. //*/*• Dr. Fr. viteza pl. Močnika Računica za avstrijske obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Tretji del: Višja stopnja. Predelala K. Kraus in M. Habernal. Pregledan odtisk besedila iz leta 1910. Cena vezani knjigi 70 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1912 . Šolske knjige, v e. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, se smejo prodajati samo po ceni, ki je povedana na čelni strani. Pridržujejo se vse pravice. 3 Prvi oddelek. I. Vaje v ponavljanje o računanju s celimi in z decimalnimi števili. 1. Pojmovanje števil; seštevanje in odštevanje. a. Naš denar. 1 K = 10 desetic = 100 h. *1. Koliko h je 3, B, 8 desetic, 5, 9, 7, 10 K? '*2. Koliko ednic je 2, 6, 9 desetic, 4, 3, 8, 10 stotič? Koliko desetic je 50, 20, 80 h? Koliko desetic je 30, 80, 60 ednic? *4. Koliko h sta 2 desetici 4 h? Koliko ednic je 7 d. 5 e.; 3 d. 6 e.; 6 d. 3 e.? *5. Koliko K je 200, 800 h? Koliko stotič je 300, 900 ednic ? *(). Koliko h je 3 K 58h, 5 K 8 li? Koliko ednic je: 5 s. 3 d. 5 e.; 3 s. 7 d.; 6 s. 4 e.; 4 s. 6 e. ? *7. Koliko K in h je 684 li, 159 k, 1240 h, 705 h? *8. Kaj pomenijo posamezne številke števil: 345, 468, 837, 539, 621, 740, 180, 803, 105? *9. Koliko K in k je: 62 h + 34h; 47 h + 71 k; 1 K 57 k + 32 k; 3K21k + 69k; 5K40k + 4K60k? *10. Koliko je 58 + 27; 83 + 38; 435 + 64; 443 + 250; Katera števila so v 11. nalogi seštevanei, katero število je vsota? Kako se prepričaš, da je vsota prav? *) Računi, ki so zaznamenovani tu in nadalje z zvezdico (*), so namenjeni predvsem ustnemu računanju. XI. 1172. it 4 15. V blagajni je 25 dvovinarnikov, 57 desetic, 12 dvaj¬ setič, 73 kron, 64 goldinarjev, 23 petakov, 16 desetakov in 15 dvajsetakov. Koliko znaša vsak novec v K in h? Kolikšna je vsota vseh zneskov? *16. Koliko h je 86 h - 52 h; 70 h - 48 h; 3 gl. - 90 h; 1 K 24 h - 85 h? *17. Koliko je 61-37; 457 - 39; 634 — 220; 645 - 302; 804 - 598; 1000 — 789? 18. 478 K 19. 554 20. 732 K 28 h - 254 „ - 387 - 175 „ 73 „ Katero število je v 18. nalogi zmanjševanec (minuend), katero je odštevanec (subtrahend) in katero je ostanek ali razlika (diferenca) ? Kako napraviš pri odštevanju preizkušnjo ? 1 desetica = 0*1 K; 1 h = 001 K. *21. Koliko desetic je tk, rv, ro, ii> K ? Kako še lahko imenuješ 2, 4, 5 desetic, 70, 80h? *22. Koliko desetin je 1, 2, 3, . . 8, 9 ednic? *23. Koliko h je xc>o, to^j toV K ? Kako imenuješ potem 4, 35, 86 h? *24. Koliko stotin je 1, 2, 3, . . 8, 9 desetin? *25. Čitaj kot K in h: 3819 K, 5’36K, 3'6K, 01 K, 2'09K, 0‘08K. 26. Pretvori v decimalna števila: 6 K 48 h, 17 K 86 h, 75 h, 12 K 70 h, 4 K 6 h, 80 h, 9 h. *27. 0'33 K+0 - 26K; 165 K 28. 3'52 K 29. 19‘66 9'06 „ 7018 5‘51 „ 716 116 „ 3114 + 0'23 K : 9'08 K + 21K ? 30. 7619 0'81 52'2 7‘98 31. 342'8 37-26 0‘93 2815 32. Pretvori večimenska števila 14. nalogo v decimalna števila in jih seštej ! __ *33. 077 K - 0’25 K ; 6’82K - 0’14K ; 213 K - 12K? *34. Koliko manjka a) na petak od 3 K 50 h, 2'86 K ? b) na desetak od 9 K 36 h, 8’24 K ? 35. 73'8 K 36. 9'37K 37. 5716 38. 31 -251 „ - 3'82 „ — 9’58 - 0~56 39. Pretvori večimenska števila 30. naloge v decimalna števila in odštej! Kupna in prodajna cena; dobiček ali izguba. 40. Trgovec plača za poslano blago 786’75 K ter ga proda za 946'50K; koliko ima dobička? *41. Mizarja stane omara 58 K, pri prodaji ima 17K dobička; za koliko je prodal omaro?. 43. Mizar prejme za neko delo 482 K 35 h ter izda za les 167 Iv 82 h, kot plačo pomočnikom pa 85 K 72 h; koliko mu ostane? 43. Stavbar zida hišo ter plača za stavbišče 750 K, za stavbno gradivo 4778 K 85 h, zidarjem in drugim roko¬ delcem 6404 K 8 h in za razna druga dela 2163 K 75 h. Koliko ima dobička, ako proda hišo za 16000 K ? h. Naše dolgostne mere. Im = 10 dm = 100 cm = 1000 mm. *1. Koliko dm je 6m; koliko cm, koliko mm? 1000 m = 1/cm; 10000 m = l [im. *11. Koliko m je 2 km., 5 km, 6 km 523 m, 9 km. 273 m? *13. Koliko km in m je 5946m, 9831 m, 4007m? *13. Koliko m je 1, 2, 3, .. 9 [ im, 4 \xm 3 km ? 6 *14. Razstavi na tisočice in ednice: 4827, 5693, 8150, 18 634, 73694, 40503, 283542, 963074. 15. Napiši samo s številkami: 7 milijonov 593 tisoč 704; 58 milijonov 406 tisoč 200; 830 milijonov 45 tisoč 7. Uvrsti seštevance drugega pod drugega in seštej: 1(5. 233182 m + 930 539 m + 2 649 m + 65 357 m + 168104 m. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 75 869 + 6483 + 95353 + 476223 + 8243 28. 59048 + 5 237 + 56394 + 412670 + 1081 24. 47733 + 7609 + 35 681 + 399838 + 1703 25. 86901 + 1894 + 48471 + 650574 + 4559 26. 18568 + 8023 + 96405 + 456309 + 5786 27. 63 720 m 28. 15816 m - 25415 „ - 7509 ,, 81. 327814 - 156582 471708 - 283960 967056 - 88774 29. 58302 80. 69870 — 12345 — 3589 32. 630941 — 481187 904360 - 578434 810027 - 423560 1 dtn = 0'1 m; 1 cm — 0‘01 m; 1 mm = 0 - 001 ni. •33. Koliko dm je 0"3m; koliko cm je 0"09w? 34. Pretvori na m, dm in cm: 5'34 m, 28'71 m, 0‘65w, 3’8 m, 5‘97 m, 62’4 m, 7’03 m. 35. Napiši kot m: 2 m 5 dm 9 cm, 8* 2 dm 7 cm 1 mm, 4 m 8 cm, 9 dm 2 cm. 5 m,m, 2 dm 4 mm, 6 cm 8 mm. *36. Koliko tisočin je 3, 7 stotin, 5, 8 desetin? *37. Izpremeni v tisočine: 4 desetine 7 stotin 3 tisočine; 9 desetin 1 stotino 7 tisočin; 5 stotin 4 tisočine; 6 desetin 2 tisočim. *38. Čitaj: 6'931, 0'579, 3'708, 12-075, 4'809, 0'004, 0'9423, 17-0861, 314159, 0-70103, 0'005792. 39. Napiši: 5 celot 4 desetine 7 stotin 2 tisočini; 47 celot 58 tisočin; 10 celot 5 stotin 9 stotisočin; 357 desettisočin. 7 Uvrsti seštevance drugega pod drugega in seštej: 40. 71'39 km + 3* *735 km + 14*0986 km -j- 90*62 km, 41. 42. 43. 44. 45. 46. 174*92 + 9*6158 + 0*654 .+ 2*1732 + 24*949 47. 62*14 + 1*506 + 0*32 + 4*2935 + 30*067 48. 10*03 + 8*964 + 0*7889 + 0*76 + 45*612 49. 57*72 + 7*0891 + 0*1416 + 3*479 + 56*5 50. 45*89 + 6*56 + 0*597 + 8*7533 + 71*75 51. Izpremeni večimenska števila 5., 6. in 7. naloge na strani 3 v decimalna števila in seštej! 52. 40*716 m 53. 9*25 km - 15*38 „ -4*304 „ 56. 62*357 - 28*49 20*204 - 19*5 257*25 — 88 54. 17*6 55. 1 — 8*395 ’ — 0*3275 57. 58*23 - 35*825 19*5 - 8*1268 85 - 36*934 58. Izpremeni večimenska števila 8., 9. in 10. naloge na strani 3 v decimalna števila in odštej! *59. Železnična proga Ljubljana-Trst je dolga 145 km, proga Ljubljana-Gradec je za 76 km daljša; koliko km je dolga poslednja? 60. Sava je dolga 71*2 j im, Drava 53*2 (im; za koliko je daljša prva reka? 61. Plovne avstrijske vodne ceste merijo 6482 km, ogrske pa 1511 km ; koliko km jih ima Avstro-Ogrska ? 62. Leta 1901 je imela Avstrija 22877 km železnic, Ogrska pa 19 736 km. Železnice v Nemčiji so bile dolge 57181 km. Koliko je razlike med avstro-ogrskimi in nemškimi železnicami ? c. Naša votla mera. 100 l = 1 hi, 11 = 0-01 hi; 1 dl = 0-1 1, 1 cl = 0-01 1. *1. Koliko l je 4 hi, 3 hi 57 l, 6 hi 20 l, 7 hi 4 /? «2. Koliko hi in l je 472 l, 636 l, 280 l, 5 306 l? 8 *3. Čitaj kot hi in Z: 8’57 hi, 49’45 hi, 1/8 AZ, 0‘05 hi. 4. Napiši kot M: 5 hi 37 l, 29 hi 85 Z, 3 AZ 5 Z, 40 Z. 5. 56 hi 83 Z 4 eZZ 6. 8'753 hi 7. Odštevaj: *8. Nekdo ima dva soda vina, prvi drži 672 Z, drugi 128 Z več; koliko Z je v drugem sodu? *9. Medicinska steklenica drži 0'75 Z; koliko manjka 10 . Sod drži 19‘45 hi vina. Koliko vina ostane še v njem, ako se napolnijo iz njega trije manjši sodi, ki drže posamezno 3-25, 4‘5 in t’84 M ? d. Naše uteži. lk{/ = 100 dkg = 1000«/: 1 dluj = 0 01 kg, 1 g = 0-001 A «/. 100 kg = 1 q- 10 g = 1 1, 1 dg = 01 g, 1 cg = 0-01 g, 1 mg = 0-001 g. *1. Pretvori v g : 5 kg 37 dkg, 4 kg 78 dkg, 1 kg 27 gr. 2. Napiši v Z in q: 1'4Z, 3'5 t, 34"8 Z. 3. Napiši kot q: d> g 3 dg 8 cg, 740 c c/, 5gr 2 dg, 7 cg 4-. mg, 8 g 5 cgr 1 mg, 4 cZ# 2 cg 9 mg, 2 cZg 1 7 mgr. *4. 1 Z mrzle vode tehta 1 kg, IZ olja 0'919 Agr; za koliko je voda težja? 5. Iz 54'4 kg moke dobiš, ako jo pomešaš z vodo, 89'25 kg testa; za koliko se pomnoži teža ? 6. 1904. leta se je pridobilo v Avstrijsko-Ogrskem 31'86 q zlata, v naslednjem letu 36'98 g; koliko skupaj? *7. Avstrija pridela počez na leto 300 000 Z soli, Ogrska 160000 Z; a) koliko obe skupaj, b) za koliko Avstrija več? 8. Trgovec ima v zalogi 26 q 75 kg kave, od te proda 1 68 kg, 3 q 15 kg, 6 gr 4 kg, 5 q 37 kg ; koliko ima še zaloge? *1. Koliko pol je 7 leg 5 pol, 8 knjig 3 lege? *2. Od 57 kop se omlati 48 kop in 16 snopov; koliko 81 „ 35 „ 7 „ 19 „ 62 5 „ 87 hi 38 hi 45'5 Z do 1 Z? e. Naše števne mere. še ostane? 