Štev. 16. V Mariboru 19. aprila 1877. Tečaj XI. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ;a celo leto 39ld.— kr. , pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nekterim četrtletnim naročnikom smo z deneŠ-njo Številko list ustavili, ker se niso dalje naročili, drugim bomo ga prihodnjič, če se do tačas ne oglasijo. — Od Velikenedelje smo dobili te dni pritožbo, da 2 naročnika neredno naš list dobivata, ker poštar gotovo iz dobrega namena, liste po Šolskih otrocih na dom razpošilja, otroci pa listov celo ne ali jako pozno odrajtujejo. Temu se v okom pride, če se poŠtnarju naroči, naj liste na poŠti obdrži, dokler kdo zanesljiv ne pride po nje. To bo gotovo v enakem slučaju povsod zadostovalo. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Štajerska pa Koroška in njuni ustavoverci. Trikrat smo že v novi ali liberalni dobi volili poslance v deželne zbore. Ker so volilni redi tako izdelani, da kmetski prebivalci, t. j. večina stanov-nikov in davkeplačilcev moramo biti v manjšini, tržki in mestni volilci z velikimi posestniki vred morajo imeti večino poslancev, zmagali so pri volitvah na Štajerskem pa tudi na Koroškem vselej ustavoverni nemški in nemškutarski liberalci, kakor se sami imenujejo. Vsled tega so dobili deželno gospodarstvo v svoje roke in so z deželnim denarjem delali, kakor so oni hoteli. Konservativni poslanci nemški in ž njimi tudi slovenski so jihovemu gospodarjenju mnogo ugovarjali in jim dokazivali, da hodijo krivo pot, da bodo deželo z nakladami pre-obložili in naposled v dolgove pogreznoli. Liberalci jim tega niso hoteli verjeti, še posmehovali se jim so. Toda davkeplačilci smo resnico že davno le prebritko v davkariji čutili, ker so nam tukaj čedalje več doklad naračunili in sedaj imamo v deželnih proračunih črno na belem pred očmi, kara smo zašli; liberalne gospode same že groza sprehaja. Kakor nekdaj prerok Jeremija na razvalinah mesta Jeruzalema, tako sta štajerski glavar, znani Moritz pl. Kaisersfeld-Blagotinšek v Gradcu in koroški glavar dr. Stieger v Celovcu žalostna zajamrala pri odprtju sedanje seje, da je z deželnim proračunom slaba, da bo treba ali deželne naklade povz- višati ali pa dolg najeti. Tako daleč smo tedaj! Številke kažejo tako-le: Deželni stroški za 1. 1878. so na Štajerskem nastavljeni na 3,832.389 fl. Samo za ljudske ali male šole bo treba 953.000 gld. o čemur pa bo-demo še posebič govorili. Cesarske dače znašajo 4,465.994 fl. Ako se na te, kakor do sedaj, vrže 38 °/0 deželne naklade, potem dobimo za deželne potrebe 1,697.077 fl., t. j. ker drugi deželni dohodki znašajo 2,014.341 fl. še celih 120,971 gld. premalo, da bi se vsi deželni stroški pokrili. Kako bi naj poslanci manjkajočih 120.971 fl. pridobili? Pred vsem z pomanjšanjem stroškov; ali tega ti gospodje storiti ne morejo in nečejo, ker so jih sami tako močno napeli. Treba bo tedaj naklade za 3 °/o povzvišati, t. j. napeti do 41 % ali pa dolg najeti. Na katero pot se bodo ti gospodje podali, to bodemo še le prihodnjič svojim strmečim bralcem povedati zamogli! Korošci pa uživajo še večjo srečo liberalne dobe; imajo čast deželnih doklad plačevati 78°/o in ker je to za drugo leto premalo, zato jim bo večina jihovih poslancev primorana naložiti 84 %• Čudno velike doklade imajo tudi že nekatere srenje na Koroškem; Glodnici so dovolili 105 %> šolski srenji Feld-Radetinski pa 200 °/o- Ako še pomislimo, da so sedaj vladajoči liberalni gospodje tudi državne stroške pomnožili in cesarske dače napeli, da so od 1. 1868. do letos novega dolga naredili toliko, da plačujemo 108 milijonov novih obresti, potem se da misliti, kako avstrijski domoljubi o liberalnih ustavovercih sodimo. Stiska in sila je povsod za denar neizmerna in če pritisne slaba letina, tedaj nastane vseobčna nevolja, kakoršne težko kdo v Avstriji pomni. Cerkvene zadeve. Mnogo katoličanov potuje v Rim k 501etnici sv. očeta Pija IX. tudi iz Avstrije, da bodo namestniku božjemu čestitali in mu nekaj darov poklonili. Avstrijani bodo 27. maja zaslišani od sv. očeta. Treba bo tedaj, da že 25. ali 26. maja v Rim dojdejo. Tiste, kateri se iz naše lavantinske škofije romanja udeležiti mislijo, prosi blagorodni grof Ferdinand Brandis v Mariboru, naj mu blagovolijo hitrej ko mogoče svoje ime naznaniti; on je potem pripravljen kot obornik družbe sv. Mihaela, ki vse romanje za Avstrijo vodi, takoj povedati, kde in ob kateri uri se bodo avstrijski romarji v Rimu zbirali, da podpišejo adieso in se potem skupno podajo pred papeža. Tudi je pripravljen takoj vsakemu naznaniti, koliko bo potovanje stalo, kako dolgo trpelo, kde se dobijo najbolj po ceni snažna stanovanja itd. Koroškim katoličanom je baron pl. Reyer, razposlal poziv, naj bi se romanja vdeležili ter nasvetuje veliko gostiluico della Minerva v Rimu, z katero seje pogodil, da bo romarjem po 3 verstah jako dobro in po ceni ustrezala! Shod katoličanov avstrijskih na Dunaju