Avstriji je na primer 213 velikih časopisov v judovskih rokah. Tako je n. pr. pri velikem judovskem časniku „Neue Freie Presse" uslužbenih 18 judov, pri uredništvu „Neuer Wiener Tagblatt" a 20 judov. Se hujše kot v Avstriji je na Ogrskem. Izmed 1000 ogrskih časopisov je komaj 100 katoliških, 25 protestantovskih, 24 različnih narodnosti, 800 pa je judovskih. V Budimpešti izhaja 25 dnevnikov, od teh je 14 judovskih, 40 je založnikov knjig, od teh je 30 judov; 137 je tiskarn, od teh 103 judovske. In kako moč ima dandanes časopisje, to ve že mali paglavec, ki je nehal trgati hlače v ljudski Šol L V blesteči obliki zna pisati judovsko časopisje o svobodi in človekoljubnosti, o napredku, moderni vedi in temnem srednjem veku. Zastrupilo je ljudstvo, vzgajalo ga v nesramnosii s svojimi podlimi inserati in brošurami, „Šurjd-romani" in enakim berilom, ki nima nobene umetniške vrednosti, ampak spada na gnoj. Kakor judovsko časopisje širi med ljudstvo nevero in nenravpost, ravno tako dela liberalno in soeialno-demokraško časopisje, kateremu ni svet ne oltar ne prestol. Zato je dolžnost vsakega odločnega katoličana, da se bori proti takemu časopisju. Najbolj se pa bori s tem, da bere in razširja dobre katoliške časnike. Zato naj veljajo te vrstice vsem prijateljem za opomin: V vsako slovensko katoliško družino „Slov. Gospodar"!
Mohorjani! Slo?. Straža" vas kliče. Zopet Vas je družba sv. Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za udnino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajšale dolge zimske večere. ta dar ste gotovo družbi sselo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Družba sv. Mohorja sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti nsšo lepo zemljo in z&-treti naš mili slovenski jezik. Družba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mesta Celovcu. Veliko napadov je že morala prestati od strani nemških nestrpnežev in zato jo b» gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohorjan v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko ceno podaja vsako leto toliko duševoega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za „Slovensko Stražo" vsaj 10 vinarjev. Mohorjnni! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 v. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tndi letos spomnite s še obilnejšim darom. „Slovensko Stražo" čaka v bodočem letu ogromnega dfda, katero bo pa mogla izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohorja^ov šteje nad 84.000 članov, ako bi vsak član daroval „Slovenski Straži" vsaj 10 vinarjev, bi se nebrala že lepa vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki družbe sv. Mohorja — prav vsi pomagajte „Slovenski Straži", naberite pri razdelitvi knjih kar največ darov. Mohorjani! „Slov. Straža" zaupa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek vsaj potrojil. Osrednje vodstvo „Slovenske Straže".
Našim živinorejcem.
Težavno je sedaj za naše kmete-živinorejce, ker
so živinski sejmi zaprti. Pitana živina se Še proda, a z nakupovanjem ali prodajo plemene živine je sitno. Kmet rabi n. pr. par mladih volov za vprego, on želi dobiti vole marijadvorske pasme, a v okolici jih ni. Ali naj gre v sosednje občine, od hiše do hiše? Tri tem zamudi mnogo dragega Časa. Ker kmet nujno rabi živino, nima prilike, gledati na vrsto, ne na kakovost živine, pa kupi, kakoršnokoli dobi.
Dokler ne bodo sejmi zopet odprti, se mora na drug način odpomoči našim živinorejcem glede prodaje in nakupa plemene živine. V to svrho se naj po-služijo naši kmetje skupnosti, to je organizacije.
V Mariboru obstoji „Osrednja zadruga za vnov-čevanje živine in pospeševanje živinoreje", ki ima namen, pomagati svojim članom, pa tudi drugim živinorejcem pri prodaji in nakupu živine, ako pristopijo k zadrugi. Pri plemenski živini posreduje Osrednja zadruga za svoje Člane brezplačno. Že dosedaj se je to posredovanje v mnogih slučajih dobro obneslo.
Zadruga stalno priobčuje v „Slov. Gospodarja" , in -„Gospodarskih Novicah" „Vprašanja in ponudbe", v katerih se objavi živina, ki je pri posameznih posestnikih naprodaj. Razglasi se pa tudi, kakšno žival želi kdo kupiti.
Ker zadnji Čas vodno prihajajo pritožbe radi zaprtja sejmov, in težave pri nakupovanju, oziroma prodaji plemensko živine, opozarjamo spodnještajer-sko živinorejce, da se obrnejo v vsakem slučaju na Osrednjo zadrugo, ki bo posredovala pri nakupu in prodaji. Radi preobilega Števila priglasitev ne bodG dobili vsi tisti, ki so se oglasili za njo, živino iz Češkega, zatorej prosimo naše živinorejce, naj Osrednji zadrugi takoj prijavijo, Če imajo kaj plemene živine naprodaj. , Zelo se sedaj povprašuje po kraviab in telicah, pa tudi mlade v^režne vole in bike si želijo mnogi nakupiti. Osrednja zadruga zbira prijave, jih razglaša v listih, da se tako lahko vsak takoj sam obrne do tistega posestnika, ki ima naprodaj kako primerno živino.
Ker se slinovka še vedno Širi, se je bati, da bodo sejmi Še delj 6a,sa zaprti, zatorej se moramo med tem časom pri najkupu m prodaji živine oprijeti te poti, ki se je že tudi v drugih deželah izborno; obnesla.	.	_
Mariborski okraj.
m Maribor. V petek, dne 13, oktobra je umrl v, tukajšnjem frančiškanskem samostanu br. Jožef Ploj, bivši samostanski vratar, v starosti 57 let. Pogreb, katerega je vodil č. g. gvardjan o. Severin, se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne. N. v m. p.!
m Maribor. Okrajno finančno ravnateljstvo nam naznanja, da se odda tobačna trafika v Dravski ulici Št, 15 v zakup. Ponudbe do 31. oktobra 1911 dopoldne na okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru,
Maribor. Radi letošnje draginje jt tukajšnja Dijaška kuhinja v težavnem položaju. Ubogi dijaki prosijo hrane, a vsem prošnjikom se ne more ustreči. Prosimo torej Slovence in Slovenke, da po možnosti prispevajo za Dijaško kuhinjo. Obračamo se pa tudi do družin, ki bi dajale ubogim dijakom na teden kak obed, naj blagovolijo io javiti gimnazijskemu profesorju dr, Arnejcu.
m Maribor. Družinski večeri, ki jih prireja podružnica Slov. Straže, so vedno bolj dobro obiskani in zanimivi. Vrše se vsak ponedeljek zvečer v gostilni g. Kirbiša (Sandwirt). Dosedaj se je nabralo aa Slov. Stražo na teh večerih čez 50 kron. Zabava je prijetna in neprisiljena.
m Maribor. Že delj Časa sem se opazuje, da oskrbništvo mariborske deželne bolnišnice razpisuje nabavo drv, živil in drugih potrebščin samo v nemških listih. Ali dela to oskrbnik Zwirn na lastno roko?
m Maribor. Otroško zavetišče južnoželezniških delavpic v mariborski koloniji, katero stoji pod vodstvom čč, šolskih sester, je slavilo preteklo (žegnanj-sko) nedeljo, dne 15. oktobra, Štiridesetletnico svojega obstanka. 'Z dovoljenjem višjega nadzornika delavnic, g. Kam. Washington-Valenta, ki izkazuje, kar kor njegovi predniki in sploh ravnateljstvo južne železnice, zavödu posebno pozornost in naklonjenost, je :železn. stavb, mojster Franc Bauer hišno kapelico lično prenovil, šolske sestre pa so naročile za njo nov, križev pot, katerega je po vzornih slikah glasovitega akad. profesorja Martina Feuerstein izdelal prav vkusno Meyerjev umetniški zavod v Monakovem za približno ceno 200 kron. Imenovanega dne so pre-vzvišeni gospod knezoškof, pri svojem prihodu, prisrčno pozdravljeni po učenki M. Roch, nekdanji gojen-ki zavoda, ob osmih zjutraj blagoslovili najprej prenovljeno kapelico z notranjo opravo vred in služili v njej sv. mašo, potem pa so blagoslovili in pritrdili na primernih prostorih križce in podobe letos že petega ¿riževega pota. Za tem so na podlagi svetopisemskih besed: „Sin človekov, zapiši si ime tega dneva!" v izbranih in v srce segajočih besedah razložili važnost iii pomenljivost obhajanega praznika, ko se je namreč slavila štiridesetletnica skromnega, pa tako blagonos-nega delovanja Šolskih sester zä ljube otročiče, ko je bilo blagoslovljeno mično, k pobožnosti vabeče svetišče, prebivališče božje, in ko so bile postavljene postaje križevega pota, katera pobožnost je obdarova-na s posebnimi milostmi m mnogoterimi odpustki. Zlasti so ob premišljevanju besed Kristusovih ženam jeruzalemskim, pri osmi postaji: „Ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj in nad svojimi otroki!" poudarjali, kolike važnosti je skrb za otroke in njih dobra odgoja. Nagovor je napravil na vse pričujoče, med katerimi smo zapazili g. višj. nadzornika Valenta, stavb, mojstra Bauerja in več odličnih rodbin, mogočen, viden vtis. Z zahvalno pesmijo in z zakramentalnim blagoslovom je bilo sv. opravilo končano po 11. uri. Veselje, ki so ga prevzvišeni nadpastir s svojim visokim obiskom napravili, kakor predstojniŠtvu in gojencem zavoda, tako drugim udeležencem ganljive slovesnosti, bo ostalo vsem v hvaležnem in sladkem spominu!
m Skriti zakladi cerkvenega roparja. Znani cerkveni ropar Pavel Weber, ki se nahaja v ječi vi Gradcu, je pisal iz ječe svoji sestri, stanujoči na Koroški cesti v Mariboru, da naj grm vrtnega grozdič-ja iz vrta, ki ga ima v najemu, presadi v svoj lastni vrt, ker je škoda, da bi prešla taka rastlina v druge roke. Ker se v ječah pavadno zanimajo za pisma, ki jih pišejo kaznjenci svojim domaČim, se je jet-niški upravi Weberjevo navodilo njegovi sestri glede ribezlja zdelo sumljivo in je o tem obvestila takoj po-
licijo v Mariboru. Pri izkopavanju imenovanega grma so prišli do izvanrednega zaklada.. Našlo se je namreč več cerkvenega orodja, in sicer en srebrn, pozlačen k.elih, z gotiškim pokrovom, na katerem so vrezane podobe štirih evangelistov, potem srebrna močno pozlačena monštranca, devet kosov tudi srebrne in pozlačene monštrance, z žlahtnimi kameni, dva kosa tretje monštrance, dva pozlačena okvirja in več drugih cerkvenih reči. Kje je Weber vse to naropal, se Še ni dalo dognati.
m Št. Ilj v Slov. gor. Nekam hiido sta se „spo-rekla" bivši Südmarkin ljubček Fraiss in sedanji njegov naslednik, potovalni učitelj Hoyer. Obvezana hodita oba okrog. Bomo še že izvedeli, kaj se je zgodilo, — Vina naši vinogradniki niso toliko pridelali, kot so upali, izvrstna kapljica pa je. — Naša mladina se pridno pripravlja na veselico, ki se priredi prihodnjo nedeljo, dne 22. oktobra po večernicah. Igra „Krivo-prisežnik" je zelo lepa in bo gotovo privabila vse naše domačine, Mariborčane in sosede. Po končani igri bo pri Celcerju vinska trgatev s prosto zabavo, petjem in godbo. — Sulferajnska šola v Ceršaku tudi odslej, ko na njej ne poučuje več znani Bresnik, trpi na sušici, Radovedni smo, ali bodo Še nekateri gospodarji vnaprej sprejemali dunajske otroke, da ž njimi
polnijo šolo.	_____
m Jarenina. Prijetno razpoloženje je vladalo zadnjo nedeljo, dne 15. t. m. v naši Čitalnici. C. g. kaplan Verzelak je mnogoštevilni mladini v poljudnem, z raznimi prijetnimi dovtipi okrašenem govoru, podajal koristne nasvete in. nauke za življenje. Na tem shodu smo si napravili zopet nekak načrt za bodoče delo v našem Bralnem društvu. Sklenili smo med drugim, se prihodnjo nedeljo polnoštevilno udeležiti društvene veselice v St. Ilju.
m Jarenina. Kuga-slinovka se je zadnji čas zopet pojavila, posebno v pesniški občini, , Ljudstvo, ki ima vsled suše že itak malo pridelkov, je sedaj Še bolj pomilovanja vredno. Pa nam očitajo socialni de-mokratje, da smo mi kmetje zakrivili draginjo. Ce bi se nahajali oni v naših razmerah, gotovo ne bi trosili takih neumnosti.