9 3. V trgovini za belino in platno so prodali v enem tednu ovratnikov za srajce: 3 ducate 6komadov, 2 ducata 3 ko¬ made, 4 ducate 9 komadov, 5 ducatov, 3 ducate 9 komadov, 4 ducate 6 komadov; koliko skupaj? 4. 4 veleducati 2 ducata 9 komadov 7 n 1 » 4 „ 3 j> 4 n 6 „ 2 _ » » „ 5. 3 knjige 7 leg 2 poli 8 » 5 » — ,, 9 » » 8 » _ 6 „ 3 „ 6 . Iz 2 škatlic (veleducat) peres prodajo polagoma: 3 ducate 6 komadov, 4 ducate 3 komade, 6 ducatov 6 ko¬ madov; koliko peres še ostane? 7. Razvrsti avstrijske zemlje po številu prebivalcev. Koliko prebivalcev imajo tri najbolj obljudene dežele skupaj ? (Glej razpredelnico v dodatku!) 8. Koliko prebivalcev ima pet najmanj obljudenih avstrij¬ skih dežel skupaj? 5). Za koliko se je pomnožilo prebivalstvo tvoje domovine od 1890. do 1900. leta? 10. Za koliko se je pomnožilo prebivalstvo vse monarhije od 1890. do 1900. leta? 2 . Časovni računi. Kdaj se začenja dan? V kolikokrat 12 ur se razdeli? Kako se razdeli ura, kako minuta? Kaj pomenijo izrazi: pol osmih, četrt na deset, tri četrti na dvanajst, dve in. pol? 1. Dninar začne svoje delo ob polšesti uri ter neha ob 7. uri zvečer; opoldne počiva 1 i ure; kako dolgo dela? Koliko zasluži, ako dobi za delo na uro 30 h? 2. Delavec gre na svoje delo ob \ na sedem ter počiva od 12. do 1. ure; kdaj je nehal delati, ako je delal skupaj 11 ur? 3. Solnčni mrk se je začel ob 3. uri 40 minut 20 sekund ter je trajal 1 uro 19 minut 30 sekund; kdaj se je končal? 10 4 . Izračuni dolgost naslednjih dni: D. Iz voznega reda avstrijske južne železnice: a) Koliko rabi dopoldanski vlak iz Trsta v Celje? b) Kako dolgo vozi brzovlak iz Trsta do Gradca? c) Kako dolgo traja vožnja iz Trsta do Gradca s po¬ nočnim vlakom? 6 . Po Donavi se ne more ploviti popolnoma ali deloma na progi Dunaj — Budim-Pešta na leto povprek 23 tednov in 2 dni; koliko tednov ostane, za redno plovenje? Koliko dni imajo posamezni meseci v letu? 7 . Poljedelec je vsadil, krompir 24. aprila, kopati ga je pa začel 18. septembra; koliko časa se je razvijal krompir? 8. Kmetovalec je vsejal svojo pšenico 25. septembra ter jo je požel 20. julija; koliko časa je potrebovala pšenica do zoritve ? 9 . Nekdo si izposodi 4. maja od svojega soseda 100 K na 8 tednov; kdaj jih mora vrniti? 11 10. Koliko časa je minilo od 1. maja 1228.1. (rojstni dan Rudolfa I.) do 15. julija 1291.1. (dan Rudolfove smrti)? Od 1. maja 1218.1. do 1. maja 1291. L... 73 let, „ 1. „ 1291. „ „ 1. julija 1291. „... 2 meseca, „ 1. julija 1291. „ „15. „ 1291. „...14 dni; od 1. maja 1218. 1. do 15. julija 1291. 1. je 73 let 2 meseca 14 dni. 11. Izračuni starost naslednjih oseh : a) Prešeren, rojen 3. decembra 1800. 1., umrl 8. fe¬ bruarja 1848.1.; h) Princ Evgen, rojen 18. oktobra 1663. 1., umrl 21. aprila 1736. L; c) Radecld, rojen 2. novembra 1766. L, umrl 5. januarja 1858. 1. 12. Koliko časa je minilo do danes od: a) rojstva cesarja Franca Jožefa I. (18. avgusta 1830.1.); b) od bitke pri Aspernu (21. in. 22. maja 1809. 1.); c) od smrti Napoleona I. (5. maja 1821. 1.) ? 13. Cesarica Marija Terezija je bila rojena 13. maja 1717.1. ter je dosegla starost 63 let 6 mesecev 16 dni; kdaj je umrla? 03 let po 13. maju 1717. 1. se je pisalo 13. maja 1780. 1., 6 mes. „ 13. maju 1780. „ „ „ „ 13. nov. 1780. L, 1 6 dni „ 13. nov. 1780.,, „ „ „ 29, nov. 1780.1.; cesarica Marija Terezija je torej umrla 29. novembra 1780. leta. 14. Cesar Karel VI. je bil rojen 1. oktobra 1685. leta ter je umrl 55 let 19 dni star; kdaj je bilo to? 15. Cesar Ferdinand I. je nastopil v Avstriji vlado 2. marcija 1825. leta ter je vladal 13 let 9 mesecev; kdaj se je odpovedal vladanju? 16. Andrej Hofer je umrl 20. februarja 1810. leta, ko je bil star 42 let 2 meseca in 29 dni; kdaj je bil rojen? 17. Vodnik je umrl 3. januarja 1819. leta, ko je bil star 60 let 11 mesecev 5 dni; kdaj je bil rojen? 18. Tridesetletna vojska se je končala 24. oktobra 1648. L, ko je trajala 30 let 5 mesecev in 1 dan; kdaj se je začela? 12 *19. Kaj pomeni: I, II, III, IV, V, VI, Vlil, IX, X, XI, XX, XXX, L, LXX, C, XC, D, CD, M? 20. Napiši naslednje letnice z navadnimi (arabskimi) številkami: Jezus Kristus je umrl leta XXXIII. — Karel Veliki je umrl MCCCXIV. — Zadnji Babenberžan je padel leta MCCXLVI. — Turki so prvič oblegali Dunaj leta MDXXIX. 21. Napiši z rimskimi številkami: 14, 19, 29, 51, 104, 490, 582, 646, 990, 1404, 1683, 1830, 1900, 1905. 22. Na neki cerkvi stoji naslednji napis: Prvič blago¬ slovljena XXVI. nov. MCDL. Pogorela XIX. maja MDCCCV. Zopet blagoslovljena VIII. sept. MDCCCLX. a) Kako dolgo je stala stara cerkev? h) Kako dolgo so zidali novo cerkev? c) Kako dolgo stoji nova cerkev? 3. Množenje s celimi števili. a. Določi 2-, 3-, 4-, . . 9kratnik naslednjih števil: *1. 27 h, 52 h, 17 cm, 23 dkg, 44, 75, 82. *2. 2 K 5 h, 1 K 38 h, 1 ki 25 l, 119 cm, 226. *3. Koliko komadov je 9 ducatov 11 komadov, 8 leg 5 pol? 4. 843 Iv X 2 5. 209 m X 9 6. 3375 X 6 917 „ X 3 788 „ X 7 9 876 X 8 562 „ X 4 5046 „ X 5 40723 X 9 Katero število je v primerili 4. naloge množenec (nuiltiplikand), katero je množitelj (multiplikator) in katero je zmnožek (produkt)? Katera števila so v primerili 6. naloge činitelji (faktorji)? *7. Določi 2-, 3-, 4-, . . 9kratnik naslednjih števil: 0‘8 K, 3‘2 m, 0'07K, 012 m; 3'05K, 612. 8 . 24 K 37 h X 7 9. 90 kg 125. 9 X 8 1«. 39'608 X 9 476'6 K X 5 33618 kg X 3 0'2731 X 6 11. Delavec zasluži na dan 3 K 24 h; ? na teden? 12. Parobrod potrebuje za vožnjo iz Hamburga v Ameriko povprek 9 dni 17 ur 45 minut; koliko časa potrebuje, da pre¬ vozi to progo 4krat semintja? 18 b. * 13 . Koliko je 10-, 100-, lOOOkratnik 8 ednic, 6 desetic, 8 stotič, ... 4 desetin, B stotin, 6 tisocin, . . ? 14 . Pomnoži vsako naslednjih števil: a) z 10, h) s 100, c) s 1000: 83, 258, 705, 630, 1988, 4090; 535'9, 5074, 1’844, 0'346, 3'4027. * 15 . Kolikokratnik števila 12 dobiš, ako mu lOkratnik pomnožiš s 3? — 20krat 15? — 50krat 24? 16 . Pomnoži vsako naslednjih števil a) s 30, b) s 70, c) s 400, d) s 6000: 46, 725, 306, 4735, 9640; 36, 9'47, 3'406, 0'648, 8'3508. * 17 . Dovodna cev da v 1 minuti 3'6 l vode; koliko v a) 10 minutah, b) v 1 uri, c) v pol ure? 15. Koliko km in m prevozi parobrod v 5 urah, ako preide v 1 minuti 429 m? * 19 . 1 krožnik velja 23 h, 34 h, 45 h; ? velja ducat? * 20 . Koliko je llkrat 18; 12krat 31; 15krat 47; 24 krat 35 ? 21 . 38 K X 37 85 m X 54 69 X 76 22. 246 1 X 59 803 kg X 62 1906 X 75 28 . 128 X 235 487 X 367 206 X 704 24 . 709 X 215 2886 X 748 6174 X 369 25 . 195 807 X 148 487951 X 110 80553 X 450 26 . 1234 X 5 678 7459 X 3049 26830 X 1250 27. 208 K 38 h X 81 7975 K X 87 45'37 X 58 28 . 51 km 728 m X 59 3'142 km X 23 6'428 X 46 29. 42 m 7 dm 3 cm X 145 588'3 m X 498 30 . 9144 to X 137 0'692 X 267 31 . 46037 X 31 138111 32 . 195807 X 14 783228 1427147 2741298 14 33.75216 X 11 34.53 784 X 17 35. 62‘05 XII 4756 X 41 29063 X 129 7'821 X 71 12308 X 61 87951 X 110 9144 X 137 *36. Gospodinja kupi 4 zavoje mila, vsak zavoj z 8 komadi. Koliko stane 1 zavoj, ako velja komad 30 h? Koliko veljajo potem 4 zavoji? Razstavi množitelj v nalogah od 37. do 39. na prikladne činitelje ! 37. 49172 X 32 38. 80553 X 450 39. 7'821 X 42 26657 X 27 73281 X 360 91'434 X 72 *40. Sluga ima na mesec 74 K plače; ? na 1 leto ? 41. Železniški delavec zasluži na teden 13 K 48 h; koliko znaša njegov zaslužek v 52 tednik enega leta? 42. Krava daje na leto 16 hi mleka; koliko mleka dobiš na leto od 16 takšnih krav? 43. Graščak proda 42 q pšenice po 16 K 40 h; 57 q rži po 14 K 45 k in 35 q ječmena po 17 K; koliko izkupi za vse? • 44. Koliko velja 14 hi vina, ako se plača za 1 hi 52 K in je voznina 68 K ? 45. Koliko velja 23 q kave po 296'15K, ako stane voznina 69'24K, obkladje pa 18 K ? 46. Izračuni ceno 54 q krompirja, ako znašajo troški 26 K 50 k? 47. Na teden se računa za ovco 3‘5 dkg soli. Koliko znašajo troški za čredo ovac, ki šteje 124 glav, ako velja 1 kg živinske soli 18 k ? 48. Na 1 konja se računa na dan 2'5 kg nasteljne slame, na 1 kravo 2'2 kg, na 1 tele 2 kg ; koliko stane potemtakem vsakdanja nasteljna slama za 2 konja, 10 krav in 3 teleta, ako velja 1 kg 3 k? 4. Dividiranje s celimi števili. a. *1. 2 k v 76 h, 4 k v 112 k, 5 cm v 235 cm? *2. Koliko je 6. del od 102 k, 7. del od 4 K 34 h, 9. del od 594? 15 •8. 508 : 2 4. 2336 K : 4 5. 85375 : 5 741 : 3 7191 „ : 9 27040 : 8 630 : 5 4067 „ : 7 12 347 : 6 Katero število je v primerili 4. naloge deljenec (dividend), katero delitelj (divizor) in katero količnik (kvocijent)? Kako na¬ praviš preizkušnjo? *6. i od 18'6 K, \ od 7'2? 