I ■'Jt./i-h-
/1983/84
cobiss 0
/
10015124

b
? A-Mt
/MS
- 1 -
r(Y'"7TT IZVIHr 'i POT
Jesen«
s Mrzlih, vetrov in košatih misli jfc s»>et tu. • Težko-»pozabljamo na morje, na gore,., a s" spet privsj -:mo uivjemu zah'odu eolskih obveznosti. Vendar pa $no 1 ljub tamu \ogati. roli'0 ve Bel j a ob doseženih uspehih do.iivi mlad cloyek.
r	•»
■ — •	• o
"•ravi j o > >-a so to najlepoa leta, najoulotilnejša leta -.leta, ko so odloči! na§a^ prihodnost.
O	C
Tečemo smisel,.- sreče« resnico t
■ 0 ■	c,
rlo '.er':0 M''"i ■ fit ilniv močni; zur vi , ustvarjalni in uspešni.
f>	9 « ' O
I o če bomo taki znali tudi biti. ^o o 1 hko ustvarili prave med J»oyeške odnose in uresniči.'i svoje cilje,
otrebujomo nove svežine, nove voue, novih idej.
Upamo in ri z:-de varno si, ' a b0 t cd i I Z V ~ R prispeval k ne S i rasti, da vo vanj -Tlelo veliko svežih idej in novih povud.
t Z v i R	in k soustvarj - nju poziva mlada ustvarjalce,
predstavnike vseh razrednih skupnosti, učitelje, skratka vse,
ki delite na■na ai 5o1 i.
1
" r, P. ,	r,
r.
uredniški ou^or 3
<n
bx'L /JB JXJlh<J ?
£>te že kdaj bili sami V Ste že kdaj mislili, da za vas ni ljudi?
Ste kdaj bili samiV
Je kdaj Ea3talo vaše srco-' nastalo zaradi nemega pričake_ vanja in neznane žalosti"-''
Ste že kdaj objeli svojega medvedka iz otroštva in pogle-r dali v njegove cci, ste začuli njegovo srce? J^oste sploh kdaj še megli objeti medvedka! Morda ste že preresni in preodrasli, da bi bili tega sposobni.
rostanite za hip otroci'
romlad vam bo prepevala ob oknu, bosi boste tekli čez polje in ljubili trave.
^a hip pozabite na vašo odraslost in z otroško Čistimi pogledi poglejte v nebo i
Svet bo lepši, in popolnejši'
Marija h-emškar, 4.b

v trenutku, kt sladek vonj ovetečih akacij oreplavi dolina in napolni sonce s svojimi nalovi, se ona počuti tako sama, sama sredi goščave^domačih obrazov, ki silijo vanjfc, kot bi ji hoteli nekaj reči., r.ekaj pcpolnoma preprostega, v tistih trenutkih se sonce spelji z zemljo, vse raste, cvete in zopet edeveta. xako je kot rsako pomlad, čas v katerem
obuja otožne spomin4 na'vziimo in.so zaveda, da se bo vse zopet ponovilo, jo zajelo v svoj tok in vrglo na čeri. ■ reprosto je sovražila svoje sanje predete z vonjem cf'cve-telih akacijevih cvetov, čelela aje*. da se čas ne bi več obraoljal. .<i hotela srebati gru. e ljudi, ki ji je venomer pela uspavanke, <3® ne bi zbujena gledala na svet. i-iOteli so jo rešiti, namesto, <5.- bi .11 pomagali s smrtjo.
tfebo v črnin no; eh je1 gorelo v tiso ih zvez h, kristalih, o;-eh neznanca s dolgimi avileno-zl tirni lasmi, »er.j la je v no in mo, od utka-, ki ti ga daje.verjela je v mesec, ki jo s remija s pogledom .;„ivih senc.aaarla se ip pred svetom zaprla e je ■ laži in terjela mesečini, soncu in neznanemu, junaku iz rtolevja f, t arih pravljic- -jen svet je cve el in odcvetel z . kaci/jeviai von^em.
A jra i'o ga nik 2. dr o
r<pcvr"-J', (.■ T g" T : po " oir . i k
->jg o jo 27. 3v ur . s jo u 3'ala d'-avu;. Jo smo so, takrat skoraj Žo cetr^ofol i , usmerjali 1 roti .vtovasai post ■ ji z iaki-1 ic ih ' v. 'c. o^ni smo Ml i ■: ouer dm istrskim mulam, saj so - "e milice tovori!e mhr^tnika, otov lke; speedo torbice, 5o-oro spalne vreče in -še m-, mika j. :'orua so si /i" -vir. a i prihajajoč.' delavci mislili. ' a ^o z avtobusom Avto-,.ro e^a , otovala k ."k a odprava. TTe, e! To smo ^iU i, zadnji • jaovski . imria-zi j c i . v>l j. rric 3kovani ter --o i vetij maturantskega oviska Tu/osla vi je. • o poljubčkih c mamicami smo se M-ez solz v očeh •'krča!i v :.a? ena jsklnevai do. - evtova _ , ki . a je krmaril šofer ~runo. "otor je z^rpel, asviuenjo Aj. ovč8i .ar in avtobus jo zrkel po čira ti kilo etre reko vele Ljubljana in Za-re^a po avtocesti -o Tasenovca kjer je 41a ?>rva . ostaja, na smo se p oklonili j esenov" ki m žrtvam ter si opletali s -.-omenil: v obliki cvka • o kro:"ljenepa s krvjo., ki ia kraju s. rti simbolizira
ivljenje. ":'o't nas jo vo--.ila naprej - na Jfozaro, .kraj. ' jer je A zpuMlc življenje toliko načih ljudi. .o o le-, u filma na •sr.-omen pooročju : smo se oirelj li v ^anja. Luko. ku s o preživljali prvi večer s privatnimi sobnimi za^avicami. urupi dan je že navsezgodaj grmele po vratih in sli":-ti je vilo ;,las deaur--nepa- ajmo, vstani, ja kaj pa deliš? Spat' : "o, prav, pa ■ remo dalje. Avtovus drvi o če kar .'. i roki centi, mi - o malo dremamo, sočolec ima po zvodnika referat in ti .p z zad: jirni močmi (slavo sp .nje) -.o sluga v ter vrti a Tla v o na pozive;
•vami j a na desni, reka Vrvas. tovarna levo... Sicer pa se je v avtobusu Pogajalo še marsikaj. Za priženi kvartopirci so i. ;rali tarok, drupi so vrali, tretji .' lepe t ali sicer pa je Mla .eaj;->omemvnejša ustvarjalnost -spanje. Vsi pa smo oslušali Ribjo
orbo ali pa Uotore (ta kanta je najbrž dotrajana zaradi prevelikega zaprezanja), vc.sih pa smo na Željo -starejših- profesorji in čofer- vrez rotestiranja poslušali zlate Slake.
s teče hitro in smo v Jajcu, -'topa ,o v otavvo 2. zasedanja Avnoj-a in si o. ledu jemo slapove ko bas?, (.asa je ^cvolj tudi za nakup razglednic in pa rumenih vanan, ki smo jih zopet vi-leli. Padal ju jemo do Travnika. Stop! iiojstno .-.esto Iva Andriaa, čarena džamija... Odhod proti Tlidži, kjer smo sa vozili s kočijami, kot v starin nomotoriziranih časih, doživeli smo tudi nekaj romantike ob ;Trrelu ^os e ! in potem smo se zapeljali v "osansko prestolnico, kp:r smo ostali ;va dni. Zanimivosti v Sarajevu ni zmanjkalo, pač pa časa, da bi si Vse ogledali. ro, nleg reklam za zimsko olimpiado, novih olimpijskih hotelov in z radb, je vila si uric najbolj zanimiva ">aščarši ja~ stari center z Gazi-Husreovegovo džamijo in majhnimi lesenimi trgovinicami ter vodnjakom, kjer se lahko odžejaš po orciji čevapčičev.
Vsako dekle si tukaj skoraj obvezno kupi o rlico ali torMco. . in jo j-- ogledovanja -"i konec. Ja se je ura "-likala poldnevu nas je orozoril muslimanski hodža. ki je na minarotu klical vernike k obredu, "ar. pa se je mudilo v 3vrzino kačo- staro muslimansko hiša, kjer so včasih imeli haremu rsi ponosni pa smo Mli, ko smo o ogledu muzeja ", lada Mosna stali na stopinjah G-avrila Principa, cia starem mostu čez reko Miljacko, kjer se je odvrnil povod za prvo svetovno vojno-- ;ikaj pa je vojne treM Mlo: smo si mislili. Zvečer pa smo čas izkoristili tako, da smo
ocenjevali sarajevsko disko klu^e•'■ - pa, saj niti niso Mli tako slaM!
Sarajevo je Mlo že daleč za nami, ko smo potovali proti Tjenti-štUj. kjer s?v;o si ogledali spomenik žrtvam sutježke ofenzive, obiskali gro^ Save KovačeviSa in pragozd keručica. Posebej zanimiv je Ml slap in pa mi vsi- v tam pragozdu :;mo vsi namreč gledali , kje se vo prikazal kakšen medved. večer na Tjentištu smo - reživeli o1- ->repevan ju slovenskih pesmi in se nato odpravili epančkat. Zjutraj je sledil ponovni hop! s postelje in vožnja preko Višegrada- mesta, ki ga ndrič omenja v svojem delu kost na urini. Fotoaparati :škljockajo :. mi požiramo, 3a£o nas lovi s kamero> ITartina z objektivom, avtobus pa že č?ka, da preko dri le zakoračimo v SrMjo, torej, ačak- srce .umadije- Titovo UŽice- Kraljevo, kjer nas čaka hotel. Vmes je Mla še postaja v "oženi, kjer je Ml a vsekakor najbolj zanimiva "pi jača;s s svo jimisočnimi lu^eMoami .-.n prikupno ceno (lo din - k. ). Tovzpeli smo se tudi n Kadinjačo, kjer stoji veličasten spomenik F C* Ogledali smo si tudi starosr^ske samostane; ^iča, Studenica, oonočani, kjer smo se založili z medenimi svečami. Cd tu nas je pot vo ila rek Ivangra^a v k-rno goro. Zunanja po-
ova se spreminja, pot vodi o kanjonu reke, na levi in uesni na .ivn skala- v ~*vtovusu nihče ne spi> gledamo skozi steklo in se čuoimo: "le kje gre cesta! • ICo gledaš to cesto, se ti zazdi, da ima nad tem svetom oblast le reka I-orača. Tu nekje je tudi samostan z istim imenom. vaenkrat se pokraj i .a raz-eiri- Minamo se stari T od gorici- novemu Titogradu. 'a še to-
rnogorci so p- ros cisto prijazni ljudje. Tudi v Cetinju so nas lepo sprejeli. Se ose^ej ponosni smo Mli, ko smo se sprehajali no lovčenu, kjer so Črnogorci zgradili T jugošu mavzolej. ■ otem smo se začeli spuščati proti morju- no končno smo dočakali Boke Kotorsko. v Fotoro s,.:o imeli le toliko časa, da smo si namakali noge, saj se nam je mudilo v duMov.nik, mesto, ki nas je 'presenečalo s svojo podobo. Tu smo Ml i podoNni nekakšnim nomadom.,, saj smo dve noči preživeli kar v šotorih. Povolj časa je Mlo tudi za sprehod po DuMovničkem zidu in :šetnju • po Stradunu. Tu smo se močili v morju. Prvi dež smo doživeli na poti proti Mostarju, a se nas je le-ta najbrž ustrašil in je že
v oč; tel ju sijalo hercegovsko sonce. rostsr o a s je. dočakal s svojim starim mostom, M je mestu vi,l tudi ime« Torej, neueljo smo preživeli v Hostarju. Jrtip.i uan pa smo odpotovali v fi$>iit, i,-je4- so o videli '^ioklecianovo* p-Mado, in ~ot m. niteli v o di^e-niJca, ':jer se je še večerilo. Tu smo prespal;, zadnjo noč. In kaj nam je še ostalo? Zadnji dan .in lep čas poti o>> naši o^ali do preljube 3love.ni.je.
Tako. ; aše potov .nje se je lcoabalo s prihouon na startno točko,
le da je Ml- škoda- tedaj že cilj. •o tej premi Sni hišici in življenju popotnikov je domača večerja
prav lepo zadišala.
In kako z občutki? rorda mislite, da nam je Ml o dolgčas! Motite se! >Taš maturantski izlet je Ml le enkrat naš in lepo smo se ineli.
^a še- nekaj! /u«ovita je Jugoslavija.
Janja Milic
^irdd.A : to je nisel, je zelja,
je oporoka Človeka, i-i s2 ni nikoli rodil, je modrijanova pravljica, je živa riva v travi, je ^ogastvo veraoa, je "lov.ek z dvojnim srcem je večno iskanje 'čveka.
Vida ^ajc
'-.K	'
Prazna sosa.
Zaotrta za^epa^ r>a 2, dr Zunaj si je"sonce. Zaklenjena vrata mojega stanovanja, Povsod tišina, mir. fzračje samote. Tisočo vprad nj in žalost srca.
Tanka '•i žen t 1
Z.+V.

ne %gr a d p •jzna to.
A jaz ga poznam drugače, -.e ograd moj sen, moja ljubezen aeka megla nad n.jim, Seva in jonava, • megla, dol ;i drevoredi in velike hiš. v sredi n-itje a,, " ,-jiez na ilovn osemnajst , ioiez .tihajlova 18 . v oirilioi in v rde em.
ivoja soba in vse ', "O je canje v njej
Ciganski napevi in kavarn*.
Jel tebe in tvo jfa-a življenja, ioda , jaz sem od tu, iu sc moja polja, moje reke in nebo. vse drobne f.tvari, ki jih obiemam in ljubim. .Poletja in • omladi, de,-evja, iti i e tu v meni in so popolnoma moja. ..-..ako ne j jih zapustim in zavrnem
j h tudi ti si tu. li, ki si ";el e ograd , del knez iho jlove vi, ki so tvoja beograjska poletja in zime. roda nehote si oostal del mene in ljubim v*j ieograd. n jaz sem v tebi. bato so troje mole trave in reke. .... aaj men av
ai mogoče ! - do d o zmagala mo ja poletja ali tvoje zime, moja vos ali tvoje mesto i
orda pa bova kar odšla vaak v svoj svet, j.i v svojo mladost v mladost .je o grada, jaz os v svoj svet pomladnega sonca in vetrovnih jeseni.
pomini p- ostanejo in pisma in tisti najini r.e e-zeleni nedeljski popoldnevi.
ivoja vojašk obleka v zelenem in moje obleke vse rde:e, od sonca ti.ate pomladi., ivoja fotografija in ceganska glasba. Samo naštevanja in iskanja ,
Sediva ub moji reki in premišljava nede rihodnie nedelje in neznane obraze, lako megleno je vse in čeprav no em, mislim o tem, da vse odhaja. Odšla je zim., u:\'la bo pomlad in polet,] s poletjem pa tudi ti. Jrevje bo spet tako, kot je bilo tisteg nesre.nega dne, ko sem ti pokazala pot do moje reke.
ledim na vi .ku, za okni de in sončnice. Poslušam
cigansko glasbo in pričakujem.....-. .i otem be«arad in
" iaiez dhajlfcva 18 tvoja s»ba v rdedem. il, toka zelo moj. v i3et«gradu som. inl e gl«dam na stehe in dež tv*jega m»sta.voziva se po belih ulicah, *b modri reki, ki je tako zelo tvoja, n veter z vzhu^a, kot da pihlja le zate in zame. veaer - v tvojem objemu, jutro - v tvojem nasmehu, dan - v mojem smehu.
aajino puletje in Beograd, -eset dni aeograda... .ao ih deset dni !
Peroni in vlaki. Vlak, ki me pelje nazaj v objem mojih drev.es m vetrov. Solze in poljubi, srce, ki ji še včeraj bilo tako sre no! Vozim se z vlakom, z j okni sonce, a žal so s»nCnice že posek li.
.valujem - za teooj ali za sončnicami ! Vlak i Vlak, ki te pelje v mo jo jesen !
!
Korint
jeklica lize sladoled Ve lo . i obalo zaveli' ano neumnosti sonce
si obesa k. imen za vr. t se utr.nl,jn v morje -:*». i t. a ste 'razglednice, marke za dr-hme, drahme za markice, ha
fil-telisti! .ijri)l jn ,)o .Nemci, sš m :-,eoo z Bergosolom, .xorimt
Težak n?} hrbtni k,
Sokrat,
stokrat
te ki koraki,
antika .	„
in umetni satelit,
k»rint
vlak
Ajdovščina
•.■epe-it
/ '
/....."
S / \
V--
^ AJ tj
v
;.uxi'<o .ti o ■
f f i
/ \ i )
f'

iLU iilJJ^ J-tt
jS.^oiJ-.Jo in-
5	liJ.*^^
f i
ta/



\
p

'■Jrevo
vertikalno
n horizontalo zemlje Vertikalno z asociacija »b c drevesu
opica igr.; tarok iiazbito steklo, vro a; f. It izpuheva s nje
• klorida be ch, „ z ažgana trupla ledena limonada,	«
desk .■m
na valovih ultravijtlicnesvetlebe
tja v dalja,vo
oaem stsrih nanometov
^ /j ^n x aj '
T