m Jarenina. „Snapsbruderbund" bo skoraj gotovo treba ustanoviti nekje v naši bližini, V novejšem Času nekateri ne morejo obstati brez frakelca žganega. Kako hvaležni bi bili tisti, ki imajo sedaj silno opravilo, polniti male steklenice, če bi se ga pozneje lahko postavilo celi Štefan na mizo, ako se ustanovi zveza Šnopsarjev. Kakor z žalostjo opazujemo, se vedno bolj množe vrste onih, ki se ne sramujejo te ostudne pijače, s špiritom zmešanega žganja. Možje, mladeniči, vzdramite se, da vam razni šnopsarji ne odvzamejo dobrega imena.
m Sv. Marjeta na Pesnici. Umrl je dne 10. oktobra Jakob Marko, posestnik] na Pesnici, v 91. letu svoje starosti. Rajni je bil vrl narodni mož, blagi o-če svojih otrok, priljubljen od vseh zaradi svojega veselega in mirnega značaja. Rajni Marko je bil tudi zvest naročnik „Slov, Gospodarja"* Naj v miru počiva!
m Št. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dno 17. oktobra smo se zbrali pri Arnušu k občnemu zboru podružnice Slov. Straže. Opazili smo zastopnike iz večinoma vseh župnij naše dekanije. O delovanju podružnice sta poročala dr. TipliČ in kaplan g. Bosina. Podružnica je izvrstno delovala. Po volitvi odbora in vpisovanju udov je govoril Fr, Žebot iz Maribora, o potrebi Slov, Straže z ozirom na boje ob jezikovni meji. Nadrevizor Pušenjak pa je naslikal namen in cilje Slov. Straže. Državni in deželni poslanec Roš-kar je govoril o gospodarskih zadevah, posebno o begu ljudstva z dežele v mesto in tovarne. Pozival nas je k združitvi in zavednosti. Razšli smo se v nadi, da bo podružnica Slov, Straže tudi v bodoče se lepo razvijala,
m Sv. Trojica v, Slov. gor. /V „Štajercu" se hvalijo naši nemšk.utarji, da so oni ustanovili posojilnico, tega pa ne povedo, da so se najbolj naslanjali na naše odlične može, kakor n. pr. na č. g. župnika Zmazeka, ki je bil tudi med najdelavnejŠimi u-stanovniki, ki pa so ga posilinemci potem izbacnili samo zato, ker je Slovenec. Ali se gospodom začenja sanjati, da se bliža ura plačila? Zakaj so se postavili oni na tako izključno nemško stališče, kakor da bi imeli posojilnico tam gori kje med samimi Nemci? V Slovenskih goricah je tako samonemško gospodarstvo popolnoma nemožno več. Prišel je Čas, da se tudi Slovenci postavimo na izključno slovensko stališče in po-medemo z Nemci, kakor so oni z našimi ljudmi pometali in kakor bi pometali tudi radi z nami. Vsi na krov za naše pravice! Naj bo konec nemškega jerob-stva! Slovenci, ki so še omahljivi, pa se naj spomnijo, da se samo na ta način iznebijo vpliva in odvisnosti od nemških mogotcev, Če gredo pošteno z nami v boj proti nemštvu,
m Sv. Trojica v Slov. gor. Nekateri člani na^ Še posojilnice si govorijo: Golob mi je dal denar, zakaj bi Šel proti njemu? Ti ljudje prvič ne pomislijo, da jim Golob, ni dal niti enega vinarja iz svojega, marveč je po pravilih dolžan dati vsakomur posojilo, ki ga resnično potrebuje in ki ponudi zadostno jamstvo zanj. Drugič pa ne pomislijo, da se ne gre za Goloba in ne za druge osebe, temveč samo zato, da iztrgamo Nemcem gosjfcdarstvo iz rok', ker nimajo nobene pravice do njega. V Slov. goricah naj vladajo Slovenci, ne pa taki posilinemci, ki bi vse, kar je slovenskega, najraje v žlici vode utopili. Ker so tukajšnji posilinemci zelo hudi sovražniki slovenstva, zato jim že enkrat pokažite, da se ne daste več voditi za nos in zavajati k pljuvanju v, lastno skledo.
m Sv. Trojica v Slov, gor. V soboto, dne 21; oktobra dopoldne se vrši občni zbor posojilnice. Opozarjamo naše može, da se zanesljivo udeleže občnega zbora in da volijo slovenske može v odbor, Nastopite neustrašeno in složno!
m Sv. Anton v Slov. gor. Zadnji „Stajerc", pravzaprav neko pošvedrano pijano nemškutarsko-li-beralno revČe, napada našega g, kaplana. Dopis ]e poln neumnosti in laži, to spozna pač vsak pošten An-tonjevčan. Na mnenje pijanih Šnopsarjev, katerim je naš kaplan trn v peti, pa se pri nas itak nihče ne zmeni. — Faran.
m Iz Slov. goric. V občini Osek, v kateri so imeli dosedaj občinski odbor v rokah posilinemci, so pri občinskih volitvah zmagali na celi črti zavedni slovenski posestniki, Posilinemci bodo vložili baje pritožbo zoper volitve.
m Selnica ob Dravi. Poročil se je g. J. Vau-potič, knjigovodja in posestnik v Ormožu, z gdč. Ro-zalijo Pele, hčerko veleposestnika, gostilničarja in lesnega trgovca iz Selnice nad Mariborom..
m Hoče. Nesreča. Posestnik g. Jakob Kolar iz Gornjih Hoč, si je pri sekanju drv odsekal dva prsta na levi roki. Želimo dobremu možu, da bi kmalu o-zdravel.
m Hoče. Pri nas je izpadla vinska letina Čisto drugače, kakor se je prvotno mislilo. Sicer pa to, kar je pod obročem, je res izvrstna kapljica, saj ima 20 stopinj sladkorja,
m Bohova. Posestnikova hčerka Rečnik je padla z voza in si zlomila roko. Se oče ni popolnoma zdrav, ki si je zlomil lansko leto nogo, a sedaj ima isto nesrečo pri svoji hčerki. Upamo, da kmalu ozdravi.
m Sv. Juri) v Slov. flor. Dekliška zveza vabi na gledališko predstavo „Vestalka", ki jo uprizori v nedeljo, dne 29. oktobra 1911 ob 4. uri popoldne. Dejanje se vrši za časa cesarja Nerona. Igra uprizorjena v rimskih oblekah naredi globok utis. Na vsporedu so tudi dekliški govori, deklamacije, petje, srečolov z zanimivimi dobitki itd. Pridite!
m Poljčane. Vrla dekleta našega izobraževalnega društva so nabrale pri cesarski slavnosti K 7*63 za Slov. Stražo. Hvala prisrčnal
Ptujski okraj.
p Ptuj. Pozornost vzbuja dejstvo, da se odpuščajo zadnji čas, ali pa sami odpovedujejo službe u-radniki in uslužbenci pri našem mestnem uradu, y hranilnici in drugih uradih, ki spadajo v področje našega županstva. Kaj neki to pomeni?
p Sv. Urban pri Ptuju. Nismo si mislili, da bomo morali kedaj poročati tako žalostno novico Širnemu svetu o našem gospodu kaplanu. Radi njegove ne-pokornosti ga je zadela huda kazen od strani Škofij-stva, pa ne mariborskega, , ampak škofijstva urban-skega, ki ga tudi včasih spreleti želja, prestavljati kaplane. Ta oblast, ki ima svojo prestolico v Ober-koruzni purgi, je našega g. kaplana radi njegovega „pregrešnega" političnega delovanja kaznovala s tem, da mu je enoglasno odrekla vinsko bernjo., A Čujte ljudje! Kar je pri tem žalostnem dogodku najhujše, je to, da se g. kaplan vkljub tej ostri kazni prav dobro počuti in ne kaže nobenega znamenja, da bi se hotel poboljšati. Žalostno to, a resnično,
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Okrog 300 zborovalcev in zborovalk je na Terezijino bilo na shodu v Čitalnici. Prvi je govoril naš drž. poslanec g. M. Brenčič, ki je poročal o svojem delovanju za ptujsko-ormožki okraj in o delovanju slovenskih kmečkih poslancev sploh, o nujnih predlogih za pomoč po raznih nezgodah zadetih posestnikov., o drugih predlogih v korist kmeta, n. pr. splošno zavarovanje zoper nezgode, zakon o kmečkih boleznih, pretiranih in sleparskih zahtevah socialnih demokratov itd, Volilci so z odobravanjem vzeli poročilo na znanje in soglasno sprejeli resolucije: 1, Zbrani volilci izrekajo zaupanje svojemu državnemu poslancu in Hrvatsko-slo-venski Zajednici ter jih pozivajo, da tudi v bodoče z vso odločnostjo Čuvajo koristi slovenskega-kmeta nasproti pretiranim zahtevam socialnih demokratov in liberalcev. 2. Poslanci naj delajo vstrajno z vsemi sredstvi na to, da se na slovenskem delu Štajersko in Koroške ne nastavljajo slovenščine nezmožni uradniki, ampak se naj dajo slovenskemu jeziku v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice, zlasti tudi pri sodnijah, 3. Volilci odločno protestirajo zoper nameravano obdačenje vina, 4. Poslanci naj pri davčni preosnovi skrbno pazijo, da se novi davki ne naložijo kmečkemu in delavskemu stanu, ampak tistim, ki imajo velike dohodke, a so malo obdačeni, n. pr. tisti, ki dirjajo z avtomobili na okrog itd. 5, Ljudsko Šolstvo se naj čim prej preosnuje v smislu predloga kmečkih poslancev in država naj prevzame vsaj deloma stroške za Šolo. 6. Zakon o kužnih boleznih se naj spremeni tako, da bo res koristen, ne pa povzročal živinorejcu škodo in sitnosti, n. pr» če se kje pojavi kuga, zapre naj se samo dotični hlev, ne pa ves okraj. — Nato se je vršil občni zbor podružnice Slovenske Straže. Gosp. predsednik I. Ozmec je govoril o namenih Slovenske Straže in o njenem delovanju v preteklem poslovnem letu; g. tajnik je poročal o delovanju podružnice za domaČo in cirkovško župnijo; štela je čez 60 udov in odposlala osrednjemu odboru do 9. julija tega leta 305 K 63 vin. in 2051 pisemskih znamk. Udje so z hvale vredno požrtvovalnostjo nabirali in darovali prispevke ob raznih priložnostih, zlasti ob gostijah in primicijah; tudi v nabiralnikih Slovenske Straže v gostilni Finžgar se je nabrala lepa svota. G. M. Zorko je na velikem ape-titu Italijanov po turških deželah izvrstno opisal želje Štajerskih Turkov po krasni slovenski zemlji in razložil, kako bi se naj jih uspešnejo ubranili, ko pa Turki Italijanov v Tripolisu, Na vzgledu domoljubnih
Slovenk v prejšnjih časih je poudarjal Anton Planin-Šek, da naj tudi sedaj žene in dekleta pomagajo brar niti domovino. Pevskj zbor je krasno zapel lepo, za shod zloženo pesem: „Slava Slovencem". Na koncu se je nabralo 57 K 50 vin, udnine in darov za Slov. Stražo. Iskrena aahvala vsem blagim udom in darovalcem, naj bi imeli mnogo posnemovalcev. Bog plati!
p Hum pri Ormožu. Pretekli Četrtek, dne 12,. t. m. se je pri posestniku Baumanu stanujoči fotograf Marko Neumiiller zaradi nekih prepirov obesil. Pristojen je bil nekam na Srednji Stajer in je med tem časom po ormožki okolici izdeloval slike. — Trgatev je po naših hribih že večinoma končana. Letošnji pridelek prekaša vse druge zadnjih let. Nabralo se je Še tudi precej. Cene so med 48—60 vin. liter.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Kar si je naša mladina že dolgo želela, se ji bo izpolnilo 29. t. m., ko se bo ustanovila mladeniška in dekliška zveza, v kateri bi se naj zbrala vsa poštena mladina, da si tamkaj blaži srce, se vsestransko izobrazuje, razveseljuje, vzgojuje, skratka, pripravlja za poznejše življenje. Potrebuje dandanes kmečki stan zavednih, izobraženih gospodarjev in vzornih gospodinj, a temelj za to je treba položiti v mladosti. Starišem hočeta mladeniška in dekliška zveza biti pomočnici pri vzgoji sinov in hčer, vam, dragi mladeniči in mladenke, pa bo zveza dobra prijateljica v lepih, tako važnih a tudi nevarnih mladih letih. Mladeniči in dekleta, mnogo tisoč poštenih slov. tovarišev in tovarišic vaših je že združenih v mladeniških zvezah, kjer se v veliko veselje skrbnih starišev in domovine urijo v delu za svoj in ljube domovine blagor. Stopite tudi 29. t. m. v krog teh plemenitih mladeničev in deklet. Govoril bo preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora in domači mladeniči in dekleta. Vabimo prisrčno tudi sosednje mladeniče in dekleta!
p Dekliška zveza pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. priredi v nedeljo 22. t. m. po večernicah mesečni shod, ter je na dnevnem redu dekla-maoija, govor, igra: „Boj za doto", petje in šaljivi prizor. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Svetinje. Vojaško veteransko-podporno društvo pri Svetinjah priredi v nedeljo dne 22. okt. ob 4. uri popoldan tombolo v gostilni g. Matjaža Pihlar v Zerovincih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ljutomerski okraj*
1 Ljutomer. V našo okolico, pa tudi na ostalo Mursko polje, se zadnja leta prav pridno naseljujejo prekmurski Slovenci iz Ogrskega, ker morajo tam preveč trpeti pod obilico davkov in pritiskom oholih Madžarov. Naseljujejo se pa ogrski Slovenci tudi o-krog Radgone in dalje ob jezikovni meji. Posestva so v Medmurju silno draga, zato navadno mnogo skupijo za nje. Dolbro bi bilo naseljevanje ogrskih Slovencev na našo jezikovno mejo, kjer dosedaj prehajajo posestva v nemške roke. Ti naši bratje tudi zelo pridno obdelujejo zemljo in so bolj varčni kot naši ljudje.