se pričue 30. aprila zvečer; 1. maja so pripravlje-valne seje in 2. maja ob 8. uri zvečer bo prva, javna seja, druga 3. maja ob 12. uri in tretja ter poslednja ob 6. uri zvečer. Kdor se oglasi pismeno: An das katholische Vereiushaus: W en 1. Reichsrathstrasse Nr. 3. z pristavkom: in Angelegenheit des Katholikentages, ta dobi vstopnico in se mu, ako njo pri železniški kasi predloži, zniža vož-nina do Dunaja. Liberalni in judovski listi se močno hudujejo uad tem shodom, kakor tudi o zboru vseh avstrijskih škofov, ki se sedaj vrši na Dunaju. Neverjetno a vendar resnično je, da štejemo med učitelji na Češkem že 236 judov, izmed katerih judov opravlja 170 službe organistov, naposled še bodo kaplanovati hoteli! „Sonntagsbote" štev. 11. Nemško-pruski cesar lutrovski Viljelm I. je za veliko katoliško stolno cerkvo v Köln-u dal iz zaplenjenih francoskih kanonov zliti nov zvon — Kaiserglocke — ki je 500 centov težek; 60 mož ga mora goniti; ali glas je hiipav in se nikakor ne vjema z drugimi zvonovi. Čerkveno predstoj-ništvo zvona neče v zvoniku trpeti. To je za kot Bog vedi kako prebrisane razupite Nemce res sramota in se dobro zlaga z grdim preganjanjem sv. katoliške Cerkve, katero silnost cesar Viljelm in njegov minister Bismark že 6 let vodita. Upamo, da jima bo ta grda borba spodletela, kakor jima je spodletelo zlivanje : cesarjevega zvona ! Škof Janeževski, namestnik izgnanega nadškofa in kardinala Ledohovskega, je od pruske soduije odstavljen od škofovauja in bo zaprt ali iztirau. Velika poznanska nadškofija bo tedaj popolnem brez škofovskega pastirja! Bismarka slavili so te dni tudi vsi naši liberalni nemški in magjarski listi in skoro krvave solze točili, ko so zvedeli, da hoče Bismark — smrtni sovražnik Avstrije — odstopiti in v po koj iti. Drugače pa so katoličani na Angleškem in Irskem ovo novico pozdravili. Ti so v mestu Ivernesu naprav ili slamnatega deda ali tatermaua, ga vlačili po mlakah in kalužah, trdno pretepli in z velikim veseljem sožgali. Reve so se prezgodaj veselile; Bismark še ostane in ne misli na mir in spravo z nedolžnimi katoličani. Kristijanstvo v Aziji. V kitajskem cesarstvu šteje sedaj katoliška Cerkva 22 apostolskih vi-karijatov (namesto škofov) in 423.887 kitajskih katoličanov; misijonarjev pridiga Jezusa 328 evropskih in 205 kitajskih. Ali kaj je to sredi 405 milijonov ajdov, ki v celem Kitajskem živijo! V Kokin-Kitajskem je 7 vikarijatov in 510.851 kri-stijanov, zraven pa še 12 milijonov paganov. V Japonskem in v Koreji nahajamo skup 40.000 Kr istijanov, v Mongolskem 5000, v Mandžuriji 8672, v Tibetu 9300, v Kambodži 10.000, v Indiji 1,535.000, I na Filipinih 3 mili jone, sploh v izhodnji Aziji ima | katoliška Cerkva kakih 6 milijonov vernikov sred brezštevilnih ajdov. Žetev je tam velika, delavcev pa malo. Prosimo toraj Gospoda, da pošlje delavcev v svojo žetev! Gospodarske stvari. Zunanja znamenja dobre krave mlekarice. il£ Skušenemu gospodarju so poglavitni znaki, po kterih se krava, ki je dobra miekarica, spozna in znaki dobrega vprežnega ali pitavnega vola več ali manj znani. Na nje oprt ve skušeu kmeto-| vavec presoditi, ktera goved bode boljše za mleko, ktera za voz, ktera za pitanje. Da bi moglo živin-če vsem tem tirjatvam na vse strani jednakomerno zadostiti, tega ne bode nikdo trdil. In zato mora umni kmetovavec tudi rejo svoje živine po teh ozi-rih vravnati. Pri raznih drugih obrtnijah se je po razdelitvi dela neverjeten napredek dosegel. In to mora tudi za živinorejca veljati. In tega načela se držč so si kmetovavei živino in plemena vzredili, ki glede ali mleka, ali mesa, aii vprege in moči najviše dosezajo, kar se sploh v tem obziru doseči da. Tu le memogrede žolHhornsko pleme omenjamo. — Nektere krave imajo lastnost, da od povžite krme nenavadno veliko v napravo mleka spreobračajo in to prednost tudi na svoje mladiče zaplojajo. Vendar pa je ravno tako znano, da ravno tako pleme zahteva posebno postrežbo in skrb in posebno vgodno podnebje. Kakor hitro se jim jedua teh zahtev točno ne izpolnuje, brž se jim tudi njihove dobre lastnosti spridijo. Pogosto se čuje o mlečnih govejih plemenih govoriti, ktera so pre v vseli razmerah najboljša. Ta pa je kriva misel, in vsi pametni gospodarji jo kot tako tudi spoznavajo. Nektera mlečna plemeua se že zarad tega precenjujejo, ker ni mogoče, da so vsem živalim čistega plemena brez iz-jemka vsi pogoji najvišega pridelka lastni. To velja posebno o Allgiiuskem plemenu, o kterem nekteri gospodarji mislijo, da so vse krave tega plemeua jeduako dobre mlekarice tudi v vseli drugih razmerah, kakor v domačiji. Kdor hoče dobre krave obilnega mleka vedno v svojem hlevu imeti, ta mora pred vsem na to gledati, da vsako slabo mlekarico kakor hitro mogoče iz hleva spravi, njene mladiče pa, naj so že lepšega telesnega pogleda, mesarju proda. Pri izbiri moških živinČet za pleme je boljše ktero lepotno hibo prezreti, kakor