J
-čili smo... iv je?
J.MA	.LkUMUili jJJiOiViU
"Spoštovani poslušalci in poslušalke! Danes 15. novembr ■ so v 0 nk rjevem domu v ajubljr*i odprli že 6. slovenski knjižni sejem. iv-. sejmu sodelujejo vsi slovenski•založniki...knjige 1 hko kupite po niaji ceni... torej, še enkr- t. obiščite knjižni sejem!"
l.ko se je z telo. Poročilo na televiziji, čl nki v časopisih...
"Zakaj pa si ga ne bi ogledali i" smo rekli n: h^ši šoli.
' d
Greda, 16. november 1983, 7.20 zjutraj, v" nabit* polnem :vtobusu stik:5 glave i sem naših učencev, knjižničarka in profesorica slovenščine. Smer-ijjubl jan~, Cankarjev dom. te dveh urah" sto je-, e votnje" smo vsotopili v ljubljansko meglo, hladno, sivo.,. x,on;.no smo se znašli pred sir rensko kulturna hišo, velijo belo stavbo v centru Ljubljane.
*
"Veliki ^eli hodniki, ogled.-1 , tapiserije, lučke, inform cijg, splošni živžav, šolske ekskurzije, kulturniki, novinarji, dolge police polne knjig..."-To so naši prvi vtisi.
"obiskovalci knjičnega sejma i Vabimo vas, dr se udeležite srednja s slovenskimi mladinskimi avtorji v srednji dvorani!" Srečanje je bilo zanimivo, in i.<§ verjamete :li ne , z b v li smo se'ob delih Ele a»rocijeve, Branke o ure a, i\iika urafenauer j ,
j.va».Zormana,..xmeli smo tudi priložnost, da slišimo belokranjsko besedo, slišim* njihove tamburiceiin vidimo narodne plese, ki jih je med srečanjem izvajale skupina iz Drag'tuša v Seli i^rajini. x\azlič:ie z ložbe so vabile na predstavitev svojih knjig, tod,: ■">-s. ni bilo in smo se morali pat odpovedati.
Z nami je bila iM.taša Batgelj iz 3- dr., ki je letos dobila Trubarjevo nagrade za spis na temo "ivako berem knjigo" in tako smo jo spremljali v ^lub deleg tov,. kjer je bila sve an- podelite n grad. estitam«i
a.: sile je smo imeli dovolj časa, d-: smo si ogledali skoraj vse knji ob vsjki je bila podana informacija o tem, kdaj je knjiga izšla , da je v tisku, katera založba jo iedaj--.. .iva policah smo se sreč"
i i cela z učbeniki usmerjene - izobraževanj..,	ki jih n- jbr^ do
volj pozn mo ^r. rom nov n oolia h ni bilo.	-zgled , d se *em sprejme snao"knjige boljše sorte"
-n.iig. • Teden knji; .e». ^njiani sejem! avtorji-	^njianicaa -^ela je
dovolj, ..e še nismo z a. eli-začnimo z branjem,	k iti drugo leto nas bodo na sejmu sigurno r k- ie nove a nji e
Janj- 4 - b
uu začetek pa- Natašina branje knjige
xu.1t! 1 jn j-i1! -UiUi iiliV
"^ober dan, vidim, Kupujete dr romr n. -li pogosto posežete po 'tovrstni literaturi.' «ospodareaa kriza kriza kupne moči delovnih 1 :udi in ob( nov, nase etike in nor-le• "r.kaj ( ^e vem, d "j te nur, se mi mudi-" » :■ bi. u osia." p. jo Kodcki mesa zgubljen duša, ne veš, da zavr. jaš sebe-civili a.ir :<nega 1 o veka . - k' j -
v te i hite.i človeški irki, imenov .ni življenje- rekl-m -idol-dennr-išoeš dobro se oenečo zoono p. sto in v njenih ponh pomen spozn vnosti sveta, obremenjen si, s som in trenutkom obstoja, s samim seboj in s svojo podzavest jo, z družbenimi norm. mi in predpisi. a'v o e -/življenje je nekaj posebneg". , nih. e pred teboj 3 ni živel, t ko sam si v te-k človeškem kaosu, da ne pozn š se. oi neolitsii lovec, ki iš € hr no in jemlje Ijuoezen, tod", vse je tako drugače-kje so tiste stezice, ki so vi'asih bile, zdaj p r. ..ste r.uiov te in betonske stez- . ,
vem, a en a te zapušča, n šihtu -;,re narobe, plača pada, dvomiš v svoje ide.- le-poln si porazov, uteho poiščeš v pr- vijicah z- velike ljudi, o in. je vse, kar ti je ost lo. ^omov ..rede mi kupiš
strip, dr. bo v hiši mir. j •
rešitev iščeš v melodramatičnih solsivkah, v reklamnih pamfletin. -e vnaprej vaš, kdo je zvezd; in d- bo Konec srečen, oe oojiš svoje smrti, bojia se življenja.'
-i-voje življenje je vse bolj boj za obst-nek, drugi so srečni,
-lC-
če se poneumljaš si hlapec več v zbirki civilizacije. Sedaj ne h oš več razmišljal,, "Koš dc"her prijetelj z reklamnim agentom, dobil "boš red zaslug, lovorjev venec. Zakaj?
Pomisli, kruh je letos drag, "besede sladke so zastonj - mecenov pes je lep in "hlag, to poj, in se nažri, kuj on. (Heine)
Zakaj?
"Berem o življenju, "berem zata, da ga spoznam, "berem, ker mi je všeč, "berem...
Srečna sem. Življenje je kot tek večnih vod, vseh rek in vseh vrelcev, tistih tihih in počasnih, zelenih in kalnih, umazanih, tihih, melirriranih, zelenih in kalnih, njih, ki so svobodne. Berem o mali deklici, ki so ji vode odnesle s seboj rožni grm. Berem o šepetanju, pridi prijatelj, zašepetam ti, da te imam rada.
Že doslej ste ga imeli radi,, odslej vam "bo še "bolj pri srcu! Ker "bo prikupncjše oblike in zato kljub višji ceni za vsak žep! Kupite dr, roman!
Potem, ko ga "boš prebral, si b:š lahko izboljšal svoj £.inančni položaj, zažgi ga, luhko ga predaš kot star papir. Doktor roman! Govoriš, da so knjige drage, da so le enkrat zanimive, da so... Si srečen, če imaš masko čez obraz!,
V ponos si vsem šentflorRančem. Še vedno smo pohujšljivi in vsi nas hočejo pohujšati. Pa ne veš, da svojemu otroku daješ strip zato, ker nimaš časa, moraš na sestanek KS. delavskega sveta, imaš nadurno delo. Naj bo srečen. Kaj vse ima!_Lačen je, lačen ljUheznj Ti mladi so pijanci in prevaranti, "banda boemov- namesto, da dela; pišejo. Postajamo bebci in bedaki, vsi enaki James Bondi in bogati zapeljivci. Sartre je že po sedmih letih prebral roman ^rspa Bova:
da bi potem z desetimi začel brati stripe in z dvajsetimi pisal prvo knjigo. Danes je genij flO. stoletja!
"Beremo in se pomelikužujemo in razmnožujemo ob plastičnih pištolah in zmoremo še takšen kup idej, da naredimo vesoljske bojne rakete. Borimo se za lep slovenski jezik!
Knjige so zgodovinski produkt, najvišji cilj v najvišji civilizaciji človeštva korakajo v pozabe in prepuščajo prostor videotehni-kam z lepimi ljudmi in oblekami, ^emljemo si neo^vezujoči smeh in jok.
"Oprostite, zakaj ne "berete knjig? Čujte, jaz imam 1.800,00 tisoč na mesec."
Umrl "hi če ne "hi imel besed, ki ohranja "bedne misli za ta in oni svet. (Hafis)
Nataša T-5atagelj, 3.Aružb.
ČE SE OZREŠ, BOŠ PADEL
!'Če se ozreš, boš padel!" kričijo gozdovi in luže na cestah
Klic se izgublja, odmeva, izgine, a ti ga pozabljaš.
Ozreš se, zagledaš gozd zagledaš sonce in potem padeš.
» *
Rodim p»- naših travnikih in vonjam neštete vonjavecin v?e me »pa j; .»a polju cveto zl tiče zlatice - nesoC jih nisem nabirala, ker ste .:ovorili, da so strupene zlatice - danes mi ■ih prepovedujete ljubiti, ker menite da so hinavke , hlAJlloB !
"Nodim po travnikih in vonjam neš-.ete vonjave in vse me opaja aa p41ju eveto zlatice jaz jih ljubim,
ker jih hgjčem ljubiti !
barija aemškar 4.b
ft
s ' V-.i	t	* •	.	\
'' < > \ J 1 U
/ .■..--• .. v , A i	i ;
!

C f . > l	V ^	) .tf.) }
-HA i ^ v i C. i /
o	\ \ \ . i	v
o	V * ■ /	-V-
16-Uti.T.K ii.lj_> A
V
\
C bi bila jaz zlita	„	a '« .
ribica,, tii se vsakemu	v'„:
pustilujeti, vsakemu	" "
bi dovolila, da si __	—-^aa-C'^-';—.------ .
nekaj za-eli.
želel bi si lahko katerokoli stvr: r ,nenehno bi si lohk'.
iznfi.'iljeval nov,.. nov-.- ^e^ogo* a c-uces •. in ao bi bila spe . sWDodiia, bi se spe'i. -pustila ujeti, dokler ne bi vsi sedeli ob mojem ribniku in si izmišljevali nove želje, i." a ko bi pozabili na gorje, na hudobijo, na lv.;., sebi nost. -t^zabili bi, karo so z-.kopali svoje bojne sekire, ka a so skrili svoj'© bombe, kjer so Se v-eraj imeli nemen neka i pri z- de i:., ti, na- ra. un	so se namenili okoristiti... vsi bi vedeli le to,
kje j« moj'ra%nik, koliko miroljubnih labodov plava po njem., kolik* oelih lokvanjev se bo jutri razprlo
-gavsoc V,o j k 3. dr
-
PIujS
Ples
v m
- Oo-i-ii. 11
• •ie drugega kot vedno in samo to. Je'morem drug"!' e. vleče me na dno in t on«m v vrtincu misli. -iOra.-i gied ti te žlebe robote z ani-lirn jedrom, vrti se mi, slabo mi -ostaja, e, ni me uni ilo.*^udi tova rne ni pobil-, ni so me z. deli m_.tr Ijezi robotov,niso me
zasmradii. res nih e
gnila nim
J?
• sa
r-
Z'
.ak
me, k i 0;. morn me
t
Š£l£ no c em čemu živim
čnega
j n% i auk i .a snloš- ena la me sploh ne uničiti, ni it We »bom ve. gledala 'eh izdaj lskih obi "N. z o v, ne bom ve -	po-
sli:
teh.-., o • ar jenih egoistov, živeti v tej svinjariji. Ah,bedasto vprašan je. Saj nikogar ne briga, ■ emu živim. .ih e no več razmišljati, no..e re ut pljati. JNiOaem sprržati ne s'".o plaza, ki bi porušil m pod temi ruševin-an končala telesa tistih, so povzročili plaz. ioda saao telesa, duša bi odšla v zrak n prej razmišljala, ^je so mojibr tje V kdo so ? j>io jaz ni gnilega jedra s pozla eno zunanjostjo, njs ?i , človeK kje te lahko najdem? i^j ti rrzkrijem svojo skrivnost:-' Ne, vem kaj bi potem naredil, odprl bi radijsko odaj o. a j ti po-^em svoje teaave? ue ker boš ..e n slednji dan razobesil plakat, kaj ti odprem svoje misli? nikoli! Saj imamo ze aovolj humanistov, ivomediie niso vec popularne, iam je dre vo. arevo ni človek, iudi ni robot. Sicer pa je drevo polno mravelj in go-enic. lorda imajo tudi te človeške 1 stnosti. Da, seveda imajo, arav gotovo. Zakričala bi, pa sem kot petelin, ki ne bo nikoli ve- naznanjal jutra, udarila bi, pa sempodabna ranjenemu vojaku, ki je v vojmi izguoil obe roki.-1junila bi, pa sem orez sline - ze dolgo nisem pila prave, čiste, zdrave vode. .vjolčala bi, ampak mol ati ne znam. i.ati me ni rodil:' gluhonemo. Saj res ! Mati ! Ah, ta živi n.a drugem sv©xu. o j svet nima t. ko dolgih lestev, d» bi priJtla do njih. i.eteti pač- ne snem. arast kljubuje ve.ra, brgovi zadrzujejo reko, tudi gora stoji-
ni je zrušil potres
,z p sem zgubljena v vrtincu misli
Baje )i i da 2. dr,
• *
i-.ai.-jXj JJ-U^UT. iJii -L OUtUJj !
ia-. m se otroci škropijo z vodo iz pot© k" deklete se sprehajajo po dišečih vrtovih polnih roz in cvete,ih vej, d kaj« noci, ko bodo padle v objem in bo ljubezen kristalno ista pe-cem, doneda v noc .
• nebu p- o j. v;, rn oblak, o»jj c.rn kot no , pod nogami puš, •■ v, -, brez kisika je zr l.
rdranje brzostrelke, rafali, rafali, kriki posiljenih ,ensk -kako si dke s» te besede ni Ludno, da vsak ho'..e biti voj-k, da se še otroci ho.ejo igrati s puško in stri jati, streljari, pobi jati Agonija majhnih otročiektv ki so jih •dtrgali od mamine dojke, ter jim v usta zarili bajonete, in »blak, črn oblak. xjekje mora biti nI in zelene , cvetoče, dišeče rastline in lepe, žl.htne ml de faratnke, nekje mor-j« biti pir mide, k soncu kipeče !
"Suženj ! Suženj « Suženj £ Ha, ha. iim si gradil piramide, a sedaj so faraonove žene daleč in s« »bjestne Ljubezen je lat*one o
Svoboda, mir, vse je l~ž, privid v puščavi, rišel oo > rn obl-k nose ti smrt,
adel b*š v suh pesek in izdihnil.
tjjji' iuUiUi uitJjUa
CV T:TFI
11'3dam sonce,
tesno1«-? n • nevu le Vi i. *	»
'rl ";da. travo>
včasih trav. j Mla visoka, da človek v -jej se je lahko ato.il, : sodaj; kot da ji ne paste v-č rasti.
ptico, ivo^ode v

pripeta. Tlav^m*na oblaka, pred menoj stoji svet> tako čuden, sam,
ujct'	-nortolotti "irJ
^U^iTULOZC II" T !
Trapček k j i.t, peres' ica črna, čakamo, č? ^one morali Mti pri sira, v trebuha ".as irviči, morda .imamo papirnate trakulje.
T ekdo vi namesto te--ja zidal čkarpe
in čel s kolesom na: Tri_ lav. Tako pa, nič.
•Jutri ~rem -as Tu d ter -osebno jaz! ruai mi akodelico trnj a! slavO; ^rečen si -fantazijo imaš. T* j e je o d. o v o rno s tc
' a J U T I T 'i U .
"o; <an in Tanko 4.a
IZVIR
Glasil* Srednje; gradbene š«le Veno Pilon .Ajdovščina Šolsko leto 19*3/84-Številka: 1
GLAVNI URSDFIK: Remškar Marija
'JREDNI3KI ODPOR: Bajfj ViAa Korošec Valentina Pogačnik Ajra Premrl Tjaša Vidmar Bogdan Žgaveo Vojka
1II;»VNA UPREMO: Pogačnik Ajra
MENTOR:
prof. Zienka Blažk®


f
- 1 -
Pred vami je draga Številka našega šolskega časopisa. Upamo, da boste v-njej našli drvolj lepega in zanimivega branja in da vas ho današnji IZVIR seznanil z najpomembnej-šimi dogodki, ki so povezani z življenjem in delam učene#v naše Šole.
Vsi «M.ikyvalci in Sodelavci IZVIRA se trudimo, da "^i Izvira dali neve podobo, želimo vliti vanj našo mladtst, idej* vseh učencev naše š«le; zato ponovno vabimo vse, ki jih delo na tem področju veseli, vse, ki "^i svoje pesmi, članke in tudi ilustracije radi pokazali svojim sošolcem in učiteljem, naj se nam pridružijo in s svojimi prispevki popestrijo naš časopis.
Naj povemo še-to? da je na natečaju, ki so ga pripravili v Novi Gorici o"h obletnici Cevetega korpusa, naš IZVIR do^il priznanjej nam "ho še ena vzpodbuda za aktivnejše Sodelovanje.
koncu pa vam uredniški od>>cr IZVIRA želi
SR iČNO ZjRAVO ter USPEHOV in ZABAVE polno novo leto
OGLAS: l1:EIIC NAjE UČITETJE...
V četrtek, 24. novembra me je pritegnil plakat, ki je visel na vhodnih šolskih vratih: tekma učitelji : učenci ob 13^°. Po pouku sva skupaj s prijateljico-zdrveli v telovadnico. Tribuna ni >>ila povsem ~solna. Kljub temu nas je nas, ki smo bili najbolj zavzetiob jemal val pričakovanja. Tra igrišču so se že ogrevali naši učenci in štirje učitelji. Prav presenetilo me jo,*ko sem med njimi zagledala'tri učitelje iz osnovne šole. "Vse pride s časom", sem si mislila, ker si tega nisem znala logično razložiti. Bil je že čas, da bi začeli s tekmo, vendar sem med igralci opazila zadrego. Očitno so še nekatere čakali, ©gledala sem si ekipi, y.čenci kompletni, torej je nastal problem pri učiteljih. Nič nenavadnega! Skušala sem se spomniti kdo je bil napisan na plakatu za ekipo učiteljev: tov. Bolko, tov. Kotnik, tov. Jeron-čič ...oteh ni bilo rue duha ne sluha. Nenadoma so postali zelo pomembni. Vsi smo čakali nanje. Toda, saj so bili danes v šoli! Za ženske bi razumela, ker-se navadno opravičijo ®n~ krat na mesec,-toda zanje nisem dobila opravičila.. Na tribuni je bilo približno tako vzdušje kot okrog 25- maja, ko množice ljudi na ulicah nestrpno pričakuje štafeto mladosti. Vsi smo začeli gledati na uro. 5 tribune so pričele prihajati opazke in pripombe. Igralci so se še vedno ogrevali in se ozirali proti vratom, od koder naj bi prišli zamudniki. Ko bi vsaj prišli, pa čeprav z zadnjim vlakom! Toda vse je tako kazalo, da je naše upanje zaman. Na tribuni je nastala nejevolja. Odhajali so prvi razočaranci, med njimi tudi tri tovarišiče, ki so verjetno prišle z navdušenjem, da bodo navijale za "svoje"'-,- pa niso predvidevale, da vo nastala taka zmešnjava. Tekmo je bilo treba vsekakor začeti, zato so na hitro dobili še dva igralca, enega s tribune, ker je imel slučajno oblečeno trenerko, enega pa ne vem od-kod. Morali smo pač biti solidarni in učiteljem, pravzaprav v bistvu samo enemu (vsaka mu čast!), posoditi dvai;naša-'. Enega so dali v gol, enega pa v obrambo. Kljub vsem oviram so pomašili vse luknje, kot pač znajo odrasli>in končno začeli s tekmo.
Učitelji so se nam zasmilili in smo tako navijali kar za o^o-. je. . Ploskali smo vsakemu golu in spodbujali na obeh straneh. Mali iz ekipe učiteljev je "bil ^nekako polovico manjši cd ostalih. Na igrišču~ga skoraj ni bilo opaziti. Videti je-bilo, kot da se ga vsi bojijo, ker so zelo pazili, da ga ne bi poškodovali. Pa je le nekaj moralo biti, ker so ga kmalu zamenjali z" golmanom. Za sodnika so izbirali spet enega nalega iz naših vrst, toda, kot sem spoznala, pravičnega za obe strani. Rezultat se je revesil vprid ekipi učiteljev. Očitno so bili tisti, ki smo jih čakali, nosilci ekipe. Pohvaliti pa je treba ene in druge,-ki so igrali, ker so dali vse moči od sebe. fekma je bila kljub vsemu zanimiva. Vseeno se mi zdi, da take tekme-veliko pripomorejo k zbližanju učencev z učitelji. Vsem tje Mlo jasno: na eni strani pripravljenost, na drugi strani nobenega odziva. Čas po pouku je bil prav tako za učencfc, kot za učitelje dragocon, zato tu ne vidim nobenega zadržka.
A so učitelji res samo zatoj da nam. kaže j-o svoje resne obraze, da stojijo 45 minut pred tablo? Ali jih bomo morali res take ;'odnesti iz šole"?
Baje Vida, 2.družb.
KVIZ: MLADOST V PESMI, "BESEDI IN. SPRETNOSTI	c
r
Ev i z z naslovom "MARKSIZEM IN RAZOROŽITEV - brošura Antona ""EBLERJA, ki je v celoti posvečena analizi razorožitvenih predavanj od srednjega veka dalje.
Na kvizu so sodelovali učenci naše šole z vojaki štirih kasarn naše občine: kasarna Srečka Kosovela, kasarna Pale ter JUŽNA in SEVERNA kasarna iz Vipave.
Skupina vsake kasarne je imela šest članov - trije vojaki in trije, mladinci. Vsak dan smo tekmovalci v domu JLA ponavljali teoretično snov, ki vključuje poznavanje prej omenjene brošure in se urili v spretnostih - razstavljanju in sestavljanju polavtomatske puške, nameščanju zaščitne maske v zaščitni položaj in izdelavi ogrinjala iz šotorskega krila.
-L	*
^ekmovanje je pripravila OK ZSMS Ajdovščina v sodelovanju z vo~ j aki.
Kviz je bil izveden drugega decembra v DOMU KULTURE v Ajdovščini. Tekmovalci smo zasedli svoja mesta na ouru, gledalci v dvorani, žirija je pripravila vprašanja in štoparice, napovedovalka je napovedala pričetek in že je šlo zares.
Tekmovanje je potekalo v.štirih krogih, ki so bila razdeljena po težavnostnih stopnjah. Kroge vprašanj je povezoval kulturni program.
- /, -
Po prvem kroga vprašanj so nastopili učenci glasbene šole iz Ajdovščine, drugemu krogu je sledila igrica v dveh dejanjih, ki so jo pripravili učenci 03 Ajdovščina. Med tretjim in četrtim krogom so nastopili učenci SGŠ Veno ?ilon, točneje oktet, ki je pred kratkim začel delovati na naši šoli.
Za giasveno kuliso je poskrbel vojaški SMB ansambel, Kljuv nekaterim zapletom-in nesporazumom pa je kviz uspešno končal in razglašeni so bili rezultati.
PRVA je vila skupina, ki je predstavljala kasarno PALE - v njej so Viili trije vojaki in učenke četrtega B razreda (gimnazijke) DRUGA je bila skupina kasarne Srečko Kosovel - v kateri so prav tako sodelovali vojaki in učenke četrtega A razreda. TRETJA je vila skupina Južne kasarne in četrta skupina Severne kasarne iz Vipave^
Ekipa, ki je na oVčinskem tekmovanju vila prva, to je ekipa kasarne "^ale se je 23.12. udeležila regijskega tekmovanja, ki so ga pripravili mladinci v Tolminu.
Tudi tu je ekipa naših učenk in vojakov dosegla prvo mesto in s tem postala regijski zmagovalec.
Tekmovanje je vilo zanimivo in poučno, saj smo se tekmovalci podrobneje seznanili s proVlemi meddržavnih dogovorov o razo-rozevanju v zgodovini in jih primerjali z današnjimi.
Remskar Marija,4.r gimn
DRAMSKI KROŽEK NA OBISKU
Četrtek. Ne vem, morda je bila sreda ali petek. Sicer pa ni važno, en dan v tednu, eden izmed mnogih. Burja je strašno pihala. Bližali smo se bili moderni stavvi. Dom starejših ovča-nov. Zakaj pa tja? Saj smo vendar mladi. Mrk strah... Ali nas Vodo-sprejeli? Bodo razumeli našo uprizoritev Župančičeve Dume? Nas bodo veseli?
Odpremo vrata in tu smo. Poleg toplote radiatorjev, človeka ov vstopu ogreje še-nekaj. Skriva se nekje Vlizu srca. Koliko zga-ranih dlani, ' .	•.;•:	... koliko sključenih postav
in koliko iskrivih, še vedno mladih oči.
Ne vem, morda je vila sreda ali petek, en dan v tednu, vendar drugačen, Volj človeški. Videli so nas mlade, smehljajoče, v nas so videli seVe, vilo jim je kot nekoč... Spomini j 'Nekoč, veš, takrat, imela sem rdečo pentljo in... kako smo mi igrali.;.'5 je pripovedovala. Opazovala sem jo, ka-*ko nas gleda, kako nas požira z očmi. Videla sem kako je opazovala mehko rumeno sonce na steni. Oči so se plazile po vseh glavah, po lučeh, harmoniki. Iskala je, če je morda še kaj, kar ni
videla. Glas harmonike in domovina jo je popeljala daleč, daleč nazaj. Takšna je "hila, videla sem jo prvič! Postala mi je neznana-znanka.
Predstave je Kilo konee. Kot je navada, so nas nagradili :s ploskanjem Toda tu ni "Hila gola formalnost. Imela sem občutek, da jim ploskajo srca.
Počutila sem se, kot "Hi >>ila sonce. Čutila sem, da smo sončni žarki, ki so vstopili v enega izmed navadnih dni. Rado je povedal zadnje verze, tudi sliko smo jim že izročili v spomin, oni pa sploh niso odšli. Vlasta je igrala na harmoniko, mi pa smo peli naše slovenske narodne pesmi. Peli so oni in peli smo mi. Takrat sem videla, da ji po licu polzi solza, ena sama. Potem je začela peti.
Potem so nas postregli s čajem in keksi. Vse se je nekam hitro končalo. Fantje so pospravili oder in odhajali smo. Nasvidenje! Nasvidenje! Le še pridite! Nasvidenje! Je pridite! Kako je "hilo lepo! Hvala! Na svidenje!
Ali res? Kako-je to mogoče, da smo jih razveseli! Saj nismo delali nič posebnega! Ne, ni res! Obiskali smo jih in jim pokazali, da jih imamo radi, da so še vedno naši. Imate kaj časa?
Pojdite jih obiskat! iNe "ho vam žal!
Milič Janja, 4.r gimn.
ŠOLSKI PL^SI
Na naši šoli smo včasih d-ležni tudi šolskih plesov, ki pa so zadnje čase vse redkejši. Torej vsi sprašujemo, zakaj ni plesov, kje je krivda za to... Potem končno dočakamo ples, po katerem sledijo vprašanja v obratni smeri. Zakaj na plesu ni naših učencev, zakaj še tisti, ki pridejo, ne plešejo, zakaj učenci ne morejo razumeti, da je v dvorani prepovedano kajenje, zakaj dekleta vztrajno odklanjajo vojake, ki jih prosijo za ples, zakaj... Potem Komisija za družabno dejavnost sklene, da takih plesov nima smisla organizirati.
Nato pa-spet sledi začarani kros, iz katerega ni izhoda. Vredno ^i "Kilo razmisliti, kdo ima prav in kdo greši.
Premrl Tjaša, 4.r.gimn.
KLUp OZN
Na naši šoli deluje že 11. leto klub OZN. Zadn-ji dve leti je dejavnost klu"ha še pose"hej zaživela, saj naš klu"h šteje čez 20 aktivnih članov. Naš mentor je prof. Drago "Rratina, ki pa nas ne ovira pri našem delu; podpira nas k samostojnemu delu, kar je izredno pozitivno. Tako smo člani klu^a napisali svoj program dela, izvolili vodstvo. Naš krog dejavnosti je izredno pester, zanimiv, pa tudi koristen, člani klu"ha se udeležujemo
- ^ ~
raznih akcij; zbiramo prispevke za mladinska osvobodilna gibanja in za žrtve^imperialistične agresije, prodajamo-Unicef voščilnice. Člani kluba sodelujemo tudi z OC klubov 'CEN Ajdovščina ter tudi z RC KOZN Slovenije. Sodelujemo v raznih natečajih, svoje prispevke pa objavljamo tudi v svojih biltenih. Na sestankih, ki jih imamo vsak teden največkrat ob petkih, obravnavamo pomembna politična, pa tudi gospodarska in kulturna dogajanja pri nas in v svetu. Informacijska skupina pripravlja stenčase o kriznih žariščih, pa tudi razstave ob važnejših dnevih OZN. Naša poglavitna naloga je, da spoznamo strukturo ter njeno dejavnost na sploh. V obliki predavanj to tudi posredujemo ostalim učencem naše šole. Člani kluba se zavedamo izredno težke situacije v svetu, zato-podpiramo vsako mirovno prizadevanje. Na dan OZN, 24 .-^oktober, smo tudi sami manifestirali za mir na shodu klubovcev iz vse Slovenije v Kopru. Čakamo tudi odgovore na naša pisma vsem zahodnoevropskim mirovnim gibanjem, ki smo jih poslali v želji po sodelovanju. Člani kluba si sami izbiram« literatur® in probleme, o katerih se tudi pogovarjamo. ^ova>dli -homo tudi zunanje sodelavce, predvsem predavatelje iz predavateljskega aktiva^pri RC KOZN pri RK ZSMS, ki nas bodo seznanili s tistim:y kar nas zanima.
Sicer pa vam o našem klubu ne morem povedati vsega, več ali manj o njem slišite, vidite-njegove razstave v II. nadstropju levo, prepričan pa sem, da bi nam-tudi vaša ustvarjalna moč prišla izredno prav, oziroma, klub OZN na SGŠ Veno Pilon boste docela spoznali le, če se boste vanj vključili ter tako poživili delo kluba.
Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi
Tripkovič Mitja^.druž1-
• BTJTALCI 0 TEM IN ONEM (Tokrat: 0 delavni praksi)
; Dobro jutro. Sem na delovni praksi. Poslali so me k vam...:' In si pomanejo roke. Manjka še juhuhu.
:;Toliko je vsega, da ros ne moremo sproti. Delo pa se nabira |XTekaj danes, nekaj jutri...
Seveda. In nastanejo kupčki, kupi, kuuupi. Potem imenujejo enega od njih za tvojega. Delati-se moraš hudo učenegs, ko si potiho ponavljaš, da slučajno nc bi pozabil;"Dva je za ena, ena je prod Cdva, štiri je za tri, sodom je pred osem...1' Skoraj do onemoglosti.
Po treh večnostih in pol jo na vrsti nekaj drugačnega. Nekaj skoraj šumečega, na vsak način pa vznemirljivega. ICer je drugačno in ker so vedno velja stara Travnova modrostDokler je človek revež, je suženj svojega praznega želodca in seveda še njih, ki mu želodec napolnejo...u Mi seveda smo reveži, zato. so OZ D milostno sklenile, da nam "hodo desetkrat (vsaj za silo) napolnile želodce. (Izjema je seveda Mlinotest, ki kljub temu, da je predstavnik živilske industrije, toga ni zmogel. Zato, ker nas nima za reveže,... ali pa je (oziroma hoče hiti) on prevelik revež?
Odgovor, moj "Krat je v vetru zgubljen... "Kako si?"
"Nojja, še kar." (Srednje kislo) Ti?"
"Ti, tudi ti še kar. Vadiš tudi ti tisto strašno finto: dva za ena, tri pred štiri...?'5 "Ja, kako si vedela?" "Saj ti piše že na nosu!"
^lablavla. Naše ženske imajo pae doktorat iz višje šole za obrekovanje, zato nam gre to kar doKro od rok. In prav je tako, saj smo vendar družboslovke. ("Hlahahaha!) (Oprostite, če sem vam ukradla finto. )
Zazvoni. Nemogoče, da tudi tu zvoni. Saj nismo v šoli. štiri ure zaporednega urejanja dobavnic... ,	• .
Šola, ej-, kje si ti... V spominu par korakov proč. Te pdg-rešamo? No ja, prvi dan še ne, sedmi pa (roko na srce!) Že malček. Malček. . Tu smo"dekleta s prakse tam smo pa učenci. Na videz eno in isto v resnici pa le nekoliko drugače. Tu si tujka. Pomagalna moč. ■Tako se počutiš in tako te jemljejo. Komaj se nekoliko Volj približaš tistemu, kar je skrito za žaluzijo,.... Pozvoni zvonec in prakse je konec. Je to napaka? Da, prav gotovo. Potrebni "Hi Hili vsaj tr.ije tedni, ker so pa nekateri očitno mislili drugače, je pri tem tudi ostalo. Dodate vržene v veter. In odgovora še vedno ni. Usojeno ti,"'je, da ponavljaš številke in prisiliš svojo "butala sko pamet, da misli na kaj drugega. Na nekaj, kar se morda niti ne tiče prakse. Nadrejeni "hi ti z veseljem naložili še kaj drugega, pa "Hi vilo res neumno. Praksa naj "ho praksa, ne pa vHijanje novih teorij. Za prakso je potrebno prilagajanje, za prilagajanje pa čas. In če tega ni, lahko le govorimo o praksi, mislimo pa na vse kaj drugega. OZD morajo sodelovati, čas pa ne. Naj ga pocuknemo za uhelj ali ga je to treba narediti z nekom drugim?
Da ne pozabim. ~e vedno ostaja dobro, staro butalsko pravilo: LJU^O DOMA, KDOR GA IMA! Pa obračaj tako ali drugače.
žgavec Vojka, 3. družb.