1 Radenci. Dne 21, septembra smo pokopali J. Muleca, bivšega kmeta v Radencih. Rajni je bil 65 let star; bil je miroljuben in treznega značaja.. Pri pogrebu ga je spremljala velika množica ljudstva, — Počivaj v miru!
1 Kapela pri Radgoni. V nedeljo, dne 8. okt. je bil za Kapelo zelo pomemben in slavnosten dan. Že na predvečer je bila razsvetljena, godba je donela dol na Mursko polje in rakete so švigale visoko v zrak. Jurjevsko veteransko društvo je slavilo odkritje krasnega spomenika presv. cesarja Franca Jožefa. Pred enim letom, ko je naredilo veteransko društvo izlet na krasni kapelski grič, je g, Anton Lasbaher, takratni načelnik, v daljšem govoru obljubil, da hoče v teku enega leta postaviti pri Kapeli omenjeni spomenik, a ni mogel tega sam dovršiti, kajti neprizanesljiva smrt mu je prerezala nit življenja. Da bi pa ne ostal dolžan svoje obljube, je preskrbela blaga soproga pokojnika, botra zastave, krasen spomenik. Odkritje se je vršilo po sledečem sporedu: Ob y210, uri je bila pridiga s sv. mašo, pri kateri so bili navzoči veteranci v paradi, domači požarniki, Hrastje-Mota ter nebroj domačega in sosednjega ljudstva. Po cerkvenem opravilu je društvo na čelu s\oje godbe korakalo k spomeniku, pri katerem je Č. g. duh. svetovalec in župnik Meško imel krasen govor na društvo, jih vspod-bujal na krepost, čvrstost, a posebno na zvestobo domovini, na kar se je zaklical iz vseh grl trikratni „Živio" na presv. cesarja. Nato je zapel domaČi pevski zbor pesem: „Domovje moja Avstrija", in odkritje je bilo končano s cesarsko himno veteranske godbe. Sedanji načelnik g. Sterniša je prečital napis spomenika, pozdravil občinstvo in se zahvalil cerkvenim pevcem. Nato je sledila prosta zabava pri g. Rud. Horvatu. S tem smo končali naš lepi dan, dan, kateri najm ostane v trajnem spominu.
1 Iz Prekmurja. V petek, dne 13. t. m. zvečer se je začel sv. misijon v Čerensaski farni cerkvi. Vodijo ga čč. gg. lazaristi iz Celja,. Ljudstvo se temu veselemu dogodku, kateri se zdaj vrši prvikrat v Ce-rensovcih, jako veseli. Udeležba je ogromna. Kar s četverih far prihajajo ljudje poslušat pridige, pa o-pravljat sv. spoved. — Požar v Beltincih. V torek, dne 17, oktobra zjutraj je pri kmetu Ivanu Rousi nastal požar, kateri je v pol ure uničil poslopja in pridelke celega leta, Zažgal je 4 leten otrok. Skoda znaša več tisoč kron,
1 Sv. Križ na Murskem »olju. Od več strani je že bilo slišati, da bo tukajšnjo bralno društvo zaspalo. A naši fanti in dekleta hočejo pokazati, da temu ni tak . Zato se pridno urijo in učijo za veselico, katero priredi Bralno društvo v nedeljo 22. oktobra, s temle vap»redom: Svibanjska Ruži<a. (Sviraio domači tamburaši). Pozdrav gosp. predsednika. Junak iz Like (Svirajo tamburaši. Govor. Igra: „Za pravdo in srce". (Tragedija v petih dejanjih 8pisal A. Medvod). Liepa naša domovina (Svirajo tamburaši). Prosta zabava, boj s konfeti, šaljiva pošta itd. Začetek ob 4. uri popoldne Torej, da se 22. vinot.ka vidimo. Veselica s predstavo in prosto zabavo se vrši v prostorih g. Ignaca Hauptman v Križevcih K najobilnejši udeležbi uljudno vabi odbor.
1 Nlsla Nfdet a. Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 22. t. m. priredi tukajšnja kmet. podružnica takoj po rani maši v šoli zborovanje, na katerem govori slov. tajnik c. kr. kmet. družbe g. Holz. K obilni ude-
ležoi vabi odbor.	.
1 lurjevsko prostovoljno gasilno društvo priredi v nadeljo 22. oktobra t. 1. veselico pri Sv. Duhu v gostilni g. L. Sijanca. Na vspo-redu je skrivna trgatev, šaljiv srečolov, dražba in šaljiva pošta. Ker društvo priredi to običajno veselico vsako leto, se posebno letos pri-
poroča za obilen obisk, ker je čisti dobiček namenjen za novo spra-višče gasilnih priprav. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Začetek ob 3. uri popoldne.	Odbor.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Že ljudsko .Štetje nam je dokazalo, kako se število prebivalstva v našem okraju krči. Največ je krivo tega izseljevanje. Naši kmetje to silno čutijo. Kmet, ki je imel poprej tri ali štiri hlapce, sedaj navadno Še enega nima. Nevoljni radi pomanjkanja delavskih moči prodajajo kmetje kmetije, ki prehajajo v tuje roke. Položaj nas kmetov je bolj resen, kot se domneva. Kličemo našim voditeljem: Nekaj se bo moralo storiti, da se prepreči beg ljudi z dežele. Okoliški kmet,
s Uortina pri Muti. Tukaj se je pred kratkim ponesrečil mlad mož, ki je prišel s koroške strani. Nekaj dni se je potikal blazen okrog, potem je pa ponoči bržkone padel čez skalovje ter se ubil. — Pretekli teden pa so našli mrtvega v Bistrici domačina tesarja Podlesnika, Ponoči se je vračal iz Sobote ter je pade.l v vodo.
s Šmartno oe Pakl. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 22. oktebra t. 1. ob 3. uri popoldne gospodarski shod v šoli. Kot govornik nastopi Vičanski Škerlec. Vabljen je vsak, komur je mar napredek kmetijstva.
s Bralno društvo v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 29. oktobra v dvorani hotela „Avstrije" veselico s petjem, deklamacijo, igro „Jeza nad petelinom in kes", in srečolovom. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. 60 vin., II. 40 vin., stojišče 20 vin., karte za srečolov po 20 vin. čisti dobiček se porabi za društveno knjižnico. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
s Na Muti priredijo v nedeljo, dne 23. t m. ob 3. uri popoldne v poslopju slavenske šole veselico z gledališko igro, petjem in dekla-macijami v korist ubogim otrokom slovenske šole. Pričakuje se obilo udeležbe, ne samo od domačinov, ampak tudi od sosednjih far. Ako bi to nedeljo deževalo, se vrši veselica teden dni pozneje, ob vsakem vremenu.
Konjiški okraj.
k Konjice. Mladinskega shoda v ZreČah se je udeležilo tudi nekaj tukajšnje mladine. Sploh opažamo, da se mladinska organizacija v našem okraju zelo lepo razvija. Iz te se bo pospešila gotovo tudi politična in gospodarska organizacija, katera je Še marsikje pomanjkljiva. Dobro bi bilo, ko bi se letos zopet priredil socialni tečaj v Konjicah, — Fant iz okolice.
k Oplotnica. V Cadramu si je pred dvema letoma na nekdanjem Korošcevem, slovenskih kmečkih starišev sin BuČerjev Alojz ustanovil gostilno in trgovino. Dobro vedoč, da brez Slovencev tukaj ne more živeti, si je omislil lep slovenski napis. Pred par dnevi smo pa opazili, da mu njegova barantija že toliko nese, da si je pustil napraviti dvojezični napis in sicer na prvem mestu nemški z velikimi Črkami: „Gasthaus und Gemischtwarenhandlung", spodaj pa z malimi Črkami: „Gostilna in trgovina". Iz tega se razvidi, da smo mu znosili slovenski kmetje že dosti denarja in da Slovence manj mara kot Nemce.
k Prihova. Dne 12, t. m. se nam je nudil nenavaden prizor; k pogrebu so nesli obenem tri male krste nedolžnih otrok. Med temi je bila tudi pridna učenka II, razreda, Marija Pern. Vsi so umrli za davico.
k Prihova. Naši fantje Marijine družbe z veseljem pričakujejo konjiškega jeruzalemskega romarja, ki jih bo s pomočjo skioptičnih slik peljal v duhu v sveto deželo.
k Sv. Jernej. Dne 10. t. m. je obhajal naš gospod župnik v ožjem krogu svojih prijateljev in sodelavcev desetletnico svojega delovanja v konjiškem o-kraju. Storil je veliko, posebno na političnem polju. Želimo le, naj ostane še v našem okraju in deluje naprej z istim navdušenjem.
Celjski okraj.
c Celje. Zidalo se bo novo gimnazijsko poslopje. Naši poslanci so bili že v dogovoru, kako urediti pri tej priliki vpralšanje samostalnih nemško-sloven-skih razredov. Kakor na kljubost pa je ob tem času nek bedast liberalec opozoril Nemce na to vprašanje, in. sedaj seveda Nemci govorijo in grozijo, da se ne sme Slovencem v ničemur ugoditi. Nerazumljivo nam je, zakaj liberalci hujskajo Nemce proti slovenskim zahtevam v najvažnejših trenotkih. Liberalci so s svojo neumnostjo in zlobnostjo postali zares nesreča za slovenski narod.
c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila zadnji čas zaporedoma kar tri poučna predavanja, in sicer: 24. septembra v St, Pavlu, 30. septembra v St. Ilju pri Velenju, 8. oktobra pa v Žalcu, kjer je bil obenem tudi občni zbor Udeležba je bila vsakokrat prav povoljna. Razpravljalo se je o letošnji čebelarski letini, o zboljšanju jesenske paše po zopetni upeljavi rdeče ajde ter o raznem drugem. Praktično sta pokazala predavatelja gg. Piki in Cer-nej jesensko združevanje čebel, nadalje kako se na najlažji način zamenja matico, kakšne čebele se naj zbero za prezimljenje in kako jih je vzimiti. Navdušenje za Čebelorejo raste povjsod. Pri občnem zboru v Žalcu smo potrdili zopet stari odbor. Pri tej priliki so vse zbrane čebelarje gdč. Žužove kaj gostoljubno pogostile; za kar jim bodi Še tudi tem potom izrečena srčna zahvala. Pri ugodnem vremenu priredi podružnica še eno zborovanje, in sicer v nedeljo, dne 22. oktobra ob 3. uri popoldne pri gosp. Radišku v Kaplji, Čebelarji, udeležite se tega zadnjega čebelarskega shoda v, prav obilnem številu!
c Savinjska dolina. Liberalci si Še vedno do-
mišljujejo, da bodo tu ali tam z uspehom udarili po naši stranki in .njenem poslancu dr, Korošcu, A so prepozno vstali. V „Slov. Narodu" liujska nek liberalni prifrknjenec proti dr. Korošcu, da je stavil predlog za tobačno delavstvo, za svoj volilni okraj pa Še ne. Toda kdor čita časnike, njemu je znano, da je dr. Korošec že trikrat stavil v državni zbornici nujne predloge, ki so se pečali z uimami in bedo v volilnem okraju. O Robleku celo štiriletno dobo nismo to- , liko slišali kakor o našem sedanjem poslancu v teku enega tedna. Kolikor je nam znano, je bil dr. Korošec poročevalec o tobaku v proračunskem odseku, in zato je pač le hvale vredno, ako se poteguje tudi za naše slovensko tobačno delavstvo. Naša stranka mu šteje to v zaslugo, ker ni zabita in omejena, kakor stranka liberaluhov.