pa rojstvo od kake slabe mlekarice, kajti znano je, da se naj večkrat na mladiče zaplojajo. Barva in kako je koža pisana, to nima prav nobene moči do lastnosti, da je krava boljša ali slabša mlekarica. In vendar se da marsikdo pri barvi in pisani koži zapeljati, da mladiča prav slabe mlekarice za rejo odloči. Najimenitnejši zunajni znaki dobre mlekarice pa so: Ženski obraz, mala, drobna in na spredaj ozka glava, z svit-limi, drobnimi, malimi, od korena že tenkimi rogovi ; teukokožuata ušesa, ki so navadno toliko boljše znamenje, kolikor več narejajo ušesne smole. Široke, prostorne prsi, podolgovato, trhljato truplo, bolj tenke, pa ne previsoke noge; tenek, dolg rep, tenka, rahla mesa se držeča koža; tenka dlaka; veliko, globoko viseče, polno, dalječ naprej in nazaj raztegnjeno, skoraj štirivoglato, kolikor mogoče golo vime, ki je po molži mahljavo in prazno, nikakor pa trdo in mesnato. Sesci morojo biti globoko nastavljeni, močno in lepo raščeni. Dalje ima dobra mlekarica močue mlečne žile z mnogimi vozli in velikimi mlečnimi jamicami. Živinče mora o mlečni dobi vkljub obilni krmi in popolnem zdravju biti le bolj subotnega telesa. Slednjič mora še imeti široko mlečno zrcalo. Te navedene lastnosti imajo pa še le tedaj nekaj veljave, kedar jih je več vkup združenih na jednem živinčetu najti. Omembe vredna je tudi zveza delavnosti mlečnih zlezin in pa spolovil. Ta zveza se je pokazala pri prav debelih junicab, ki se niso hotele pojati ali pa večkrat pri biku bile in se vendar ne ubrejjle.. Izločevavna delavnost mlečnih slezin se je vzbudila z molzenjem, s kterim se je prav polagoma pričelo. Taka molža ie pa že v nekterih tednih več litrov mleka podala. Ko so se mlečne slezine tako nekoliko časa delavne obdržale, je nastopila, pojatev, in živinčeta so se ubrejila, če so sicer spolovila zdrava in pravilna bila. To draženje mlečnih slezin se more z roko kterega posla ali pa po mladem teletu vzbuditi. V ta namen se postavi blizu junice tele tako, da more lahko do njenih sescev priti in na njih sesati. Sesanje vzbuja v junici prijeten čut in je tudi dosti bolj manj neprilično, kakor pa molzenje z roko, ki se mora iz začetka po 10—12krat na dan ponavljati. Tako ravnanje se posebno priporoča pri junicah, ki so V/s—2 leti stare. Razne kapusovine. 12. Spargeluovi kapus, laški kapus, kapu-8ovo brstje tudi hrokoli imenovan. Tega se nahaja bela, žolta in višnjeva sorta. Obdeluje in ravna se ravno tako, kakor cvetni kapus. Brokoli pa niso za v guojno gredo, ampak le bolj za na | prosto zemljo za poletno in jesensko porabo. Ta rastlina sicer ni tako navadna, kakor cvetni kapus in se le bolj redkoma prideluje. Rabi se v kuhinji kakor cvetni kapus. 13. Rezni kapns. Ta sorta se deli zopet v zeleno in rudečo. Rastlina ni preveč občutljiva in se skoraj v vsaki zemlji tudi v manj ugodnih legah precej dobro obnese. Soje se spomladi v brazde po 5 palcev vsaksebi potegnjene. Brž ko listi spomladi vzrastejo, kar se navadno že meseca majnika zgodi, se porežejo in ko špinača skuhajo. Prednost rezavnega zelja je ta, da je ob času, ko zimske zelenjave pohajajo, spomladanskih pa še ni, že za porabo, ker posebno hitro raste. V ravno ta konec se more tudi meseca avgusta sejati in po zimi noter do spomladi rabiti. Semenske rastlike se puščajo na svojem mestu cvesti, dokler da seme dozori, ki ostane 3 do 4 leta kaljivno. Kedar ni pravega semena se, more za sejanje tudi seme navadnega kapusnega repiča vzeti. 14. Brukev ali zimska koleraba. Sem se štejejo sledeče sorte: a) bela, b) žolta, c) rudečkasta, d) orjaška. Žolti sorti se kot prikuhavni rastlini pred vsemi drugimi prednost daje, ker ima bolj uježno meso in bolj redi. Pridelovanje zimske kolerabe se posebno tam godi, kjer je zemlja roda, žilava in ilovita, kjer so kraji gorati in druge kapusovine ne storč. Seje se meseca marca ali aprila in kolikor mogoče najbolj v senci zarad zelskih bolh. Sajenke se presajajo meseca majnika. Kar se pozneje pridela, služi v kuhinsko porabo, ker ta koleraba proti mrazu ni občutljiva in tako marsiktero zimo pod milim nebom prebije. Kolerabo skozi zimo v jamah hranjevati, je boljše ko v kletih. Za v kuhinjo jo rabijo le bolj po mrzlotih krajih, kjer navadna koleraba več ne stori. Žolta koleraba pa zasluži v vsakem zelenjavnem vrtu mesto, ker je kaj izvrstna prikuha in sicer v obilni meri. Seme se iz najlepših kolerab izi eja. V ta namen se jeseni zakopljejo in z slamo skrbno zakrijejo. Tudi v kleti se da do spomladi hrauiti. Seme ostane več let kaljivno. V mnogih krajih, v ktenh burak ali bela pesa več ne raste, zimsko kolerabo ali brukev tudi za živinsko klajo sadijo, za kar se v novejšem času orjaška brukev jemlje, ker njeni pridelek več zaleže. Pomoček zoper gosenice je petrolej; treba je le kak ometih v petrolej namočiti in ž njim gosenice povošiti, vse bodo kmaln počepale. Pokonče-valno delo se pa mora zaran v jutru pričeti, ko