- 8/a -
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KAKO STA SE SPRLA I.I. in I. N.
V petek, 13.1.1984 smo se zbrali v amfiteatralni učilnici, da ■ni prisluhnili Gogolju, ruskemu pisatelju, ki ima tudi danes veliko povedati. Silvo Božič, po rodu iz Idrije in Jože Mraz sta'nam predstavila Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovi č in Ivan Nikiforovič, Pritegnili so nas že lističi, v katerih je "bilo kratko, a globoko Štihovo razmišljanje.
Spet se je pokazala vsa Gogoljeva vitalnost, sočnost, barvitost, čeprav v nekoliko drugačni, a sila zanimivi luči. Tekst, ki je napisan za pedem oseb in pripovedovalca-sta odigrala le dva igralca. Gogolj postavlja na oder majhne»brezpomembne ljudi, v katerih rovari beda, ničevost, praznota. Tudi v tej povesti gre za dva soseda, ki-navidez živita kot prijateljay živita neko svoje življenje, bogu za hrbtom. Čeprav gre za brezmiselnost spora, se vendar vse skupaj odvija v neki nerazumljivi hitrosti. Ravno ta način izvedbe poudarja hitrost, hitro zamenjavo vlog, silovitost, strastnost.
Razmišljal sem o tem, kako hitro, brez vzroka se v človeku vžge strast in sovraštvo in kako hitro se siri v srcu. Tudi, ko hoče puhla družba s prevaro, z lažnim priseganjem na Boga in vse svetnike, nasprotnika pomiriti, ji to ne uspe. -Mar niso tudi danes vse mirovne konference, sestavki, obljube, pesek v oči?
Same zdravijice, pozivi na mir, a svet gre svojo pot, kot sta . jo šla Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič,.ki"ae \na koncu znajdeta v raztrganih cunjah, sama, naga drug pred drugim, v nekem stiliziranemv-aicujriu> si veg ne skočita v lase s telesnega vidika, ko ostaja le njihov duh in seveda sovraštvo. Vsak izmei njiju še vedno upa na svojo zmago, poraz nasprotnika, na svoj ugled pred svetom.-A gledalcu se zdita neumna oba. Vsak ima po svoje prav, a oba sta pohlepna, hinavska,
Gogolj na zelo slikovit način prikaže korupcijr. Slikoviti so tudi prizori, ko gre za brejo svinjo. Svinja, kateri v dogajanju ose^e pripisujejo veliko vlogo in zaradi nje poteka spor, je le nesmisel, do katerega človek pride, če gre pot, po kateri stopata sprta soseda. Morda ravno zato Gogolj uvaja nekaj realističnega, da bi pokazal moč__sovraštva, ki presega tozemeljsko stvarnost.
v
Čeprav menim, da smo bili gledalci precej zadržani-in pasivni, smo se vendar vsi nasmejali prizorom, ki že mejijo na burko.
Gogolj je sp^t zmagal! Smejali smo se sami sebi, svoji praznosti. Gogolj razkrinkava in poteguje maske z obraza ter kaže na hudiča,
- sn/i, _
ki je v človeku.
To je zelo boleče, a Gogolj je velik mojster in to naredi v smwhu, v dobri razpoloženosti, "pacientov.
"Bilo je zelo smešno, ko sta iz vloge preskočila v sedanjost in postala navadna, vsakdanja človeka, po poklicu igralca. Začeli smo se pogovarjati. Igralca sta bila zelo domača, sproščena, nasmejana, morda tudi zaradi zadovoljstva, ki ga igralcu pomeni kvalitetno odigrana predstava, predstava, ki publiko pritegne.
"Na nek način sva se že predstavila. Na koncu aplavz, potem pa ostane sam v svojih vsakdanjih cunjah. Gre za vsakdanji kruh, je-dejal še ves.poten od predstave Jože Mraz. "Oba imava za sabo gledališko šolo. Sva svobodna umetnika in se preživljava na zanimiv način, da hodiva okoli in igrava." Hotela sta, da mi vprašamo, kar nas zanima, ker da je-težko o sebi govoriti."Pokojni Sever je rekel:"Težko je osebi govoriti, pridite zvečer na oder." Težko se je hvaliti, težko tudi grajati," sta merila. "Kako sta izbrala to delo?" "Dramatur-gija je bila. pripravljena za 3 ljudi. En igralec ni imel časa in herojsko sva se odločila, da bova odigrala vse sama. Zdelo se nama je to zelo. posrečeno, tudi praktično."
"Kaj to pomeni za karakterje, ali gre le za nizanje, za nek proces?"
■'Velik oder -je za velike goste, na majhnem odru pa se je treba dela lotiti bolj fino, filigrameko. Res se vse odigra zelo hitro. Odločili smo se za stilizacijo. Bolj smo se posvečali iz— jDovednosti dela. Delali smo na tem, kar je večno, spor med dvema strankama pride še bolj do izraza, ker sva nastopila v duetu. In ta spor je kjerkoli in od vekomaj, obstaja tudi danes, to je nekakšen perpetum mobile, vojskovanje za nič, vojskovanje brez smisla.
Imava velikp Izkušenj z modernimi teksti, kjer se grdo govori, hoteli smo na oder postaviti čist slovenski jezik. V gledališču danes nastopajo ljudje, ki mislijo, da lahko popravljajo velike avtorje. Mislim, da ni to prav. Pusti avtorja pri miru! Napiši rajši nov tekst. S tem nočeva reči, da-nisva za moderne tekste, ' resnica gre po sredi, gledališče mora biti živo.
V Sloveniji je sedaj pet svobodnih igralcev. To je danes zelo težko, potrebne so 4 premiere, da imaš soliden dohodek, danes so že štiri premalor Za ta korak sva se verjetno odločila, ker imajo v gledališču besedo ljudje, ki niso strokovnjaki, preveč je
- O/c -
samoupravnih spopadov, prav takih, kot sva jih danes uprizorila z Gogoljevo povestjo.
Za gledališče se obetajo spt "boljši časi& minila je neka zlata doba, ko smo-z vsem razmetavali, tudi v gledališču. To je na nek način do^ro. Včasih se da z malo sredstvi več narediti, kot če imaš vsega preveč. Gledališče Ko verjetno postalo "bolj popularno, ko so ljudje siti televizije. V gledališču gre za živ kontakt, za resničen kontakt med igralcem in gledalcem, za neko povezanost, ko je igralec odvisen od publike in gledalec od igralca. Ravno ta povezanost nudi veliko današnjemu človeku, ki je osamljen.
"Ali se..za film ne bi odločila?" "Oba sva se že spoprijela tudi s filmom. Vendar se pri nas od filma ne da živeti. Tam te rabijo le za kratek čas, gledališče pa ostane tista delavnica, kjer lahko garaš vsaki dan. To igro sva se n.pr. naučila v petih tednih, z le 3o vajami, kar je minimalno za tako predstavo. Imela sva peklenski tempo."
To je le nekaj utrinkov, ki sem jih-doživel na tem kulturnem srečanju.. Začutili smo, kaj pomeni biti igralec. To je pravzaprav žrtev, ^e se ne žrtvuješ in hočeš priti skozi na lahek način, pa ni kvalitete-v Verjetno to velja za vse poklice, le da je igralski še posebej izpostavljen.
Vidmar Bogdan


Hodim v 1. letnik gradbene šole. Za poklir zidarja sem se odločil zato, ker me veseli in sem se že prej seznanil z njim. Moja največja želja je, da "hi-to šolo uspešno končal in da "hi zaposlil. Ko "hi imel delo in denar, "hi si lahko ustvaril dom in dru-žinn.
Poleg te želje imam še mnogo manjših. želja, iielim, da hi naš raz-red-postal "boljši kolektiv kot je, da "hi se popravili v disciplini in v uspehu.
Im m tudi svoje skrite želje, ki jih ne hom-nikomur povedal, kad "Ki le, da hi se mi uresničile.
Silvan,l.h
Zmeraj sem imel veliko želja. Moja največja želja je postati zidar. Pot zidar lahko dolaš v podjetju in pravatno. Tako hi imel dvojni zaslužek in manj skrvi z denarjem.
Iztok.1.h
•»••en
Sedaj sem v šoli, kjer se učim, da vom postal zidar, želim si, da hi jo uspešno končal.
Ko "hom odrastel, si hom ustvaril družino. Tako hom imel malo časa za druge reči. Kadar pri hiši ne ho dosti dela, hom pomagal ljudem, ki so hrez strehe. Zgradil jim hom naselja. Pri nas imamo staro hišo, pa jo ho treva popraviti.
Ko sem hil mgnjši, sem si želel, da vi postal dover športnik.
Gregor,1.h
Na dragom polugodištu osmog razreda je izašao razpis za srednje vojne škole. 0 tome smo mnogo govorili a razreda i neki od nas sa želeli da se upišu a vojna skolu. Razrednik je smatra©, da iz naše g razreda ja i jedan moj drag imamo mogačnosti da "hudemo primij eni.
Kada' sam došao kači rekao sam roditeljim šta se desilo a školi i tražio.sam, da me savetuju sta da napravim. Wi otac ni majka me nisa hteli požari vati da se odlučim. Savetovali sa mi da razmislim, da mi kasnije ne "Ki "hilo žao. 0 vojnoj školi I o voj-ničkom poziva sam najviše razgovarao sa dragom iz razreda koji je takode predložen sa upis. Dogovorili amo se, da se prijavimo za vazduhoplovno"^ tehničara, jer nam se ta.j poziv učinio najlepšim.
si
Vedno sem želel, da ^i-mi starši kupili motorno kolo. O^ljuvlli so, da mi ga "Kodo kupili, če uspešno končam osnovno šolo. 0> konca šolskega leta smo ga res šli iskat v Ajdovščino. Fiso ga imeli. Jez nekaj.tednov je oče telefoniral, če-so dobili. Ko sem ^il v šoli, ga je šel iskat. Jaz nisem niti slutil, da je motor doma. Ko sem prišel iz šole, je oče rekel, da me v garaži čaka presenečenje. Hitro
sem odšel v garažo in zagledal motor. Tjil je lep, cist, zelene 'barve. Odpeljal sem se do prijateljev in skupaj smo se šli vozit.
'J-ega darila sem vil zelo vesel, kajti motor sem- si zmeraj želel Oče, mi je rekel, da mi'Vo kupil kros motor, če hom naredil šolo in prišel do poklica.
G-orazd l.c ...„■-■•■
Tla opštini smo se prijavili na vojnom odseka gde sa nam podrobni je opisali način školovanja i poziv koji smo odahrali. Tlakom izvesnog vremena stigao je poziv iz "^ihaca za lekarski pregled. "Posle uspešno ohavljenog sistematskog pregleda upu-tili sa nas-u Sarajevo na detaljan pregled.
%jka nije "hila zadovoljna mojim izhorom jer a ovoj školi vlada vojnički režim i jer je mislila da je to prenaporno-za mene.
U Sarajevo sam pošao za ocena 28. aprila 1983. Ohojica smo se radovali tom pata. Otac je odseo a hotela, a ja sam otišao a kasarna. Pregled je trajao tri dana. Posle dva dana detaljnog pregleda na osamnaestoj, predzadnoj točki, desilo se nešto što nišam očekivao. Pa očnom pregleda je lekar ustanovio, da ne razlikujem "hoje. Pokazao mi je knjigu u ko jo j s a. hile sve hoje spectrar Nišam znao imena svim nijansama i zhog toga nišam uspešno ohavio lek-irski pregled. To je ujedno značilo. da sam od-hijen na prijemnom za vojnu školu. Mog druga su primili, a ja sam ostao-razočaran i žalostan.
Još uvek "hi želeo da završim za vazduhopiovnog tehničara i to
ce mi verovatno ostati prya velika neostvarena želja.
Sada sam u Ajdovščini....	. ,
"Rajramovic Nosih
11
Posle završetka OŠ počeo sam razmišljati o svom hodučem' poDiTO. . Mnoga zanimanja su mi se činila interesantnim, ali me je najviše privukao poziv avtomehaničara. Kada je izašao razpis za srednje usmerene škole, poslao sam mrlhu za stipendiju u SGP Gorica, za smer avtomehaničar. Uskoro sam dohio odgovor da ču hiti primljen pošto mesta još nisu popunjena. I ja.i moji roditelji smo hili srečni, da mi je štipendija dodeljena i da mi je omogučeno da ostvarim zelju i postanem automehanicar. Ali posle nekoliko dana sam od SGP Gorica dohio drugo ohaveštenje koje je glasilo: "Ne možemo te štipendirati za avtomehaničara, ali ti predlažemo da se školuješ za gradhincall.
Isprva sam "hio razočaran, ali posle nekoliko dana razmišljanja ipak sam odlučio da prihvatim stipendiju za gradbinca II. Tako sam došao u Ajdovščinu u dački dom. Sada mi više nije žao što me SGP Gorica nije štipendirala za avtomehaničara, jer sam čuo da je ta škola teška i nišam siguran, da hih je mogao savladati.
Kazmišljao sam o svemu što sam doživeo i uvideo sam da se u životu sve želje ne mogu ostvariti.
Vrevič Enis
listam knjige o poklicih. Ustavim se pri gradbenem tehnika,- ker me ta poklic zanima. Začnem- sanjati-kako "Hi "bilo lepo, če Ki to dosegel. Imel Ki se dobro, naredil "Ki si lepo hišo, kupil avto in še in še. Nato pride na vrsto resnica. Kaj pa šola. Stoodstotno garanje štiri leta. Ali Ki Kil	..
sposoKen za ta poklic? ^ajKrž ne. Pretež-	ivi-
,	•	, .. -	mo v mi-
ko, raje se ne Kom silil, del Kom na
triletno - že zaradi uspeha. Zadosten	ru> imam°
t-, , . ~ , a , . .v	vsega dovolj.
Ko. Fant, nic ne Ko. elezoknvec Kos. TT	. „ U
.T ,	. , , , , „	Hrano celo mece-
No, to pa ni tako hudo. Bom ze	,. „ ,
A ~ , x , . v -i	mov smeti. Na dru-
zdrzal, četudi Kom zelezokrivec.	. ,	„ ,
gi strani ne lakota ze vidim kako zvijam zelezo.	.	, „„!;.,.
,,	, , , . ,	. . m smrt. V Afriki, In~
Ves sem rjast kot stara ka^-	„ , . .
. v	, ,	diii in se drugje umira-
roserija. Kakšen Kedak sem.	.	..■ , , , ,
u , .	.	j	jo otroci od lakote in bo-
akaj. se nisem učil od ~ " _	. .	lezni. Zakaj ljudje v raz-
zacetka? Pa pravijo,	- . ^	.	.
j ^ -i • 4.	vitem svetu ne pomagajo tem
ciQ s o i. a. ni t/Szj£ci©	, ^ ^	,
-	,	državam? No,-pomagajo ze, toda
ue se le -ucis.	, . . % \ . ,	, ^ ,
. .,	ne dovolj. Ce Ki vsak človek dal
Poskusil Kom,	.	.,	, .- . , ,
le nekaj sreustev, Ki zadostovalo, ce Ko '; 1 o.	, . d •	• • , - -v , ,
« >	da Ki se nasitili mili oni lačnih otrok
Na vse ali
na svetu.
nic. Vsaj	...	„ .. . .. , .. . , j,
, ,	Naj povem se to. tam sem Kil pri dedku
za delo-	.	v .. -jj,
-in smo večerjali. Po večerji pa je dedek po-
- - Kral mrvice kruha po mizi in rekel:"V Vojni smo Andrej,l.K Kili lačni," in jih pojedel. To me je prizadelo, prav sram me je Kilo, ne vem zakaj. Tak čuden občutek sem imel - zato je moja največja želja odpraviti lakoto.

