Mladinska matica —mm Za veliko noč najlepše darilo za mlade in stare so »Pirhi«. Knjiga obsega 25 krajših in daljših sestavkov za mladino. Pri lustracijah je sodelovalo 26 naših najboljših lustratorjev. KaSabova, bolgarska pedagoginja piše o »Pirhih«: Bolgarija se čuti zclo počaščena, da ste zbrali najboljše pripovedke za Vašo mladino. Izbira pripovedk je zelo posrečena, prevod odličen, ilustracije zelo uspele. Knjiga predstavlja nekaj lepega in izrazitega. »Vigred«: Knjiga bo za marsikateri praznik in god za naše male prav prijetno ilarilo. »Slovenec«: To knjigo moramo pozdraviti ne samo kot lepo mladinsko knjigo, ki ni samo, kar se tiče opreme in izdaje svojevrstna, temveč ima tudi svoj pomen tudi kot začetck sistematičnih prevodov iz bol<sarske književnosti... Mentor: Otrokom postanejo »Pirhi« cna najljubših knjig, a tudi odrasli bodo radi segli po njih, zlasti taki, ki jih zanima narodno blago. PragerpresSe: Zbirka »Pirhi« so resničen dar. Med avtorji 25 povesti so skoro izključno priznana imena. Tudi ilustracije so lepc, nekatere naravnost izvrstne. »Jutro«: Knjiga vzbuja pozornost tudi zaradi svoje opreme, ki je po zamisli in izvedbi taka, da po vsej verjetnosti tudi sami Bolgari nimajo nič podobnega. Tako število ilustratorjev je edinstveno v slovenski knjigi. —mm O književnosti za mladino je priobčil tov. Janko Samec v »Slovencu« od 14. III. članek, kjer pravi med drugim: »Ideja mladinskega lista, kvalitetno urejenega in naslonjenega na močno stanovsko organizacijo, ki je vzklila v Trstu, se je prenesla po pregnanem učiteljstvu v Ljubljano. Na osnovi izkušenj, nabranih v Primorju, je slovensko učiteljstvo ustanovilo v okviru svo.je stanovske organizacije »Mladinsko matico«, ki si je postavila za cilj, izdajati otroški list in pospeševati z izdajo rednih letnih knjižnih darov, po vzoreu knjižnih družb za odrasle, razvoj slovenske književnosti za otroke. Uspehi te knjižne organizacije, bodisi v kvantitativnem in v primeru s predvojno organizacijo trga otroške knjige tudi v kvalitativnem oziru so nedvomni. Njena zasluga je, da je zainteresirala za pisanje celo vrsto starejših in mlajših literarnih sil, od katerih so nekatere dale primerke slovenske otroške pesmi, črtice, novele, ali povesti, ki sodijo med najboljše, kar smo Slovenci dosle.j producirali na tem polju. Naj imenujem v tej zvezi, da mimo Župančiča, ki je ostal še vedno nedosegljiv mojster v svoji otroški pesmi, starejših niti ne citiram vnovič, še A. Seliškarja, B. Magajno, M. Klopčiča, L. Mrzcla, N. Velikonjo, V. Tauferjevo in še nekaj drugih. — Prezreti pa ne smemo, da se je »Naš rod« prav v letošnjem letu preuredil v literarno-didaktično revijo za otroka. V tem je dana možnost zapostavljanja umetniškega principa v prilog žurnalistični reportaži, ki je pri nas vse preveč oblikovno pod kvalitctno črto.