7. 35 K 75 li : 5 8. 693'7 : 7 9. 52‘832 : 8 384'8 K : 4 0'2244 : 6 0’25683 : 7 ■10. Kvadratna soba meri v obsegu 24'3 m; kako dolga je ena stranica? 11. Brod prevozi progo Trst-Carigrad v 34 dneh 21 urah 40 minutah 4krat; koliko časa potrebuje za enkratno vožnjo? b. «12. 10 v 90, 500, 2000? 100 v 600, 8000? *13. Koliko je 10. del 3 tisočic, 5 stotič, 6 desetic, 7 ednic, 2 desetin, 4 stotin, 8 tisočin ? *14. Koliko je 100. del 1 tisočice, 5 tisočic? 15. Dividiraj vsako naslednjih števil a) z 10, b) s 100, c) s 1000: 700, 42300, 560, 3590, 6070, 93000; 48, 374, 1834, 18655, 4021; 67*3, 618'4, 8'25 3142, 58'065. *16. Koliko kop je 180, 240, 420, 540 snopov? •■'■'17. Koliko ur je 120, 300, 360, 480 minut? *18. Kolikšen je 10. del od 120? Koliko je polovica 10. dela? Koliki del imaš sedaj? 19. Določi a) 20. del 1740 K, 7250 m, od 879, 531; b) 80. del od 21760%, 876, 2516, 5'72; c) 300. del od 19500, 84432'. 20. Osebni vlak napravi v 1 uri 40 km ; v katerem času prevozi 590 km dolgo progo Dunaj-Trst? 16 c. *21. Koliko ducatov je 36, 60, 84, 120 komadov? 22. 612 K : 51 1849 m : 43 5037 : 62 25. 64294 : 122 171768 : 204 225550 : 325 23. 12121 K : 23 20511 m : 53 23700 : 75 26. 45144 : 171 25296 : 124 780134 : 653 24. 38055 : 59 32130 : 18 59018 : 46 27. 2444388 : 426 1229028 : 138 8360554 : 870 28. 250320 : 2384 1512648 : 3576 1967360 : 6148 30. 1955 K 94 h : 21 268'8 K : 32 912 : 38 29. 6998016 : 3417 19277634 : 9634 51370540 : 7900 31. 1966 km 592 m : 64 15’905 km : 36 23'52 : 98 32. 20 m 5 dm 1 cm 1 mm : 53 4114 q 23 kg : 87 35 q 36 kg 75 dkg : 25 34. 18133 K 15 h : 503 33. 19831 hi 63 l : 217 11814 hi : 315 22’555 : 694 35. 4 t 1 q 99 kg 25 dkg : 825 *36. Koliko je 8. del od 576 k? Koliko je 4. del 8. dela? Koliki del imaš sedaj? Razstavi v nalogah 37. do 39. delitelj v prikladne činitelje 1 37. 2688 : 32 3724 : 49 9325 : 25 38. 56538 : 81 85608 : 24 125860 : 35 39. 177'25 : 25 171 : 15 81 - 76 : 56 *40. Hlapec ima 150 K letne plače; koliko pride na 1 mesec? 41. Gospodar, ki ima 2450 K letnih dohodkov, prihrani od teh 333 K ; koliko izda povprek na dan ? *42. Gospodinja kupi za 1 K 20 h fižola po 24 h; koliko kg ga dobi? 43. Koliko kg leče dobiš za 1218 K, ako velja 1 kg 52h? 44. Kupec dobi 3 vreče kave, ki tehtajo posamezno 186"5, 191"6 in 194"3 kg ; v prvem tednu je proda 12. del; koliko mu je še ostane? 17 45. A in B kupita 26 hi pšenice za 424 K 32 k; od te vzame A 9 hi, B ostanek; koliko mora plačati vsak? 46. Kupec kupi 16 q riža po 42 K, troski znašajo 91K 40 k; po čem mora prodajati kq, da ima pri blagu 84 K 60 k dobička? 47. V drevesnici stoji 1728 drevesec v enakik vrstak; koliko je vrst, ako stoji v vsaki vrsti po 48 drevesec? 48. Graščak je omlatil 21 kop in 48 žitnih snopov v 15 dneh; koliko v 1 dnevu? 49. Koliko razorov je razoral kmet v 7 urah 30 minutah, ako potrebuje za en razor 12 minut 30 sekund? 5. Množenje z decimalami. *1. 1 m sukna velja 8 K ; ? velja 1 din , 8 dm, 0'6 m, 2‘3 m? 2. 73 K X 01 3. 0'8K X 0‘3 4. 55611 X 9’3 914 „ X 27 9'6 „ X 12 27'928 X 0’6 *5. 1 kg čaja velja 6 K ; ? velja 1 dkg, 7 dkg, 0'08 kg, 2'04 kg, 312 kg ? 6 . 37 K X 0‘06 419 „ X 012 662 „ X 315 7. 3612 X 0’94 477819 X 372 89'2446 X 53'5 8. 744 K 9 k X 218 9. 62 hi 87 l X 18 560 „ 86 „ X 351 5 kg 75 dkg 2 g X 531 Ali leliko izplačaš 0'3, 0'5, 0’9 h? Za 0'5, 0'6, . . 0'9 h se računa 1 h. 10. 121456 X 5'678 11. 621893 X 07058 9'7084 X 0’925 37-1556 X 31907 * 12 . Katero mestno vrednost ima produkt, ako množiš stotice, desetice, ednice, desetine, stotine, .. a) z desetinami, b) s stotinami, c) s tiso cinami? *13. Koliko decimal ima produkt, ako množiš decimalna števila ? 14. 1 kg novčnega brona stane 184K; koliko 42"6 kg7 15. 1 kg čistega srebra velja 96"8K; koliko je vrednih 2"37 kg ? Višja stopnja (Kraus in Habernal). XI. 1172. 2 18 16. Ig celinskega zlata je vreden 3'23K; koliko je vreden 1 cekin, ki tehta 3 g 4 dg 9 cg 1 mg? *17 Knpec knpi 8'5 m sukna po 10‘5 K ter proda blago za 100 K ; koliko ima dobička ? 18. Od 3 kosov sukna po 48’5 m se proda m, ki je stal pri nakupu 7 K 74 h, za 8 K 28 h; kolika je a) cela kupna cena, b) prodajna cena, c) dobiček? 19. Kmet je nažel 82'2 M pšenice in 121‘5 hi rži; a) koliko lebko proda, ako potrebuje za domačo porabo povprek na mesec 2'4 hi pšenice in 5'25 hi rži; b) koliko izknpi za ostalo žito, ako se mu plača za 1 hi pšenice 13'6 K in za 1 hi rži 10'8 K ? 6. Dividiranje z decimalami. *1. Kolikokrat je 7 dm v 5 m 6 dm, v 16 m 8 d,m? *2. Kolikokrat je 0'6 m v o‘4 m, v 19'2 w? 3. 102 m 6 dm : 2 m 7 dm ; 88'8 m : 3'7 m. 4. 0'6 m sukna velja 7'74K; ? velja 0'1 m, koliko lm? 5. 6273 K : 0 9; 144'56 : 5'2; 0'3197 : 278. *6. 8 h v 3K 36 h, 0‘08K v 1*92 K? 7. 205 K 11 b : 3 K 87 b 8. 1104 hi 52 l : 20 hi 84 l 219‘96K : 5'64K 16763'67% : 31'57 kg 9. 0'24 kg čaja velja 1'44K ; ? velja 0‘01 kg, koliko 1 kg? 10. 34’8K : 0'75 11. 16P32 m : 4'36 9825 : 375 3197 : 278 Določi v 12. in 13. nalogi količnik s 3 decimalami: 12. 2454'268 : 071 13. 21’6 : 0'621 632-1079 : 69'1 2161354 : 0709 '14. Kolikokratnik dobiš, ako deliš število z 01, 0"01, 0'001, . .? *15. Delavec zasluži na dan 1"5 K; v koliko dneh zasluži 6 K, 9 K, 13"5K? 16. Potnik izda na dan 14"6 K; koliko dni izhaja s 452-6 K? 19 17. Leta 1894. se je vložilo na Moravskem v poštno hranilnico 7595800K; koliko prebivalcev je štela dežela, ako pride na vsako osebo 3'26K? 18. 1 cekin = 11'29K; s koliko cekini plačaš 824'17K dolga? 19. Moški korak meri 0'75 m; koliko korakov moraš napraviti, da prehodiš a) 690 m, b) 10'5 /cm? 20. Obseg voznega kolesa meri 2‘75 w; kolikokrat se zavrti to kolo na 12'122 km dolgi progi? 7. Naše ploskovne mere. 1 m 2 = 100 dni 2 , 1 dni 2 — 100 cm 2 , 1 cm 2 = 100 mm 2 -, 100 m 2 = 1 a, 100 a — 1 ha, 100 ha — 1/cm 2 , 100 km 2 = 1 (im 2 . *1. Kvadratna deska zim dolgo stranico je razdeljena na dni 1 . Koliko ima vodoravnih prog? Koliko dm? ima vsaka proga? Koliko dm? ima cela deska? *2. Nariši 1 dm 2 ter ga razdeli na cm 2 ! Koliko vodo¬ ravnih prog moraš narisati? Koliko cm 2 ima vsaka proga? Koliko cm 2 ima 1 c/m 2 ? *8. Nariši kvadrat, čigar stranica je 3 cm dolga! Kolik je obseg? Koliko cm 2 ima ena proga? Koliko prog dobiš? - Koliko cm 2 ima celi kvadrat ali kolika je ploščina kvadrata? . .. *4. Nariši kvadrat, čigar stranica je 4 dm (8 dm, 14 dm) dolga in sicer tako, --- da je 1 dm dolg 1 cm, torej v omaljenem merilu 1 : 10! Kolika je ploščina? Mersko število za ploščino kvadrata dobiš, ako množiš mersko število ene stranice samo s seboj. 5. Stranica kvadrata je a) 4 m, b) 2'6 m, c) 4'35 dm, d) 1 m 5 dm 37 mm; kolik je v vsakem slučaju obseg, kolika ploščina? *6. Obseg kvadrata je 18‘4 dm-, kolika je a) ena stranica, b) ploščina kvadrata? 2 * 20 *7. Kvadratna vrtna leha ima 10 m dolgo stranico. Koliko rrr lehko položiš na to ploskev? Koliko takih leh s ploščino 1 a lehko napraviš na vrtu, ki meri 1 ha? 8. Posestnik je vsejal 8 ha pšenice, 15 ha 82 a rži, 8'66 ha ječmena, 14 ha 9'24 a ovsa, 14'8 ha klaje ter nasadil 19‘75 ha krompirja; koliko ima obdelanih njiv? 9 . Dunajski občinski okraj meri 27308 ha\ a) koliko pm 2 , km 2 in ha je to? b) koliko manjka do 3 jato 2 ? 10 . Tostranska državna polovica ima 1100 um 2 njiv in vrtov, 25 |x»i 2 vinogradov, 713 pm 2 travnikov in pašnikov, 978 jim 2 gozdov, 186 pm 2 neplodne zemlje; koliko meri vsa površina? 11 . Nariši pravokot¬ nik z osnovnico 5 cm in višino 3 cm! Kolik je obseg? Koliko cm 2 lehko položiš ob osnovnici? Koliko cm 2 ima torej ta proga? Koliko prog dobiš v celem pravokotniku? Koliko cm 2 ima tedaj celi pravokotnik? 12 . Nariši in razdeli na podoben način naslednje pravo¬ kotnike in določi ploščino! a) osnovnica 6 cm, višina 2 cm; b) osnovnica 4 dm, višina 3 dm) c) osnovnica 2 dm, 6 cm, višina 1 dm 2 cm. IB. Nariši naslednje pravokotnike v omaljenem merilu 1 : 100 (torej 1 cm predstavlja lm); a) osnovnica 6 m, višina 4 m; b) osnovnica 12‘5 m, višina 7'5 m. Kolika je ploščina? Mersko število za ploščino pravokotnika dobiš, ako množiš mersko število osnovnice (dolžine) z merskim številom višine (širine). 14 . Izračuni na m 2 ploščino naslednjih pravokotnih ploskev. Koliko merijo: a) 25 m dolgo in 16 m široko stavbišče; b) tla 7'5 dolge, 3‘8 m široke sobe; c) 6'5 m dolga, 2'75 m visoka stena; d) 16'8 m dolga in 6'5 m široka streha? 