- H -
/
wza
'41
Kako veži vse ta, kar 1 javiš.
ze
Odšle so moje ro in veter se je zaustavil.
Kje -je sedaj moje otroštvo? Kje so vsi idoali, ki so mi nekoč vili dragi? Kako veži vse to, kar ljuviš!
^ekoč sem imela čopke in rdeče krilo, s svojim medvedkom seiA tekala po moji dolini. SvoVodna, otročja in srečna. Imela sem starše, vrate in sestrice, vrt, drevje in potok. Imela, imela sem tisoe sanj in iluzij. Svet je vil lep in popoln. Kdo mi je vzel iluzije?
listih lepih in čistih sanj ni več? že dolgo na moje drevje plezajo moje majhne sestrične in oh potoku se igrajo čisto drugi otroci.
Jaz pa postajam; kljuh temu, da nočem; odrasla, vedno..utaol j odrasla in kmalu se vo moja otroškost popolnoma umaknila odraslosti .
VemIZavidala Vom vsem tistim deklicam s čopki in deklicam v rdečih krilcih,-deklicam z drevesi, vrtovi, potoki in iluzijami. Morda mi vo včasih uspelo gledati otroško na svet, takrat, ko vo poševen dan,-morda vom kdaj splezala visoko v veje dreves, morda, morda vom včasih ukanila čas in stekla srečno in otroško oh potoku.
Morda zakrijom pred-svetom iluzije, morda, morda...
Toda vem. Zavidala hom vsem-majhnim deklicam, ker meni vse tisto
lepo, čisto in nedolžno ne vo nikdar ve» dano.
čas,
4
ljudje
morala?
Remškar Marija
- 15 - _
icumo^
Kje, si stranišče, kje graznicay..-Jaa vanj^ odložim ves svoj gnoj, strupeno snov, ki mi razjeda jetra. Razpadam in smrdim in ljudje bežijo, tečejo, hahaha, se jim smejim. Moj o^raz je zmaličen,-sem človeški strah, sem nekaj, česar ni. Brrott, zabrbota voda, ko jo potegnem in školjka je čista, vendar še vedno smrdi.
Voda je bila umazana in kalna. Iščem čisto reko, prozoren studenec, prgišče čiste vode, da preživim. Hočem jo čisto ^ in nedolžno, da izperem moj gnoj. Po ceveh teče voda, sosed je opravil potrebo. Je voda, ki izpira-njega, njegove odpadke, čista ali umazana. V kanalizaciji se zbiramo! "dober dam!!
Puščava, sam pesek, pesek, erozija, korozija tal. Iztegnjena kamela in človek, ki odpira njen trebuh, da izsesa življenjske tokove. ;Dober tek"! drobovje na soncu hitro razpada. Smrad.
Razprte oči vesolja, lepe, nežne, neskončno gledajo v človeško množico, name in oči šo vlažne, tople. Drevesa so roke in voda je kri. lačne, izpite oči, gledajo na neskončna riževa polja, pozibavanje drobnih bilk, spokojnost vode. Krč, zadnji vzdih in otroška-smrt. Veter zanihlja in odnese punčko iz cunj, ne ve, da jo ^om iskala, dež-pada in izpira vse moje poljube, sledove mpjih dlani, iskala bom te sledove na nežni z žilicami prepleteni koži. •'•Moja si, samo moja".
Pidčalka puš-čavnika sredi zelenja, ha, fotomorgana zasužnjuje kačo, da pleše, se zvija, da padajo kovanci v košaro iz trsja. "Dober posel"! .
Pok! Start.-Svetovno prvenstvo v atletiki, tek na 3ooo metrov. Tempo je dober, obeta-se svetovni rekord. Kdo ^o najboljši v finišu? "Čestitamo1!
Marija, zgodovinska valilnica, je pravkar prejela elektrošok. V istem trenutku so astronavti prvič stopili na luno, neka druga Marija je spočela, Marička je rodila otroka, Mara-je poskušala abortus z iglo št. 7. Jopa, ki bi jo spletla, bi bila zares lepa. ,,T>arva je res nenavadna, zdi se mi krvavo rdeča"! Res! Ona ima stil!
... Krh...Film je, pretrgan, ljudje so razburjeni. Dvorana gori, vsak hoče ven, na čist zrak, pa spotoma potepta petletnega otroka!
Našla sem jo, čisto, prozorno, nedolžno, pijem jo, da bnm lepa, ponos->a. Gledam jo, dakaj je črna, zakaj ni bledo modra steklovina mojih oči, zakaj je tuja. Napihuje in dviga se, nemirna je*
vre, se razliva preko kotanje me zalije,sem dvoživka sem smrt z vodo v pljučih.
Jama smrdi, v grlu me stiska, stiskam se v kepo, moj razvoj gre nazaj, droben otrok, nnvorojenček, emvrio s krili, zakaj nisem takrat poletela in končno rdeča kapljica iz iveh kapljic. BaER, zazdignem in se zgrudim. Žveplo.
Rodila sem se kot kamen, kot osel, še vedno sem osel, bom kdaj človek, to je nič. Kaj je človek? Otrok oslov, ki teptajo cvetlice in vendar cvetlice tako lepo dehtijo, nad njimi je gregetanje metuljev. Veliki, H, H, H, Hinduizem!
Dolgo je izvirala najlepšo jabolko. Izbirala je veliko, lepo, rdeče, vabljivo. Ugriznila je vanj in ugotovila, da je črvivo. Vrgla ga je v smetnjak, mimo-katerega je šla. Te naprej je hodila, iskala trgovino, kjer vi si lahko kupila kaj za pod zov. Spotoma je zavila Še v trgovino z oblačili. Ničesar ni kupila. Želela si je le ogledati, kakšna je trenutna moda. Ni ji ugajala. V njenih časih so se lepše oblačili. Spet je hodila. Spotoma si je kupila kruh in ga počasi drobila. Gležnji so ji že zatekli, ko je prišla domov. Pa je to res njen dom. Ne. Nekoč je tu živela s starši, sestrami in brati.
Sedaj ni nikoga več, omožila pa se tudi ni. Sama postopa po mestu. Ne počuti se več osamljene, kajti osamljenost-je postala njena stalna sopotnica. Niti si ne želi nikogar, ki bi ji zmoti mir. Le staro mačko pestuje rada. To je bil včasih smetiščni ma ček. Sedaj pa je ostal pri njej. Rada ga ima. Postal je njen pr jatelj.
Zvečer se večkrat pogovarjata. Pripoveduje mu o svojem nekdanje življenju, o časihs r katerih je vila srečna na drugačen način polna pričakovanj, 0 mladosti. Maček ji večkrat v knilu zaspi. Previdno ga položi na blazino,•zapre luč ±n leže tudi ona. Premišljevati se ji ne ljuvi. Saj to nima novenega smisla več. Žel si, da vi zaspala že to noč, da se nikoli več ne vi zbudila. Zanjo so iskanja nesmiselna stvar preteklosti.
Batagelj Nataša
Bratina Mateja
J \JOJJXX> /MAMI/
j
17
Danes se spet prevaja dan s soncem na vzhodu, z nemirnimi žarki, ki skakljajo naokrog. Za marsikoga je danes popolnoma nov, prvi-dan življenja. Za nekatere je odštevanje; kako malo dni vom še živel?
Živim! Čemu? %akaj? Nekoč sem gledala po-televiziji, ko so se pogovarjali? zakaj živijo. Vsi so "bili enaki, da živijo zato, ker vi radi dosegli nek cilj, ni važno kakšen.
Če začnem jaz razmišljati o tem vprašanju, Vi odgovorila isto. Moj cilj je: "Živeti lepo, mirno življenje, živeti vrez prepirov in solz. živeti z naravo, kar je je še in ne misliti na vse drugo, kar je in Vo "pokvarilo" svet. Spominjam se doVro tistega dne. 3ila je sobota. Nikogar ni vilo doma. Zvudila sem se okrog desete zjutraj in sem se odpravila k mami, ki dela v vzgojnem zavodu, kilometer oddaljenem od-našega doma. Ni se mi ravno mudilo, zato seiii, ne še dolgo zvujena, opazovala ptice na vejah, mačke, ki so se leno"plazile" okrog, site kakšne miške, drevesa, v katerih se je rahlo poigraval veter, ^rišla sem do vzgojnega zavoda. Naokrog,.in okrog ograja. Prvič po tolikem času; k mami sem hodila skoraj vsak dan, sam začutila, kakor da stopam v ječo samih hudih kriminalcev. Pri vhodu me je čakalo dekletce, ki je nisem še videla. "Ali nisi šla domov?", sem jo vprašala. V času praznikov pridejo starši po svoje otroke in jih odpeljejo aomev."Ne, niso me prišli iskat, sem jim že odveč, pa so mi ovij ubili, veš!", mi obupano odgovarja... "Kako se pa kličeš?", sem jo vprašala, da Vi spremenila temo pogovora. "Katica sem, pa ti?" "Branka, no, lepo se imej, moram k mami." Ko sem šla skozi vrata? sem čutila njene modre, begajoče oči na meni.. Dobila sem ovču-tek krivde, da vstopam vesela, lahkega koraka v njihov svet, oni pa ne morejo hoditi. Nekateri ne znajo pravilno govoriti, ne morejo pisati... Vendar so enotni, ne mislijo na to, vsi so si prijatelji, le včasih pride do sporov zaradi svinčnika, radirke...-Če pa-jih opazuješ ou daleč, kako so razigrani v nedeljah ov glasvi, ki prihaja iz gramofona, Vi rekel, ua "jim nič ne manjka".
1 ada živim. Sem del tega planeta, ustvarjenega za življenje. Sem drovcen košček življenja v vesolju, ki je nastala z ljubeznijo, Sem bitje, ustvarjeno zato, da dajem drugim ljubezen, lepo besedo in nasmeh,, da gleuam sonce, drevesa, vodo in kamen, kako se iz leta v leto spreminjajo in rastejo, kakor jaz . Sonce je že visoko na nebu, še pol dneva in zašlo bo, a le za nas, nekje, kjer tudi živijo ljudje, bo šele vzšlo in "odprlo" nov dan, še mnogo novih življenj in dalo nov dan.
Pižent Branka
moj včerajšnji dan včerajšnji strah
Včerajšnje ljubezni.
. Zgodovina je.. Zlatan Beograd in jaz taka kot sem bila.
Zgodovina je tudi
.šestnajsti avgust štiriinšestdeseti ko sem se rodila
ko se je mojega življenja lahko
veselil še moj oče.
Zgodovina je, zgodovina je
vse moje nekdanje prizadevanje
in ljubezni.
TUDI TA PESEM BO NEKOČ
ZGODOVINA --
Dolgo je dozorevalo v meni, dolgo sem skrivala in molčala. Globoko v mojem srcu se je rodilo in-rastlo. Postalo je del mene. A želelo si je ven, ven na svobodo, na sonce. Tako jasno je bilo, tako svetlo in vedno bolj sem bila prepričana, da tega ne smem več skrivati, da ga ne smem več zapirati, pač pa mu moram dati svobo'do. Tako jasno je "bilo, natančno sem-ga videla,; dobro poznala, prav do zadnje pike, vse, vse je bilo moje, vse sem imela kot narisano. In ko je dokončno dozorelo, sem vzela v roke pero,, da "Ki izpovedala vse, kar je ležalo v meni... A glej, misel ni hotela na papir, zakoreninjena je "hila v meni, tiščala se je v globinah, mojega srca in nisem je mogla iztrgati. Se je izogibala luči?
Ie kaj se je zgodilo? Mar se je moja misel, ta misel, ki je toliko časa dozorevala v meni, kar nenadoma spremenila? Ali, morda ni več v meni istih čustev, istih želja, občutkov, istih ciljev? gem se morda jaz spremenila?	....
, Ne, saj-ni res! Prav taka sem kot prej in moja misel je ista! Ni se zbala luči, ne, zbala se je jeee, v katero sem jo hotela zapreti! Ne morem jo zapreti v besede. Kaj mi bodo, te trhle-fraze, ki sedaj so in že jih ni več! Mo.je besede so molk in moja izpoved je tišina.
ruto
Hočem krila! In krila so moje vodilo in krila-so moj cilj. Moja krila. Sanjam in sanje so krila. Letela "bi, letela bi dlje kot seže moj pogled, nekam daleč.
Dalečf
Rada bi nazaj svoja krila. Vrnite mi jih. Vrni mi jih, vrag, ničvredni črni madež z zelenim srcem, vrni mi jih in pusti mojo pot, naj se gradi•sama zase.
Letela bi, spet bi letela. Sama zase, sama v sebi, le jaz. Brez tožb in brez iskanja. Nihče ne more ustaviti iskanja. Mojega iskanja. Vrnite^mi krilaI Ti in ti in ti, vrnite mi jih! Ta hladen puh se bo razblinil in se segrel na moji koži.
Pustite-mi vendar leteti! -	-	-
■^etela bom. Letela bom nad tabo in nad sabo, letela bom pod svojimi krili. Kot puh lahka bom lebdela med oblaki, tam, kjer ni več vas,vas senc, ki mi ne dovolite leteti. Nihala bom med soncem in zemljvjy tam kjer je zrak topol in tam kjer zraka ni. V brezzrračnosti^bom vdihovala v nje, ki duši j o tebe in tebe. In ki so najslabši vpnji na svetu.
Nihala bom.
etela in nihala, igrala se bom kot se otrok igra srečnega osla ali ujetega tigra.
Igrala bom.
A jaz hočemimoja krila. Tista sinja, puhasta in gladka. Vrni mi jih ti, brezosebni črv!
Žalujem za svojimi krili. Jokam. Solze mi lijejo po licih in kapljajo na obraze blaznežev. Žalujem, kajti nihče mi noče vrniti moje sinje lepote. - mojih peruti.
Puhla sem in prazna. Vsi vidite skozme. Kaj vidite? Vidite krila, ki mehko plahutajo v vetru. Vidite njega. Ne, njega ne vidite. Njega ni, On je v perutih. In njih ni. Ničesar ni.	-	-
Ničesar ne morete videti, le svoje blede, nore obraze, pobešene v ničvrednem smehu. Ničvredno se smejete. Vrnite mi krila! Skrivate jih. Nočete jih vrniti. Jokam in solze so moja krila. Svetijo se in svetloba je moja perut.
Obrazi se raztapljajo, mrak pada in tema je moja perut. In ti si moja perut.
Padam. Ulovite me ! Prozorna sem, ne "boste me opazili, ko hom molče pobegnila čez vrtni-plot s svojimi krili. In le-
tela bom čez ta svet, letela "hom tja, kamor mi niti ptioe ne hodo mogle slediti, letela "hom preko očrnelih cvetic, preko
\j7 /m c
Ko brš odšel ne pozabi belih rož. Ko "boš odšel "hodo zagoreli kresovi
in prižgalo se "ho tisoč luči
Ko hoš »dšel'bodo vsi dnevi prozorni in vsi ljudje enaki.
Ko hoš odšel hom svobodna Ko hoš odšel nfe pozahi helih rož! in moje nedolžnosti
Remškar Marija


->




r©
p-



V*


,0.