so gosenice še na kupih zbrane. Kolje vinogradno se .stori bolj trpežno, če se dobro posuši, lepo ošpiči in potem v apneno vodo postavi kakih 14 dni, da se nje dobro navleče. Letošnje rnsko laneno seme, koje nam je štajerska kmetijska družba iz Rige na Ruskem priskrbela, je bolj težko, kakor je bilo lani dopo-slano, vendar kaliti neče blizu tako dobro in rado. Treba bo tedaj, da gospodarji, ki so letos seme dobili, bolj gosto sejejo, sicer bo lan preredko pognal in malo zda]. Sejmovi: 23. aprila Ivnik, sv. Juri na Pesnici, Kaniža, Šmarje, Ptuj, Sp. Hoče; 24. aprila sv. Juri na južni železnici, Pleterje, Mozirje, Laško; 25. aprila sv. Juri na Šavnici, sv. Juri pod Taborom, Gotovlje, Dobrovlje, Obrajna, Arvež, gor. Kostrivnica, gor. Polskava, Vozenica; 26. aprila Apače, Kozje, Orešje pri Brežicah, Ponkva; 30. aprila Dol, Konjice, Studenice. Dopisi. Iz Vranskega. Okolica našega trga je vložila pri deželnem zboru v Gradcu prošnjo, naj bi jo ta od trga ločil, ker mora prevelikih doklad vsako leto k srenjskim stroškom v trgu prilagati. Deželni odbor je prošnjo poslal okrajnemu zastopu v prevdarek, ali je dolžna okolica tolike priklade plačevati? Zastop je res pripoznal, da mora trg 5 % več, nego okolica prevzeti. Ta sklep se je pa občinskemu odboru na Vranskem močno v nos pokadil iu slišimo, da se bodo odborniki — razun 2 sami tržani — na vse načine razpisanju srenje ustavljali. Prepir in nemir je že velik. Odbornik iz okolice, vseskozi pošten mož, je srenjskemu beriču, ko je ta poizvedaval, zakaj se okoličani od trga ločiti hočemo, par krivic očital, ki se okolici godijo. Ali glejte, beric je tožil tega odbornika in še nekega drugega posestnika in sta bila obadva obsojena, prvi na 5, drugi na 10 dni zapora. To je nas okoličane tako razžalilo, da še sedaj prav n°čemo biti z trgom v eni srenji, ker nas po kajhah vlačiti dajo, kedar se za svoje pravice, za svoje krajcarje potegujemo! Iz Kostrivnice. Velika noč 1. 1877. pride za Kostrivnico v črne bukve. Farno predstojništvo bilo je primorano letos slovesnega vstajenja, t. j. procesije z vstalim ZveliČarjem ne obhajati. Uzrok temu je bilo nameravano streljanje tik cerkve, kar je duhovna pa tudi svetna gosposka prepovedala. Toda glas gosposke, glas pameti ni našel posluha. Kostrivničani so napravili na den vesele aleluje najgrši punt zlasti zoper svojo duhovno gosposko, ki bo še dolgo grdil celo faro, če bi tudi vsi deležniki č. g. župnika za odpuščanje prosili. Streljali so, kar se je dalo in so napravili okoli cerkve procesijo sami — brez duhovnikov. Rogovilne procesije se je udeležil tudi tamošnji učitelj, vodil šolarje okoli cerkve in potem v cerkvi zaigral „Marsch". Tega od njega nebi bili pričakovali! Iz Trbovelj. (Potres), kterega se najstarejši prebivalci tako močnega ne spominjajo, Sel je sredo 4. aprila proti 9. zvečer od severa proti jugu skoz trboveljski, gorati kraj. Ko je zabučalo, za-hrušalo in dunilo v prvič, djalo je vse v strahe in po koncu. Ure so jele klepetati, in celo raz sten kapati, steklenice in kupice po mizah in kaselnih same natrkavati. Ljudje, ki so bili ravno spat odšli, so se iz svojih ležišč v bege podajali, stoli in mize pa plesale, da so otroci vpili in vsi strmeli, rušti in lesena poslopja so škripala, kakor bi bili najtežji vozovi vanje butnili. Nekemu gospodu, kteri se je ravno v svoji prijazni samotni sobici v drugem nadstropju pod streho k počitku spravljal, je uro raz stene vrglo in streho nad njim tako razmeknilo, da se je strop n*d njim okolo in okolo od sten razklal, in gospod se je živo spominjal sodnega dne. Vse je strmelo in mislilo, kaj za božjo voljo bo. Nekaj minut poznej dunilo je v drugič p» slabeje. Med ljudmi gre zdaj vera, da to kaže na dobro in rodovito letino. Bog daj, da bi ta vera ne bila prazna. Iz Ptuja. Morebiti ustreže „Gosp.* nekojim svojih podravskih Čitateljev z naznanilom, da je vožnja po Dravi spodaj železniškega mosta pri Ptuji zaradi pionirskih vadbij prepovedana, in to vsaki dan raznn nedelj in praznikov v aprilu, maj-niku in septembru od 6 do 11 ure, junija, julija in avgusta pa od 5 do 10 ure pred poldnem; popoldne pa ves čas od 2 do 6 ure zvečer. — G. dr. Hans Mihelič, bivši večletni kompanjon g. dr. Breznika, ločil se je od njega in odprl nedavno svojo lastno odvetniško pisarnico. — Dne 16. t. m. imeli smo po dravskem polji prav zimsko mrzloto; škoda se Še ne da vsa preeeniti, pa sadje pravijo je večidel vse preč. Iz ptujske Gore. Nikdar ne pretečejo pri nas velikonočni prazniki, da se nebi zgodila kaka nesreča. Tudi letos se je nasledek slabe odgojitve otrok zopet ednok pokazal. V petek večer je nek spriden sin K. V. svojega lastnega očeta z motiko skoraj ubil. V nedeljo je pa 191etni Anič neko dekle v nogo vstrelil; ubogo dekle je omedlelo, ker je strelivo tri prste globoko v meso prišlo. „In kdo je vsega tega kriv?" Pravijo: slaba šola in učitelj. Kaj še; sami stariši