21 15 . Izračuni na dm? ploščino: a ) šolske table z dolžino 1'8 m in višino l'3m; b) 2'1 to visokega in 1‘4 to širokega okna; c) 2 m 6 dm visokih in 6 dm širokih vratnic. 16 . Izračuni na cm 3 ploščino: a) dopisnice (dolžina 14 cm, širina 9 cm); b) strani v berilu (20 cm dolga, 13 cm široka); c) strani pisanke (22 cm dolga, IB cm široka). — Izračuni na mw 3 ploščino poštne znamke (30 mm dolga, 25 mm široka). Izračuni v naslednjih primerih ploščino na a in ha: 17 . Travnik je 176‘5 m dolg in 56'4 m širok; koliko q sena nakosiš, ako se računa na 1 a povprek 32 kgl 18 . Koliko hi semenske pšenice potrebuješ za 156 m dolgo in 125 m široko njivo, ako poseješ na ha 2‘2B hi ? 8. Naše telesne mere. 1 m 3 — 1000 dm 3 , 1 dni 3 = 1 000 cm 3 ; 1 dm 3 = 1 f, 1 m 3 = 10 hi. *1. Nariši na tla 1 to 3 in postavi na vsakem oglišču 1 to dolge palice! Kateri prostor si izkolčil? Koliko dm? ima osnovna ploskev? Koliko takih plasti ima to 3 ? Koliko d/m? ima tedaj 1 to 3 ? «2. Poišči na enak način, koliko cm? ima 1 dm 3 \ Koliko cto 3 je 0'3 dm 3 , 0’75 dm 3 , 0’625 dm?l 3. Rob kocke meri 2 cm. Kolika je površina? Koliko cm? ima prostora na osnovni ploskvi drug poleg drugega ? Koliko cto 3 ima cela kocka ali kolika je prostornina (telesnina) kocke? Mersko število za p r o s t o r n i n o kocke dobiš, ako vzameš mersko število njenega roba trikrat kot faktor. 4. Izračuni površino in telesnino kockastega zaboja, čigar stranica meri a) 62 cto, b) 7 dm 5 cm, c) POB to! 22 5. Osnovna ploskev pravo¬ kotne prizme je 3 cm dolga in 2 cm široka, višina je 4 cm. Kolika je površina? Koliko cm 3 lehko položiš na osnovno ploskev? Koliko takih plasti lehko postaviš drugo na drugo do vrha? Koliko cm 3 ima torej prizma? Mersko število za prostor¬ nino pravokotne prizme (lotiš, ako množiš merski števili osnovne ploskve in višine (ali, kar je vseeno, merska števila dolžine, širine in višine). 6 . Izračuni površino in prostornino naslednjih pravo¬ kotnih prizem: a) Dolžina 25 dm, širina 18 dni, višina 36 dm ; b) „ 1'56 m, „ 1'05 m, „ 0’84m; c ) Dolžina 12 m 1 dm 4 cm, širina 1 m 7 dm 5 cm, višina 7 m 6 dm 8 cm. Pri prizmah 7. in 8. primera računi na m 3 : 7. Šolska soha je 11 m 4 dm dolga, 8 m 5 dm široka in 4 m visoka; kolika so a) tla; b) kolika je prostornina šolske sohe? 8. Koliko stane 32 m dolg, 2 m 2 dm širok in 8 dm dehel zid od rezanega kamena, ako računaš m 3 po 13 K 80 h? Izračuni v naslednjih primerih prostornino na dm 3 ali l: 9. Koliko l drži posoda, ki je dolga, 36 cm široka in 42 cm visoka? 10 . Lepenkar ima napraviti 6 dm dolgo, 3'5 dm široko in 3'2 dm visoko škatlo; koliko dm 3 lepenke potrebuje zanjo, ako ima pokrovec 3 cm širok roh? Kolika je prostornina škatle? -g-, j$. Kako f, f, f. t- 0 -? * 10 . Koliko števil potrebuješ, da določiš ulomek? Kaj pomeni vsako število ? V ulomku pove število 6, na koliko enakih delov je razde¬ ljena celota, naznani nam, kakšne vrste so ti deli, t. j. imenuje nam dele. Število 5 pa povč, koliko takih delov se vzame, šteje torej te dele. Zatorej se imenuje število nad ulomkovo črto (5) števec, število pod ulomkovo črto (6) imenovalec. *11. Koliko manjka do 1 celote od i, f, /g, -j^p, -jf ? * 12 . Primerjaj naslednje ulomke z eno celoto : f, f, 6 , 27 43 T(T) T2- Ulomke, ki so manjši od ene celote, imenujemo prave ulomke. Števec pravega ulomka je manjši od imenovalca. Ulomke, ki znašajo eno celoto ali več nego eno celoto, imenu¬ jemo neprave ulomke. Števec nepravega ulomka je tolikšen ali večji od imenovalca, b. Pretvarjanje celih in mešanih števil v neprave ulomke in obratno. *1. Koliko četrtin imajo 3 celote ? 1 celota = 4 četrtine, 3 celote so torej 3krat 4 četrtine, t. j. 12 četrtin; torej 3 = gr. 2. Pretvori 4, 7, 9, 15, 40, 176 celot v polovice, tretjine, četrtine, petine, . . desetine ! *3. Pretvori 7f v nepravi ulomek! 7 celot je 7krat 8 osmin = 56 osmin in 3 osmine je 59 osmin; torej 7f = % 9 . *4. Koliko polovic je 14> 3-g, 124, 37-g, 454? ■■■’». Koliko tretjin je Ig, 2f, 4g, 8f? * 6 . Koliko petin je 14, 2f, 5-f, 8f? Pretvori naslednja mešana števila v neprave ulomke; 7 . 94 8 . 17$ 9 . 21 | 10 . 63 & 6| 12 f 13-rg 52 4f. *11. Koliko desetin je 3'5, 20"6 ? Koliko stotin je 8'04, 12’41? Koliko tisočin je 2’345, 10’608 ? 38 *12. Koliko celot so 4 četrtine? Koliko celot je 8, 12, 20, 32, 56 četrtin? 13. Koliko celot je v ¥? Na pamet: 5 petin je 1 celota; ¥ je torej tolikokrat 1 celota, kolikorkrat je ■§■ v ¥ > f je v ¥ kakor 5 v 38, namreč 7krat in ■§ ostanejo; torej je ¥ = 7krat 1 celota, t. j. 7 celot in še -f. Pismeno: ¥ = 38 : 5 = 7-f. 23. 4 , *14. Koliko 3 5. 5J_ 8.0 0 6 j 6 ) 10‘ celot je v IX 3 ) 5.8 3 i 2 8 ., 3 i „23 3JL 55. ” 6 , 6 ! 6 j V 2X 2 » Pretvori na cela in mešana števila: 3 17 8 5 O 20. Pretvori na mešana števila ter napiši ta v deci- maiski obliki: n, m in, 1 8 5 7 5 800 1 0 0 0 ? 1 00 0 * 2. Primerjanje vrednosti ulomkov. a. Ulomki enakih imenovalcev ali enakih števcev. *1. Kaj je več: f ali -f, ^ ali ^? Ulomke z enakimi imenovalci imenujemo istoimenske, ulomke z neenakimi imenovalci pa raznoimenske. 2. Razvrsti naslednje ulomke po njih velikosti, da pričneš z najmanjšo vrednostjo: i¥ ts, ii, A, A, fs- *3. Kaj je več: ^ ali i, § ali t 9, 25 0 24 0 7 2_5 TOT TOU, TZt, Ttr; * a ’ 990, T09; "500, T909- 29. 1 h = ygr> K; 2 h = tou K = gg K. 30. Izpremeni v ulomke kron: 4, 5, 6, 8, 10, 16, 20, 25, 30, 36, 48, 50, 60, 72, 89, 90 h! 31. Koliko kron je 1 K 15 h, 5 K 24 h, 10 K 45 h, 28 K 75 h, 37 K 85 h? 32. Izpremeni v ulomek bližnjega višjega imena: a) 2, 5, 8 dm] b) 4, 10, 75 a' c) 2, 25, 80 Z; d) 6, 15, 72 dkg. 33. Izpremeni v ulomek najvišjega imena: a) 5 dm, 8 cm; b) 2 ha 40 a; c) 3 q 51 kg ; d) 5 dg 6 cg. 34. Koliko dni je 6 ur, 16 ur, 3 ure 30 minut? c. Navadni in decimalni ulomki. *1. Izpremeni |, {, |, | v desetine! *2. Izpremeni v stotine: f, •&, M, gV, g 3 g, M, "50, gV 4 &0 9 *• 2 6 *3. Izpremeni g, { v tiso čine ter jih napiši v deci- malski obliki! 309 : 25 = 12‘36 5. = 13 :16 = 0'8125 59 130 90 20 150 40 80 3 36 Pretvori na decimalne nlomke: 11 . U = 19 : 66 = 0-28787 . .. 190 580 520 580 520 58 Ako nadaljuješ račun, se ponavlja redno ista številka ali številčna vrsta. Ponavljajočo se številko ali številčno vrsto ime¬ nujemo periodo. Piše se: = 1-4; H = 0-287. Po tem, ako se perioda začenja s prvim ali šele s kakšnim poznejšim decimalnim mestom, imenujemo decimalni ulomek čisto periodičen ali mešano periodičen. Izračuni samo gotovo število decimalnih mest; pri imeno¬ vanih številih okrajšaj na najmanjše enote; računi torej pri K na 8 ter okrajšaj na 2, pri m na 4 in okrajšaj na 8 decimalna mesta i. t. d. ^ K = 1-444 . . K = 1-44 K ali 1 K 44 h ; m, — 0 2878 . m = 0-288 m ali 288 mm. 12 . Pretvori na decimalne ulomke s 4 decimalnimi mesti in okrajšaj na 3 decimalna mesta: -g, £, ii, 7 , tot- 13 . Pretvori v h: * K, f? K, K, tf K, K. 14 . Koliko mm je f m, 77 m, A m, -JI m, ff m? 15 . Koliko kg in dkg sta | \ kg, 7- kg, 3% kg, 4-g § kg? 16 . Pretvori v M in l: rz hi, 6-H hi, 5^V hi, 81-| hi? *17. Kateri navadni ulomki dajo 0"2 m, 0'8, 0'5; 0'04 K, 0'05, 0‘06; 0’25 hi, 0'16, 0'625? 18 . 0-437 = t% 3 0 7 a- 19. 5-75 = 5*% = 5|. Izpremeni naslednja decimalna števila v navadne ulomke: 20 . 0-2 K 21 . 0'45 22 . 0125 km 23 . 0’375 24 . 0’0325 1*8 „ 0"05 9-648 „ 31'696 0'0024 0"15 „ 7-35 0'075 „ 17P84 8‘1375 37 S. Četvero osnovnih računov z navadnimi ulomki. a. Seštevanje in odštevanje navadnih ulomkov. *1. Koliko je 5 K + 3 K, 5 devetin + 3 devetine, f + §? *2. ■§ km + |- km do 7 -g- km f + y + f 3* K + 6*K „ 37 t 3 o K 1A+3A + 6A 4 . A + U + fo- 5- 32 fi + 16 M + 53 M n + n + n 107 n + ssn + *10. Ako imaš koliko ti manjka še do ene celote? — Koliko je 1-1? 1-A? 1 -i 6 (T 3 o? 2-|? 7- *? 8-3M? »11. 2H-I 12. 63 t S o —1913. 305 M- 91 M 35f-f 70 A-25 ^ 4216 t 2 o 0 o-18O7A^ *14. Deček je star 8f leta, njegova sestra je 2f leta starejša; koliko je stara sestra? '•■15. Tvoj brat bode star čez 4f leta 20 let; koliko je star sedaj? (Izid tudi v letih in mesecih.) *16. Ob 7f ure se odpelje dunajski brzovlak z južnega kolodvora in dospe čez 4f ure v Gradec; ob kateri uri je to? *17. V kraju N. je ura na zvoniku za 8-J minute pred železniško uro; koliko kaže železniška ura, ako je na zvoniku ura 12, 3, 5i, 8 in 30 minut? 