V



V
e-
Sturm Erika
IZVIR
Glasilo Srednje gradbene šole Veno Pilon Ajdovščina
Številka 2 Šolsko leto 19*3/84
Glavni urednik: Marija Remškar
Uredniški odbor: Pogačnik Ajra
Vidmar Bogdan Premrl Tjaša Žgavec Vojka Baje Vida Korošec Valentina
Likovna oprema: Pogačnik Ajra Mentor: prof. Zdenka Blažko

-------—■
Pr i morskem oresniSevala % vo^a^Kf
Sodelovali s« vsi, ki gl««a- n
/
t




T« posebn« Številko IZVIRa namenjamo praznovanju kulturnega dne, ki ga posvečamo ideji svobode.
Ideja svobude je dolga stoletja tlela na skednjih in hlevih, se prelila v tovarne in gozdove, na ulice in v radnike in se naposled razrasli v mogočen plamen revolucije, ki se je na Primorskem uresničevala z vejašk« - kulturnim delovanjem«
Sodelovali s* vsi, ki se gledali naprej, mn«gi »o dali tudi svoja življenja.
Njihovemu speminu posvečamo ta dan in t* številko IZVIRŽ.
V	deželi svobode
je	radost a i> m o 1
je	lakrta legenda
je	žeja pravljica
O IX. KORPUSU
Po ukaza Glavnega štaba je bil 22. decembra	ustanovljen
IX. korpus. IX. korpus sta sestavljali XXX. in XXXI. divizija ter razni odredi, od decembra 1944 pa je bila v sestavi IX. korpusa tudi italijanska divizija. Garibaldi Natisone. 5tevii2na moč se je gibala med sedem^in dvanajst tisoč,
IX. korpus je pristal oborožena pest dotedaj zaničevanega in teptane ga primorskega ljudstva, Bil je zagotovilo za uspeh v nadaljnji borbi za osvoboditev in je užival vs^-ljubezen tistega prebivalstva, ki dosedaj ni moglo niti sanjati, da bo imelo svojo vojsko, kjer se bodu borili njegovi očetje, fantje in dekleta in kjer bodo poveljevali poveljniki, ki -so izšli iz njihovih vrst.
•Osnovna naloga IX. korpusa je bila, da izniči rapalsko mejo. Oilj OF je bil združena Slovenija,-torej v prvi vrsti združitev ozemlja, ki je-po prvi.svetovni vojni bilo odtrgano od matičnega središča. Pomemben del te nalcge je £>ila_tudi osvoboditev Trsta.
Posebna naloga IX. korpusa je bila spodbujanje antifašističnih sil v Italiji, materialna in moralna podpora tem sil^m in-tudi vojaška p^omoč. IX. korpus^je bil vojska revolucionarnega gibanja, ki se je borilo za spremembo tudi mednarodnih razmerij. "Bil je antiimperia-listična vojska. Imel je operativni in »teritorialni značaj. Njegove naloge sr bile izvajanje vojaških akcij v ožjem smislu, poleg tega pa podpiranje političnih organizacij in varovanje prebivalstva, zmanjševanje in omejevanje represalij proti civilnemu prebivalstvu ter omogočanje prosvetnega in podobnega delovanja OP.
"^omembno delo je IX. korpus opravil z organiziranjem svoje preskrbe in zavarovanjem svojega terena. V tem oziru imamo razvoj od komande mest, njihove začasne odprave do-usbanovitve in razmaha tako imenovane vojne oblasti, ALezultat je bil nastanek in razvoj velikega števila delavnic, ki so proizvajale vse, od živil do orožja. Te delavni« ce so vznikale tudi spintano, na pobudo političnih organizacij in zaradi velike navezanosti primorskega ljudstva na IX. korpusa Taka organizacija zelednega dela je gotovo izjemna v Jugoslaviji. Posebej je treba navesti tttdi kulturno dejavnost. Igralska skupina IX. korpusa je sama po sebi postala pojem za Primorsko.
Kot številčno moč IX. korpusa navadno navajamo 10.000 oboroženih. To je povprečje, gibala pa se je med 7.000 in 12.000.
Skupaj z vojaškimi enotami in s svojo tehnično organizacijo je IX. korpus Primorski ogromno dal„ Ne samo, da je vzbujal samozavest in ponos tega dela slovenskega naroda, ki je moral četrt-stoletja nemočno prenašati italijansko okupacijo. IX. korpus je bil tudi nadvse pomemben izvor in šola novih primorskih kadrov, ki so imeli priložnost, da se uveljavijo.
Iz Primorskih srečanj 41/42 -33
Ker cm
omMb h
v ^M^r
Mrzel ris.
Ljudje na ulicah..
Mrzel piš.
ljudje v-^tovarnah.
Ljudje o "h radijskih sprejemnikih
Ledeni vrh.
Mraz se krade v dušff, strah v kosti. Mrzel piš. A nekje na dnu... Vroči žar, iskra v očeh. -V zimskem mrazu src klije nova rast. Močno deblo, stotero vej in tisočero listov.
.^edeni veter "brije skozi polja duš, ki vznika j o iz zemlje in rpjevajo milijone vročih src. Ve ter-"hri je . Pada rdeči dež.
Na deblu tisoč ran. Zlomljene veje padajo na tla... a. se ne sušijo. Rase j o r nova drevesa. V nova debla, ki poganjajo veje proti nebu in kljubujejo ^ihaeju. V tem novem svetu mi prestora za človeka. Je le prostor za ljudi.-.
List odpadeta namesto tega zrase nov. Večji... in bolj zelen.
Rdeči dež, ki ga nosi veter, mu ne more hudega, ^ahk^ ga biča, trga inodtrže ter ga-nosi s sabo. A padel bo na tla in dal zemlji novo moč, da bo rodila drevje, da bo krepila stebla in vsrkavala dež. Ljudje, ljudje.
Lačne oči otrok zrejo v mogočna drevesa, ki kljubujejo viharju.	-Mrzle roke m-ž so grejejo nad polji Vihar slabi.
Utrujeno oči čakajo sonca na vzhodu.
male ročice se stegujejo k hlebcu kruha.
Rd če prepojena zemlja se umiri. ~
Ua sončnem nebu se zbirajo beli oblaki.
Dež bo uničil rdeče liste in spral rdečo prst.
Spet raste pšenica.
Svet in človek, ne več ljudje.
kdjAiu [krmi/ m/L
y
s
UX\j fYYWO-
Leta 1920 so Italijani okupirali področje Primorske, Takoj z okupacijo se je začel proces raznarodovanja, kateremu se je ljudstvo zeln močno upiralo. Cilj italijanskih fašistov je bil poitalijančiti celotno področje.
Ta proces raznarodovanja je začel postopoma, vsaj v šolstvu. V začetku-okupacije so v šolah poučevali italijansko, slovenščina je bila le učni predmet.
Leta 1923 so v šolah popolnoma ukinili slovenski jezik. Zelo grob je vil tudi odnos italijanskih učiteljev do učencev. Nekateri učitelji so iz sovraštva, celo pljuvali na otroke. Od leta 1930 so ■okrepili policijo, nadzorovali so življenje posameznikov, vse trgovce in gostilničarje so prisilili, da so se vpisali v fašistično stranko. Fašisti so terorizirali ljudstvo po vaseh, S kamioni so prihajali v vasi in pretepali moške, tak5 da so večkrat-morali spati v vinogradih. V obdobju italijanske okupacije so bili zelo visoki davki, ki so prizadeli posebno kmete. Tu ni vilo industrije, kmete pa so močno obdavčili, zato ker so hoteli, da bi ljudstvo obubožalo. -'To je pripeljalo do velikega izseljevanja, predvs em v ZDA, ženske pa so-odhajale v Egipt. ICo je italijanska vojska napadla področje; se je začela formirati osvobodilna fronta in mladi fantje so ustanovili partizanske brigade in začeli voditi gverilsko Vojno proti sovražnika •	-Cktobra 1941 se je v Vipavi formiral rajonski odvrr osvoV««ilne fronte prav v naši hiši, moj stari oče Perhavec Avgust je Vil eden izmed ustanoviteljev0 Ta odvor je oskrVoval partizanske brigade. Kupovali so Volno in ženske so pletle rokavice in nogavice za partizane.
Tu vfVipavi so tudi skrbeli, ua bi partizani imeli vedno iovolj hrane. V mlinu so mleli koruzo, potem so jo odpeljali in razdelili med partizanskimi brigadami.
Vsi prebivalci so se z vsemi možnimi sredstvi upirali okupatorju, razen zelo redkih izjem.
Ta t j aha'' Pe rhave c, 4. a
NC^ je pri nas pustila globoke sledove a/-radio tega, ker je bila to osvobodilna vojna, v kateri je. sodelovalo vse ljudstvo, predvsem pa zaradi tega, ker se je v tej vojni pokazal odnos tujcev do naših, ljudi, odnos člcveka, ki je kot podivjana zver stresal svojo jezo na sočloveka.
A
V jugoslovanski zgodovini zlahka najdemo nešteto takih primerov. Če-se .omejimo le na gornjo Vipavsko dolino, pa najbolj izstopa obešanje civilistov v Vrhpolju pri^ Vipavi konec septembra 1943.	r-
Zakaj je bilo potrebno Nemcem brez kakršnegakoli sojenja obesiti *9 ljudi, ki so jih zajeli pri čiščenju terena na Nanosu? ^ak r>dn^s tujcev dr, naših ljudi je še krepil narpdno zavest, vzpodbujal je v ljudeh vse, kar je slovenskega, podžigal je upor.	,
^emci sr ujete prepeljali v Vrhpolje sredi noči, jim pripeljali župnika, da jih je-^spovedal, nato so drugega za Crugim brez kakršnekoli obsodbe obesili. Med obešenimi so bili tudi trije '.domačini. Njihovi svojci niso ob pogledu nanje smeli potočiti • niti s©lze, ker bi-se izdali.. Nemci^so $ih ves čas opazovali.
* f} t" • ^ Le kako mora biti nesrečni materi ob pogledu na svojega urinega
si&a, pa ne sme niti za-jokati? So zaradi^tega l^judje?postali
močnejši, se je v njili bolj utrdila revolucionarnost? So -fcu
vzroki, da se je vmaših prednikih naselil upor proti vsemu
tujemu in se nato prenašal iz roda v rod in je sedaj tudi v nas?
Vsakokrat, ko kdo. omeni obešanje Vrhpolju, me spreliti srh. Srečna sem, da sem rojena po vojni, da vsega tega nisem doživela 4 K<lr
ve, morda me kaj takega še čaka?
o	*
Tjaša Premrl, 4.h
c.
PARTIZANSKA BOLNICA "PAVLA"
Partizanske bolnišnice so bile različne po sv«ji velikosti. Poleg velikih blokov "bolnišnic smo imeli t Rdi prar majhne bolniške enote, imenovane sanitetne postaje, ambulante, itd.
Bolnišnic je bilo približn0 121, v njih se je zdravilo približno 15.oo« bolnikov in ranjencev. Skupno so imeli.©krog 5ooo ležišč. Prvotno so borbene enote ranjence skrivale v skrivališčih, bunkerjih, vendar v naslednjem obdobju vse bolj prevladuj® gradnja in delovanje večjih konspirativnih bolniških postojank. Vendar pa borbene enoter razen mogoče premičnih bolni-ft šnic, niso trar.sportirale ranjencev s seboj,	' "
Z ustanovitvijo korpusa decembra 1943 decembra 1943 sta bili načrtovani in nujni dve bolnišnici, ena za severno in druga za južno delujoče borbeno področje. Teren nad Čekovnikom in nad Idrijo je bil znan partizanom še iz Vojkovih časov., saj je prva baraka bolnišnice,--potem imenovane "Pavla", zrasla na mestu bivšega taborišča 1. bataljona Srednjeprimorskega odreda. 6 Kronika bolnišnice se piše od januarja 1944, ko so, bili sprejeti trije ranjenci od ^ratnika. Tratnikova domačija, pa se jetšpreme-nila v javko rin ekonomat, bolnišnice "Pavla". ... • . .
VH prrvi baraki so stanovali ranjenci ih člani osebja skupaj in že* s februarjem so zgradili novo barako. Prvo večjo skupino ranjencev s« sprejeli 3. aprila v drugo novo zgrajeno ,-po^to janko imenovan* "Očkova". Spomladi 1944., -je divjala sovražna ofenziva in^ so zato načrtovali premestitev bolnišnice v Mrzlo Rupo.
27. junija je partizanska bolničarka pobegnila v nemški garniz*n, kar je zahtevalo nujno evakuacijo v skrivališče 1 in 2, za katere b«lničarka ni vedela. Skoraj-ozdrave1e ranjence so odpuščali. Tako je biJ.o avgusta 1944 v,, bolnišnici 7o ranjencev. Vse hujše ranjence so po nalogu vrhovnega štaba prepeljali na.Hudo polje, odkoder so jih odpeljali v Barij.
Jeseni 1544 so zgradili najvažnejšo postojanko, ki so jo imenovali "Zadnja centrala".
Pozimi 1944 so se-Nemcir vseskozi gibali v bližini bolnišnice. Po novem letu je bila bolnišnica polna in spomladi so jih prenesli v invalidski-dom v Pranji. To sovpada g potokom najhujše nemške ofenzive "Rlibezahl". Številčno stanje bolnišnice v času ofenzive se je povzpelo na 150 ranjencev.
12. maja je prišlo do evakuacije bolnišnice v Gorico in v Idrijo. SVOBODA!
(Iz Srečanja 41/42/83)
"[KM MT /MAs
Ded mi je večkrat pripovedoval o krutosti, vojne med leti 1941-1945.% o divjanju, sovražnikovih sil, o požiganja vasi, ® streljanju talcev, o grdih pokolih in mučenju trpečega* ljudstva. Največkrat pa mi je govoril o kritih dogedkih, ki se se "44 leta dogajali v naši vasi, nedaleč stran-, od moje hiše.
V	naši~vasi je "Kila ustanovljena partizanska "bolnišnica Pavla. Tr je "hila majhna hiša, ki je "hila sezidana v temni grapi, kamor sonce posije le nekaj dni poleti. Tam so le skale in prepadi. Vendar je človek našel dovolj prr?tora„ da si je sezidal hišo, v kateri je odraščalo pet sinoT že vdove matere. Ke pa
se je začela vojna, so ti sinovi odšli v gozd in se "borili "-za svobodo svojega naroda._
V	te j. .majhni hišici je bilo prostora za štirideset ranjencev, štirideset ,še živečih ljudi, ki so se morali boriti za življenja, k« je ..sovražnik napadel našo vas in jo tudi pcžgal*
Takrat nas je izdal neki domobranec, ki je vedel za te bolnico. Nekateri s« celo pravili, da se je sam zdravil v njej*, Sovražnik pa se- je tokrat hotel maščevati. Že v zgodnjih j-utranjih urah se je skupina Nemčev pritihotapila v vas1 po težko dost.opni grapi, ker ni bilo straže. Zjutra'j so taknj začeli ».požiganjem in mučenjema Najprej so hoteli zavzeti boinico-in pobiti vse lanjence, ki
so bili v njej. Vendar so se ušteli. Ubili so nekegavaš^anaj ki je hotel opozoriti bolnico pred nejarnosi:jo. Ustrelili so ga le 20 giinut4hoda stran od bolnice. V bolnici^so slišali ta strel ■in bolničarka Pavla je takoj ukazala sprezniti bolnici d^zadnje-ga. Ranjence so znosili nedaieč stra^. v podzemski reveža katerega je vedela le rna.'Tako je bila bolnioa prazna še preden so j« Nemci našli. "Rili so razočarani. Začeli se z iskanjem ranjencev, o katerih ni "bilo ne duha ne sluha. Našli pa,,so mladoopastizanko, katero s* strahovito mučili in jo zatenj pri bili na vhodna vrata bolnice.	' 0	. .
Ujeli
so tudi dva partizana, ki sta bila namenjena v bolnico. Mučili s*o ju, jcer nista hotela izdati že izdane bolnice. Te je bilo zverinske ^učenje, mučenje., ki se ga spominja naša vas in ga ne bo pozabila, saj so; jim nazadnje še posekali glave in jih posili .po vasi.
^ozgali*
so tudi domačije s celimi družinami priklenj enimi v hisOf tako da, sf živi zgoreli.	.- ■■
Takr zdaj praznujemo .krajevni praznik v spomin nš. te dogodke- in se ^ih s,-strahom spominjamo.-Postavili smo jifn spomenike. Kraj in hišo, ki je bila med vojno "Holnica jo imenujemo PEICL.
/itucin Ivan
-JbdomyJ/ ornim/ /m} Siclz
-Telesa naša vroi dragoceni,	t,
v njih shranjena vsa dediščina davnin, pek« nas v prsih soki njih ognjeni, k-ipeča-sla radosti, Volečin, Vzgon vitij nerojenih kri nam polje, življenje n^ih, ki \odo, rije v nas.
■in kal s kaljo se za prvenstvo kolje,	^
bodočnost oblikuje svoj obraz.
Narml hlapcev, stoletja zatiran, na veke nepoznan. Kdo si, ti majhen, neštevilčen"narud? Saj te nihče ne pozna. Le tiho bodi,'"priden in upogljiv! Koga pa imaš, po katerem se lahko zgleduješ? Razne Črtomire, Vide, Jerneje in Matjaže.... same sanjske junake, izmišljene, nerealne. Narod... kakšen jpoj-om je to? Narod! Glavno - to je duša, vesoljna duša... Napredek? Kar obstaja, s.o le posamezniki. Drug drugega spoznavajo... poslušajo trajne glasove sv je davnine, svoje duše. En sam pori jav te> duše je več vreden, kakor vsa stoletja trpljenja. V vsakem čl-oveku je taka duša. Morda dremlje, počiva in čaka. 1ema je povsod okro% nas. In v nas. Vse je gnilo, nikjer ni . več prave, čiste podobe. Kdo si ti, kd* sem jaz? Le kje je iskra, da prižge >genj, pravi, veliki ogenj, da "bi požgal vse te trhle, gnile veje? V temi potujem za-sledjo svetlobe. Sem le dr»bec, sestavi jen iz ' senc in svetlobe.,. Iz • teme se--skozi sve-tlr>ihi pramen vračam v temo. A iskra znoy;a zatli in obsije temačen gogd. Že lahko razlikujem ljudi. Človek, kako majhen sii Kako slavoten po telesu, a kakw velik v svojem bistvu. Prah bodo tvoje kosti. Toda tvoja dejanja bodo ostala.! ■Na vzh>>du se že svetlika. Temna, grozeča praznina dobiva svoj smisel. Iz sive megle se pokaže žareča krogla. Pečasi, a vztrajno so' vali proti nam Ne pomagajo ne nasipi, ne va-rikade. Vedno večja je, vedno bolj mogočna. Velikani vztajajo. Snamajo si"svoje maske in si umivajo obraze v čisti rosi. Iz uoeana sivih »vlakov se dvigaja razvaline gradov in trdnjav. To je naš človek, to je naš uspavani Matjaž, to je naš narod. In iz te £mote ognja se izloči posameznik, prej neznaten, zdaj pa večji od vseh^kraljev in carjev. Kliče in budi vse (.koli sebe,7" ovija jih z rdečim plaščem in jim kaže ljuvezen do Nje, ki je vedno izguvljala svoje sinove.
On jih hoče rešiti, da ne bi izgubili Njenega zaupanja. ■ ~ « «
Upor se siri kot stepni požar. Nič vec ni posameznikov, osvtaja le narod upornikov. Sprejmite me vase, v svoje naročje. Hočem biti eden vaših stevrov. Naj vom kamen.-Hočem nevarnost. ^ffevaKiičšt
-»-1	*.........»i 1» im. ......... i)........m ., i
nas lušči iz nepomembnosti, rešuje nas slabosti. Ničesar ni, kar "hi me strlo, hočem kijubovati.mrzlemu vetru in ledenikom. No Jeui-pasti in zgniti!'Čeprav sem le človek, čigar duša je polna "brezen in prepadov, se hočem dvigniti. Dpvolj mi je varljivega duha po varnosti. Hočem vetra, zraku! Žareča krogla je dosegla sVoj cilj. Vselila se je v nas, prepojila je naša .telesa z svežini, s toplino in pogumom. Vetrovom so rdprte poti, podrti so jezovi in nasipi. Ne smemo več dovoliti umazaniji, da se vgnezdi v naša srca in nas omrtvi, da nam zaveže oči in roke. rjoramc se 'bojevati za svoje ideale, za pridobljene dragocenosti in za nas same.
„ .	Bturm Erika, 4.a
t
* Delala je y (italijanski) v^-jašniei. Bil je zidarj s slryen-skim srcem. Delo v vojašnici je bilo tako-dobro slepilo, da ga je celo hčerka obdolžila simpatiziranja z Italijani. A našel se je nekdo-?..
Ovadili so ga pri oblasti. Tako se je.«znašel v Tržaških zaporih. Kri je brizgala izpod nohtov, a zmagal je Sltvene?. Izpustili s9 ga zaradi pomanjkanja dokazov.
Ko se je vrnil domov, se ni odrekel delrvanju za osvoboditev Primorske izpod Italije.
Na začetku vojne je bil že prestar, da bi ga poklica, v vojsko. Poslali so ga v delovni bataljon, s katerim je odšel-na Sicilijo. Italijanom ni bilo mar zdravstveno stanje mož v bataljonu. Hrane skoraj niso dobivali, saj so bili Italijani mnenja, da se podgranjen Človek ne more upreti. Delali so, kjer in kar je bilo treba. Da bi ^tolažili lakoto, so jedli tudi kcrenini-ce. Podhranjenost je bila malariji, ki je izbruhnila, dober zaveznik.
Sicilijo-zavzamejo Američani.
Delovni bataljon ni bil več prisila. Američani so jih pripeljali v južno Prancijo, kjer so natovarjali in raztovarjali ladje. Podhianjenih in utrujenih mož niso mogli poslati v vojni metež doma. Nakladali so in razkladali in čakali vrnitve dom«v. Vrnil se-je oktobra 1945.leta. Preživel je Tržaške zapore, Delovni bataljon in muke ločitve.
Spominjam se ga, ko je bil že star. Sedel je v kuhinji na trdi leseni klopi, držal v rokah časopis in gledal iznad naočnikov.
Valentina Korošec, 4.a
OBISKALA STA M A S TOVARIŠ JANI L 3 T U R K - J C C O. , V O D J A KULTURNA SKUPINE IZ. KORPUSA TER BOREC TOVARIŠ F R A N C E B R A V P C . . .
" NEKAJ O JOC^VI SKUPINI
Ena od odlik našega n-: rodne osvobodi ln ga "^oja in naše revolucije nasploh-je bila tudi nenehna skrb za razvijanje nove kulture, ki naj bi hila čim bližje ciljem tega-boja in tem kulturnim potrebam , našega ljudstva. Na Slovenskem je bila kulturna dejavnost izredno razgibana in razvejana, saj so -j.<> opravljali številne kulturniške skupine in posamezni kulturni delavci, oe največ slovenske besede so potrebovale še neusvubojene pokrajine Slovenskega priruorja, Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline* Kraji so hlepeli-po slovenski besedi, pesmi in slovenski kulturi nasploh, ki je bila posebno mlajšim in najmla-jšim rodovom dolgo vrsto let odtujena. Tako je bila ena od pomembnih nalug IX. korpusa prosvetljevanje tega dela slovenskega naroda, spoznavanje slovenska "".kulture iz-matične Slovenije ter krepitev nacionalne zavesti. In kaj-naj bi bilo-za dosega tega cilja lepše kakor dati jim slovrnsko-besedo, glasbo, tisk (časopis Matajur), predavanja in množična zborovanja, kjer so se ti ljudje lahko seznanili s cilji našega narodoosvob^dil-
t, nega boja. Tako je bila ustanovljena tudi kulturniška skupina IX. ..korpusa. Vodja in komandant skupine je bil Danilo Turk - Joco, zato jo imenujemo tudi Jocova skupina. Sestavljena je bila iz pevskega kvarteta in glasbenega—tria (klarinet, harmonika, kitara), imela je kurirja za opravljanje kurirske službe, imel pa je na skrbi tudi prehrano, prenočišea in druge "materialne dobrine, ki jih seveda v tistih časih ni. "hilo na pretek. Skupina je bila poznana pe, vsej Primorski pod imenom KIS (korpusna igralska skupina). Običajno je prikorakala,-seveda vojaško urejena, včasih tudi v spremstvu, partizanov iz bližnje brigade ali odreda, na vaški trg zvolcih Veselega tria, se-tam- ustavila in vojaško uredila. Vaščani; ki so s'e množično zbrali na trgu, je nagovoril vodja skupine Joco in oznanil, *da bo' popoldne ali zvečer na samem trgu, v šoli ali na-bližnjem skednju velika prireditev z recitacijami, pesmijo, zabavnimi prižoM in seveda z uradnim govorom. In kar je bilo še posebej zapeLjivo: po prireaitvi bo za mlade in stare ob glasbi Veselega -tria ples, ki bo trajal, drkler bodo vztrajali razvneti plesalci. Glasbena govorica in ples ne poznata meja inAiprav tu je bilo ogrofr^o množičnosti tudi za politično prepričevanje, zbujanje nacionalne zavesti-in občutka priparsdnosti 'slovenskemu narodu, ^rogram skupine ni bil vedno isti, temveč se je preminjal glede na pokrajino in okoliščine, v katerih je bila prireditev.
o
Skupina je takorekoč obiskala skoraj vse vasi in bila uspešna v buditvi že precej ugasle slovenske zavesti. Člani skupine so na poti po Primorski ohranili neizbrisne spomine. Tako tudi tov. Danilo Turk -Joc«, ki je danes med nami...
(po Srečanjih povzela
Janja Milič)
a I V E PRIČE SMRTI -TOVARIŠ. RRANC B R k V E C - 0 L 0 V E K, Z A KATEREGA PRAVIJO, DA VSTAL OD MRTVIH
Osemnajstleten se je tov. Bravee vključil v en«te NtV. ^ekega jutra so njega in njegove tovariše zajeli Nemci. "Hande, hack!". Nemci so jih presenetili, ker so prišli v vas s strani? od koder se jih ni nihče nadejal. Pomagalo ;jim je slabo'' vreme, burja je močno tulila. Zaprli so jih v vaško gostilno v Pdukraju in z njimi ves čas zelo surovo ravnali,'5 jih brcali in pljuvali. Gnali so jih do vaškega pokopališča za'vasjo. Vedeli so, kaj jih čaka. Otrpli od groze so bili brez moči. Mt<rali so leči na trebuh, roke pa skleniti pod glavo. Bil je drugi v vrsti. Videl je, kako s« ustrelili prvega njegovega soseda. Zdaj je bil na vrsti on... Čezenj je stopil Nemec, mu naslonil"'brzostrelko na vrat in sprožil. Kaj se je zgodil« pozneje... Začela se je njegova enajstdnevna kalvarija in črna tema. Zbudil se je, ko ga je začelo dušiti in je hlastal za zrakcm. Od vsep«vsod" je čutil teči kri, iz rok, vratu n«su, ušes in menda celo iz oči. Kako se je boril s smrtjo. "Vstal sem in napravil nekaj korakov, pa sem že padel, k«t sem bil dolg in širok. Pobral sem se, napravil spet nekaj korakov in spet padel. Potem sem počasi vstal in k«rak za korakom «dšel v neznanr.." Tako je taval pr Nan*su, živel od snega, nemočen, 'zapeljan od prividov. Lačen je videl veliko števil« žensk, ki so mu ponujale polne košare kruha in mleka. Vsakokrat, ko je skušal"zgrabiti, se je ženska odmaknila in spet ponujala.... dokler ni prišel v Sanahor, kjer so ga ljudje sprejeli in rešili. Iz trideset kilogramske prikazni iz groba je zopet postal mlad fant.
Za obisk na našem kulturnem dnevu se tov. Bravcu prav lepo zahvaljujemo ter mu želimo še velik« veliko svobodnih let!
* Janja Milič, 4.b
PRVE PARTIZANSKE SMUČARSKE TEKME
o
. in 21. januarja i945 so se v Cerknem 0"h prisotnosti bivšega komandanra IX. korpusa polkovnika tov. Staneta Pot^čarja in komandanta XXXI divizije, kapetana ,Vgena Matejke - Pemca, vršile prve partizanske smučarske tekmŠ.
Tekmovalci so v mnogih primerih prihiteli na tekmovanje naravnost s piložajev ali celo iz ^orbe. Startali s-* utrujeni in neprs^ani, pa kljub temu je tekmovanje uspel« in doseženi si bili zelo dO'bri__rezultati.
V sobot* 20. januarja je bil izvo en patrolni tek s streljaa> njem, dan kasneje pa slalom in skakalne tekme. Priznanja vredni s« bili poleg drugih dtsežkrv, posebno uspehi skakalcev, ki so na primitivno zgrajini skakalnici ialvedli lepe in nepričakovan^ dolge skoke.
Rezultati si bili naslednji:
Patrila Prešernove brigade (cas 1 23
h
nun
)
Patrolni tek: 1.
2.	Bfctrola Vojkove brigade (čas 1" 24
3.	Patrola gradnikov« brigade	- - '""
4.	Patrila
5.	Patrola zaščitnega bataljina IX. korpusa
Najboljši čas tekmovanja je dosegla nepopolna patrola Zveznega bataljina XXXI. divizije in sicer lh 20 . Ker je bila patrila nepopolna, je izpadla iz tekmivanja.
V streljanju, so bili rezultati naslednji:
1.	Patrolna trijka GradnikoveVbrigade (60 točk)
2.	Patrolna trijka Smuške delavnica IX. kirpusa (4i točk)
3.	"Patrolna trojka. IX. korpUsa (20 točk)
Slalom:
1.	tov. itefe 1
2.	tov. Finžgar 1
3.	tov. Masterle 1
27:.
32:' (smuška delavnica
IX. korpus) 42" (OC IX. korpusa)
Skoki:
1. Rudi Finžgar 22,5 m .2 ..-Alojz- Potočnik 22 m 3. Janez-Štefe 21 m
^ileg skikov v konkurenci, je bil* izvedenih tudi nekaj skokor izven konkurence, v katerih je bil najdaljši Rudi Finžgar, skočil je dvakrat po 31 m in s tem postavil najdaljši skok dneva.
Prve partizanske smučarske tekme so bile za takratne razmere uspešno organizirane in izvedene,
Pckazale so znova iniciativa naših borcev, ki so kljub težkim pogojem in takor»koč sredi bcrb našli čas, da so se v špo»tni
bnrbi pomirile med seboj, *
(Iz Partizanskega dnevnika)
Obloženi s stotinami zgodovinskih podatkov največkrat zaslepljeni mislimo, da zgodovino kroji kopica pomembnih ljudi in slavnih vojnih zmag ter političnih in diplomatskih-zakulisnih iger. A vojne so rodijo še preden počijo streli in.pade jo prve žrtve. Vojne nastanej o, ko se ljudje vec ne pozdravljamo med sabo in nasilno ločimo moje od tvojega z visokimi pregradami in hladnimi pogledi.
Tudi svoboda je le mozaik, čudovito sestavljen iz posameznih premaganih sovraštev in svobodnih odločitev.
Bila je že trda zima. Ljudje so hrepeneli po pomladi, kolikor so ,pač od nemira razdejane duše sploh še zmožne hrepeneti. Mogoče pa „je bilo njihovo pričakovanje ravno zaradi tega še večje, kajti nekje globoko v svojih srcih so upali, da bo novorojeno sonoe razklenilo verige mraza in ledu, v katere jih je vkovala vojna. ..Snežilo je že več dni in čez noč je zapadlo, toliko sne^a, da skozi vihata,ki jih je prikoval trden snežni oklep, dostop v hišo sploh ni bil več mogoč. Ljudje so se zato najraje tiščali v hišah okrog peči. Le otroci, ki jim radovednost ni dala miru so .-kdaj pa kdaj smuknili skuzi okno v zgornjem nadstropju v belo prostranost. Burja, se je proti jutru p-ulegla in celo snežiti je prenehalo, toda mraz je "bil še vedno tolikšen, da na prostem nisi mogel dobiti tnkoče vode.
Od laza se je proti samotni skupini hiš približevala četica pre-mraženih ljudi. Vaščani so jih-kmalu prepoznali; bili so partizani-. Molče so jih sprejeli v svoja borna prebivališča. Niso jim mogli nuditi veliko. Tudi sami so bili lačni hrane in veselja. Partizani si na dvorišču postavili kotel in kuhar je skrbno začel pripravljati ostanke zadnjih zalog hrane, ki so jih zbrali vaščani. Toda kuhar ni utegnil-opraviti svojega dela, Z juga je proti hišam tekla ženica; mahala z rokami in že od daleč kričala:" Bežite. Nemci so že pri cerkvi!11. Spet umik. Beseda se je kot nož zarezala v utrujene misli. A kam? Poklicali so drobnega dečkaj"Silvester, ali veš kje s^ drugi partizani?" Vedel je. Bil je eden izmed tistih dečkov, katerim ne uide izpred oči nobena malenkost. S sekiro v roki jih je vodil skozi gozd v breg. Okrog enajstih jih je pripeljal do stare pastirske staje. Tu se je njegova pot končala. Moral je nazaj, čeprav ga je premraženo tolo vabilo k ognju«
Vračal se je domov in ob nenehnem ritmu v sneg pogrezajcčih se ko~ rakcv so se nu misli kdo ve kje zapletle. Ni razumel kaj je to vojna, a tudi njega je nekje-žgalo, da bi se maščeval tem tujcem, ki so včasih, ko matere ni bilo dcma, prišli s psi in jih razbesnele sju-
_ cO &
C/ -o
ščali nadnje, ter jih v zadnjem trenutk^^predeft^o se zobje utegnili siapičiti v trepetajoče mesa, spet z verigo-potegnili k sebi. Pb spominu na preživeli^trah ja^stisnil z^be in pest ter z nogo krepko udaril ob -t>la,/da js izgubil ravnotežje-in se prevrnil r sneg. Prebujen^sr mučni&^canj se je spet pobral in v snežni belini pred sebp^f' zagledal Nemce. Reagiral je refleksno, še preden so se misli utegnile prilagoditi novi situaciji. Delal se je kakor, da/fih\ie vidi in je začel'sekati bližnje trhlo drevesce. Ni umi pogledati preko svoje rame. Z razbijočim src^m m čakal, ka/ se bo zgodilo. Nemci so prišli k njemu in ac*en j/zmed o^idirjev je začel kričati nanj v tistem tujem in/za p£lvestWva ušesa tako trdem "jeziku. Izza oficirja je sto^i^/nek civilist in zalajal nanj:" Smrkavec, kaj tu počheš?K""9psede^u^-niso hotele iti iz ust, a nekako je le izjecljal iz^Sebe jr ZeT^e nas... drv pa nimamo. Zato me je mama poslala v gozd/.... po drva".
Civilist je.Silvestrov odgovor prevedel oficirju, nato pa spet vprašal:" K,-e je tvkjdgA? Silvester je dvignil tresočo reko in pokazal čez hrib. Civilist r'se je obrnil k oficirju)' nato vzel Silvestru-viz rok seS^rc/, ga porinil in nanj zakričal: "Izgini! Če te jfe enkrat tu dobimo, te bomo ustrelili!"
Silvester sg je poskušal spet spraviti na noge in teči, a kolena sojmu klpcala, d£L je ril s svojim izsušenim telesam po snegu
Ni
t
se
mika, ali leži mrtev na tleh. Meja med
živi jej ■ •jem in smrtjo se je zabrisala. Skozi glavo mu je nenehno prodiraj—tok ene j same henehno ponavljajoče se misli: ustrelili, ustrelKLL/ ustrelili./. Nekako je prilezel domov in doumel, da vendar-mora biti žiko ga je mati stiskala k svojim prsim. Lahko bi ga res c^fTTelili. k bilo mu je šele enajst let."
Branko Likar, 4.b