c Železnica Polzela—Kamnik. Dne 17. t, m. so vodili poslanci dr, Korošec, dr. Benkovič, J are in dr. Krek odposlanstvo k voditelju železniškega ministrstva, da pospešijo vprašanje Železnice Polzela-Kamnik. Minister jim je obljubil, da se bo o-ziral na izražene mu želje.
c Teharje. Prireditev našega Izobraževalnega društva zadnjo nedeljo je dobro izpadla. Po večernicah se je zbralo v društveni sobi prav Častno Število občinstva. Kot govornik je nastopil urednik Kemper-le iz Maribora. Razpravljal je o raznih važnih dnevnih zadevah in navduševal zlasti mladino za izobrazbo in plemenitost. V težkih časih živimo, zato rabimo značajnih in korajžnih ljudi. Omenjal je tudi Orla, za katerega vlada med mladeniči veliko zanimanje. Govoru je sledilo navdušeno pritrjevanje. Nato so domači fantje predstavljali lepo in pomenljivo igro „Sinovo maščevanje ali grof Jamski". Igralci so dobro pogodili svoje vloge. Zlasti nekateri so na odru kakor doma. Igra, katere misel je: Spoštuj stariše! je napravila globok vtis. Zadovoljni z lepo prireditvijo, smo se razšli. Sedaj smo pa radovedni, s čim nas bodo presenetila dekleta.
c Luče. Podpisani sem že dolgo časa opazoval ljudi, ki so pristaši liberalne stranke, in spoznal sem, da sta jih dVe vrsti. Oni v prvi vrsti so sicer še kolikor toliko poštenil a v verskih zadevah so Še več kot mlačni, posebno, kar zadeva ljubezen do bližnjega. Mislijo si pač, samo da je meni prav, ti pa kakor hočeš in moreš. Drugi so pa taki, ki kajho od znotraj bolj poznajo, kot pa doma svojo izbo. Kar sami znajo in delajo, to sodijo tudi o drugih. Večkrat sem slišal, kake neresnice piše „Nar. List", pa sem si mislil, toliko je na teh lažeh resnice, da niso zakrivili tega, kar se jih dolži, naši pristaši, temveč tisti, ki se Štejejo med liberalce. Ravno nekaj takih se zaleteva v moje poštenje, in sicer so izpustili svoj smrad v celjski „Smrdokavki" Na njune laži ne odgovarjam nič drugega, kakor pomilujem jih in zopet pomilujem. Bojite se znabiti, da bi ¡vas tožil? O ne, dobrega Imena, katero mi bflatite, mi ne morete dati, ker ga sama nimata; pač pa ptička, ki vaju po petju dobro poznam, pozivam, ida mi dokažete nepoštenost in krivico. Prijarvite takoj na sodnijo, na odgovor bom prišel z mirno vestjo. Tam se deli pravica, ne pa v „.Narodnem Listu,* Torej storite, ida bo konec, i— Fr. Dežman.
c Št. Jurij ob juž. žel. Dne 13. t. m. je vpepelil požar hišo kmeta Franca Zdolšek v Podgorju. Zopet se je pokazala potreba, da se spravi v dober stan brizgalna okoliške požarne brambe. In sicer bo treba k plačilu pritegniti prejšnjega liberalnega župana, po Čegar brezbrižnosti je bila brizgalna izpostavljena mesece in mesece dežju in drugim neprilikam, tako, da je sedaj nerabna. Kako pride občina do tega, da bi sedaj za popravila toliko prispevala, ko je prej morala za novo toliko šteti. Fantje imajo veselje, če bi se le brizgalna popravila, V trgu imajo pa brizgalni-co, a moštva ne. Tudi je zahteva splošna, da se uti-oa prestavi kam bližje trga.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Umrl je dne 15, t. m. Fr. Soline, kmet in občinski odbornik v Cerovcu. Dve njegovi hčerki sta usmiljenki, sin pa dijak. N. v m. p.!
c Sv. Jui-ij ob juž, žel. V 45. številki celjskega „Narodnega Lista" me napada nek dopisunček na jako surov način. Najprej se moram zahvaliti dopisunu za skrb in prijaznost, kojo ima po nepotrebnem za mene. Svetujem mu, da se vdrugič bolje pouči o vsaki stvari prej, ko misli isto razglasiti svojim vernim dru-gom potom „Narodnega Lista". Priporočam se ti v bodoče, da Še bolj lažeŠ o meni, ker tvoje laži bodo gotovo rodile za te lepe sadove. NatvezaŠ mi, da se Štejem za jako umnega, a jaz te vprašam, kaj tebi to mar, sem li tak ali tak. Pribijem pa, da ti nimaš tistega merila, da bi ljudem, posebno pa meni, meril pamet. Drugič praviš, da sem kupil kravo za 100 K, kar pa ni res. Ce imaš količkaj pameti, kar pa ni u-pati, moraš vedeti, da krava ni danes za 100 kron, in Če bi bila, mora biti ukradena, ker drugače ni mogoče, da bi se dobila po tako nizki ceni. Dobilo bi se k večjemu za 100 K tele, kakoršno si ti, dopisun. Da pa Človek, naj si bode umen ali neumen, lahko pade sleparjem v roke, to se marsikateremu pripeti. Ker se ti kažeš v svojem dopisu, da poznaš silno dobro značaje in znaš ljudem iz duha brati njih misli, ne bi bilo odveč za tebe, da bi stopil v službo pri kakšni tajni policiji, ker bi znal Še morda dosti zla preprečiti, ko bi ne bil pretrapast. LažeŠ se, da sem prišel otožen k rožnikom, kar pa ni res, res je, da je zahteval moj sin od orožnikov, da sleparico, katera je bila Še tukaj, aretirajo. Da boš drugič bolje znal poročati, a ne tako lagati in zavijati, potrudi se vsako-
krat v Celje k sodniji, morda ti tam pravo povedo, ako te prej ne pošljejo na občinske stroške v Feldhof. In taki ljudje, kot si ti, dopisupče, ko se ti tako cedijo sline po odborniški, morda še celo po županski Časti, se mi drzneš predbacivati kaj glede občinskega gospodarstva? Kaj? Dokaži mi, koliko sem zapravil jaz občinskega premoženja in na kakšen način. Kakršne dolgove in v koliki meri sem jih jaz na\ račun občine napravil. Sem li jaz kriv, da so se zidale nove Šole? Ali sem jaz kriv, da je po hiralnicah toliko ubogih in v občini toliko podpore potrebnih, ki se vsi vzdržujejo na občinske stroške? Bodi ti toliko usmiljen ter jih vzdržuj! Morem li jaz za to, Če. so potrebni novi mostovi? Daj ti ljudi, živali in vozove prenašati povsod preko vode brez mosta, potem bo celo občino manj stalo. Daj občini 100,000 K, pa bodo precej manjše doklade in dolgovi, povrh ti Še zna biti kdo hvaležen. Prosim te, da se potrudiš, mi vse to dokar zati, pa ne pozabi se podpisati. Stopi na plan s svojim polnim imenom, da te spoznam. Ako te to žali, da jaz nisem izgubil 100 kron in ako se morda ti čutiš oškodovanega, potrudi se k meni, ti hočem povrniti. Dovoljujem si, se tem potom zahvaliti vsem -bližnjim in daljnim s priporočilom, da me v prihodnje še bolj obrekujejo, želim vsakemu dober tek. Da me vsakdo najde, posebno še dopisun, evo moje ime. Repno pri Sv. Juriju ob juž. žel,, dne 15. oktobra 1911. — Mihael Guzej.
c Sv. Jurij ob juž. žel. (Iz okoliške občine.) Zaradi podpor se nekateri občani vsajajo, Češ, da ne dobijo koruze in fižola. Bilo je že naprej pričakovati, da bodo nekateri, katerim odbor v tej sestavi ni po volji, izrabili tudi to okolščino ter mu skušali omajati zaupanje; podpore so sploh že rade povod godrnjanja, Toda, Če ima županstvo naročeno, naj prijavi glavarstvu le take stranke za obdaritev, „kojih beda je resnično tako huda, da si istinito ne morejo nabaviti iz lastne moči potrebnih živil in klaje za živino", tedaj je županstvo storilo le svojo dolžnost, da je za njimi poizvedovalo po svojih zaupnih možeh, kakor je bilo naročeno; Če bi pa dali oznaniti, privreli bi vsi in vsak bi se imel za najbolj ubogega. In vendar pridejo v poštev le posestniki ali zemljiški zakupniki (najemniki), kateri so po suši ali drugih nezgodah v tekočem letu zabredli v tako bedo, da je njih gospodarski obstanek v nevarnosti. NaroČila na klajo in ajdo ter druga živila proti plačilu pa je bilo županstvo pripravljeno sprejeti od vsake stranke, seveda z velikim pomislekom, ali se bode moglo ustreči tolikim zahtevam, Obdaritev občinskih ubožcev, prevžitkarjev in enakih je pa tako izključena. Ubožce ima pa prerediti občina; njih Število je tako narastlo, da je spravilo občinske gospodarje v obupen položaj. Ker nam pri c. kr. okrajnem glavarstvu nič ne verjamejo, kako nam gre slabo celo pri najvišjih dokladah, bomo morali prositi poslance, naj glavarstvu in okrajnemu zdravniku pojasnijo, da mi občinski možje po razmerah najbolj vemo, v koliko je kedo izmed ubogih iz blagajne vreden in potreben podpore, da ne bodo vsaki pritožbi kakega pohajalca ugodili. Glede šolskega bremena je pa občinski odbor sklenil, je izločiti iz občinskih doklad in na način odkupljenja bernje razdeliti dolg na posamezne davkoplačevalce, ki bodo potem tudi hkrati na jasnem, koliko ima vsak v celem plačati za Šolsko palačo. Godrnja se tubi zoper potovanje po občini, ko se je cenila škoda po suši. Tem obhodom se ni mogoče izogniti, ako se želi odpis davka, in če bi ti možje ne šli, bi se moralo pa dobiti druge. Letine so res slabe, a Bog nas ne kaznuj Še s tisto Šibo, da bi liberalci gospodarili v občini; tistih časov si mi ne želimo prav nič nazaj.
c C nI je. V nedeljo dne 22. oktobra 1911 popoldne ob 3. uri bo v vrtni dvorani hotela „Pri belem volu" v Celju velezanimivo predavanje s slikami „Helio- in Röntgen therapija". (Zdravljenje različnih in tudi neozdravljivih bolezni s solnčnimi in Röntgenovimi žarki). Predava gosp. dr. Anton Schwab, pri skioptišnem aparatu bo g. dr. Ant. Jerhar. Med odmori igrajo tlmburaši. Vstopnina 20 vin., za šolarje 10 vin. Iz braževalno društvo r Celju.
c Nnv» cerkev, čebelarska p'družnica za Novocerkev in okolico ma v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v ljudski šoli čebelarsko predavanje, katerega bode imel gospod nadučitelj Hinko Kar-ničnik. Po preda-aDju se vrši redni občni zbor podružnice. Vabijo se čebelarji, da se obilno udeležijo.	Odbor.
c. Müzine. Tukajšnja kmetijska podrožnica priredi v nedeljo dne 22. oktobra ob 8. uri zjutraj v mozirski šoli kmetijsko zborovanje, kjer bo predaval g. Franc Škrlec iz Vičanec. Vse člane, kakor tudi druge, vabi k obilni udeležbi načelstvo.
c Pi 'ikva Našo kmetijsko bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo po večernicah igro „Stipko tiček". Sodeluje pevski zbor in nastopijo prvokrat domači tamburaši.
c Sv. Jurij ob Taboru Mladeniška in dekliška zveza priredi v nedeljo, 22. t. m. ob 3. uri popoldne v Orlovi telovadnici slavnost z dvema gledališkima igrama „Rdeči nosovi" in „Nezadovoljne ženske". Tudi so na sporedu pesmi: Naša zvezda, Domovini, Nazaj v planinski raj itd.