18. Železniški vlak napravi zaradi različnega strmca v prvi uri 36f km, v drugi 39f km, v tretji 37g km in v četrti uri 35 km-, koliko skupaj? b. Seštevanje in odštevanje istoimenskih ulomkov. Eden izmed imenovalcev je najmanjši skupni imenovalec. •1. Koliko je 5 K + 212 h, koliko je £K + |K? *2. £ + idol| «8. fm + Am »4. 14K + 1K i + i „ n I + A 2i + * i + I n H -f + A 7f + -g 38 12 * 12 . Dninar dela dopoldne 5-J ure, popoldne 1^ ure manj nego dopoldne; a) kako dolgo dela popoldne? b) kako dolgo ves dan? * 13 . Kupec N. je vstopil s 14 leti kot vajenec. Čez 2§ leta je postal pomočnik, čez daljnjili 12-f leta je otvoril svojo lastno trgovino, ki jo ima sedaj 11 leta; koliko je star sedaj ? 14 . Od 365-J; dneva navadnega leta odpade 186^ dneva na poletno polovico; koliko časa traja zimska polovica leta? * 15 . Poslano sukno tehta z zabojem 67-g- kg, zaboj sam 4f kg'] koliko tehta blago samo? 16 . 356’7 kg testa izgubi v peči 88f kg na teži; koliko tehta pečen kruh? 17 . 274f kg mesa tehta po prekajenju 251 £ kg] koliko znaša izguba na teži? 18 . G-ostilničar porabi meseca januarja za 54-f K kruha, za I685K mesa, za 46‘6K kave in sladkorja, za 12-jr K so¬ čivja in za druge kuhinjske potrebščine 42K; koliko ima dobička pri jedi, ako je izkupil v kuhinji 437 K 62 h? Določiti moraš najmanjši skupni imenovalec. * 19 . Kakšni deli nastanejo, ako razdeliš polovico na 2, 3, 4, . . 9, 10 enakih delov? Kakšne dele tedaj lehko napraviš iz polovic? Kakšni deli nastanejo, ako razdeliš tretjino na 39 2, 3, 4, . . 9, 10 enakih delov? Kakšne dele tedaj lehko na¬ praviš iz tretjin? — V katere dele lehko izpremeniš tako polovice kakor tretjine? Koliko je torej i + $, -g- — -J? * 20 . Koliko je i + i? V katere dele lehko izpremeniš četrtine? V katere dele petine? V katere dele tako četrtine kakor petine? Četrtine in petine moremo izpremeniti v 20ine, 40ine, 6ine, . . ali jili izraziti s skupnim imenovalcem. Izberemo najmanjši skupni imenovalec. * 21 . -jr leta + § leta * 22 . ■§ + f do 2f 23 . 6f + |- f „ +| „ f+« „ 6-3 42f + 56f * 24 . | ure - i ure 25 . f - f 26 . 30| - 9* I „ -f * M~i 23|-8-3 27 . Koliko je \ + f ? V katere dele lehko izpremeniš tako četrtine kakor šestine? Najmanjši skupni imenovalec ni 4 X 6 = 24, temveč 12, ker imata imenovalca 4 in 6 največjo skupno mero 2. * 36 . 1 q kave kupiš za 296fK; za koliko jo moraš pro¬ dati, da imaš 32-f dobička? * 37 . Vreča riža tehta 89f kg, prazna vreča 1-f kg ; koliko tehta blago? * 38 . Od kosa sukna, ki meri 54-J m, se odreže 28f m; koliko ga še ostane? 39 . Kupec dobi 4 zaboje z 202 f, 198-J, 187§ in 175 /o kg ; koliko znaša vsa teža? 40. V sodu je bilo 107-2- l vinskega cveta; odtočilo se ga je 43-| Z, dolilo pa zopet 30-f Z; koliko Z je tedaj v sodu? 41. Na nekem potovanju se je vozil nekdo 4f ure z želez¬ nico, 1-f ure s pošto, peš je šel 2‘7 ure, zamudil se je med potom 3i\ ure; koliko časa je trajalo potovanje? 42. Častnik je preživel od svojega 40 letnega službo¬ vanja leta na Dunaju, lf leta v Ljubljani, 10f leta v Gradcu in ostanek v Celovcu; kako dolgo je služboval v Celovcu? 43. Poljedelec je prodal 9 ha 58-f a zemlje, ostalo mu je pa še 8 ha 63 f a več, nego je prodal; koliko zemlje je imel od začetka? 44. Gospodarsko zemljišče meri 18 ha 48A a. Njiv je 6 ha 58-f a, vrtov 8 -g a, travnikov 3 ha 46f a , ostalo je gozd. Koliko ha in a meri gozd? c. Množenje s celimi števili. *1. Koliko je 5krat 3 K, 5krat 3 osmine? 3 v e. _ 1.5. _ 17 •g-AO — g — I-g-. *2. 4krat § *3. 3krat 4. jg X 15 5. X 68 6 krat f lOkrat -j- H X 24 AV X 215 (». Pomnoži f, ff, - 3 -f, -f§, ff, pch z a) 12, h) 25, c) 36, d) 60, e) 72, f) 100! 7. Koliko je 9krat 8 f? in 2jr kg sena; koliko potrebuje 135 konj? 41 *13. Leta 1895. so znašali letni davki za 1 prebivalca Nižje-Avstrijske povprek 39-J K; koliko davka je plačala družina, broječa 6 glav? 14. Povprečna letna poraba za 1 osebo znaša nekako 8f kg sladkorja, 7f kg soli, 2‘3 kg kave, lf kg riža; koliko porabi družina, ki šteje 8 glav? 15. 1 l vina tehta ff ; koliko telita sod, ki drži 204 l, ako tehta prazen sod 33 z kg ? 16. Poljedelec je bil dolžan 336K; na račun je dal 8 hi pšenice po 13-|K in 12 hi ječmena po 9fK. Koliko je ostal še dolžan? d. Dividiranje s celimi števili. *1. Koliko je 4. del od 8 K, 4. del od 8 devetin? — 8 . A -- 2 s : 4 — g- «10. Koliko je 5. del od §? 5. del od -g- je 5. del od § so ; koliko pride na eno obleko? *18. Koliko m sukna dobiš za 42 K, ako stane 1 m 5 K, 8 K, 12 K? 19. 4 m ozkih talnih preprog veljajo 14f K; koliko velja 1 m? 42 20. 1 ducat ogrinjač velja 103-g K; koliko 1 ogrinjača? *21. Desetleten deček prehodi v 4 urah 17^ km; koliko v 1 uri? 22. Ladja preplove v 12 urah 340Zr km; koliko v 1 uri? e. Množenje z ulomki. *1. 1 m sukna velja 12 K, koliko velja 5 m, 3 m, \ m, |m, | m? ijkrat 12 K se pravi toliko kakor od 12 K ali 2. del od 12 K. 12 K X i = V K = 2f K = 2 K 40 h. *2. Koliko je i od 18? i od 14? £ od 48? A od 67? A od 80? A od 100? A od 144? *B. 1 kg kuhinjske soli velja 28 h; koliko velja % kg, f kg? -k kg velja j od 28 h, t. j. 7 h, f kg veljajo f „ 28 h, t. j. 21 h. 28 h X | = iP X 3 = 7 h X 3 = 21 h. 4. 17 X | = V X 5 = f = lOf. *5. § od 24 h 6. 5 X A 7. 18 X A •| „ 40 h 10 X A 15 X m ITT „ 50 h 12 X -jo 60 X -jg 8. 1 ih/ čaja velja 8 K; koliko veljata 2 kg, koliko f kg? Koliko veljata torej 2-f kg? 8K X 2f = 8K X — 5 — = 20-f K = 20 K 80 h. 9. 7 K X H 10. 17 X 3f 11. 84 X 6A 6 X 4f 48 X 7| 128 X 10-| 12. 12'8 K X i IB. 25 K 32 h X | 3-56 K X | 7 m 56 cm X 3f 20'54 K X 2i 18 kg 60 dkg X 3 A *14. 1 Z octa velja K; koliko velja Z? i od -g K = -g K : 4 = A K, ali: -J K X i = A K = 5 h. *15. Koliko je \ od -g- od -f od -g-? *16. Koliko je -Jkrat •£, -J-krat -g-, £krat 0'1? 17. Koliko je X -g? i od £ — A> tore J i od t = A- 43 « 18 . 1 od | 19 . 41 X -h 2 «. 6* X A s od 44 t! X xg- 28 4f x 4 21 . Pomnoži | s f, t. j. vzemi 3krat 4. del od f! 25. 1 hi vode telita 100%; teža 1 hi pšenice je nekako fkrat, 1 hi rži i-fkrat, 1 hi ječmena fkrat, 1 hi ovsa ^krat tolika. Koliko tehta 1 hi vsake vrste tega žita? * 26 . Nekdo je prodal ttt od 72 m snkna; a) koliko m je prodal, b) koliko m mu je ostalo? •'■ 27 . Glavnica da na leto 108K obresti; koliko v 4, 4, lf, 2* letih? 28 . 1 hi krompirja velja 4xoK; koliko veljajo -f/iZ? i hi velja 5. del od 4^K = ff-K, f „ veljajo 3krat ff K = \V K = 2ff K = 2 K 94 h. 29 . 1 q moke velja 28K; koliko velja a) lf q, b) 3-^§•? BO. Koliko velja 84 a zemljišča po 13-fK? 8 a velja 8krat 13-fK = 108-f-K, 4 „ velja polovico od13fK= 6-f K 115f K = 115 K 60 h. 31 . 1 hi rži velja lOf K; koliko velja a) 8fAZ, b) 12| hi? 32 . Kmet poseje 364 hi ječmena ter nažanje 94kratno; koliko je nažel? 33 . Krčmar je dal mesarju 12f hi vina po 64f K, dobil pa nasprotno 144 q mesa po 110‘1 K; koliko mora krčmar še doplačati? 34 . Po čem je 1 ducat srajc, ako potrebuješ za vsako srajco 34 m platna po 144 K ter plačaš šivilji 4rr tega, kar si dal za platno? 35 . Stranica kvadrata je 28f cnr. kolikšen je obseg, kolikšna ploščina ? 36 . Cesta je 217 ra dolga in 184 m široka; koliko m 2 meri? 44 37. Kmet pripelje v mesto voz bukovih drv ter proda m 3 po 8-|K. Pri meri razvidijo, da je na vozu 2 * m 3 drv; koliko denarja prinese domov, ako kupi \ q ržene moke po 20'4 K ? 38. Nekdo kupi 6 | m 3 drv po 8y 0 - K; vozniku plača tu K, za žaganje in sekanje po 1 § K od m 3 ; koliko znašajo vsi troski? *19. Koliko stopnic pride na 12 m visoke stopnice, ako je vsaka stopnica -J m visoka? 20. Korak napol odrastlega dečka meri -f m; koliko korakov mora napraviti, da prehodi 1 /trn? « 21 . Koliko srajc, vsako po 3^ m, urežeš iz 56 m platna? 22. Kako dolgo izhajaš z 10^ kg sladkorja, ako porabiš na dan * kg ? 45 28. V steklenici je 2£ l vina; kolikokrat napolniš iz nje kozarec, ki drži ts Z? *24. im traku velja 6h; ? velja lm? *25. -g- ducata gumbov velja 7 h; ? velja 1 ducat? 26. | to svilene robe velja 2-j^K; po čem 1 m? J m velja tretji del od 2^ K = To K, 1 to „ 4krat roK = ff K = 3fK = 3 K 60 h. 27. f m sukna veljajo 2i%K; po čem 1 m? 28. ihl graka velja 45-gjj K; po čem lhl? 29. 2 jtj M octa velja 45j%K; koliko velja lhl? 30. 3| ha velika njiva se proda za 6150K; po čem je tedaj 1 ha? 31. Poljedelec dobi v 3f leta za sadje 244^-K; koliko pride na 1 leto? 32. Žitni trgovec kupi 42 hi pšenice po 13 f K; ko pšenico proda, dobi pri njej 58-g- K; po čem proda hi ? 