f) I
r\JX<JJW MT m MWX'
Bil je zimski večer, ko smo se vračali-iz šole. Snega je "bilo skoraj do kolen, do doma pa še dobre pol ure hoda. Ravnokar smo zavili z glavne ceste - na stransko stezo,.ko se odpro vrata gostilne in na-prag stopi gostilničar, velik močan mož, z velikimi brki ter brezr,desne roke. Takoj naš povabi v njegovo skromno gostilno, ter nam reče, da bo-,po telefonu obvestil starše, da pridejo pt, nas, saj sami v takem snegu ne moremo domov. Vstopili smo in se takoj posedli okrog velike peči. ki je kar žarela od toplote.^Gostilničarjeva žena pa nam je prinesla čaja in keksov.-Mi se za te dobrote.nismo veliko zmenili, kajti naše oči so bile uprte v gostilničarja-in njegovo zaraslo ramo na desni roki. Vsi smo vedeli, da je bil v NOB. „ partizan, ki so ga domačini izdali, ter da so mu Nemci odsekali desno. roko. V gostilni je bilp vse tihoy dokler se najstarejši med nami ni., opogumil in ga vprašal, če bi i*am povedal, kako je , izgubil roko.
rtMož ni dolgo okleval, prdsedel je> in začel pripovedovati kaj vse se mu je zgodilor
Do leta 194-2 je bil kot najstarejši sin na kmetiji, ki je ležala ,na osamljenem kraju nad Ložami, 42 leta*.-pa je odšel kot prvi od hiše k partizanom. Brat-je. bil v italijanski'vojski že prej* Do 43 leta se ni mogel bojevati, ker je bil. kuhar.- Po kapitulaciji Italije je prišla tudi v te kraje nemška vojska, ki ni imela usmiljenja. Kmalu po prihodu Nemcev ga je izdal sosed, katere ga >je do tedaj imel za dobrega člana KP. V .taborišče so mu odgnali mater in sestro ter mu požgali domačijo. Njega so o tem že prej obvestili, tako da je pravočasno zbežal, Toda dva dni za tem je padel v roke Nemcem. V kneški kasarni so ga neusmiljeno mučili. Ker pa jfe' molčal, so mu leta 44 odsekali desno rok".-Na srečo pa je bil duhovnik, ki so ga imeli za izdajalca tisti-ki mu je rešil življenje. Ko so ga rešili iz nemških rok, so ubili dva nemška vojaka. Za kazen so nemški vojaki na^tem mesta ubili deset neznanih nedolžnih ljudi. To je gostilničar poveaci s hripavim grenkim"glasom'in dodal:"Zakaj me-niso ubili"! Takrat se je pred gostilno ustavil traktor,, bil je sosed iz vasi, ki je prišel°po nas.
Gostilničarju smo°se zahvalili, t6r se odpeljali domov. To je le drobec gostilničarjeve pripovedi, le drobec grozote T OB, ter velik del tistega, kar nam je prineslo svobodo.
Kavčič Alojz
- 18 -
m/L utoSjuu
Močvirje v vlažnem zaliva Raba. Taborišče ograjeno z bodečo žico. Sesene barake, v katerih živijo ljudje. Spomenik in mnogo grobov. -
"Da, to je bil tisti čas:,' mi je nekoč pripovedoval oče. Začela se je italijanska ofenziva leta 1942. Naselja, v katerih so Italijani imeli svoje postojanke, so bila obdana z bodečo-žice. Tudi očetov rojstni kraj. Njegova rojstna hiša, ki je bila na robu vasi, je ostala izven žične ograde in zlasti v nočni! urah je bila tarča-sovražnikovega obstreljevanja. Tovornjak iz Cest blizu Rovt je pripeljal izmučenega pretepeneg aktivista. Ujetnika so suvali, zmerjali s psovkami in vozili skozi vas, ker so hoteli prestrašiti ljudi.
Puzno poleti-1942 je bila ofenziva na višku.--Italijani so are ti' rali aktivista osvobodilne fronte in svojce borcev. Tako so are. tirali tudi očetovo teto, ki je imela pri partizanih tri sinove Odpeljali so j« v zapor. Z okoliških predelov Notranjske so pri' peljali mnogo aretirancev: starčke, žene, otroke... Zagorele so številne (kmečke) slovenske domačije in-s tem se je^pokazala vsa okrutnost okupatorja. 3ole, kulturni in gasilski domovi so se spremenili v zapore. Oče jih je večkrat obiskal, kajti teti je bilo treba nrsiti hrano. Videl je vso bedr zapornikov. Zadnj. dan pred odhodom v taborišče, so stražarji poostrili nadzor in prepovedan je bil vsak stik z zaporniki. Naslednji >dan so jih odpeljali v taborišče na otoku Rabu. Po svojih skromnih mrčeh so, očetovi starši sorodnici pošiljali pakete v zaborišče, da je lahko vzdržala. Nekaj mesecev pod italijansko okupacijo, se jeo telesno popolnoma izčrpana vrnila domov. Njeni sinovi so os-t li v partizanih in darovali svoja življenja za svobodo.
Pr vrnitvi -je teta večkrat pripovedovala o težkih razmerah v ta"> rišču na Rabu. Živeli so pod šotori, v vlažnem in zamočvirjenem delu Raba. Hrana je-bila pičla,' zato je mnogo ljudi ctmrlo. V na, težjem položaju so bili otroci in ljudje, ki niso dobivali pomoči od doma.
Oče še danes dosledno zahteva, da spoštujemo kruh, osnovno prehrano človeka. Kadarkoli vidi zametavanje hrane, nas spomni na težke vojne čase, ko je primanjkovalo kruha in so ljudje umirali zaradi podhranjenosti. Hkrati pa nas opominja, da se danes ijaili-jo.ii ljudi občutijo pomanjkanje hrane.
Silveli Bogataj, 4.b
Ta dogodek je vzburkal vso^Primorsko.
Spfošna vstaja je zajela vse Slovensko Primorje in Istro in zlasti na podeželja hitro odstranila sovražno fašistično oblasti-
To je bila mogočna manifestacija velike, prav do poslednjega dne italijanskega političnega režima zatirane, narodne zavesti in živega protifašističnega razpoloženja prebivalstva, Tako^ v Trsta kot tadi v Gorici' so množioa šle na ulice, izsilile izpustitev političnih zapornikov, zahtevale od italijanskih poveljstev, da se uprejo za boj proti nemškim četam. V demonstracijah in manifestacijah so sodelovale tudi italijanske 4 a^tifašistične množice in tako s:e je. krojila ak&i^skaenotnost vseh protifašističnih sil.
Podobne manifestacije so bile tudi v Ajdovščini, Vipavi, na Tolminskem, Koroškem in drugod, kjer so bile. italijanske posadke.
Vse Slovensko. Primorje in Slovensko Istro je tiste dni prevevalo ♦ nepopisno, navdušenje, v katerem se je zrcalila močna narodtia zaves-S velika enotnost in privrženost idejam OF.	••»
Bilo je enkratno, kako je ljudstvo dalo duška svojim dolgoletnim •<- -težnjam in hotenjem po.svobodi in združitvi z matično domovino.
Po delu f,Primorska ni klonila1 povzela Remškar Marija, 4.h
Na dolinu je legel mrak, ki se je vse-bolj spreminjal v črno temo. le tu pa tam si lahko videl drobne lučke, ki so skušala prodreti čim dlje, pa jim je t« le slabu uspevalo. Tema je bila močnejša. Hotela je zakriti to dolino, tu njeno gorje, lakoto, t-, želj« po boljšem. Vtihotapila se je v izbe, obkrožala je ljudi, da so jim obrazi postali mrki, otroci s« postali žalostni. Ljudje pa so prižigali sveče. Majhne motreče plamenčke, ki so plapolali in se upirali temi. Ko so otroci pogledali skozi okno so videli, da se okna na sosedovih hišah svetlikajo in vedeli so, da je tttdi tam prižgana sveča.
Ura je bila že pozna. Ljudje sr odhajali spat. Vendar zaspati ni mogel nihče. Preveč je bilo stvari, ki so se jim metale po mislih, preveč je bile ropata, ki ga tema ni mogla udušiti. Kapitulacija Italije je bila blizu. Italijani so se umikali. Podnevi in ponoči so bile ceste pulne umikajočih se v«jakov, poraženih, razočaranih in maščevalnih. Slednjega so se ljudje najbolj bali. To je bila misel, ki oim ni pustila spati. Ranjene živali se je treba bati bolj kot zdrave, poraženega človeka pa še bolj. Tak človek zahteva tisočero zadoščenja, tisočere žrtve za sv«j p«noa. Skozi mrak je prihitela majhna postava. Bil je italijanski vojak. Oprezno se je povzpel po stopnicah bližnje hiše. Zadržal je dih, obrisal potno čelc in se sklonil. Preveril je situacij« sk«zi okno-pri vratih, udlcčno, pa ne zaradi poguma, ampak zaradi želje 2»o obstanku je potolkel po vratih: "Aprire! .Aprire!" Vrata s« se odprla. Vrjak je zakorakal v izbo. S pogledom je premeril gospodarja in v istem hipu s naperjeno puško zakorakal v sobo. Na veliki postelji sredi sobe je spala vsa družina. Prst na petelinu. Tišina. Cče in mati skušata z nerodnimi gibi svojih teles zaščititi otroke. Majhne drobne ročice so se oprijemale matere in očeta. Trenutek, še eden in še eden - večnostr Pričakovanje reškega poka. Nič se ne zgodit Nepetost!-Strah z obeh strani. Italijanski glas pretrga tišino* "Avete una bicicletta?" Nič se ne zgane. Le strah gleda iz vseh oči. Puška se povesi. V^jak pa kriči; Bicicletta! Compredete? Bicicletta!"
Oče pokima. Pripelje kolo iz hodnika in ga postavi pred hišo. Puška je že na rami, vojak na kolesu, že ga ni več. Olajšanje in sreča nad življenjem se polasti vseh. Zunaj se dani. Verjetno bo lep dan. Nebo žari. Hribi so rdeči. Postaja vse svetle je. Sonce bo kmalu premagalo še zadnje »stanke mraka, ki se z vsemi močmi upira svetlobi, a upreti se ji ne more, čeprav je še tako črn.
Barbi Vrčon, 4.b
mSou hm p kitruk, w
mv
Pomladni dar.. Zrak tre peče. Težak vonj sveže-preorane ga polja lega na zemljo. Z okornimi koraki, počasi zibaje se, stopa kmet preko njive. Mati doji otroka in mu tiho prepeva uspavanko.., V šolskih, klopeh, na rečnem bregu sta se srečala pogleda, zai^krila ognja v prsih, vlažna.dlan segla v roko. Rodila se je..Hlada, nežna ju je združila v-hrepenenju. 0 svet, o zemlja, < nebo, o daljngezvezde!! Objela bi, stisnila v svoje naročje, ujela ta trenutek sreče in ga skrila v svojem srcu! Skrila tja, kamor čas in ljudje ne morejo seči.	.
Tako pa...
■kaplja krvi je kanila v muje srce. Prišla je tiho, kakor sence, ki se v megli leno potikajo naokrog. prišla je kakor nevidni odmev daljnjega dogajanja-?. Spolzela je skozi drevesne krošnjo, mokre"' liste hrastovega debla in se izgubila v pesku. Tiha, nevidna. A vsepovsod je za seboj puščala krvavo rdečo sled,. . Mokra? lepljiva se je oklenila kože. Njen mastni madež se rožnat« blešči. Telo se je streslo ob dotiku, otrpnilo, kakor bi ga bila s sva j o koščeno roko oplazila smrt,. Otrok na materinih prsih je zaječal,-fant tesneje objel dekle, kmet obstal in se zazrl v krvavo nebo. Rdeča so polja, rdeči travniki, krvavi zemlja sama! Človek, človek mori! Tam z vzhoda, zahoda, z vseh štrani,"Z velikimi, neustavljivimi kcraki-hiti, zasužnjuje človeka, ubija iuealfe mladih src, podira ljubezen, dobroto, svobodo, mir, upanje in se ne meni za žrtve in ne šteje^trupel, o, tam prihaja nesmisel nesmislov: vojna!
Kakor rečna glasina ob jesenskem deževju se dvigne spomin in preplavi srce: nekoč, da, nekoč...
iHekoč je bila vojna. Bilo-je trpljenje. Bila je groza v otroških očeh. Bili so nataknjeni-baj<meti, naperjene puške-f ograjene barake, požgani domovi, blatne steze brezpotnih taborišč... Tfilo je hercjstvo. Bila je smrt. Bila je I Očetova pripoved, ranjeni stric, trpek spomin. Kaplja krvi je kanila v moje srce? Naj ostane le spomin! V soncu žarijv gore, po globelih 'bežijo sence. Zrak trepeče. Visoko pod nebom kroži orel na mogočnih krilih in opreza za žrtvijo.
Ne, jaz nočem še umreti!a
vuMiM, .
;X -	c- •■• e
Darja Pavlic, 2. druzbosl.
ru^/m MJ ...
Z zlatimi trepalnicami bom božala gozdove,-s svojim ognjem v o m grela-njihovo dehtenje, Zelenje "ho-še bolj zeleno in popje še bo odprle. Tisoče cvetov bo obračalo svojS! nbraze vame, tisoče src bo radostno kipelo v moje morje.
Z zlatimi trepalnicami "Kom poljubila tvoj obraz. Tvoje globoke oči se bodo ozrle k meni, segel boš po mijih sinjih kodrih, igral se boš z mojimi rokami. In srečen boš. Sam.
Edini sredi trum smrtnikov, edini sredi krvavih potokov, ki _ spodjedajoč bregove brez cilja lijejo ibzpod čela izmučene ma-_tere.	-	-
Z zlatimi kodri bom objela tvoje srce. Pogoltnila ga bom, zadušila pd ljubezni, od sreče.	..
Vsrkala bom-vso njegovo sončno lepoto in ti ga hvaležna vrnila. Oropala te bom. ■ Oropala te bom s svojimi nežhimi kodri. In nikoli več ne boš gledal trpljenja in nikoli več ne boš ubijal. In nikoli, več ne boš -čist, kot si sedaj.
S .svojim vročim-črnim pogledam te bom uspavala-v sen, ki ne poznaš. Postal boš cvet, dišeč in mlad in sin boš te lepote, ki se rojeva v meni.
Pozabil bjš na smrt, ki vihra v svetu, spet boš sam. Edini ^oš. Edini med milijardami.
Okrvavljen in zlat. Slišal boš šepet moje tišine in kričal v temor■	■ - -	„
Sam boš in plah. Spominjal se b^š preteklosti, ki je nekoč kot "^".1 bela golobica ušla iz tv«je kletke.
Z zlatimi trepalnicami-oprala svet sovraštva in mraza. Spet bo čist in in svetil se bo," kot se'sveti jo spominčice po hladni poletni nevihti.	-	. ..	- o
S zlatini trepalnicami bom oprala svet sovraštva in, mraza. Spet bo čist in svetil se bo, kot se svetijo spominčic^., po hladni poletni nrvihti.	-	~
Z zlatimi trepalnicami bom božala tvoj obraz in tvoje globoke oči bodo uprte vame. Ko bi vedel, da propadaš. Ti nisi kriv.
odlitki resnice, ki umira in je zaničevana. Umira in je zaničevana!
S sinjimi kodri sem jrgp^avila tvoje telo. Skrit si v moji l-.poti, ni ti tre"hagnl laik ne trpljenja. Ostala sva sama. Kot oanja je resničnost.
Kot ogenj se je zažrla'v tvoje telo. In jaz te varujem ledu, ki ga ogenj nosi v sebi.
mwr'
, O:	. .	•■..■.-■
. Živimo v svetu nasprotij, gospodarskih, političnih, in,kulturnih kriz, v svetu vojn, kjer se pravica največkrat umakne denarju, kjer zmaguje močnejši, večji, kjer se pozablja na šibke in male narode. Kriza se širi v velike in majhne dežele. Skušamo ji ubežati, žal pa položaj še poslabšamo z novimi, močnejšimi vrstami orožja, ki ga izdelujemo za nase pogubljenje. •V vojaških skladiščih je že več kot tri tone TNT na slehernega pre^ivalva ^emlje. Orožje se kopiči in nas ogroža, kajti človek ima še vedno lovsko strast, ki je podedovana od naših.prednikov< Mi-smo ljudje kamene dobe, ki-imamo v rokah atomsko bombo. Potreben je le-trenutek in svet bo-izginil za vedno. Človek industrijske dobe se oddaljuje družbi. Ne verjame v vsakodnevno politično življenje in učinkovitost družbenih reform. Življenje zanj izgublja vrednost in temelji celotnega sistema postajajo majavi. Širijo se revni predeli mest zaradi neprestanega naraščanja prebivalstva in priseljevanja z vasi v mesta. Narašča kriminal, prestopništvo in narkomanija, kajti cilj človekovega življenja je izgubljen.
ekateri pravijo, da nas bo kmalu konec. Kljub opozorilom znanstvenikov in naravoslovnih delavcev se zastrupljamo z odplakami, odpadnimi snovmi, dimom, kemikalijami in kovinami, ki jih vdihavamo ali dobivamo s hrano. Celo otroci pridejo na svet okuženi s svincem. Gradimo nuklearne centrale, ker želimo elektri-čno-udobje. Ne zavedamo se, da bi lahko z denarjem, ki je potreben za izgradnjo ene same jedrske centrale lahko namestili filtre in preprečili prihajajočo ekološko katastrofo. Če se bo to stanje nadaljevalo, bodo politične eksplozije neogibne.
Tudi mi, člani ZSMS, se moramo proti tem nevarnostim boriti. Napisali soo odprto pismo članom Generalne skupščine, ki se glasi:
Dragi člani Generalne skupščine!
5bračamo se na vas kot na najvišje predstavniško telo člove-,štva. Zaradi izredne nevarnosti, v kateri se nahaja eelotni svet, zahtevano, da se v okviru generalne skupščine bolj ofen-
zivno lotite problema razorožitve, da vložite vse napore v pospeševanje zaupanja in razumevanja med narodi, zlasti med velesilami, da se učinkoviteje kot do sedaj "horite za vzpostavitev novega in pravičnega mednarodnega ekonomskega reda, ki "ho omogočil stotinam milionov ljudi človeka dostojno življenje. Naj razum in dohronamernost zmagata nad strahovi nezaupanja, agresivnostjo, fanatizmom in lakomnostjo.
Silveli Bogataj, 4.h