pač! Kako se bode pa otrok omikalo, ako vsaki mesec samo po enkrat ali dvakrat šolo vidi? — Stolp ali zvonik na Gori so sedaj popravili; hvala zato delo in skrb gre posebno g. Kozodercu in g. Potočniku. Ali ure, te pa še ne zamorejo zezdraviti, ta še vedno stoji; — ali upati je, da se bode tudi to kmalu storilo, kedar bo menje hudo za peneze. Od sv. Petra v savinjski dolini. V tukajšnji farni cerkvi je g. Leonhart Ebner, orglar ie Maribora, orgle popravil in jih na harmonični spremen dodelal, ter je svoje delo tako dobro dovršil, da orgle zdaj krasno pojč. Ob enem je tudi po-zlatar g. Franc Krašovic iz Celja zunanjo obliko orgel po ne previsoki ceni prav okusno prenovil. Obema umetnikoma se zato očitna hvala in pohvala izreka, ter se vsem čč. farnim predstojništ-vom, če bi nju v enakem slučaju porabiti vtegnili, dobrovestno priporočujeta. Politični ogled. Avstrijske dežele. Nadvojvoda Albreht, višji nadzornik avstrijske vojne, obhaja dnes 501etnico svoje vojaške službe; vsi naši generali in vojni poveljniki so mu prišli čestitat; ruski carje poslal kneza Mečerskija, da pozdravi slavnega Albrehta, ki je I. 1866. Italijane pri Custozzi slavno pobil. On je tudi sedaj edini general, kateremu bi naši vojaki radi zaupali ob času vojske. — Uhacijevih novih kanonov je sedaj zlitih 1560; zlili jih bodo še 780 težkih in 120 lehkih za gorate kraje. — Štajerski deželni zbor je sklenil postavo, po kateri bo deželni šolski svet v Gradcu sam učitelje nastavljal in prestavljal; okrajni šolski sveti zgubijo dosedanjo pravico imenovanja učiteljev, krajni šolski sveti pa so itak že skoro le peto kolo, čeravno so liberalcih 1868. upijali: mešniki ne smejo ničesar pri šoli vgovarjati, ampak kmeti, ki šolo plačujejo. No, sedaj pa naj le govorijo, če imajo kaj ! Plačevati imajo že, govoriti pa toliko, kakor nič, zlasti vsled nove postave. — Čudna je še druga nova postava, po katerej bodo vsi dolgovi, katere bodo srenjski ali okrajni zastopi napravili, zamogli iztirjevati se tako, da bo deželni odbor srenjske naklade povzviševal, dokler ne bo dolg poplačan. Poslanci bi popravljanje Murine struge radi od 20 na 10 let skrčili, pa veliki stroški tega ne dopuščajo. — G. Žuža-tu v Grižah se je dovolilo pobiranje mostnine od mosta črez Savinjo; Brežice smejo skozi 3 leta vžitnine pobirati 1 fl. od hektolitra vpeljane pive ali pira; Sevnica pa sme pesjega davka naložiti za vsakega psa 2 fl. v trgu in v 3 sosednih mu srenjah. Crešnovce in Peče prosijo za stezo po Lozniški dolini. Razpi-sanje srenje v Smarji se ni hitro dovolilo, čeravno sta poslanca g. Herman in dr. Vošnjak to tirjala. Pristavo: Hygiaina pri Dobrni bo kupila dežela za 30.000 fl. Iztrebljenje savinjske struge pri Zidanem mostu bo stalo 6000 fl. — Srenjski stroški povsod naraščajo ; nekaterim srenjam na gornjem Štajerskem se je dovolilo po 80 in 100°/0> v Avstrijskem pa celo po 192 in 322%- Največ stroškov delajo srenjam ubožci in šole. V Lincu in v Salcburgu so se konservativci in liberalci hudo spopali; prvi tirjajo prenaredbo nove šole, drugi pa slednjo branijo. V Ljubljani snujejo postavo zoper dolžnike, kateri posestva nalašč uničujejo, kedar vidijo, da pridejo na boben. — V Morav-skem dobijo Nemci novo t. j. 13. realko, Slavjani, ki so večina prebivalstva, pa imajo samo eno. — Magjarski državni zbor je poklican v Pešt na 21. den aprila. Stavljenje železnice od Lipoglave do Ormuža je dovoljeno. Vnanje države. Na Ruskem postajajo ljudje čedalje bolj hudi na jude, ker jih ti grdo oguljufu-jejo in derejo; začeli so jih izganjati. Pruski minister Bismark ni odstopil, ampak je dobil do meseca augusta odpust za odpočitek; prav za prav pa hoče sedanje svoje liberalne ministerske tovar-še in poslance otresti in krenoti na drugo pot, ker vidi, da mu je dosedanja pogubna. Tudi se hoče ogniti sitnim vprašanjem pri bližnji rusko-turški vojski — Francozi so pred 20 leti Turka branili zoper Rusa, sedaj so sklenoli popolnem tiho djati. Italijanski, francoski, belgiški in angleški katoličani so začeli od svojih vlad zahtevati, naj ne pustijo sv. Očeta popolnem pod silo italijanskega kralja in jegovih freimaurerskih ministrov, ki hočejo celó potovanje v Rim katoličanom zabraniti. — Angleži bodo vendarle za Turka meč potegnili; v Indiji zbirajo 100.000 mož Turkom v pomoč. Toda skrbeti jih je začelo, da se severni Ameri-kanci, stari nasprotniki Angležev, tem bolj bližajo Rusom in že sedaj svoje vojno brodovje zbirajo v Nizzi na Italijanskem. Turške homatije. V bližnji Bosniji sta vstaša Amelica in hrabri Golob 3 bataljone Turkov počakala blizu Grbovaca in jih po ljutem boju vrgla nazaj; 140 Turkov je mrtvih obležalo, vstaši so vlovili 20 Turkov in nabrali 480 pušek. Tudi vstaš Babič se je srečno vojskoval in pri Topoli ubil 210 mu8ulmanov. Sulejman-paša se sedaj pomika iz Mostara v Hercegovini mimo Gačke proti Nikšicu, da izstradanim Turkom v mestice spravi 500 centov