33. Nekdo proda 12 ovac za 273f K ter napravi pri tem 46f K dobička; po čem je kupil eno ovco? 34. Za zmerno gnojenje se računa na 1 a 2^ q hlevskega gnoja; koliko včz po 8 i q je treba za 71 a? 85. Kmetovalec zamenja 24^-AZ ovsa za 21 hi ječmena; po čem se računa lhl ovsa, če velja lhl ječmena 10fK? 36. Trije kosi platna, posamezno 32 im, 34f m in 35f m dolgi, se prodajo za 86tcrK; koliko velja 1 to? 37. A kupi debelega prašiča, ki ima 240 kg žive teže, za 158-|K; po čem je 1 kg klavne teže, ako je klavna teža samo f žive? 38. Sodček sirovega masla tehta 44 % kg ter velja 69 ^ 7 , K; po čem je 1 kg sirovega masla, ako tehta prazen sodček 8%kg? 39. A in B kupita 14 hi krompirja; A vzame -f od tega ter plača 58 f K; koliko hi vzame B in koliko ima plačati? 46 Izračuni naslednje naloge na več načinov: ¥: 40. 1 kg viša velja 75 h; koliko velja 20%? a) 20krat 75 h = 1 500 h = 15 K. b) 20 % po 7 desetic = 140 desetic = 14 K, po 5 h = 1 K; 14 K + 1K = 15 K. c) 20 % po 50h = -^pK — 10K, po25h = ^K = 5K; 10K + 5K = 15K. d) 20% po 1 K— 20K, po 25h = = 5K; 20K — 5K = 15K. e) 20 % po lh— -j K, po 75h = = 15K. *41. 25 Z vina po 60 h? *42. 50 m platna po 90 h? *48. 20% lanenega olja po 92 h? *44. 21 Z sadjevca po 54k? *45. 72 Z octa po 24 li? *46. 18 m svilene robe po 3 K 50 h ? *47. 24m trakov iz svilenega žameta velja 48K; koliko velja 32 m? a) Računi ceno za 1 to, potem za 32 m! b) Računi ceno za 8 to, potem za 32 to! c) Računi ceno za 8 to ter jo seštej s ceno za 24 to! bi se ukvarjali s tem delom a) 1, b) 2, c) 3, d) 4 delavci? 56 . Ako dela 1 delavec na dan 8 ur, prekoplje vrt v 12{ dneva; kako dolgo bode kopal, ako dela na dan a) 10, b) ure? 57 . Ako naloži voznik vsakikrat 1 to 3 zemlje, odpelje kup zemlje s 36 vožnjami; koliko voženj je treba, ako naloži vsakikrat 1 i to 3 ? 47 g. Enačbe. *1. 7 kratnik nekega števila je za 11 večji nego 80; katero število je to? *2. Od katerega števila je 4kratnik za 24 manjši nego 72? ••■'3. 4kratnik in 5kratnik nekega števila da vsoto 117; kako se imenuje število? 4kratnik in 5kratnik da 9kratnik; ako je tedaj 9kratnik nekega števila enak 117, je to število 9. del od 117, torej 13. * 4 . Od katerega števila je 8kratnik za 69 večji nego 5kratnik? *5. Od katerega števila je 4kratnik za 54 manjši nego 7kratnik? * 6 . Potnik odgovori na vprašanje, koliko km da je prehodil: „Ako bi bil prehodil 72 km več, bi bil prišel 3krat tako daleč kot zdaj. Koliko km je prehodil? * 7 . Deček ima 37 orehov. Vsakemu svojih treh bratov da enako število orehov ter jih obdrži še 10. Koliko orehov dobi vsak brat? 8. 75‘6 a veliko polje se ima razdeliti med dva brata tako, da dobi starejši 4'2 a več nego mlajši; koliko a dobi vsak? * 9 . A in B imata skupaj 450 K v hranilnici. B ima 90 K manj nego A. Koliko ima vsak? * 10 . Od dveh števil je eno 5krat toliko kot drugo, njuna vsota je 72; kako se imenujeta števili? Ker je večje število 5 kratnik manjšega, je vsota obeh Gkratnik manjšega števila; ta vsota je 72. Ako je torej 6kratnik manjšega števila 72, je to 6. del od 72, torej 12; večje število je potem 5krat 12, t. j. 60. *11. Od dveh sodčkov drži prvi 4krat toliko vina kot drugi; ako odtočiš iz prvega sodčka 6 Z v drugi, je v obeh sodčkih enoliko vina; koliko Z je bilo od začetka v vsakem sodčku? 12 . 85 a veliko posestvo se razdeli na dva dela tako, da je en del 4krat tolikšen nego drugi. Koliko velja vsak del, ako se računa la po 30K? 48 * 13 . Tretjina in četrtina nekega števila dasta kot vsoto 21; kako se imenuje število? in -j dš, Ako je torej ta vsota, t. j. jij iskanega števila, enaka 21, je y % tega 3, torej število samo 12krat 3 = 36. * 14 . Od katerega števila je četrtina za 16 manjša nego število samo? * 15 . Od katerega števila je polovica za 12 večja nego petina ? 16. Kmetica proda polovico in tretjino svoje zaloge jajc, ostane ji pa še 7 jajc; koliko je imela zaloge? * 17 . Sluga ima dobiti na leto 240K in eno obleko; čez 2 meseca sluga odpustč ter mu dado kot plačilo obleko; za koliko se mu je zaračunala obleka? 18 . Z zalogo sena izhaja 1 krava 5, 1 konj 8 dni; kako dolgo bi zadostovala ta krma obema? Kateri del krme poje krava na dan; kateri del konj? Kateri del pojesta na dan oba skupaj? Koliko dni izhajata s to zalogo? 19. Za neko delo potrebuje A 7 dni, B pa samo 5 dni; koliko dni potrebujeta, ako izvršujeta delo skupaj? 49 Drugi oddelek. I. Odstotni (procentni) računi. a. *1. Trgovec A kupi za 600 K žita ter dobi pri prodaji 90K, trgovec B pridobi pa pri 800K kupne cene 96K; kakšen dobiček ima vsak od 100 (pro centum) K kupne cene? *2. V neki drevesnici je od 300 sadnih dreves pozeblo 21 dreves, v drugi jih je pa od 400 pozeblo 24. Koliko škode je imela vsaka drevesnica pri 100 drevesih? Katera drevesnica ima večjo - izgubo ? Pri. različnih računih v meščanskem življenju je navada, da se vzame za podlago odstotek (-g-), t. j. dohodek od 100. Računati od števila 1 -g-, 2 g, 3 g, ... se pravi, od vsakih 100 enot dotičnega števila vzeti 1, 2, 3, . . . enote. Tako je potem lg 100. del števila; 2$, 3$, ... so rod. To"o istega števila. *3. Koliko je lg od 300, 800, 1B00, 5000, 12000K? *4. Koliko je: a) 2g od 200 kg, 4g od 500 kg, 3g od 700 kg moke? b) 6g od 900 Z, 8g od 450 Z, 15 g od 600 Z vina? *5. Koliko znaša: a) H od 700, |g od 800, f g od 1600? b) lig od 600, 31 g od 1200, 5f g od 1600? 6. Kolikšen je dohodek od 1543 K po 5g? 1 543 K Ak po lg.15'43 K, po 5g.._. 15j43jt X 5 77*15 K. 7. Koliko je: a) 3g od 755 K ? b) 31 g od 840K? cj3fgod64K? d) 41 g od 7952? e) 2|g od 8946? f) 51 g od 12668? 8. A plača na leto 320 K najemnine; poviša se mu pa ta za a) 5g, b) 10g, c ) log; koliko znaša povišek? Višja stopnja (Kraus in Habernal). XI. 1172. 4 50 9 . Hišni posestnik dobiva 3100 K najemnine, ki pa plača od nje 34$ stanarine; koliko je to? 10 . Dežela ima 24§ davčnih doklad; koliko pride na posestnika, ki plača 95 K letnih davkov ? 11 . Od 1250 prebivalcev jih je umrlo v enem letu a) 2 o', b) 1‘8$; koliko oseb je bilo to? 12 . Od 440 učencev neke šole jih je prestopilo 85§ v višji razred; koliko učencev je bilo to? 18 . Kava se je podražila za 5|; ako je veljal poprej kg 380 h, koliko velja zdaj ? 14 . Pšenica se je pocenila za 6$; koliko stane 1 hi, če je stal doz daj 14 K? 15 . V srednje dobri letini proda poljedelec svoje poljske pridelke za 2400K, v prihodnjem letu se je povišal dohodek za 8^ $; koliko je prejel? 16 . Delavec je dobival na dan 2'5K; kolikšna bode dnina, ako zasluži delavec na dan 8$ več? 17 . Gospodar določi od svojega dohodka za stanovanje 15$, za hrano 40$, za obleko in perilo 18$, za drva in razsvetljavo 5$, za pohišje 5$, ostanek pa za razne manjše izdatke. Koliko pride na vsak posamezen postavek, ako ima 3 600 K letnih dohodkov? 18 . Za neko zgradbo se potrebuje 24800 opek; koliko opek je treba, ako se jih 8^$ razbije in poizgubi? 19 . Gospodinja pomeša med 20 kg ržene moke 70$ ječ¬ menove moke; koliko kg. ječmenove moke je v mešanici? 20 . Pri mletju rži se računa 84$ moke in 14$ otrčbov; koliko moke in otrčbov dobiš od 145 kg rži? 21 . Seno izgubi po košnji v prvih 5 mesecih 12$ svoje teže; na koliko q se zmanjša v istem času teža 12 voz sena po 9 §■? 22 . V žitnico nasuto novo žito se osuši v prvih dveh mesecih za 2$; koliko bode potemtakem tehtalo čez 2 meseca 26 hi zrnja po 75 kg ? 51 23. Pitana krava, ki je tehtala živa 4'25 q, ima z lojem vred 52 % klavne teže; koliko je bila vredna, ako se plača za kg klavne teže 95 h ? b. *24. Od 300 drevesec se jih posuši pri cepljenju 18; kolibo odstotkov je to? 1$ od 300 drevesec so 3 drevesca; 18 drevesec je torej toliko odstotkov od 300 drevesec, kolikorkrat so 3 dre¬ vesca v 18 drevescih. 3 je v 18 6krat; posušilo se je tedaj 6 *25. Koliko odstotkov je 25 K od 100 K, 20 K od 400 K, 10 kg od 500 kg, 45 kg od 900 kg, 12^ od 1000? *2 6. V drevesnici pozebe f vsega nasada; a) koliko pride na 100? b) koliko § je to? *27. Koliko § je £, |, i, i~, i, ts, i, 01, A, A> A, A, -§, I, 0'2, jj, 0'7 celote? 28. Hiša velja 18300 K ter nosi na leto 732 K čistih obresti; s koliko $ se obrestuje? 29. Nekdo plačuje 500K najemnine; poviša se mu ta na 600K; koliko § znaša povišek? 