4	*
Svetu "hi pisala pismo.
Dolgo lsrpo pismo, da 'potolaži našo Zemljo in da ogreje srca mnogih.^
Pisala bi-pismo in nasadila sončnice za vse.
Nasadila >>i senčnice, jih nabrala v narečje in jih delila
ljudem. VSem ljudem.
Belim in črnim, mamicam, otrokom, odraslim..... Nasadila bi sončnic za vse prav za za vse. Pisala "hi pismo svetu, našemu svetu.
A moj vrt je prema-jhen in pisu* "hi moralo "hiti res lep*, lep«,-dolgo in ljubeče.
A ljubezni m«rda le nimam dovolj za vse.
Bi sadili sončnice ljubezni z menoj, bi pisali pisma?
ljudje napišimo pismr vsem, celemu svetu in nasadimo sončnic z'a vse? prav za vse. Tudi za tiste prav majhne, tudi za tiste, ki se bodo^šele rodili.
Redili se bodo in živeli v svetu s«nčnic in ljubezni in ne bodo občutili vojn in gorja.
NASADIMO SONČNICE ZA VSE!
Marija Remškar, 4.b
§ %dšP
ct
Oi
Oš
IZVIR
Glasilo Srednje gradbene šole Veno Piltn Ajdovščina
Številka: 3 Š»lskr leto 19^3/24
Glavni urednik: Marija Remškar Uredniški odbor: Pogačnik Ajra
Vidmar Bogdan Premrl Tjaša Žgavec V«jka Baje Vida Kor«šec Valentina
Likovna oprema: Pogačnik Ajra MBntor: prof. Zdenka Blažk«
- .
■ - •■ ' •• •
, ' ■

• • i-. ^ l
• --j.':. v-,> , V ■ > ; ■ , . <-•' 3 •
r ••	v ;
:. •• '	t /'r-
iVi-A