Brežiški okraj.
b Brežice. Naši posilinemci so žalostno gledali pretečeno nedeljo vrste naših vrlih mladeničev, ki so prihajali na mladeniški shod. Tam pri nemškj hiši je vzkliknil nek star brežiški posilinemec proti svojemu tovarišu: „Ce se bodo ti fantje tega držali, kar se jim danes v Narodnem Domu govori, pa bodo Brežice izpremenile svoje nemško lice." Verjamemo, oni, ki je to govoril, je bil najbrž trgovec.
b Dobova. Zvedel sem, da se nekaj Časa sem v „Nar. Listu" najpodleje napada mojo osebo. Na vse te grde in neutemeljene napade izjavljam: Vse, kar se mi v podlih dopisih brezimnega dopisnika v „Nar. Listu" zasmehljivo očita, ni drugega, kakor infamna laž, nesramno obrekovanje, drzno podtikanje in sum-ničenje najnižje vrsto, kratko: ostudni izbruhi jeze in maščevanjaželjnosti, povzročeni od strani peščice
brezvestnih ljudi, ki bi radi vedno le druge (najraje seveda vodilne osebe Župnije) „komandirali" in „o-brihtali", in ki čutijo posebno veselje nad razdirar njem vsega dobrega in zato že od nekdaj delajo po geslu: „Divide et impera", to je deli, loči, razdiraj, in hujskaj drugega proti drugemu — ti (vladejilepna strančica) pa lepo vladaj in se zabavaj nad prismo-darijami in neumnostmi, ki jih povzročaš na ta na-čin merodajnim krogom župnije. Ker pa mi je postalo že neznosno njihovo preoblastno postopanje, drznil sem se kratkomalo odreči dosedanjo ponižnost in pokorščino njihovi vladi. Od tod torej vsa jeza in mar Ščevanjaželjnost, od tod ves žolč in strup, od tod ogenj in žveplo na mojo osebo. — Sramotilnega dopi-suna, ki se tako rad zaletava v mojo osebo, pa pozivam, naj stopi na dan s svojim imenom in naj se podpiše pod ostudne izbruhe krute maščevanjaželjnosti in bolne domišljije, da se vidiva pred sodiščem. Ce pa tega ne upa storiti, si sam sebi pritisne pečat podlega lažnika, grdega obrekovalca in sramotnega stra-
hopetneža. — Dobova, 16. oktobra 1911.--- Jakob
CebaŠek, kaplan,
b Zagorje pri PilŠtanju. Ko sva se nedavno vračala s tovarišem iz. Kozjega proti domu, pripelje se za nama nek „gospod" s svojim kolesom; malo je manjkalo, da naju ni podrl. Ta. „gospod", ki se silno zastopi na delo kopitarjev, je ves zaverovan V „Slogo" ; še tokrat mu je molela iz žepa. No, torej ni čuda, da se on. tako prešerno vozi, ker se razume na ubogi liberalizem.
Vestnik
mlad. organizacij e.
Škofova beseda slovenskim krščanskim mladeničem.
Naš prevzvišeni gospod knezoškof so naprošeni od uredništva „Mladosti", na slovensko krščansko organizirano mladino naslovili te-le prelepe besede:
Po vseh pokrajinah naše ožje domovine se je vzbudilo v zadnjih letih veselo, živahno mladeniško gibanje. V moji razsežni knezoškofiji se osnavljajo dandanes poleg hvalevrednih cerkvenih bratovščin Marijine družbe zlasti za mladeniče in mladenke, izobraževalna društva in raznovrstne zveze za probujo upapolne mladine. Goreči duhovniki žrtvujejo vse svoje moči, da v cerkvi in zunaj cerkve na podlagi modrih sinodalnih določb utrjujejo mladino v verskem prepričanju, da jo navajajo k versko-nravstvenemu življenju, da jo izobražujejo na duhu in blažijo na srcu, ter jo tako vadijo m urijo za uspešni boj proti prekanjenim sovražnikom njenega vzveličanja. Duhovnike pri tem delu požrtvovalno i podpirajo krščanski razumniki in sploh dobro misleči možje iz drugih star nov,	j
Sveta Cerkev posvečuje neprenehoma skozi vsa, stoletja svojega obstoja, posebno pozornost mladinski vzgoji, dobro vedoč, da tako najbolje skrbi za zanesljiv naraščaj dobrih1 in zvestih svojih udov. Saj je pregovor: Mladenič vajen svoje poti, tudi v starosti ž nje ne stopi (Preg. 22, 6), in kakršna mladost, ta-kovšna starost. Zato pri cerkvenem in Šolskem pouku vedno opozarja mladeniče na prelepe svetopisemske zgodbe o stanovitnosti egiptovskega Jožefa v hudi iz-kušnjavi, o poslušnosti nedolžnega Samuela, o Čudovitem prijateljstvu Davida in Jonatana, o ljubezni vrlega Tobija do staršev, o razumnosti zalega Daniela in njegovih tovarišev, o verski odločnosti sedmerih mar kabejskih bratov. Zlasti jih opominja, da naj posnemajo vzvišeni vzgled pokorščine, pobožnosti in svetosti, kakor nam ga je zapustil božji mladenič iz časa, ko je hodil po zemlji. Božji Vzveličar sam je kazal izredno ljubezen do mladeničev. Mladeniča v Najmu je obudil od mrtvih; mladeniča, sina kraljevega služabnika, je mahoma ozdravil; bogatega mladeniča, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da bo dosegel večno življenje, je milo pogledal in ga je vzljubil (Mark. 10, 21); iz mladeniča pod goro Tabor je izgnal hudega duha; ob grobu mladeniča Lazarja se je razjokal tako, da so ljudje rekli: Glejte, kako ga je ljubil! (Jan. 11, 36); in nedolžni mladenič, deviški Janez, mu je bil najljubši apostol. Po vzgledu božjega mladinolju-ba objema sveta Cerkev mladeniče s posebno ljubeznijo, kakršne je gorel n. pr. sv. Filip Nerij in je pla-menel najnovejši avstrijski svetnik, Klement Marija Hofbauer, ki nam je odgojil glasovitega misijonarja škofa Friderika Baraga. Kakor je katoliška Cerkev prva začela ustanavljati šole, da bi rešila mladeniče iz teme nevednosti in jih privedla na pot izobrazbe in omike, enako še sedaj kot skrbna mati pospešuje vse zavode, naprave in prireditve, o katerih sodi, da morejo mladeniči koristiti \ dobro srečo, Časno in Večno. Ako se torej mladeniči združujejo v krščanski organizaciji ali ustrojbi, ako se v vedno večjem številu oklepajo katoliških načel, dandanes, ko jih hočejo vse sovražne sile odtujiti veri in Cerkvi, je to sveti Cerkvi ter njenim zastopnikom v sladko tolažbo in veselje.
To gibanje nam je veselo znamenje, da živi še krepko v mladeniških srcih verska zavest; nam je nedvomljivo zagotovilo, da bo ostalo naše ljudstvo stanovitno na potu, ki varno vodi v vzveličanje; v tem mladeniškem gibanju vidimo poroštvo boljših dni. Zato pozdravljam iz globočine svojega srca in blar goslavljam vso slovensko krščansko mladeniško organizacijo in blagim mladeničem prijazno kličem: Bodite in ostanite zvesti sinovi svoje duhovne matere,
svete katoliške Cerkve! Ona vam želi in hoče le dobro; ona edina vas more osrečiti tukaj in tamkaj.
Živite po naukih svete edinozveličavne vere in bodite odločni v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi ter v izvrševanju svojih stanovskih dolžnosti! Udarila bo ura, ko bote jasno spoznali, da so v veliki zmoti tisti, ki sramotijo katoliško vero in življenje po njej. Spoštujte svoje predstojnike, starše in gospodarje, cerkvene in svetne oblastnike — Vaše vidne Rafaele! Ni je oblasti, razen od Boga, in katera je, je od Boga postavljena, Bonum est viro, cum portave-rit iugum ab adolescentia sua! Dobro je možu, Če nosi jarem od svoje mladosti! (Žal. Jerenu 3, 27.) In izpolnjevalcem Četrte božje zapovedi je obljubljeno, da jim bo dobro šlo na zemlji in v večnosti. Dajte se voditi v vseh svojih dejanjih od krščanske ljubezni in od njene enakovrstne sestre pravičnosti! Tako si bote ohranili mir z Bogom, s seboj in bližnjim, tako bote največ koristili svojemu ljudstvu in svoji slavni domovini Avstriji.
Bodite stanovitni in ne omahljivi, vedno polni vnete marljivosti za delo Gospodovo, ker veste, da Vaše delo v Gospodu ni zastonj! (I. Kor. 15, 68.)
Dr. Mihael Napotnik, knezoškof.
Teh krasnih priznalnih in bodrilnih besed našega prevzvišenega g. škofa naša mladina ne bo nikdar pozabila. V zahvalo za izrečeno priznanje se bo na vso moč trudila, da izpolni vse nade, katere star vi v njo sv. Cerkev, ki po svojem prvem zastopniku v naši škofiji vidi v mladeniškem gibanju poroštvo boljših dni ter Črpa iz krščanske mladinske organizacije sladko tolažbo in veselje. Bodrilne in vspodbuje-valne besede našega prevzvišenega g. Škofa pa si bodo globoko zapisala v spomin in srce ter bo po njih vsikdar iskreno in zvesto uravnavala svoje mišljenje in delovanje. Mladeniči, mladenke! Volja sv. Cerkve je in vaš Časni in večni blagor zahteva, da ste člani naše krščanske mladinske organizacije, Marijinih družb, mladinskih zvez. Pristopite vsi in bodite zvesti! Nikdo naj ne izostane ali pa izstopi! Stariši in predstojniki, ne stavite svojim otrokom ali podložnim nobenih zaprek, temveč jim prigovarjajte ter jim pomagajte, da postanejo, oziroma ostanejo Člani krščanskih društev! Od Boga postavljeni učitelji in voditelji krščapske mladine, naklanjajte krščanski organizaciji naše mladine očetovsko skrb in požrtvovalno delo!	»
Mladeniški shod v Makolah v nedeljo, dne 16. oktobra se je izvršil ob najlepšem vremenu kar najlepše. Dravinjska dolina je bila na shodu mnogoštevilno zastopana. Kar jih ima srčnih, za vero in dom vnetih mladih junakov, vsi so prišli. Takega shoda naše Makole Še niso videle. DoŠlim v pozdrav je lepo igrala makolska godba. V pridigi je župnik Medved navduševal mladeniče, kako naj ljubijo trojno hišo, domačo in božjo, in kako naj mislijo večkrat na poslednji dom, na grob. Nato je sledila slovesna sv. maša, darovana od mnogozaslužnega domaČega 6. g. župnika; mladeniško zborovanje v lepo okrašenem prostornem Društvenem domu je otvoril predsednik K. S. izobraževalnega društva makolskega, vrli obč. tajnik Matej Sodin, shod sam pa je vodil župnik Go* milšek.. Mladeniči-govorniki so nas z dovršenimi govori kar očarali. Navdušeno so govorili naslednji mladeniči: domačina Kovačič Fr. in Mlakar Jan., Po-ljanec Fr, (Poljčane), Mastinšek Fr. (Laporje), Haj-šek Matej (Makole), Strnad Jan,. (Makole), Vogrinc Janez (Žetale), Vedlin Ant. (Majšperg), Obrsne Fr. (Slov. Bistrica), Turin Ant. (Studenice), Lovrenčič J. (Poljčane) in Č. g. kaplan Ozvatič. Župnik Gomilšek je Še pri vsakem govoru podal pojasnila, in končno priporočal fantom, naj gojijo pravo prijateljstvo, se zavedajo slovenskega pokolenja in dolžnosti do domovine ter se zanimajo za najmlajšo orlovsko organizacijo, ki hoče s telovadbo, z izobrazbo in z delom za narod mladeniče usposobiti za bodoče naloge. Priporočal je, naj prej ko slej osnujejo makolski mladeniči dravinjskega Orla, Vmes so mladeniči navdušeno zapeli Štiri narodne pesmi. Fideršek Štefan (Makole) je naposled se lepo zahvalil vsem govornikom za res krasne nauke ter vsem zbranim za udeležbo. Po krasno uspelem zborovanju smo se udeležili večernic in poslušali vnete besede pridigarja župnika Gomilšeka, ki je mladeničem polagal na srce, kako bi naj bili vedno in povsod in na vsak način zvesti sinovi Marijini. Lepo je bilo! Ni mi žal, da sem Šel v Makole! Tako so govorili mladeniči drug drugemu po shodu, kar priča, da se je popolnoma posrečil in da obrodi mnogotere sadove. Čast in hvala pa ob£ma makolski-ma gospodoma, ki sta se zanj toliko trudila.
Sv. Pavel v Sav. dolini. Opetovano opozarjamo na ustanovitev Dekliške zveze, ki se vrši v nedeljo, dne 22. oktobra. Na ustanovnem shodu, ki bo po večernicah, govori g. dr. Hohnjec iz Maribora,
Sv. Trojica. V nedeljo, dne 15» oktobra smo prihiteli mladeniči na shod k Sv. Trojici. Zastopane so bile tudi sosednje župnije. Pridigoval je Č. gosp. gvardjan p. Kasijan, sv. mašo pa je daroval č. gosp. p. Juvenal, Na shodu, ki se je vršil v prostornem samostanskem hodniku, so govorili: p. Kasijan, predsednik Križan, Fr. Žebot in Vlado PuŠenjak. Shod je gotovo velikega pomena za naše bodoče delo pri Sv.Trojici. Udeležilo se ga je tudi lepo Število očetov in gospodarjev.