30. Med 40 Z soržice je 18 Z rži; koliko § je to? 31. Cent pšenice je veljal 17‘5 K, leto pozneje pa 161 K; za koliko § se je pocenila pšenica? c. *32. Koliko letnih dohodkov ima hišni gospodar, čigar 6-fJ prihranki znašajo 123 K? 6$, t. j. vsote — 123 K, 1 'ff> J- Aff d — 20 5 K, torej je vsota sama = 20'5 IC X 100 = 2050 K. *33. Katera vsota da po 5§ a) 20 K, b) 36 K, c) 82 K, d) 59 K, e) 601- K, f) 8575 K dohodka? *34. V tvomici mora opustiti delo 45 oseb ali 15 § vsega osebja; koliko delavcev je bilo dozdaj? 4 * 52 35. Hiša prinaša na leto 1152K najemnine; koliko je vredna, ako se obrestuje s 44 $? 36. Hišni posestnik kupi zemljišče; da ga v najem in dobiva od njega na leto 74 § kupnine; kolikšna je ta. ako znaša čisti letni dobodek 111K 60 b? d. 37. Kramar kupi za 150 K riža in pridobi pri prodaji 12$; koliko znaša ves dobiček? 38. Mlatilnica je veljala 840K; po čem se je prodala čez nekaj časa, ako se izgubi pri njej a) 10$, b) 15$, c) 201$? 39. Po čem je treba prodati 100 kg leče: a) da je pri 88 K kupne cene 15$, 18$ dobička? b) „ „ n 45 K „ „ 12$, 11$ „ c) „ „ „ 56 K „ „ 84$, 14-25$ „ 40. Kmetovalec kupi travnik za 1040 K in ga proda pozneje z dobičkom od 1275$; za koliko ga je prodal? 41. Blago se je kupilo za 4250 K, prodalo pa z dobičkom od 340K; koliko $ se je pridobilo? 42. Koliko bode dobička, ako se pridobi pri prodaji a) b) f, c) i, d) 4 kupne cene? 43. Pri 40K dobiš a) 6 K, b) 9 K; koliko $ je to? 44. Ako kupiš hi vina za 60 K ter prodaš 1 za 72 h, koliko $ imaš dobička? 45. A bi bil lehkč prodal v januarju 72 q ovsa po 14 K; cena se mu je paAidela prenizka, zato je ležal oves do junija v žitnici ter se osušil med tem za 3$ svoje teže; a) koliko je sedaj tebtal oves, b) koliko je izgubil A s tem odlašanjem, ako proda zdaj 1 q po 137 K, cJ koliko $ znaša izguba? *46. Zaboj jabolk tehta 275 kg , zaboj sam 28'5 kg ; koliko tehtajo jabolka sama? Težo blaga z obkladjem, ki se v nj em nahaja blago, imenujemo sirovo ali nečisto težo (Bruttogewicbt) ; teži obkladja pravimo tara in teži blaga samega čista teža (Kettogewicht). 58 47 . Sod sirovega masla ima 48 kg nečiste teže, tara znaša 5$; kolikšna je a) tara, b) čista teža? 48 . Koliko znaša tara: a) od 638 kg nečiste teže po 2 g, 3£g, 4$, 5 g? b) od 2940 % „ ,? n 2^0, 4fg, 6-Jg, lOg? 49 . Nečista teža treh sodov umetnega gnojila znaša 840 %; koliko velja gnojilo, ako se računa 7 g tare ter se plača za 100 % čiste teže 17*6 K? 50 . Kupec dobi 3 sode mila z nečisto težo 40'8, 50'2 in 29 kg ; tara znaša 5 g. Po čem mora prodajati blago, ako velja 1 % čiste teže 0'60K ter hoče imeti 15§ dobička? 51 . Za sejalni stroj je plačati 645 K čez 3 mesece; kupec plača pa takoj ter dobi za to 2$ popusta; koliko K znaša popust? Ako se plača kupnina blaga pred določenim plačilnim rokom, se imenuje odbitek, ki se dovoli zaradi predplačila, s konto (popust). 52 . Kolikšno je gotovo plačilo pri znesku 942 K po od¬ bitku 2$, 1-J-g, 2 ~l g, 2£g skonta? 53 . Kupec vzame 140 kg blaga; koliko % mora plačati, če se mu dovoli 5-g- g popusta? 54 . Trgovčev račun se glasi na 52’5 K; koliko § popusta dovoli svojim odjemalcem, ako mu plačajo 50'4 K pri gotovem plačilu? 55 . Opravilnih kupi za žitnega trgovca za 2550 K ječmena; kolikšna je nagrada za njegov trud, ako se računa po 2 g? Ako naročiš drugemu, da izvrši zate opravilo, n. pr. da kupi ali proda blago, imenujemo nagrado, ki jo dobi za ta trud, provizijo ali opravnino. 56 . Kolika je provizija po lg g od 660 K, 2837 K, 3146 K, 4900 K, po Ifg od 5800 K, 3672 K? * 57 . XJvoznina za blago znaša 210K v zlatu; koliko je plačati v srebru ali papirju pri 20g nadavka ali ažije? 58. Obrtnik kupi v inozemstvu sirovine ter plača od nje 128'35K uvoznine v zlatu ali z 19-g § nadavka v srebru; koliko mora plačati v srebru? 54 e. 59 . Poljedelec zavaruje svojo na 5600 K cenjeno hišo proti požaru ter plača od zavarovalne vsote $ zavaroval¬ nine; koliko znaša zavarovalnina? Družbe, ki prevzemajo proti določeni pristojbini odškodovanje za nezgode in izgube, ki so nastale bodisi vsled prirodnih, bodisi vsled izrednih dogodkov, imenujemo zavarovalne družbe (Versicherungs- ali Assekuranz-Gesellschaften). Pristojbino, ki jim jo je plačati za to, da prevzemd odškodovanje, imenujemo zavarovalnino (Pramie), pismo pa, ki se z njim potrjuje zavarovanje, se imenuje zavarovalno pismo ali polica (Polizze). . 00. Kolikšna je zavarovalnina po 1$ za zavarovanih 2000 K, 3500 K, 16400 K, 23850 K, 48900 K? 01 . Kolikšna je zavarovalnina za vrednost 5 388 K a) po 2°, bj po lf§, c) po 02 . Ako znaša pri 2 \ $ zavarovalnina Ž15'l K, kolikšna je zavarovana vrednost? 03 . Uradnik zavaruje proti požaru svoje 3800 K vredno pohišje po 11 odtisočka; kolikšna je zavarovalnina? 1 OOOeri del kakega števila se imenuje odtisoček (Promille, 1 -g^-) tega števila; 2 3 fpg- števila so torej i oVo > TTlVo i ste g a števila. 04 . Določi a) 1& Od 4500 K, 970 K, b) H od 1600 K, 2060 K, c) 2A od 3175 K, 690 K! 05 . Pri. zavarovalni družbi proti požaru se zavaruje hiša, cenjena na 7800 K, po kolikšna je zavarovalnina? 00 . Ako računa zavarovalna družba za poslopje ll^j zavarovalnine ter jemlje za polico 1K 60 h, koliko mora plačati A, ki je zavarovan za 5900 K? 07 . Gospodar zavaruje svoja 8400 K vredna poslopja po 1 j, 5 ! zavarovalnine na leto; koliko mora plačati vsako leto, ako dovoljuje zavarovalna družba, ker se je pogodba sklenila na 10 let, 8$ popusta od zavarovalnine? 08 . Občina zavaruje svoje šolsko poslopje s 24000 K proti 1'6 0 °ij in pohišje s 1000 K proti 0’9 o 0 0 - zavarovalnine; zavarovalno pristojbino plača za 5 let naprej ter si tako 55 pridobi zavarovalnino za 6. leto. Ako dovoljuje zavarovalna družba poleg tega za javna poslopja 20§ popusta od zavaro¬ valnine, zahteva pa za izdano polico 5 K, koliko mora plačati občina takoj? 69. Obrtnik zavaruje svojo delavnico in zalogo v vred¬ nosti 4800 K proti požaru ter plačuje 11 u°b ; kolikšna je za¬ varovalnina? 70. Trgovec zavaruje svojo zalogo proti ^ o~o zava¬ rovalnine na 6 mesecev, pri čemer računa družba f letne zavarovalnine. Kateri znesek se zavaruje, ako je pristojbine 18 K 68 h? 71. Hišni posestnik zavaruje svojo na 16000K cenjeno hišo z 1 i zavarovalnine pri vzajemni zavarovalni družbi proti požaru. Ako dobi v ugodnem letu 4 K popusta, koliko ($y zavarovalne vsote je plačal v resnici? Pri vzajemnih zavarovalnih družbah morajo vsi deležniki skupaj plačati potrebno vsoto. Ako je torej treba plačati malo odškodnine, se dovoli deležnikom popust, pri veliki odškodnini pa morajo doplačati neko vsoto. 72. Kmetovalec zavaruje svoja poslopja v vrednosti 14000 K z l'5o 0 o-, svoje pohišje in kmetijsko orodje v vred¬ nosti 3 000 K z l'4^r in svojo živino v vrednosti 4000 K z i%() 0 o zavarovalnine pri vzajemni zavarovalni družbi proti požaru. Koliko pristojbine je moral plačati, ako mu dovoli družba 12 § popusta? 73. Poljedelec zavaruje svojo strn, cenjeno na 1800 K, proti toči po 2 $; koliko mora plačati? 74. Kmetovalec ceni svoje poljske pridelke na 3 600 K ter jih zavaruje po tej vrednosti proti toči; zavarovalnina znaša 1 § za izdano polico plača poleg tega 2 K 40 h; kolikšna je zavarovalnina? 75. Poljedelec zavaruje svojo strn proti toči po 2£$ zavarovalnine ter plača 8‘4 K; kolikšna je zavarovana vsota? 76. Po toči se je precenilo v neki občini polje in kmeto¬ valec A je dobil 75 § svoje zavarovane vsote kot odškodnino ; kateri znesek je zavaroval, ako je prejel 3780K odškodnine? 56 77 . Kmet zavaruje proti nezgodam pri zavarovalni družbi 4 krave, vsako vredno 180 K; koliko plačuje na leto, ako se zahteva 1 $ zavarovalnine in 1 Jr $ za založni zaklad ? 78 . Koliko odškodnine se dobi za konja, ki je zavarovan za 520 K ter je poginil brez lastnikove krivde, ako se izplača v tem slučaju 85 § zavarovane vsote? 79 . Katero letno zavarovalnino mora plačevati oče, ki hoče zagotoviti svoji zdaj 81etni hčerki po dovršenem 18. letu znesek 2400 K, ako plačuje za zavarovano, čez 10 let izplačno vsoto pri zavarovalni družbi za življenje 7‘79 § letne zavaro¬ valnine ? 80 . Nekdo zavaruje v 35. letu svoje dobe 5000 K, iz¬ plačilih po njegovi smrti; koliko plačuje letne zavarovalnine, ako znaša ta 2'27 -°? 