moke. Ali črnogorski knez in hercegovinski vstaši ga že pričakujejo v Duški soteski. Derviš-paša zoper Miridite ni nič opravil z svojimi 16.000 vojaki. Greški kralj hoče sredi maja na Turke udariti z 60.000 moži. Rumunski knez Karol gre ruskemu earu nasproti in je voljen sam povelje prevzeti črez rumunsko vojsko; tudi Srbi bodo težko roke križem držali zaslišavši grom ruskih kanonov, Rusija bo Turkom sedaj gotovo napovedala boj; ruski car in jegov sin naslednik se podata 19. aprila k južni vojni; ta stoji združena tik turško-rumunske meje kakih 255.000 mož močna. Druga vojska stoji v Aziji in se je 13. aprila začela od Kavkaza proti Turčiji pomikati naprej. Šteje 135.000 mož in 350 kanonov. V Taškend v srednji Aziji so Rhsí poslali 20.000 mož, da vkrotijo turškega zaveznika Jakub-bega v Kaš-garsáem. Ob enem tirja ruski zaveznik perzijski kralj od Turkov vse pokrajine do Bagdada in je odposlal 45.000 in 45 kanonov na turško mejo. Magjarski listi pa so začeli trditi, da bo avstrijska vojna kmalu marširala v Turško in zasedla Bosnijo in Hercegovino za „ogerskega kralja". Sploh od vseh strani bližajo se turškim divjakom smrtne sile! Po človeški razsodbi je konec Turčije prišel! Turko-ljubi bodo še nekoliko zacvilili in zatulili, potem pa za vselej omolknili! Za poduk in kratek čas. Grad Hrastovec. II. Kmalu za kapelo, tudi na severni strani grajšeinskega poslopja se iz dvorišča po širnih in lepih stopnicah vhaja v prvo nadstropje ter se skozi zeleno sobano, kder stoji par dragocenih postelj z nebom, pride v prostorno jedilnico. Tukaj kažejo peč, v katerej je neka hišna sožgalo svojo nezakonsko dete. Zločinko so pri kamenem križu v gozdu pred sv. Lenartom tik velike ceste usmr- tili. V hiši za zeleno sobano se vidijo lepe tapete, postelja z nebom, po stenah pa razne slikarije, med njimi precej umotvorna podoba sv. Se-bastijaua^ in podoba serca z močno zgrbančanim čelom. Se bolj zanimiva zarad raznih slikarij je prostorna igralnica ali biljardnica. Z neko grozno natančnostjo malani so psi, k^glodajo in se trgajo za telečje kosti, potem zidanje babilonskega stolpa, tropa pijancev, slika pri nas nenavadne rastline lopatike — aloe — podpis pravi, da je lopa-tika cvetela 1. 1653. Iz biljardnice se pride na krasen mostovž ali galerijo z visokimi oknami. Iz sten gledajo obiskovalca vseskozi mojstersko malane podobe nekdanjih grajščakov Herbersteinov. Prvi je V bogati opravi cesarskega maršala, drugi nosi škarlatno obleko rimskega kardinala, tretjega ovija resnobno oblačilo cistercijanskega meniha, četrti je oblečen kot španjolsk dvornik, petega vidimo v sijajni opravi nemškega kneza, poslednja dva nosita obleko vitezev nemškega reda. Toda najimenitniša med vsemi je podoba Zigmunda plemenitega Herbersteina. Prebodljivo sivo oko se kaj resnobno v ogledalca vpira, visoko podobo krepkega moža krasi bogata orijentalska obleka. Ova podoba spominja na slavnega moža, ki je 3 cesarjem zvesto služil: Karlu V., Ferdinandu I. in Maksimilijanu II. kot predsednik cesarske ka-more. Bil je tudi cesarjev poslanik do turškega sultana in ruskega velikega kneza. Veljal je svoje dni za največjega potnika in prebrisanega diplomata. Zigmund plemeniti Herberstein je videl Moskvo na Ruskem, Carigrad na Turškem, Kopen-liagen na Danskem, Pariz na Francoskem, Barcelono na Spanjskem ter obiskal Rim in Benetke; povsod je občeval z najodličnišimi osebami; govoril je z papežem, občeval z 3 cesarji, 9 kraljicami, z dožem v Benetkah in z velikim mojstrom nemškega reda. Dve cesarski nadvojvodinji je spremljal na kraljevski prestol poljski. Kar je znamenitega videl ali slišal, vse je v svojem res zanimivem potopisu popisal; posebno natančno poroča o šegah in navadah pri Turkih, Rusih in Span-jolcih, ki so takrat po celem svetu kot prvi narod sloveli. Doma je rad na lov zahajal v turški obleki.. Nekokrat ga kmetovje blizu Wurmberga zgrabijo in misleči, da so turškega ogledulia vlo-vili, brez usmiljenja na mestu ubijejo. Lep mož je moral biti Maks pl. Herberstein, deželni glavar štajerski. Naslikan je v 33. letu svoje starosti 1. 1635. in ima svojega psa na strani. V bližnji prvi sobani je videti naslikano rodoviusko drevo Herbersteinov. Pristavljeno je njihovo geslo: In sago et toga Marte et arte. Deseta sobana v tej vrsti je velika lepa in jasna dvorana. Na stropu namalana je boginja Diana sredi spečih nimf in od faunov opazovana; ob robovih zapazimo dva leva, kako jelena trgata, potem divjega tigra sredi nježnih otročičev, potem več prizorov iz turške vojske, iz življenja na kmetih, euo pastirico in naposled mesto v ognju. Blizu kapele bila je nekdaj bogata orožarnica, sedaj je prazna. Nedavno je oskrbnik še imel pokazati več lepih zidanih pa krvavih zastav iz turških bojev; ena je imela pomenljivi napis: Non vis virtutem et veritatem defendere et pro fide mori? To je: li nečeš čednosti in resnice braniti in za vero umreti ? Drugo