Zreče. Dne 15. oktobra se je tu ustanovila Mladeniška zveza. Gosp. prof. dr. Hohnjec je razložil namen organizacij v obče in posebiČ mladinske.
Izmed mladeničev sta nastopila: Lajhar Igo in Hri-bernik Fortunat, V imenu konjiških deklet sta prinesli pozdrave: Šolar, kot načelnica tamošnje Zveze in tovarišica Kumer, iz Maribora pa se je oglasila Marica Hajdinjak. Govorile so domačinke: KomperŠek Ana, Kračun Gizela, Lamut Barbika, Klančnik Fra-nica in Marčič Tončika. V imenu Bralnega društva je govoril načelnik, g. Mihael Lamut.. Mladeniški zvo-zi je izvoljen za voditelja Ignacij Lajhar. Za Dekliško zvezo je predlagala odbor Micika Kotnik, in vsled tega predseduje Zvezi Barbika Lamut. Pevski zbor pod vodstvom Albina Sadek s spremljevanjem harmonija je otvoril in zaključil mladeniški shod.
Brežice. Mladeniški shod za brežiški okraj se je v nedeljo, dne 15. t. m. prav lepo izvršil. Videli smo sicer, da je Še nekaj občin in župnij, kjer se ne more in ne more vneti večje zanimanje fantov za kaj višjega, nego je krčma in ponočevanje; zato so pa nekateri drugi kraji, kakor n. pr. Rajlienburg, bili tem bolj Častno zastopani. Pri službi božji v romarski cerkvi sv. Roka je pridigoval predsednik S. K. S. Z., dr. Korošec; po sv. maši, ki jo je daroval Č. g. p. Efrem, se je začelo zborovanje v veliki dvorani Narodnega Doma. Vodil ga je ter je prvi govoril zopet dr, Korošec o ciljih in uspehih našega izobraževalnega dela med mladino; nato je poslanec našega okraja, dr. Benkovič, opozoril na nekatere točke, ki so velike važnosti za splošni napredek našega naroda; rajhenburški kaplan g. M. Gaberc pa je navzočim v krasnih besedah pojasnil namen in cilj Orlov; te besede so dosegle tem večji učinek, ker jih je v navdušenem govoru podkrepil domači mladenič Šetinc, eden izmed podpredsednikov Zveze slovenskih mladeničev, ki je vneto pozival fante k ustanovitvi orlovskih odsekov. Ko je še domaČi g. kaplan Spindler mladeničem položil na srce ljubezen do doma in rodne grude ter skrb za svoje narodno blagostanje, je mladenič Šetinc kot podpredsednik zaključil shod. Sad tega navdušenja polnega shoda pa bodi: 1. V vsakem izobraževalnem društvu se naj takoj osnuje živahna mladeniška zveza in 2, kjerkoli dopuščajo razmere, naj se ustanovi odsek Orla. Naprej mi mla,-di, narod gleda na nas, ki smo njegova bodočnost!
Iz celega sveta.
Mali otrok ustavil vlak. Malo dete je nekje v Tirolu Šlo preko tračnic. Kar zagleda pred seboj z zemljo zasute tračnice. Zasul je iste potok po povod-nji.' Dasi Še malo, vendar je bilo dete že toliko razumno, da je spoznalo nevarnost za vlak. Naglo se spusti v tek proti bajti in kriči kar more. Čuvaj da znamenje! Tisti hip prileti brzovlak. Pet minut le če bi bil poprej prišel, in nesreča bi bila gotova!
Nečloveški stariši! Nekje na Ogrskem sta šla mož in žena na polje prav blizu hiše,. Pustila sta doma samo triletno hčerko. Ne daleč od sebe je napravil oče ogenj. Ko otrok ogenj zagleda, se spravi tje. Toda revežu zagori obleka in naglo je bil ves v pla-menu. Začel je strašansko vpiti; stariši so ga lahko slišali, pa se niso za to zmenili. Rešili so ga še-le sosedje. Nato prilomasti malovredni oče. Ali namesto da bi odnesel otroka v hišo ali kam k zdravniku, položi ga, glasno vpijočega, v zibelko, ter prepusti soln-cu in muham, da se je revče vsled bolečin strašno zvijalo. Skrivaj poklicani zdravnik je Še-le nesel otroka v hišo. Nečloveški stariši so v preiskavi in bodo hudo kaznovani.
Pes in mačka. Navadno se pes in mačka sovražita, v sledečem slučaju, ki ga navedemo, je pa priskočila mačka psu na pomoč. Evo dogodek, ki se je v resnici odigral med dvema*psoma in domaČo mačko, Pes je ležal pred vrati dvorišča nekega vestfal-skega bogatega kmeta, ki je pazil na vse, ki so prihajali in odhajali,. Domača mačka je pa mirno počivala blizu psa na vzvišenem mestu. Ta miren počitek pa ni dolgo trajal, kajti prišel je tuj pes, in kmalu se je vnel ljut boj med psoma.. Že je domači pes omahoval in je bilo videti, da podleže v boju, ko je nakrat dobil novega sobojevnika, in sicer mačko, ki je skočila na hrbet svojega prijatelja in je od tukaj s svojimi ostrimi kremplji posegla v boj, ki je slednjič končal v prilog domaČemu ■ psu, kajti tuji pritepenec se je tuleč oddaljil. Mačka se je dala Še nekoliko pota nositi od svojega prijatelja, in Še-le, ko je bila prepričana, da je vse varno, se je zopet mirno vrnila na svoje mesto, kakor da bi se ne bilo zgodilo ničesar.
Draginja v starih časih. Draginja ni noben nov pojav. Tudi v starih časih so jo dostikrat občutili. Tako so v nekih „spominih starega DunajČana" zanimive podrobnosti o tedanjih tržnih cenah na Dunaju. V teh spominih toži pisec sledeče: „Cene živil neprestano naraščajo. Funt govedine se je podražil od 9 na 24 krajcarjev, sladkor od 6 gld. 30 kr. na 24 gld., merica navadnega piva od 14 na 40 kr., navadno vino od 48 kr. na 2 gld., par Čevljev od 25 na 50 gld., funt mila od 52 kr. na 3 gld, 8 kr." Na drugem mestu pripoveduje pisec o nekem izletu v okolico, kamor je Šel z znano rodbino in materjo. ¿„Jedli smo tamkaj", pripoveduje, opoldne za 40 in nekaj goldinarjev primeroma dobro ter smo se peljali ob 8. uri zvečer nazaj na Dunaj." Toda draginja ni ostala omejena samo na živila. O nekem koncertu slovite pevke Angelike Katalani pripoveduje pisec, da je ve-liala vstopnina na galerijo za osebo 10 gld., v pritlični dvorani pa 5 gld, dunajske vrednosti. Takrat je bila draginja še bolj občutna kot danes, kajti takrat je imel denar večjo vrednost.
Nezgodo v premogovnikih in rudnikih v Ameriki. V zadnjem desetletju je bilo v Združenih državah
80.000 premogarjev in rudarjev v jamah ubitih in približno 75,000 jih je bilo več ali manj težko ranjenih. 1.100 žen je vsled ponesrečenja mož obvdovelo in 30 tisoč otrok je izgubilo svoje očete. Varnostne naprave v premogovnikih in rudnikih so zelo pomanjkljive.
Vodni sloni. , Nedavno je bjla došla v Evropo vest, da se nahajajo v jezerih srednje Afrike čudne živali in pariški muzej je poslal tje dva učenjaka, da pregledata in opišeta živali. Eden izmed teh dveh poroča, da imenujejo domačini te živali vodne slone. Pet jih je bilo kakih 500 korakov oddaljenih od obali; opazovati so jih mogli le malo Časa, ker so se poskrili pod vodo. Rilec je kratek, ušesa kratka, vrat pa daljši kot pri navadnih slonih. Ko plavajo, se vidi iz vode samo vrh glave in rilec.
Nemiri vsled lakote na Kitajskem. Glasom vesti iz Pekinga postaja v nekih krajih Kitajske velika nevarnost radi lakote. Posebno huda lakota je zavla^ dala v notranjih kitajskih pokrajinah, v katerih stanuje okoli 100 milijonov ljudi. Ljudje obupavajo radi lakote ter počenjajo prave grozote. Mnogi ne vedo v svojem obupu, kaj delajo, ter ubijajo novorojene otroke, a deldice prodajajo po najnižji ceni. Najnavadneja in najbolj razširjena hrana, riž, se je dvojno podražil. V teh okoliščinah je kitajska prekucuška zveza začela rovariti po vsej državi. Člani te zveze kupujejo o-rožje in streljivo ter delijo isto med svoje pristaše. Najnovejša poročila trdijo, da je izbruhnila v velikem delu Kitajske velika vstaja, Prekucuhi hujskajo proti vladi in Evropejcem.
Na Kitajskem je izbruhnila vstaja in se je že tako razširila, da je vlada v resnih stiskah, Punt je posebno močen v sredini Kitajske, in ima glavni namen, strmoglaviti s prestola sedaj vladajočo cesarsko rodovino. Po cestah ležijo trupla ubitih cesarju zvestih podanikov. V mestu VuČang so prekucuhi baje ubili nad 800 Mandžujev, to je cesarju zvestih Kitajcev, in zažgali njih hiše. Podkralje so že imenovali vodje upornikov. Nek tak vodja ima sedaj baje 25.600 dobro izvežbanih vojakov in mnogo streliva in denarja. Kitajska vlada je odposlala v uporne kraje 35 vlakov s skupaj 24.000 vojakov. Uporniki hočejo proglasiti Kitajsko za 1 j ud o vlado.
Boj amerikanskih kmetov proti draginji. V Novem 'Jorku so se zbrali pred 14 dnevi zastopniki 600 tisoč amerikanskih kmetov ali takozvanili „farmer-jev". Sklepali so, kako se rešiti iz krempljev nenasit-ljivih kartelov, ki imajo v zakupu vso prodajo kmet-slcih pridelkov in drugih živil. Kakor znano, delajo ti karteli z velikanskimi milijonskimi dobički ter po-vzroČaj'o draginjo mesa, sladkorja, žita, kruha in drugega blaga, Amerikanski kmetje so sklenili, da si u-stanove takozvani „kmečki obroč".. Potom te organizacije nameravajo izviti kartelom iz rok prekupovalno trgovino in bodo tako za 20 do 40 odstotkov ceneje prodajali živila in s tem tudi odpomogli draginji. Naj vlada tudi pri nas v Avstriji postriže peroti judom in velikim prekupcem tako, da bi kmet sam naravnost zalagal z živili velike trge, pa ne bo draginja več tako občutna.
Narodno gospodarstvo.
Žitna letina v Italiji znaša letos 52 milijonov in pol kvintalov, to je skoraj 11 milijonov kvintalov več nego v minolem letu. Enako je tudi na Francoskem žito precej dobro obrodilo.
Vinska letina v Italiji je izpadla ugodno. Cenijo jo na 48 milijonov hektolitrov, dočim je znašala lar ni 29,293.000 hektolitrov. Pojavljajo se skrbi za nabavo sodov, preskrbo vagonov za prevoz itd. Cene za staro vino so visoke. Na BeneČanskem stane belo vino boljše vrste 40—60 lir hektoliter, navadno belo 30-40, boljše 42-52 in navadna Črnina 32—42 lir hektoliter.
Čebelarske zadruge v Belgiji. Koncem junija 1911 je bilo v Belgiji 219 čebelarskih zadrug in društev, ki Štejejo 6435 Članov,
Sredstvo za uničenje kobilic. Zadnja leta so kobilice v raznih krajih napravile na polju in sadnem drevju občutno škodo. Vendar dozdaj še ni bilo sredstva, s katerim bi se uspešno borilo proti kobilicam. Sedaj pa poročajo listi, da je nek francoski naravoslovec opazil v Meksiki, kako so poginile kobilice vsled neke kužne bolezni. Ta opazovalec je začel stvar preiskovati in je res našel takozvane bacile, ki povzročajo uničenje kobilic. Te bacile je naravoslovec na umeten način gojil in pomnožil ter jih je na^ stavil kobilicam v drugih krajih. Radi tega se je kužna bolezen pri kobilicah razširila in so te Škodljive žuželke na veselje poljedelcev popolnoma poginile. Ti bacili se bodo baje rabili v bodoče tudi v Evropi za pokončevanje kobilic.
Štetje živine v Avstriji. C. kr. statistična osr. komisija je priobčila začasni uspeh Štetja živine od dne 31. decembra 1910 v Avstriji,. Število goved se je od leta 1900 zmanjšalo za 351.362 komadov ali za 3'74 odstotkov.. Število prašičev se je v vseh deželah pomnožilo za 37'4%, to je za 1,749.312 komadov. Stanje ovac je sicer na splošno nazadovalo. in sicer za 7'3%, precej pomnožilo pa se je v Dalmaciji, Bukovini in tržaški okolici»
na CreŠnjervcu je razpisano mesto voditelja-nadučite-* Ija. Prošnje je vložiti do dne 30. nov.