trudili, ztfrali -.n. * za. I VI
. .	v. .	, s .. ---------
£ T:, ii



v. - vv
i

a;****'
' / -

Učenci, učitelji......
Izteka se šolsko leto 1933/34 in kmalu bomo svobodno zadihali, pospravili šolske torbe in odšli nekam, kjer nam bo lepo, prijetno in zabavno,
Tik pred iztekom šolskega leta smo pripravili še zadnjo številko IZVIRA, namenjeno volilno programski konferenci in slovesu četrtošolcev.
Vsi, ki smo se trudili, zbirali prispevke za IZVIR in Izvir pripravljali, upamu, da ste vsaj nekateri Izvir prebrali in iz njega vsaj deloma spoznali literarne ustvarjalce ter življenje in delo v šoli,
Upam«, da bo v naslednjem šolskem letu naš časopis pridobil še mnogo mladih ustvarjalcev.
Sedaj pa se na počitnicah imejte lepo, in se v septembru vrnite v šolo zdravi, lepi, rjavi in polni novih idej.
Uredniški odbor
MLADI MLADINCI i
Navada je, da se v poročilu ob koncu leta našteva vse dobre stvari, ki jih je kdo napisal, da se slabe spusti-skratka - da se" vse olepša za dober konec - ^češ "konec dober - vse dobro." Res je tudi, da je najmanj natančen obračun, obračun s samim seb^j - torej z mladinsko organizacijo, katere člani smo. Vidite pa tudi, da pred seboj nimam snopa tipkanih strani z mnogimi nerazumljivimi besedami. Tu smo, da povemo stvari, ki ne tečejo, ali pa bi lahko tekle bolje.
Ker bodo predsedniki komisij naše MO poročali o svojih aktivnostih in lenobi pri delu na posameznih področjih, bi izkoristila priložnost, da se omejim na problem MO na šoli kot celoti.
Na naši šoli je množica ljudi,- ki sicer vedo, da MO obstaja, a jih to preprosto ne zanima. Za te mlade ljudi, od
t
katerih se pričakuje, da bodo pošteni ljudje, samoupravljal ci, bi lahko rekli, da lebdijo. Nič jih ne zanima - razen šola (ali pa še ta ne}. No, nekaterim ljudem je malo dovolj drugim pa je že to preveč.
Branijo se, češ da ni časa. Vsak izgovor je dober, Res, časa ni mnogo, vsekakor pa ga ni premalo, le vzeti si ga je treba.
Nekateri pravijo, da ga rajši uporabijo za delo v kaki bolj koristni zadevi. Saj je morda čisto normalno, da mislijo ta k«i Zakaj? Predvsem zato, ker se mladi v svojih OO-ijah ne počutimo doma, ker nas mladinska organizacija ni udomačila ker jo vse preveč gledamo kot krožek.
Kar poglejte, kako je, ko se našteva aktivnosti na š«li. P*ve se, da so učenci aktivni v OZN, oŠD, strelskem, biološkem, marksističnem krožku in tudi v mladinski organizaciji - namesto da bi rekli, da so aktiv d mladinci, ker delaj« v teh krožkih, saj je vendar vsaka dejavnost le del mladinske organizacije.
Ue razumemo ali nočemo razumeti, da je vsak mlad človek poln energije in da je marsikdo ne zna pravilno uporabiti.
Ha mladinsko organizacijo gledamo takole: "ja, borci imajo svojo, pa sindikat, ja no še mladince so nas mogli nekam v.takniti, Sicer pa menimo, da je to le za grebatorje, da posameznika s .loh ne upoštevajo, da se tisto, kar predlagamo sploh ne bo uresničilo." Zakaj tako?
Zakaj v razredih, tega, kar vas žuli ne poveste delegatu? - Njegova dolžnost je, da pove mnenje razreda na sestanku. Vendar bi lahko na prste prešteli, kolikokrat se je kdo izmed delegatov oglasil. Poleg tega vsi delegati sploh niso delovali kot delegati - torej vezi med predsedstvom in
v
razredom ni bilo. Ce bi to pisalo v časopisu za kakšno tovarno, bi novinar napisal "delegatski sistem ne funkcionira; Od kje nam torej pravica, da se posmehujemo tistim v tovarnah.
In tako se je cesto dogajalo, da so besede na sestankih zaz-venele v prazno, mladinska organizacija pa je naša - mladinska - in mi smo mladi. Zakaj tega ne izkoriščamo, zakaj smo podobni vitkemu drevescu, ki ga veter maja.., Zakaj nočemo biti podobni orjaškemu drevesu - ali misliti, da Jugoslavija tega od nas ne pričakuje?
Kaj ima vse to opraviti z mladinsko organizacijo na naši šoli?
Ja, tudi na naši šoli, ker iz majhnega raste veliko, i.iladin-
t
ska organizacija pa bo to postala le, če boš tudi ti njen aktiven član.
Pa ne član z besedami, ampak član z rokami, z delom.Saj če bi malo kokodakanja pomenilo jajce, bi na vseh sestankih jedli omlete.
Upam, da jih danes ne bomo.
Hvala!
POncillLO :0 D^LU KOMISIJE ZA IPD ZA SOLSKO LETO 1.983/34
1.	člani komisije: - Vuga Stojan
-	Tripkovič Mitja # - ilreščak Saša
-	Batagelj Nataša
-	Sever Peter
-	. .ikuž' Zvonko
-	Gombač Miran, predsednik
2.	V tem šolskem letu smo si zadali naslednji program: a} nadaljevati z organiziranjem predavanja v okviru
K,
b) organizirati skupino za študij del marksističnih klasikov,
o. ob pomembnejših praznikih in spominskih dnevih razobesiti plakate na naši oglasni deski,
d)	organizacija okroglih miz, ki bi obravnavale aktualne teme,
e)	organizacije tekmovanja IITO-ReVOLUCIJA-MIR.
Našega programa nismo v celoti izvedli. Največ smo naredili na področju organizacije predavanj v okviru LK. Predavanja so bila dobro obiskana, Čeprav smo imeli nekrliko težav z neprimernimi termini in zamujanjem predavateljev.
Poizkusili smo tudi z organizacij* skupine za študij marksističnih klcsikč" , vendar smo končali s tem, da sme razdelili gradiva.
Tudi z organizacijo tekmovanja TI TO-REVO LUCI JA-MIR je bilo precej težav - predvsem je bil problem pridobiti učence, da bi na tem tekmovanju sodelovali. Kljub temu smo uspeli sestaviti ekipo (Likar Ervin, Urdih Iva, Poljšak Andrej), katere člane moramo za njihovo požrtvovalno delo pohvaliti.
Nismo organizirali okroglih miz z aktualno tematiko niti nismo izdelali plakatov, kar moramo pripisati predvsem naši
nedelavnosti.
V 2. polletju je naša dejavnost precej upadla, čemur je najbrž kriva popolna nezainteresiranost večine učencev za naše delo.
POROČILO KOMISIJE ZA KULTURO
V	letošnjem šolskem let^i z delom komisije nismo zadovoljni. Ne moremo reči, da nismo naredili ničesar, toda delovanje nam je onemogočala neresnost med člani komisije, ki jih tudi nismo uspeli zamenjati. Vzrok za okrnjeno delovanje pa je po našem mnenju tudi delo komisije za družabmo dejavnost, ki nam je odžirala področja: n.pr. pripravljanje koncertov, ipd.
Predlagamo, da se zaradi sorodnega področja dela združijo g komisije za informiranje, družabno dejavnost i-n kplturo. številčnost lahko tudi ostane ista. Menimo, da bi bilo tako naše del« učinkovitejše.
a
V	okviru komisije je deloval oktet, vendar je v zadnjem času zanimanje pevcev upadlo. To je velika škoda zaradi že dosežene kvalitete.
Sodelovali smo z JLA na, kvizu Mladost v pesmi, besedi in spretnosti', kjer smo pripravili kulturni program. Sodelovali smo v Ajdovščini in Tolminu.
Z delovanjem je pričel tudi dramski krožek, ki pa je zaradi preobramenjenisti z rednim učenjem prenehal^, delom, nadaljeval pa bo jeseni. Tudi tu je vse odvisno od interesov učencev in njihove pripravljenosti za delo. Upamo, da vam bo v prihodnjem letu s tov. Vugovo uspelo. S komisjo za informiranje smo skupaj pripravili radijsko oddajo.
POROČILO KOI,IGU..J ZA IDA
Komisija za MDP je celo šolsko leto sodelovala a centrom za MDP pri OK ZSLS Ajdovščina, le v začetku leta smo si zastavili program dela, ki pa ga nism« izpolnili v celoti. Urejali smo oglasno desko, naleteli pa smo na nerazumevanje učencev, ker so bili plakati in vesti že čez nekaj dni potrgani. Pripravili smo pogovor z brigadirji, ki so lani sodelovali na IvlDA "Kobansko v83" in z EDA "Vipavska dolina 83"* Strinjali so Se s tem, da s* bile akcije dobro izvedene v vseh pogledih. Dogovorili smo se, da bi v naslednjem letu s pomočjo centra za EPD pri OK ustanovili Klub ajdovskih brigadirjev.
Z evidentiranjem smo pričeli razmeroma pozno, vendar ne-po svoji krivdi. Kljub temu smo evidentirali 13 novih brigadirjev in 8 starihj ki so že sodelovali na EDA. Od tega je 18 učencev iz Doma učencev in 3 iz šole. Le-ti bode od 2. avgusta df 2. septembra sodelovali z EDA -Drvar 34'". Podrobnosti o tej delovni akciji še niso znane, vendar učenci prosiji, da bi jim zaradi možnega kasnejšega prihoda, šola dovolila, da prvi dan pouka opravičeno manjkaj i.	-
Ob dnevu brigadirjev, 1. aprilu, smo centru za MPD pomagali urediti razstavo o življenju na EDA. (Je bo mogoče, bomo to razstavo prenesli tudi na našo šolo, vendar smo dobili pogoj, ^a material ne pride v dotik z učenci. Zato bomo poskusili to Izvesti v knjižnici tako, da bodo učenci videli razstavo skozi stekla.
Ddin*, kar nismo izvedli, je bila načrtovana okrogla miza in pa predavanja s EDA.	t
Komisija za EDA
Katarina Žagar*
.POROČILO KOMISIJE ZA SLO IN OD
Na letošnjem prvem sestanku smo si zadali šest nalog, realizirali pa smo samo štirih
%
-	Prva izmed nalog je lila pripraviti razpravo o spremembah. in dopolnitvah zakona o vojaških obveznostih (služenje vojaškega roka 15 mesecev}. Predaval nam je tov. Lukin Dragan - član oddelka za ljudsko obrambo v skupščini občine Ajdovščina. Razprava je uspela, pograšali sm» predstavnice ženskega, spola iz naše šole.
-	Druga naloga je bila formirati ekipe, ki bi tekmovale na občinskem tekmovanju - mladost v besedi, pesmi in spretnosti. Občinsko tekmovanje je bilo 25. novembra 1983, republiškega pa letos ni bilo in zato so organizirali regijsko. i?inalno tekmovanje je bilo v Tolminu« Tekmovali so učenci iz Naravoslovnega šolskega centra iz Nove Gorice in naša šola, ki
je zmagala. xekmovali so na. temo Marksizma in razorožitve.
-	Pripravili smo okroglo mizo z uvodnim predavanjem na temo Diktatura proletariata. Predaval nam je študent FSPN-ja iz Ljubljane tov. Pahor Borut. Predavanje je bilo zanimiv«, kar je potrdila tudi udeležba poslušalcev.
-	Naslednja nal»ga je bila pomoč pri pripravi obrambnega dne na naai šoli. Spremenili smo tudi dnevni red obrambnega dne, kakršen ge je ponavljal že več let. Ni bilo več dolgočasnih pohodov (kondicijskih treningov), temveč smo preizkusili naše alarmne naprave in zaklonišče«,
-	Eha izmed nerealiziranih nalog je ta, da še nismo uspeli
T -
povezati z enotami JLA, ki so	v Ajdovščini. To pa
predvsem zaradi njihpve nezainteresiranosti za medsebojno sodelovanje. Večkrat smo predstojnike JLA poklicali na pogovor o medsebojnem sodelovanju, vendar se le-ti niso odzvali
-	Letos tudi rfismo ustanovili obrambnega krožka. Probleme smo iimeli z mentorjem, nismo ga uspeli dobiti, anketa pa je pokazala nezairiteresiranost učencev naše šole, zato se nam je zde lo nesmiselno Ustanoviti ta krožek.
- a -
POROČILO 0 Djj]LU KOMISIJE ZA UPOR I ;AI'3'JE
7 tem šolskem letu komisija ni dovolj naredila. Učence smo obveščali le s plakati o nekaterih pomembnejših dogajanjih. Imeli smo namen pripravljati tedenske radijske oddaje, ker pa smo med odmori na hodnikih, kjer zvočnikov li bilo, to ni bilo mogoče. Zvočnike so nam dolgo obljubljali, naposled pa zares montirali,
Skupaj s komisijo za kulturo smo pripravili radijsko oddajo ■Zaspanci se prebujajo-. Načrtovali smo še več takih oddaj, -amen teh oddaj je bil razvedrilo ob predlagani glasbi, pa tudi boljše spoznavanje učencev med seboj, poklepetali bi kaj s tistimi, ki so uspešno predstavljali šolo na tekmovanjih, kvizih, ... ipd, pa tudi s tistimi, ki so bili uspešni v izvenšolskih dejavnostih. Predstavljali bi delo krožkov, komisij. we bi naleteli na odmevnost, bi lahko pripravljali tudi voščila ob rojstnih dnevih.
Ha žalost je vse ostalo le pri načrtih, saj so že ob prvi oddaji nastopili tehnični problemi. Izkazalo se je, da so zvočniki prešibki, oziroma jih je premalo, zato bi bile kakršnekoli nadaljnje oddaje nesmiselno.
i.islimo, da komisije, ki bi imela nalogo le pripravljati plakate, ne potrebujemo, Mladinska organizaciji ima dovolj komisij, ki učenne seznanjajo z dogajanji na svojih pudročjih. Predlagamo tudi združitev te komisije s komisijo zaJciHturc, saj se dejavnosti zelo prekrivajo. S tem bi dobil^ namefeto dveh le občasno delavnih eno zares delovno komisijo, pa bi morali razmisliti tudi
POROČILO KOMISIJE ZA ORGANIZIRANOST - 1334
Polek dela naše komisije po programu, ki smo si ga zastavili že na začetku leta, je bil naslednji:
1.	Od povezovanj , z ostalimi nam je najbolj uspelo povezovanje z občinsko konferenco Ajdovščina, čeprav še ta ni kazala prevelikega interesa. S KS, Primorjem, CJuiliaaom* in Petrinjo a smo le izmenjali čestitke n.pr. ob novem letu, kar je bila ena izmed nalog naje komisije.
Povezava z JLA tudi ni obrodila nobenih uspehov, kar lahk« trdimo pri vseh naših komisijah, saj kasarni Srečko Kosovel' in :Pale" s tamkajšnjimi vojaki-mladinci nista kazali nobene zainteresiranosti po medsebojnem sodeiuvanju na vseh področjih udejstvovanja mladine.
2.	Kot druga naloga, nam je bila zastavljena tudi kontrola dela komisij za? celotno 00 ZSMS Srednje gradbene šole Veno Pilon Ajdovščina, kar pa se je sproti s soodločanjem in korigiranjem odločitev ali predlogov karalo skozi vse let«. S komisijo za MDB smo se skušali dogovoriti za okroglo mizo o življenju brigadirjev, vendar za to ni bilo posebnega zanimanja. Posebna naloga, ki je bila izključno organizacijskega značaja je bila v tem letu: organiziranje ogleda olimpijskih iger v Sarajevu, kar srno z naše strani uspešno*'opravili. Skozi celotno šolsko leto smo opravljali tudi manjše naloge, ki so bile bolj za naše področje.
Za prihodnje obdobje predlagamo izpopolnitev programa, razširitev dela in nalog in,.res boljšo uresničitev povezave z drugimi.
V komisiji sta poleg predsednika sodelovala dokaj aktirmo le dva člana.
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ŠPORT
Med šilskim letom 1983/84 je knmisija za šport izvedla le eno tekmovanje; nogometno tekmo med učitelji in učenci -29. novembra.
Vzrok za to edino tekmovanje je bil v tem, da so posamezne panoge že prej vodili učitelji telesne vzgoje, poleg tega pa je bila med letom organizirana rekreacija, ki jo je vodil tov. Kranjc Stanko.
»Hoteli smo izvesti tudi razna tekmovanja oz. sodelovati na »športnem področju z JLA, pa je ostalo le pri dogovarjanju. Prav tako tudi ni bilo uresničeno sodelovanje s slovensko šolo v Stari Gorici.
t
0■
DELO KOkISIJS ZA DRUŽABNE DEJAVNOSTI
Skupnost za družabnerdejavnosti se je med šolskim letom ukvarjala, z organizacijo plesov, glasbenih ur in drugih dejavnosti, ki popestrujejo šolsko življenje.
Plesi so se organizirali od začetka šolskega leta pa do vključno februarja.. Imeli smo manjše probleme s finansiranjem, ki pa smo jih ugodno rešili. Učenci hočejo dobro plesno glasbo, niso pa jo pripravljeni plačati. Tako nekateri razredi niso plačali niti enega plesa,pa čeprav so na plesu bili. Glasbena ura je bila samo ena. Učenci sami sploh niso* zainteresirani za pripravo teh ur. Nobeden j!ih noče pripravljati, vsi pa bi radi poslušali.
Organizirali smo tudi akcijo pokaži kaj znaš. Namen tega je bil zbrati čim več glasbenikov, ljudi za škeče ifi igrice in druge nastope, Omejitev ni bilo, pa tudi cenzure ne. Rezultat akcije - število prijav 0.
Nasprotje temu je , koncert okteta Big-Ben, kjer je bila udeležba polnoštevilna.
Zaključek vsega tega je, da skupnost za družbeno dejavnost' nima baze, na katero bi se lahko naslonila. Učenci niso pri-
pravij eni sodelovati ali pomagati pri organizaciji. wekaj krivde nosijo delegati razrednih skupnosti, ker ne jecljajo posameznih sklepov v svoje razredne skupnosti, tako, da tudi nasprotnega odziva ni ali pa je največkrat zgrešen kar je posledica neinformiranosti.
Skupnost je treba tudi reorganizirati. Zaradi vseh prej na vedenih dejavnikov se je pojavila nezainteresiranost za za delo, pa tudi novih idej je zmanjkalo.
POROČILO ;JTiuiJLSKi!)GA KROŽKA
Let*s je na naši šoli prvič deloval tudi strelski krožek. Prostore smo si uredili na strelišču pri bazenu in že pred novim letom začeli s treningi. Včlanjenih je 21 učencev, vendar jih aktivno trenira le 3,. Od začetka delova-nja do danes smo imeli 9 treningov. Veliko jih je odpadlo zaradi postavljanja avtomatskih naprav na samem strelišču«,
Orožje imamo spravljeno v učilnici OIZ, vendar s takim # -
c rož j eni ne moramo dosegati večjih rezultatov.
Sodelovali smo na DOSP-u v Postojni in kljub slabim raz-
#
meram dosegli lepe uspehe. Fantje so bili 4.,dekleta pa 3» ,od'13 udeleženih..
"Upamo, da bo treniranje mogoče tudi drugo šolsko leto, da bodo treningi redni in orožje boljše.
POROČILO KLUBA OZN
Delovanje kluba OZiJ na naši šoli bi lahko ucenili kot zelo uspešno vse do drugega polletja. Sestajali smo se redno, zanimanje učencev je bilo velik*.. Sodelovalo je 25 članov, vsi pa. niso prihajali redno, i.lentor je bil tov. ravnatelj. Izdelali smo tudi svoj bilten, ki je izšel v mesecu decembru. rrodajali smo novoletne voa5il-~. nioe. Obravnavali smo zanimive teme in se pogovarjali u problemih v svetu, \/sak teden smo imeli referate, ^eleli smo navezati stike z mirovnimi gibanji na zapadu, vendar nam ni uspelo. Imeli smo svojo oglasno desko, ki je bila vedno polna. Zbrali smo tudi materialna sredstva za"žrtve imperialistične agresije ter podpise na peticijo Generalnemu sekretarju ZN, na katero smo dobili tudi odgovor. Sodelovali smo tudi pri izdelavi biltena O.C.K. OZN Ajdovščina, Svoj praznik 24. oktober smo praznovali v Kopru na mirovni manifestaciji. Naši člani so imeli predavanja na razrednih urah, tako smo hoteli pritegniti še več novih članov, ^ežave nam je delal predvsem urnik, nekateri s«" prej odšli domov, drugi pa so imeli pouk, Mislim, da se mladi zanimajo za svetovne probleme in da
LIKOVNI IJIOZICK
Pod vodstvom mentorice Jazbar Irene smo se meseca marca 1984 začeli zbirati ob ponedeljkih po 7. šolski uri. Likovni krožek imam« v učilnici geografije. Na'žalost to ni najbolj primeren prostor, saj imamo v isti učilnici učenci drugi dan pouk, tako, da moramo vsakič vse• počistiti in pospraviti v omarice.
Le dve uri na teden je premalo, da bi lahko več ustvarili. Tako je tudi čas tisti, ki nas preganja, Vsak učenec ima največ tri dokončane slike. Pet ali šest učencev obiskuje krožek redno, nekaj pa je tudi takih, ki hodijo le redko. V teh mesecih smo si učenci izbrali razne likovne tehnike, kot sos - tempera
-	gvoš
-	svinčnik
-	oglje tehnika
Tudi več motivov smo imeli na razpolago:
-	abstrakcija -('Sodobna umetnost)
-	portret.
-	tihožitje
-	slikanje,po naravi (motivi iz Ajdovščine). Seveda tudi nimamo svojega kabineta, kjer bi irnili shranjen ves material, želeli bi več predmetov, ki jih potrebujemo za tihožitje.
Vse te. težave bomo•prebrodili z dobro voljo in pa s pomočjo naše mentorice.
NOVOIZVOLJENO PREDSEDSTVO 00 ZSMS
1.	Predsednik	PAVLIC Darja, 2. dr. <M
2,	Podpredsednik	NARDIN Nataša, 3. dr.
3.	Blagajnik	VELKAVRH Rado, l.a
4«	Tajnik	SIMAC Igor, 3.b
5.	IPD	BARAGELJ Nataša, 3.dr
6.	1 uitura	GUBEJ Nataša, 3.b
7.	Informiranj e	Žgavec Vojka, 3.dr.
. 8.	MDA	bo še izvoljen
9.	Organiziranost	LENŠČAK Urška, 3.a
lo.	SLO	GRBEC Tedy
11.	Šport	MIKUŽ Zvonko, 3.a
12.	Družabna dejavnost	KALIN Valentina, 3.dr
13.	Mentor	prof. CIGOJ Dora
POSLAVLJAJO SE ......
Končfto. ...ončuje se šolsko leto 1983/84.
oe zadnji finiš pri matematiki in angleščini, elipse,
integrali, if stavki......	, vsega je', konec.
Sedaj vsaj svobodno dihamo.
Zvezki, tisti nepotrebni in dolgočasni so že dobili svoje mesto na podstrešju, le še tisti "za maturo-- so sedaj aktualni.
Vam je žal da odhajamo? Nas boste pogrešali? Ne veste« Morda.
Tudi nas bi radi vprašali ali nam je žal, ker zapuščamo to šolo, Mislimo, da nam je nekoliko žal. Toda vse stvari se končajo in tako se je tudi naše šolanje tu na ajdovski gimnaziji.
Veliko lepih dni smo preživeli tu, pa tudi veliko divjih -toda človek se vsemu privadi in prav sedaj, ko smo postali imuni za vse - gremo. Žalostno, a resnično.
Se matura, potem pa postanemo kolegi medicinci, ekonomisti, psihologi, profesorji, matematiki, pravniki... Pantje sicer še prej odidejo na brezplačne počitnice - v vojskr, nekatera dekleta morda k matičarju... Toda mi resnično odhajamo. Nič več cika med odmorom, nič , prepisovanja, kdo nam bo pripovedoval pravljice o integralih in fotončkih.
Da, sedaj smr res gimnazijski maturanti, učenci tik pred zrelostnim izpitom, Neka.teri še vedno idealisti in otroci, toda otroštvo se s tem poslavlja...
Hudo nam bo p» vseh teh letih in težko bo začeti neko popolnoma novo življenje študentov v Ljubljani. Poslavljamo se in s strašno dolgimi nogami odhajamo v svet, Se zadnji prispevek v Izviru in najlepše želje vsem, učiteljem, predvsem pa vsem trpečim na tej šoli!
Učenci 4. letnikov smo pripravili kratek intervju z nekaterimi učitelji, ki so se ukvarjali z nami, la poglejmo, ali so nas imeli radi, ali so se prijetnt počutili v naših razredih, ali nas bodo pogrešali, kaj nam želijo......
prof... Drago Bratina - ravnatelj
-	zelo vas bom pogrešal...
-	Zakaj?
-	Ja... ker ste zadnja* generacija gimnazijcev. Res mi'_ je žal za staro, dobro gimnazijo. Vas je ppvsod opaziti. Kaj bo sedaj s kulturnimi in izvenšolslcimi dejavnostmi...
-	Kaj pa nam ob odhodu želite?
-	Vse dobro. V današnjih časih je težko ftobro, res dobro študirati, zato pa res vsem vse dobro.
prof. Loj ze Likar — geografija^razrednik 4.b)
-	Žalosten b^m^ker boste odšli in ker.vas ne bo več. Za razvoj naše šole pa se ne bojim.,..
-	Kako ste se počutili med nami?
-	Z vami sem se imel tako, tak^ - za štiri, no naj vam bo za štiri do pet ( eprav vmesnih ocen ni več). Nekajkrat ste me sicer res razjezili, toda...
iio ob odhodu pa vam želim veliko-uspehov pri nadaljnjem šolanju, fantom pa veliko prijetnih dni v vrstah naše vojske.
Vse pa seveda veliko osebne sreče,
p.ro/,_ Fedor Tomažič - fizika (razrednik 4.a}
-	pogrešal vas bom, ko boste odšli.	:
-	z vami sem se prav lepo pogovarjal in debate so bile zelo zanimive
pnof, Nejka aikuž - samoupravljanje s temelji marksizma . ~ " '	in zgodovina
vas bom pogrešala? Vejetno. Sedaj b^ na šoli vse nekoliko
drugače. Bili ste prav prijetni in imeli smo se lepo -no, res pa je, da ste bili včasih tudi sitni...
Blasko LiJHA - obramba
ao je tovariš podpisoval naše spominske diplome je zavzdihnil ■•Ivaj bo sedaj tukaj? Saj mi bo prav dolgčas po vas.,. ?
RvPL*.i_goj_ - francoski jezik Ali nas boste pogrešali?
-	Seveda vas bom, saj vsa aktivnost leži prav na vas..., Salco pa ste se počutili v naši sredini med šolskimi urami? Smo vas kdaj pošteno razjezili?
-	Počutila sem se dobr^, saj se z vaai da delati. Motilo pa me je to, da so pri francoščini manjkali vedno isti učenci. Razjezili? i-ILj - včasih sem res rekla da bom popenila ali pa skočila iz kože - ha pa sem še vedno tu.
Kaj pa menite o našem znanju francosščine?
-	No, znašli bi se_žev Preciznega znanja slovnice pa nimate. Vedno se je opazilo katere lekcije so vam všeč in katere vam bolj ležijo.,.	' • • • • .
- telesna vzgoja
-	Navadili ste se, sem vas veliko. Veliko ste pridobili z delom in pravilnim odnosom do tega predmeta.
Zal mi je, ker ste zadnja generacija, Z verni je bilo prijetno, imeli smo demokratične odnose - zdi se mi, da veste v čem je bistvo...
Kaj naj vam zaželim...? Veliko individualnega ukvarjanja s telovadbo. Pa še nasvet - redno obiskujte ure telovadbe, ko boste na fakultetah pa tudi zase lahko kdaj pa kdaj telovadite, ... Priporočam tek, odbojko, košarko, l\To tek, tek
-	to je najboljše...,
prof... i.-.ara So g t j ar. Si o - matematika
Žal mi je, ker že greste, toda to je nujnost- po štirih letih morate oditi.
-	Ste se imeli prijetno z nami?
Sorva mi v vaših razredih ni bilo prijetno, pozneje pa. Lahko smo delali, Poko.zali ste dovolj veliko mero zrelosti in zaradi tega je bilo prijetno, včasih je bilo Ofeln podobno seminarskemu delu...
-	Kaj pa naše znanje matematike?
-	Ugotavljam, da je znanje matematike iz leta v leto slabše, toda tisti, ki bodo pozitivni, bodo s svojim znanjem matematike štartali kjerkoli.
-	Ko, sedaj ste v neugodnem pcložaju - pred maturo in to j e težko...	*
Kot prvo stvar bi vam zaželela, da bi vsakemu uspelo vpisati tisto, kar ga resničnu veseli, kar ima resnično rad... Kot drugo pa vam želim tudi veliko uspehov ob opravljanju sprejemnih izpitov, in kot zadnje še veliko sreče v ljubezni................
PO SONCU
Kmalu bodo trave bolj zelene in odprlo se bo tisoč drobnih cvetov.
Kmalu bomo svoje roke odprli soncu in razprostrtih rok čakali vetra.
Kmalu, kmalu se bo končalo naše otroštvo.
Kmalu, prekmalu bomo zapustili te naše poti in našli popolnoma druge.
Kmalu, kmalu bo vsega konec in začelo se bo nekaj novega.
Se tega veselimo? Nas je strah?
IZVIR
Glasilo Srednje gradbene šole
6
Veno Pilon Ajdovščina
Številka: 4 Šolsko leto 1983/84
Glavni urednik: Marija Remškar
Uredniški odbor: Pogačnik Ajra
Vidmar Bogdan Premrl Tjaša Zgavec Vojka Baje Vida .v Korošec Valentina
Likovna oprema: Pogačnik Ajra
Mentor: prof. Zdenka Blažko