nadstropje ni blizu tako zanimivo, kakor je prvo; hiše so prazne in puste; največja med njimi je mrtvašnica, kder so zaumrle grajščake na oder polagali. V okroglem stolpu na desni strani od vhoda, v grad bilo je mnogo starih listin in pisem nakupičenih; sedaj so za zgodovino važ-niše odpravili v Johanneum v Gradcu, tako na primer zapisnike krvave sodnije v Hrastovcu. Iz teh poizvemo, da je v Hrastovcu bilo več zločink na smrt obsojenih. Neka Marija Bombekova je z lastnim očibom živela 11 let ter je 5 let prekrivala uboj svojega deteta, katerega je v snegu zadušila; 20. maja 1695. jo je Maks pl. Herberstein javno na prostoru pred gradom obsodil in jo potem v gozdu pred sv. Lenartom ob glavo djati in ondi pokopati dal. Bila je takrat 30 let stara. Navzoči so bili krvavi sodnik Jakob Hess, grajščinski oskrbnik Wiudacher, herbersteinski nadzornik v Zavihu Janez Trupacher, tržni sodnik Voller in tržili „špitaluieister" od sv. Lenarta Juri Pibler. Štiri leta poprej so obsodili in usmrtili 281etno Marijo Teiner; 12. januarja 1. 1702. Uršo Sene-kovičevo in še 10. maja 1778. Marijo Golobovo. Pred gradom je nekdaj stala cerkva sv. Ož-bata, katero stare listine že 1. 1338. omenjajo. Takrat je bil ondi namečšen duhovnik z omejeno jurisdikcijo, to se reče, da ni imel vseh pravic rednega fajmostra. Leta 1462. je vitez pl. Holle-nek napravil ustanovo, da bi župnik od sv. Petra vsaki teden enkrat prihajal k sv. Ožbatu meše brat. L. 1676. so imeli kaplana v Hrastovcu, nekega Jurija Passler-ja. Od 1. 1702—1714. so vsako nedeljo in praznik ondi službo božjo opravljali menihi Augustiuci od sv. Trojice in so za to dobivali 40 fl. letne plače. Cerkva sv. Ožbata je sedaj hlev za graščinske konje. Kedaj in kdo da .je grad Hrastovec pozidal, to ni znano; prvi lastniki se imenujejo plemenitaši Gutenhaag ali pa samo pl. Haag. Gtinther pl. Gutenhaag je bil poslednji možki iz te rodbine in je umrl 1. 1379. Njegova hčer Ana se je omožila z Henrikom pl. Herbersteinom, in tako je hrastovska grajščina prišla Herbersteinom v oblast, kateri so jo z malimi izjemkami posedali 400 let. Od groia Herbersteina sta grajščino kupila dva brata, doma iz Staiuza — če smo prav podučeni — Janes in Paul Pauer. Prvi je 1. 1842. umrl in Hrastovec zapu-; stil sinu Janezu Pauer-ju, sedanjemu grajščaku. Smešničar 16. Ubog bolenik pride k vrač-niku, ki je blagosrčno siromake zastonj vračil, j Vračnik mu naredi vračitvo in mu njo da rekoč: to imate, vsako uro vzamite kavino žlico polno. Dragi g. vračnik, reče bolenik, prosim lepo, da še mi uro in kavino žlico date, ker tega tudi uimam! Razne stvari. (SlomŠekove pesmi) se še vedno dobivajo: v Mariboru pri opravništvu „Slov. Gosp." in pri Ed. Ferlincn, v Celju pri J. Geigerju, v Celovcu v tiskarni „Družbe sv. Mohora", v Ljubljani pri J. Lerherju, v Gorici pri Wokulatu, trdovezani iztis po 1 gld., broširan po 90 kr. Kdor se pa obrne naravnost do gosp. izdajatelja v Ptuj, dobi vezan iztis po 80 kr., broš. pa po 70 kr. — Slovenci! sezite vendar po teh premilih pesmih in podpirajte blago in hvalevredno početje izdajateljevo; drugače nam bode še dolgo čakati na drugo knjigo Slomšekovih zbranih spisov: „Basni, prilike in povesti'1 katera je že celo pripravijeua za natis! (Za bosenske in hercegovinske siromake) je daroval g. Juri Strah 1 fl. Bog plati! (Iz Celja potegnil) je judovski urednik „Cillier-Zeitunge", po imenu Goldmanu, ki se je blizu leta dni iz Slovencev in jihove sv. vere norca delal. Tiskarju Rakušu je v spomin zapustil 700 gold, dolga! „Slovenec". (Žendarji nameščeni) bodo v Leskovcu in pri sv. Vrbann zunaj Ptuja brž, ko bo vlada imela dovolj mož na razpolago. (Nov sneg) smo dobili te dni, ki je po goratih krajih, zlasti pa na Kranjskem in Koroškem itd. silno debel. Včerajšnja pošta iz Ljubljane je iz ostala. Ce ne potegne jug in če se zvedri, česar se je pri bližajočem se šipu močno bati, potem bodo gorice vse pozeble z sadunosnim drevjem vred. Do sedaj še ni videti nobene znatne škode. (Lastno dete umorila) je Helena P. pri št. Martinu biizu Slov. Gradca in ga pustila, da je pes mrtvo telo trgal, dokler mu ga ljudje niso vzeli. (Vitanjskemu učitelju) Regoršeku je njegova dveletna deklica Angela v vodo pala in se vtopila. (Pogoreli) so Štefan Kanclar v Strazgonjcih, Juri Žižek v Tronkavi in Jožef Mulec v Žerijav-cih ; temu so ogenj vtorili soseda Kresnika otroci, ker so predivo užgali. (Naglo milijonar postal) je neki Mayer na Dunaju. Kupil je za 434.912 fl. zemljišča okoli Dunaja, potem pa nekej banki (Baubank) predal za 1,501.850 fl. tako, daje imel dobička 1,066.944 fl. Bankini delničarji pa morajo sedaj 3 fl. 50 kr. vsak doplačevati, zraven še vso poprej vplačano svoto zgubiti. Menda se je pri banki Sloveniji tudi jednako gospodarilo! (V zvonik pri sv. Etni) je 4krat blisk udaril 14. t. m. Zvonik je do kuple pogorel, zvonovi so rešeni. (Toča) je 14. aprila vse pobila pri