Himen. Poročil se je dr. Valentin Rožič, predsednik Slov, krŠČ. soc, zveze v Celovcu, z gdč, Milko Hafner iz Železnikov. Bilo srečno!
Državni zbor. V ueji dne 17. t. m. se je zaključilo prvo branje o draginjskih predlogih in nato nadaljevala razprava o nujnem predlogu poslancev! Dulibič in 'Jare radi gradnje dalmatinskih železnic in železnice Novo mesto—Karlovec—Ogulin—Knin (Dalmacija), Železniški minister pl. Roll je pojasnil, da so bo železnica Novo mesto—Metlika (Črnomelj) s podaljšanjem do kranjske meje proti Karlovcu začela graditi že spomladi leta 1912. in da je dala ogrska vladat obvezno zagotovilo, nadaljevati to železnico skozi Li-ko do Dalmacije, Nato je govoril poslanec dr. Benkovič, ki je zlasti povdarjal velikanski pomen li-1 Ške železnice tudi za Štajersko, ker je izvršitev te železnice predpogoj vzhodno-Štajerske železnice Feh-ring—Purkla—St. Lenart—Ptuj—Rogatec (Kozje) iBro-žice (Novo mesto). Govornik je obširno utemeljil u-praviČenost te železniške zveze, Šibal trdovratno postopanje južne železnice proti željam prebivalstva in zlasti pobijal odpor ogrske vlade in južne železnico proti zvezi Rogatec—Krapina ter proti izboljšanju prometnih razmer na progi Zidani most—Zagreb (u-vedba novih osebnih vlakov, brzovlakov itd.) Posebno je povdarjal nujno potrebo, da se uvede nov osebni vlak, ki bi odhajal proti večeru iz Zagreba; stavil jo dodatne predloge za podaljšanje rogaške železnice do Krapine in zboljšanje prometnih razmer na progi Zidani most—Zagreb (ki bodo brez dvoma sprejeti). Končno je pozdravljal govornik železnico Novo mesto—Karlovec—Split kot predhodnico južno-vzhodno Štajerske železnice, ki bode prinesla novo življenje v dosedaj zapuščene kraje ob Sotli in v Slov. goricah ;f pozival je vlado in zbornico, da naj bo neizprosna proti preširnosti Madžarov in naj reši Štajersko mo-rečega monopola južne železnice.
Živinozdravstveni odsek. V seji tega odseka dno 18. oktobra je govoril poslanec B r e n č i Č zaradi e-nostranskega postopanja oblasti pri zaprtju živinskih sejmov.
Javni shod v Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. pop. po večernicah v Društvenem domu. Poročal bo državni') in deželni poslanec dr. Benko-v i Č.
Ver. ej. Vodstvo „MarijaniŠČa" iiljudno prosi vso tiste, ki s j obljubili vožnjo, da sedaj, ko je poljsko delo več ; li manj opravljeno in je cesta suha, dova-žajo opeko od slovenske križevske opekarne* Zima je blizu in poslopje mora priti £od streho.
Za ogrske Slovence. Rodoljube in društva, ki imajo na razpolago več letnikov „AngeljČka", ali drugih nabožnih listov in knjig, prosimo, naj blagovolijo poslati iste Slov. kršČ. soc. zvezi v Maribor, da jih pošlje ogrskim Slovencem, ki so zelo potrebni slovenskega berila.
Italijansko-turŠka vojska. Pri Derni so streljali Turki na Čoln, s katerega se je hotelo izkrcati 60 italijanskih vojakov. Vsi Italijani so bili ubiti. Čoln so je potopil. Nato so oddale italijanske vojne ladje nekoliko strelov proti Derni, ne da bi pa napravile kako škodo. Turške Čete pod polkovnikom Nehetom so napadle Italijane pri seluAsisie. Italijani so imeli veliko izgube. Več tisoč Italijanov, ki so prodirali proti notranjosti dežele, se je v kraju, oddaljenem Vi ure od Tripolisa, zapletlo v boj s turškimi Četami, ki so jih. podpirali domačini. Italijani so imeli v boju 100 mrtvih in so v neredu bežali iz tripoliških utrdb.
Za ..Slo». Stražo-' je daroval č. g. bogosloven Franc Polak, 2000 raznovrstnih in zelo redkih znamk. Hvala!
Jarenina: Hvala smo že od drugod dobili poprej poročilo. Poročajte večkrat kaj. — Muta: Prejeli. Prosimo večkratnih poročil. — Veržej: Preosebno. Dopise enake vsebine priobčuje le Štajerc ali Narodni List. — Laško: Prepozno za to Številko. — Laško: (koštrnn) Brez podpisa v koši Fant iz Dramelj: Prihodnjič. — Sv. Lenart: Dobili še le v četrtek.
^prssšarBfa m porsacifes.
Išče s? : 2 mladi molzni kravi za mariborski okraj. Ponudbo sprejema Osrednja zadruga v Mariboru.
Na pred -j: Dve leti starega krasnega merjasca, iz Waldogg-hle-va ima Friderik Kukovič, župnik, Dobrna. Dva vola, 4 leta stara, Kraj-šek Jernej, Pražinska vas. p. Štore. Več lipo živino na prodaj v Vi-čancih pri Veliki Nedelji. Pojasnila daje Vičanski Škrlec. — Ivan Su-panič, veleposestnik v Jarenini ima na prodaj 1 kravo na novi dojvi, na dan da 14—16 1 mleka. Proda tudi en par težkih volov.
Poročilo & sejmu goveja žmae v Gradcn
dne 12. oktobra 1911.
Prignalo se je 176 volov, 98 bikov, 160 Vrav, — telet. Cene za 100 kg žive težo: Lepi pitani voli 10 do 106 K, srednje debeli 90 do 98, suhi 86 do 8-% biki 80 do 98, lepe pitano krave 78 do 88, srednje debele 60 do 7G, suhe 54 do 58. Tendenca: Pripeljalo se je 121 komadov več kot prejšui teden. Cene trdne in malo spremenjene.
Na svinjski semenj se je pripeljalo 3250 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 13» do 142 K. Cone nespremenjene.
Maj no vej še.
Iz šolske službe. Razpisano je mesto učiteljice na petrazrednici pri Sv. Benediktu v Slov. gorican Prošnje do dne 10. novembra. — Na petrazredni šoli
Učenec se sprejme pri Al. Maiek, trgovina železnine, Maribor, TržaS-ka_cesta 25.______987
Konjski h'apec, trtzen, prost vojaščine, ki ima veselje do poljedelstva in razume vsa poljska dola se proti dobremu pla'iiu takoj sprejme p i velepo estniku Oto Schwa setnig, MajSperg pri Ptuju.
1089
Dekle !-i je zdravo in močno, pridno in zanesljivo, ima veselje do krav, zna koluti in kruh peči se sprejme s 16. noterabrom »1 1. decembrom za cilo leto proti leptimu pla-ilu in pouku v kuh nju. Karelina Schwarsrlinig, 'eleposeslnica MajS-peig, p. urna gora pri Ptuju. 1( 188
a Naročujte litotelezna prenosna Kot-2 Ijišča z» pičo, nove prekooljive pre-
O^aBVU %' W «p iisM OWV ■ J J ''' •	1.....1 «... c |»1 Ui;ijl VC [MC-
kneijive preni'gna kotle kakor tudi parilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedelske stroje in vso potrebščino železnine pri
Veletrgovini z železarno „MžrkUi " P. MajdiG ! Cdie.
19. oktobra 1911.
SLOVENSKI OföSPOKSBv
Stran 7.
T
Pojasnila o inseratih
daje uprasništuo samo tistim, hi priložijo gprašanjti znamko za 1&«.
_L

Loterijske Številke:
Dne 14. oktobra 1911.
G«aiec . 51 62 81 15 67 Dunaj . 51 12 49 15 21
Posestva, dobičkanosna in krasna vhiike velikosti v mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.
mam
Štefan KaofMi
trgovina z železnino
v Radgoni,
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 28
Ka prodal je poseatro, ki meri 5 oralov zemlje, 1 */i orala njiv,
1	V» orala sadonosnika in brajd in
2	rala gozda, popolnoma dora-šeneg*. Hiša je z zarezno opeko krita, obsega dve lepi, veliki sobi kuhinjo in z zaprto krasno verando Vcdnjak je pri hiši. Hlev za prt govedi, pet sanjskih hlevov, pr> ša, pod njo pivnica in klet, žgatijarija in soba za družino. Vse zibano in v najboljšem stanju. Hi-•ša in posestvo je na krasnem hrib-im v Št Ilju v Slov. gor., od-bo !er je lep razgled na izhod, jug in zahod. Oddaljeno od postaje in cerkve 15 minut. Pripravno za penzijeniste. Proda se takoj. Cena 8500 kron. Vpraša se pri g. Konrad Škoff, gostilničar, Kitzek bei Xii ibnitz.	1004
Nbvczidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene prostore, studenec pri hiši, Hiša je ¿O minut od mest» Maribor. Za s tu tu.vanja se dobi 600 K. Se proda radi druge kupčije za 12000 K Jo6. Nekrep, stafbeni mojster v Mariboru Mozartstrasse 59.
1015
Blizu Celja
«e proda no>a hiša, 9 let davka prosta, z vrtom Izplačati bo treba 4 400 K. Oglasiti se je treba t ip. Hudmji št. 65.	1028
Izvrstn t sl. dko seno, 50 met. stot po 8 K, proda Janez Golob p. d. Volov! k, posestnik v Podteru, p. Ljubno, Savinjska dolina. 1042
•OrjjRnist, ceeilijanec in cerkvenik -ob tnfm dobi službo s t. nov. t. 1. psi Sv. Lovrencu na Dr. pil-ju. Ptošnjik, lepega zadržanja, iz voden v računstvo, ki bi vodil tajni tvo v mlekarni, se naj osebne kmalo oglasi pri tukajšnjem cerkv. pradstojništvu.	1084
Hlapec- volar, samec, star 28 do 45 let, vešč vsakega poljskega dela, se takoj ¡»prejme v mestnem župuišču. Letna plača 170 K. Naslov gospodarja pove upravništvo tega lista	1032
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno is tudi les po nsyb< Ijši ceni; tudi b« .menja zv^je z moko. Janez Špes. Ousestcik parne žage in mlinar » Min bora, nasproti d-agonske kfc sferne, Ma^dalfusiO predmestij
160
Učenca sprejme takoj Jakob Go-lcb č, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoseško cbri. Učenec dobi brano in obleko, pomočniki te strvke služijo K 3'60 do 5 K na dan in še višje.	1083
N« itrodaj je dobro urejeno posestvo, 10 minut od trga Žalec. Obrniti se je do -osp -dt Vinko Vabica, trgovca in posestnika v Ž ilcu.	1062
Iščjiti posestvo v po^čanski ali konjiški okolici, ki naj bo v dobrem stanu, kjer se lahki redi 1 kriv.* ali da se toliko * najem dobi. Cena naj bo do 16 sto aH 18 sto kron. Naslov v upravništvu.