Varaždinu in više proti Halozam; v zvonik pri sv. Lovrencu više Križevljau je udarilo in eden vogel razdrapalo. (Iz Griž pri Celju) se nam piše: kar je dopisnik v štev 15. „Slov. Gosp." poročal, ni res, da bi bil jaz komu pretil, da bo kaznovan, če ne pojde volit za srenjski zastop; dopisnik tega tudi dokazati ne more. Julij Škoflek. (Spremembe v lavantinski Škofiji). Prestavljeui so čč. gg. kaplani: Ivan Govedič v Mozirje, Ivan Vrabl v Poličane, Jož. Ulčnik Jc sv. Frančišku, Alojzij Šijanec v Monšberg. — C. g. Andr. Pod-hostnik je postal pi ovizor v sv. Ropertu nad Laškim in ondotna kaplanija ostane začasno izpraznjena. — Dražbe III. 23. aprila Kail Seidler v Gomili 3200 fl. Tomaž Kmetec v Varnici 1000 gld. Matj. Sontič v Stranicah 3910 fl. 24. aprila Seb. CMač v Vareji 450 fl. Maiija Maroh v Zabavcih 100 fl. 25. aprila Jož. Kojc v Skrbljah 2750 fl. Frančiška Galat v Svičini 8126 fl. 26. aprila Juri Šiiec v Markovcih 1000 fl. 27. aprila Miha Per-čič v Planini 1105 fl. 28. aprila Simon Fideršek v Doleni 1631 fl. Listič uredništva in opravništva. Dopisov iz Mozirja, iz Petrovč m Pisec ne moremo objaviti; duhovnim gospodom sploh ni všeč in ima večkrat, mnogo sitnob, če se jihovi odhodi in prihodi v časnikih razpravljajo in očitno od njih slovo jemlje itd. G. Fric v K. imena novemu naročniku ne moremo brati! Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. (1 111. -= I63/,»» vag. — 100 kilo == 1 cent in 78'/, funta. Mesta o '3 ® >00 OH >N M r Ječmen Oves Ttiršica Proso Ajda rt ki fl. kr. rt kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 9 10 6 60 5 60 3 60 5j 40 6 10 5 30 Ptuj . . . 9 10 6 50 5 30 3 20 5 50 6 10 5 20 Ormuž , . 7 32 6 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec , . 10 93 7 92 5 85 4 — 5 10 — — 5 — Celovec . . 10 36 8 2 5 86 3 55 5 30 4 46 6 10 Ljubljana . 11 — 6 40 4 70 3 — 6 80 4 70 5 95 Varaždin 9 30 8 10 4 40 4 20 5 20 7 50 i; 40 Zagreb . . 9 — 8 — 3 80 3 70 5 10 6 80 5 :— Dunaj lg ^ 13 62 11 80 8 80 8 — 7 10 — — — — Pešt l2 5 12 87 9 85 7 62 7 26 6 37 5 — -- — i\Hjn»vejšl iiurzl na Uimiijii. Papirna renta 58'50 — Srebrna renta 63 50 — Zlata renta 68 75 — Akcije narodne banke 763— Kreditne akcije 134.— — Napoleon 10-38 — Ces kr. cekini 6 07 — Srebro 114-70 V Mariboru. Krompir 3 fl. 40 kr. 111. — fažol 16, leča 20, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 12 kr. liter. — Pšenično gres 27, prednja moka 22, srednja 17, polent.na moka 12 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 !;r , svinjsko maslo 86, slanina frišna 68, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr. Kg. — Jajce 2 kr. vsako. — Govedina 4/, teletina 49, svinjetina mlada 54 kr. Kg. — Mleko frisno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 60 mehka, fl. 2*80 Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1'—, mehko 60 kr. III. — Seno 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 2 fl. 20 kr. za 100 Kg. liOterljne ítevllhei V Gradcu 14. aprila 1877: 76 42 73 3 50. Na Dunaju „ „ 35 43 90 50 12. Prihodnjo arečkanje: 28. aprila 1877. Služba razpisana. Služba organista in cerkovnika pri sv. Lovrencu na Bizeljskem se oddaja. Kdor — neoženjen — to službo želi, naj se pismeno ali osebno pri cerkvenem predstojništvu do 25. aprila t. 1. z priporočilni listi oglasi. in okolici. Dozvolujem si pri sedanji nizki ceni železnega svila ali drota vinogradnike upozoriti na železni drot, ki se zamore pri vinogradnih sepih rabiti namesto navadnih lesenih rant. Jaz imam takega drota, navadnega pa tudi razbeljenega, vedno v zalogi. j N KAUTZENHAMMER, 1—3 trgovec z železjera v Ormužu. Na prodaj je hramec na slovenskem Štajerskem med Vidnom in Brežicami blizu železnice. Hiša iuia 2 sobi, kuhnjo, 3 kleti, svinjak in zraven je Še 134 Llsež-njev vrta. Do sedaj je bila tam špecerijska kupčija z protižamo in trafiko za tabak; sodi tudi za kako kovačijo ali se pa da v najem. Posest-vice se proda po prav nizki ceni. Več pove g. Wolf v Brežicah — Rann in Untersteiermark. Zahvala in priporočba. . Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo. Za bližajoči se poletni čas pripravil sem veliko izbiro novega blaga, katero je pri nizki ceni vendar trdno in lepo. Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti. NaroČila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat. Z velikim spoštovanjem Franc Jesenko, 2—3 krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štev. 15. S s Priporočba in ponudba. FRANJO KRAŠOVIC, pozlatar v Celjn, v gosposki ulici hiš. štev 21. se priporoča preo. duhovščini in farnim predstojnikom za izdelovanje vsakovrstnih pozlatarskih del, za ponovljenje altarjev, tabrnakelnov, prižnic, okvirov, za malanje križev in različnih podob. Tudi na novo. se vsa ta dela prav okusno, dolgotrajno v vsakem slogu po nizki ceni napravijo. 2—3 Ces. kralj. izključ. priv. zvonar na V"íí*Líi in livarna gospoda Janeza Dencel-na in sinov v Mariboru