1056
EnOBadstropM hiša ob notem drž. mostu, z majhno d> bro idočo gostilno in lepimi stavbenimi proBtori se takoj prol*. Plača se 10.000 do 12.000 K ostalo se lahko vknji-ži Kje pove upravn štvo. 1049
Prodajalka, v sča slovenskega je-z ka, v ma. ufakturni in špecerijski stroki izurjena, se s 15. oktobrom sprejme pri Antonu Golenko, trgovcu mešanega blaga, Sv. Miklavž pri Ormožu.	1026
Pozor! Želim vzeti v najem prostore za trgovino v zdravem in prometnem kraju Sp. Štajerskega, če mogoče v kakem trgu ali mestu. Ponudbe na upravništvu lista pod šifro „Novo let® 1912". 1058
Priden in pošten hlapec srednjih let, želi svojo službo ob novem letn zamenjati, je navajen vsakega poljskega dela in setve vsake vrste je navajen pri konjih, ima dobra spričevala. Naslov pri upravništvu lista.	1052
Pridna, poštena in delaljubna dekla, ki zna domač kruh peSi in krave molzti se sprejme pri Konrad Fiirstu v Ptnju. Imeti mora dobra spričevala.	1064
Trgsvski učeneo, priden in pošten z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme pri P. Starašina, trgovina mešanega blaga in železa v Cirkovcah pri Pragarskem. 1051
Dekla, pridna in poštena, ki je vsakega dela navajen», se takoj sprejme v trgovini. P. Starašina, Cirkovce pri Pragarskem. 1052
Hlapec se sprejme k goveji živini v neko župnišče. Naslov v upravništvu.	1069
Divji kostanj kupuje po najvišjih cenah. Josip Matič, trgovec v Celja.	1068
Gostilna se proda, ali v najem da, blizu farne cerkve ob državni cesti. Naslov pri upravništvu Slov. Gospodarja.	1078
Lepo possstvo pri Sv. Petru niže Maribora, v bližini cerkve, z novo nasajenimi vinogradi, sadonosniki, vrti; njiva, velik vrt v Mariboru, kateri nese največje dohodke iz mladih špargelnovih in jagodnih nasadov, se takoj prod», iahki kupni pogoji. Pojasnila pri lastniku Franc Verliču v Trčovi pri Sv. Petru niže Maribora.	1045
Učenec se sprejme pri Matiju Hočevar, ključavničarskemu mojstru v Rogoznici pri Ptuju.	1082
5 odstotkov kapnu švote dam temu, kateri meni pripelje kupca, najraje kmeta, kateri bi kupil posestvo, ki je jako lepo in rodovitno, v mariborski okolici. Potrebuje se denarja 10 do 12 tisoč kron, kaj je več se zna cd posojilnice vzeti, ker je zdaj posestvo brez dolga. Naslov prodajalca pove upravništvo.	1044
Učenec,
z dobrimi šolskimi spričevali. ki ima veselje do trgovine, se sprejme pri J. Kodriču. Fram. 1076
Na prodaj ali v najem se da kovačija s stanovanjem, pol orala sadonosnika in vrt v Grajeni pri Ptuju, ob veliki cesti proti Vur-bergu, na dobrem selu, brez orodja. Več se izve pri Antonu Preložnik v Grajeni.	1087
Proda se iz proste roke srednje veliko lepo posestvo 15 minut od Sv. Tomaža pri Ormožu v Zagorji. Lepa zibana hiša, dve kleti, hlevi, sploh vse zidano. Več se izve pri lastniku M. Žitko.	1081
Vili podobna hiša je na prodaj.
6000 K se mora izplačati, ostali znesek se vknjiži. Vila nese 100 K mesečno. Vpraša se v Mariboru, Nova ulica št. 3.	1085
Kupci posestev pozor! Sledeča lepa posestva, ki ležijo tik postaje Pesnica pri Mariboru, se prodajo takoj in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoii. — Prvo meri 9 oralov in obstoji iz travnika, njiv, sadonosnika, gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in še ene lesene koče. — Di ugo meri 3 orale, obstoječe iz njive, pašnika ter lesene koče. — Nadalje tri stav-bišča po 1 Vji 2 in 3 '/s orala, prvo in drugo stavbišfe je prav za prav krasen sadjnosnik, ki se proda tudi skupaj. — Kdor želi imeti svoje domovje blizu oz. tik železniške postaje, nai ne zamudi te ugodne prilike. Pojasnila daje g. Babič, gostilničar na Pesnici pri Mariboru.	1084
Godci pozor! Najboljše in najcenejši harmonike, fpravo ročno delo) z močnimi jeklenimi glasovi, dobijo se pri Francu Grabar, iz-delovatelju harmonik na Bregu pri Ptuju. Popravila se točno in po ceni izvršujejo.	1083
Urarskl učenec se pod ugodnimi pogoji sprejme pri M. Ilgerja-sinu v Mariboru, Poštna ulica. 1034
Mlinarja, ki je dobro izurjen za kmetske mline, tudi mora znati pšenico in ajdo mleti, neoženjen, se sprejme takoj ali pozneje. Taki, ki razume nekaj na žagi, ima prednost. Ponudba se naslovi: Ivan Pfeifer, posestnik žage in mlina, Košnica pri Celju.
Prodajalka, izurjena v trgovini mešanega blaga, želi si službo spremeniti. Službo l»hko nastopi 15. novembra. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gosp.	1065
Mlad penzijonisl, obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi »možen išče službe, je tudi izkušen strojevodja. Naslov v upravništvu tega lista.	1072
Lepa hiša, s tremi stanovanji, klet gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpotovanja posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21 pri Mariboru.	1046
Proda se lepo posestvo s poslopji vred, ki meri 8 oralov zemlje, vinograd z novim trsjem. Pred hišo je sadonosnik, ki rodi lepo namizno sadje. Posestvo leži bliju velike ceste, 10 minut od trga Šmarje pri Jelšah, redi se lahko en par volov, krava, par telet in eden konj za vprego. Cena in kar je natančnejše se izve pri posestniku Juriju Lorger v Mali Pristavi št. 2, p. Šmarje pri Jelšah.	1074
Dobro Idoča gostilna s koncesijo, inventarjem, kegljiščem, z vrtom in gospodarskimi poslopji vred je radi smrti v Mariboru v bližini kolodvora juž. železnice na prodaj. Vpraša se v Mariboru, Miihlgasse 15.	923
Gstilna s posestvom na Voseku št. 15 pri Sv. Marjeti ob Pesnici, 1 uro od Maribora, se proda. Vpraša se Mtihlgasse 15, Maribor.
Mmu n popreiiii
Dobro? Po cuan
Točna postrežba 1
Velika žalosja «r, dražeče» *3st!,srabrnina In aptisssfh
stvari po vsaki eertl. ?i-4i m eih-sitsl illostr, sani* aasisa!
■¿mmntmt, ed 20 «is 250 K. NiMasta rmaont.-nrs K 3'50 Pristnfc srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ iS' — Kuhinjska ura
Bndiljka, niklast».	S'—
Poročni prstani	, 3 —
Srebrne verižic	3 —
— Večletna jamstvi -
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in o&alar 447 Maribor, Bos»«*« Blin-; Vi
Rassleis mtnla» S» sro&f*,
Molitveoike, rožne vence, podobice, križe različnih Trat, svetinj iz alnminijnma itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Maribora ob Dr.
Sukno
äs: \
^nufaSSo blago I Jugoslötansk»
rWP«®!*1"*.
l.
Stemni
Celju-
Vzorct
zastonj.

960
i Titania
£¿¿££58
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej trpežni
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. —
0)
M
Q)
'ro
'C a 0)
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg.* i036a Burgplatz.
©
M 01
i
te
B
¡y*
a
Matias
ROZMAN
kamnoseški mojster
Nova vas 50 pri Mariboru
priporoča svoja izdelovanja nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, kakor tudi nagrobne podobe; prevzame tudi vsa cer-: :: kvena in stavbena dela. :: . 1010
Po najnižji ceni. Po najnižji ceni
POZOR!
Kdor hoče lepo bišo knpiti z obrtjo vred? Takoj na
prodaj 1
V Savinjski dolini, ob cesti, je na prodaj enccad stropna, nova hiša, v njej se nahaja gostilna, trgovina, žganjetoč, trafika in pošt*, vse dobro upeljano, potem tr.a-rof, skladišče, ledenica, kegljišče, poleg hiše lep sadni in zelenjadni vrt in še en travnik; vse to se dobi za 30.000 kron, ter je treba samo polovico takoj plačati, ostalo ostane vknjiženo. Več se izve v npravništvu Slov. Gospod. 1020
Franc Koban: kamnose
poprej Al. Horvat v Račjem
se priporoča slavnemu občinstvu in Cč. duhovščini za napravo nagrobnih spomenikov in drugih kamnoseških deL — Cene zmerne.
963
Tosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Veletrgovina s špecerijo in 479
z deželnimi pridelki
Anton Kolene: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta22Podružnica: Narodni dom.
Prazen Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tnjeih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovan* veleirgovina v vsakem oziru bogato in zelo poveSano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore prot vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g trgov ev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur st lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšin. poizkusom.
Velečastitim gospodom^duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in diuge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno g tu po, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode.
linam tudi v zalogi riževo moko in otrobe^zu krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pr odjemu celega vagona ter „Lukulus" za pitanje svin
Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod £1 najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Zaloge: H- Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26. kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru.
Trgovci!
Sveža jajca kspujenj vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7.
Na željo pošil;am refer Dopisuje se lahko slovensko.
Kože in volno
kupuje po najvišjih cenah Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulica štev. 7. Maribor.	982
brzoparilniki za 2 krmo so najboljši!
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine!
Svari se!!pred cenejšimi in slabšimi ponaredhami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
¡ka druzoa
Separator
-vgBBasamamm
Dunaj XI1/3. ■¡■■■HMi
T?rdka Alojz Maček,
trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo za vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganjske kotle,umetni gnoj) oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki I. 5o K, II. 30 K. — 986
saaigBBBBCTiB
mmm ■

♦ ♦ ♦ ♦

XI
m
Serravallovo h
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Driavn« od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaiescente. Povsroš» voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 idrat-niških spričeval.
I. S«rss*avali% o. \i dvorai dobacitelj
Trtoria-Birooli.
Kipi M ¥
Prva štajerska
lakarnab v »teklenicai po pol l i K l> j/9 X I i K 4'80.
+ + ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
¡m
4
*
■8
H
*
* *
*
Kie se kupuje
v Ljutomeru j :: najceneje l
V novi štacuni Marije Kocuvan nasproti gostilne Vaupotičeve v Ljutomeru. 1065
f *
* *
Vzgojališče za deklice
(internat)
K. šolskih sester v Narodni šoli družbe ;: sv. Cirila in Metoda v Velikovcu ::
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.	1048
Lovske puške, ZZoCi*
vsake vrste se po ceni prodajo, dokler bo kaj v zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica 18.
Rudolf Pevec
V Mozirju ima v zalogi veliko izber manufakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina.
Naznanilo-
Amerikansko cepljene trsje, 50.000 tisoč komadov je na prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20.000 komadov, in kluči Rip. Portalis za suho cepljenje 50.C00 komadov. Seznam trt:
1. Mosler. 2. Burgundec beli. 3. Muškat. 4. Gutedel, b. r. 5. Ranfol. tf. Kapčina. 7. Laški rizling. 8. Silvanec. 9. Rulandec. 10. Traminec. 11. Sylvanec muškat. 12. Porto gizec. Vse te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, so cenejše kakor spomladi NaroČila se sprejemajo, dokler je kaj v lalogi. Cena po dogovoru.
Janez Werbnlak9
lOol	posestnik—trsničar na Bregn p. Ftnj.
Postrežba poštena I ¿a jesen in zimo. Cene primerne 1
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalje vsakovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, konjske koče itd.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
1023 26	Franc Lenart v Ptuju.
1 kg. sivega puljenega K 2—, p51 belega K 3.30, belega K 4.—, pri-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, veleprima oglajenega najbolj šega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.—, belega K 10.—, 842 prsnega puha K 12.— od 5 kg. »aprej poštnine prosto
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nau-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema zglarnicama, te dve 80 krat 56 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, outfuenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20"—, mahu K 24 —, pernica sama K 12'—, 14'—, 16 —, zglavnica K S'—, 3 50, 4'—, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15 —, 18'—, 20'—, zglav-nice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5'—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K IS-—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Maks Berger v Dešenicu štev. 345/a, Sumava.
Kar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblazinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
Hrastov les, posebno doge za sode, najmanjše in največje, vseh vrst v veliki množi J, tudi cela debla za mlinske in tovarniške gredelne, les za preše, hleve in mostove, sploh za sodarje, tesarje, in mizarje, vs&Re velikosti in množine ima na prodaj Franc Vogri-nec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj.	976
trsmčarska zadruga
pošta Juršinci pri Ptuju
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi
na različnih križankah. _Ceniki so brezplačno na razpolago. 1057
Važno je za delavce,
ako se ve, kje *e po ceni kupi obleka. Prizsano po ceni se dobi blago za obleke, perilo in obleka pri
Adolfu Wesiak v Mariboru Dravska ulica 4.
Dobi se trpežno blago po zmernih cenah. Kdor enkrat ku pi, ostane stalen odjemalec.	10,3
Nezaceljene noge
povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
S P. F.
Dobiva se le pi dež. lekarni v Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
Dobroidoča gostilna
tik železniške postaje, eno uro od Maribora se z vsemi pri-tiklinami in gostilniško opravo takoj prOda. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano, v najboljšem stann; hiša obstoji iz 6 sob, prostorna kuhinja, 2 kleti in vseh dragih potrebnih prostorov. Pri hiši je krssen senčni vrt za 3C0 ljudi. Gostilno radi obiskujejo posebno izle niki. Posestvo meri 3 orale najlepše zemlje: travnik, njiva, sadonosnik in brajde. Cena 24000 K. Naslov pove upravništvo. 1073
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih Cevi, StOpilC, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: karcnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
od motorja oddaje 100 kg. po 2$ K,
Olje
Mama sy. Cirila v Maribora.
Izdajatelj in založnik: Katoliiko tiskovno društvo.
Odgovorili urednik: L. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.