81 . Gospodar zavaruje pri zavarovalni družbi za življenje 8 000 K za slučaj smrti ter plačuje 352 K zavarovalnine na leto; koliko o" je to? /• Kateri namen imajo bolniške zavarovalne blagajniee za delavce? Da ne trpe delavci v slučaju bolezni pomanjkanja, so se ustanovile po postavnih določbah takozvane bolniške blagajniee. Ivdo mora biti zavarovan? Vsak delodajalec je postavno dolžan, da zglasi pri takšni blagaj- nici vsako osebo, ki dela pri njem, najpozneje 3 dni po nastopu službe. Kateri znesek se plačuje? Od vsake krone zaslužka plačuje delavec 2 b, delodajalec pa 1 h in sicer naprej v prvih dneh v mesecu. Običajno dnino določa za vsak okraj dotična oblast. Kakšno korist ima bolniška blagajnica? Za vplačane zneske imajo delavci pravico do brezplačnega zdrav¬ nika in brezplačnih zdravil, dalje smejo zahtevati za čas bolezni 60 $ običajne dnine (ako traja bolezen dalje nego 3 dni, a ne čez 20 tednov); poleg tega plača blagajnica za vsakega umrlega člana 20kratni znesek dnine kot prispevek k pogrebnim troskom. 57 82. Mizarski pomočnik ima 1 K 50 h dnine; kateri znesek se plača v bolniško blagajnico v mesecu s 26 delavniki? Koliko plača mojster, koliko pomočnik? 83. Mizar ima v svoji delavnici 6 pomočnikov, ki dobi¬ vajo vsak 2 K, 8 pomočnikov, ki dobivajo vsak 1'4 K in 4 vajence, ki jim daje po 0'7 K na dan. Katere prispevke zahteva bolniška blagajnica od te delavnice na mesec s 24 delavniki? Kateri del tega prispevka plača mojster? 84. Koliko bolniščine dobi na teden delavec, ki je imel a) 1K 80 h, b) 2 K 25 h, cj 31 dnine? 85. Delavec, ki je služil na dan 1'5 K, je bil od 8. avgusta do 27. septembra bolan; a) koliko podpore se mu je dovolilo iz bolniške blagajnice; b) koliko časa bi moral ta delavec vplačevati svoje doneske (mesec s 24 delavniki), da bi poplačal podporo kakor tudi z 1 K na dan zaračunjene zdravniške troske ? 86 . Delavec je bil tri tedne bolan in je dobil od bol¬ niške blagajnice 18 K 90 h; koliko je zaslužil na dan? 87. Tvorničar je vplačal v nekem mesecu (s 24 delav¬ niki) za svojih 30 delavcev in 20 delavk celi znesek v bol¬ niško blagajnico, in sicer za delavce 32'4 K, za delavke 12'96 K; koliko dnine je imel vsak delavec, koliko vsaka delavka ? Kateri namen imajo delavske zavarovalnice proti ne¬ zgodam? Ce se je delavec ponesrečil pri izvrševanju svoje obrti ter tako postal za delo začasno ali trajno nesposoben, ga morajo podpirati postavno vpeljane delavske zavarovalnice proti nezgodam. Kako se določajo prispevki? Visokost prispevkov se določa po večji ali manjši nevarnosti, ki ji je delavec izpostavljen v svojem poslu. Z ozirom na to je 12 ne¬ varnostnih razredov; v vsakem razredu so vplačevalni zneski različni ter se določajo po tako zvanih nevarnostnih odstotkih. K tem doplačilom prispeva delodajalec l^Ti delavec predpisane zavarovalnine. 58 Kakšno podporo daje zavarovalnica proti nezgodam poškodovancu? Ako postane delavec za zaslužek deloma nesposoben, se preskrbi zanj renta (dohodek), ki pa ne sme nikdar znašati več nego 50-0- letnega zaslužka; ta renta se mu izplačuje s pričetim 5. tednom. V slučaju popolne nesposobnosti za zaslužek mu gre 60 Jj letnih dohodkov. 88. Delavec zasluži v tvornici za netila 3 K 60 k na dan; koliko se mu odtegne na leto za zavarovanje proti nezgodam pri 288 delavnikih, ako je 5'4§ zavarovalnine? 89. Suknar je plačal pri 280 delavnikih 42 delavcem 28224 K in 7 delavkam 3057'6K letnine; zavezal se je pa, da plača sam v zavarovalnico proti nezgodam 0'57§ zavaro¬ valnine. 1. Koliko dnine je imel vsak delavec in vsaka delavka? 2. Kateri znesek je moral tvorničar plačati vsakega pol leta v zavarovalnico proti nezgodam? 90. Delavcu, ki je postal vsled nezgode deloma ne¬ sposoben za posel, se dovoli pričenši od postavne dobe za 9 mesecev 40§ njegovega letnega zaslužka; koliko je služil na leto, ako dobi skupaj 163'8 K? 91. Kamenosek je postal vsled neke nezgode popolnoma nesposoben za delo; koliko podpore mu je priznala zavaroval¬ nica proti nezgodam, ako se je upoštevalo pri določitvi letnega zaslužka 285 delavnikov po 2'8K? 92. Delavcu, ki je postal deloma nesposoben za posel, so odmerili za 9 mesecev 40§ njegovega letnega zaslužka, in sicer 135 K. Pozneje se je shujšala njegova bolezen tako, da je postal popolnoma nesposoben za delo; koliko letne rente so mu zdaj priznali? 9B. Vdova po ponesrečenem delavcu je dobivala iz za¬ varovalnice proti nezgodam 15 K rente na mesec; koliko na leto? Koliko je znašal zadnji letni zaslužek njenega moža? Postava določa 20 -§■ letnega moževega zaslužka kot rento onim vdovam, ki so jim možje umrli vsled nezgod. Sirote dobivajo 10 do 15 § kot rento; ako jih je več nego 3, dobivajo pa z materjo vred 50$ letnega zaslužka umrlega očeta. 94. Vdova po nekem ponesrečenem delavcu dobi zase in za svojega otroka 157 K letne rente; koliko % letnega zaslužka, ki je znašal 500K, se je priznalo otroku? 59 9f>. Ponesrečen delavec, ki je služil na leto 690 K, je zapustil vdovo z 2 otrokoma, ki so skupaj prejemali od zavarovalnice proti nezgodam 303'6K letne rente. Koliko § rente je dobil en otrok, ako se je priznalo obema enoliko? II. Obrestni računi. *1. Tvoj oče posodi sosedu 700 K, za vsakih 100 K mu plača ta 4 K letnega povračila; koliko za 700 K ? Kdo je upnik? Kdo dolžnik? Kolikšna je izposojena glav¬ nica (kapital)? Na koliko 8 je naložena glavnica? Koliko znašajo obresti? *2. Koliko obresti da na leto 1K glavnice po a) 3 {j-, bj 3*# f c) 48, d) 4|8, e) 5-258? Kolikor kron dajejo na leto obresti od 100 K glavnice, toliko vinarjev dobiš od 1 K glavnice. 3. Hišni posednik si izposodi na svojo hišo 588 K ; koliko letnih obresti plača za to hipoteko? 500 K glavnice dk 5krat 5 K, t. j. 25 K obresti; 33 K glavnice da 33krat 5 h, t. j. 1 K 65 h obresti; skupaj 26 K 65 h. Ali: 18, t. j. jJ, 0 od 533 K je 5*33 K, 5 8, *• J- To o od 533 K je 5 33 K X 5 = 26 65 K. Obresti za eno leto izračunaš, ako pomnožiš lOOti del glavnice z odstotkom. Koliko obresti dobiš na leto od *4. 200K, 300K, 500K, 800K, 1200K, 1500K po 38? *5. 20K, 70K, 160K, 280K, 530K, 2500K po 48? * 6 . 30K, 85K, 99K, 240K, 875K, 1350K po 58? 7. Koliko obresti dobiš v enem letu od: a) 418 K po 4£8? b) 513 K po 58? c) 36K po 4f 8? d) 764K po 5*8? 60 8. Na hiši so vlmjiženi 4 dolgovi: 980 K po 5$, 630 K po 4^%, 812 K po 4§ in 732 K po 4'75§; koliko obresti je plačevati na leto? 9 . Koliko obresti nosi 12400 K vredna hiša, ako se obrestuje z a) 3f §, b) 4{- {]-? 10 . Glavnica 5380K je naložena na 4$; koliko znašajo obresti v 3 letih? 5 380 K glavnice da : po 1 •§• v 1 letu 53'8K obresti, „ 4$ v 1 letu 53'8 K X 4 obresti, „ 4f v 3 letih 53'8 K X 5 X 3 obresti. 11 . Koliko obresti dobiš od a) 200 K po 5$ v 1, 2, 3 letih, b) 7B0K po 4$ v 2 ^ leta, c) 2400 K po 3$ v 3-j-leta? 12 . Koliko obresti daje a) 675 K v 2 letih po 4^ §, b) 619 K v 3 letih po 5§, c) 1426 K v 4 letih po 4f #.? IB. Koliko obresti daje 948 K v 2-jj leta po a) 4f§, b) 3$, c) HI d) 411 e ) 5'5§? 14 . Do katere vsote naraste 1560 K v lf leta, ako računaš letne obresti po 5$? 15 . Do katere vsote naraste 1250 K z obrestmi po 4? § v a) 1, b) 3, c) lf, d) 2i leta? 16 . Izračuni obresti od 4850 K 4 mesecih, b) po 5$ v 2 letih 7 mesecih. b) 48‘50 K X 5 242'50 K v 11. a) po 4i § v 1 letu a) 48'50 K X 4| 194 00 K 24’25_„_ 218'25 K v 1 letu 72'75_„ v 4 m. = 29 000 K. n JL SL 2 O 242 50 „ v 1 1. 12T25 „ v 6 m. = il. 20'21 „ v 1 m. = | od 6m. 626'46 K. 17 . Koliko znašajo obresti: a) od 385'25K po 4| j v 5 mesecih? b) „ 977'5 K „ 5$ v 1 letu 8 mesecih? c) „ 2556 K „ 3f § v 3 letih 9 mesecih? 18 . Izračuni skupne obresti naslednjih glavnic po 5$ v 7 mesecih: 1528 K 28 h, 970 K 60 h, 2380K, 2129 K 65 h. 61 19 . Izračuni obresti: a) od 5 650 K po 4§ v 5 mesecih 10 dneh, b) „ 2 842 K po 5$ v 2 letih 7 mesecih 18 dneh, c) „ 3 060 K po Bi# v 3 „ 2 „ 22 dneh. V obrestnem računu ima vsak mesec 30 dni. Dostikrat je treba izračunati obresti glavnice le za nekoliko dni. Tedaj vzamemo leto po 360 dni. 20. Koliko znašajo obresti od 459 K po 4$ v 73 dneh? 459 K glavnice da po 4# , , 459 X 4 , . v 1 letu . . . - -- K obresti, 100 , , 459 X 4 .. 459 . v 1 dnevu . . . - ali K obresti, 100 X 360 9 000 torej v 73 dneh . . . ^- ^ ^ ali 3 K 72 h obresti. 9 000 9 000 imenujemo tukaj obrestni delitelj za 4-g-. Obresti po 4jf za določeno število dni so enake produktu iz glavnice in števila dni, razdeljenemu z 9 000. 21. Koliko obresti dobiš od a) 3 516 K po 4| v 38 dneh, b) 958 K po 4$ v 75 dneh? 22. Koliko znašajo obresti od 2345 K po 44 $ v 96 dneh? 2 345 K X 96 21 105 1 4070 225'120 K 9 25 013 K po 4 «, 3'1267 K „ fr£ = fr od 4£, 28'139 It po 4fr#, t. j. 28 K 14 h obresti. 23. Koliko obresti donaša 3 844 K: a) po 3$ v 125 dneh? b) po 4$ v 56 dneh? c) „ 5£ v 88 „ d) „ 4fr§ v 124 „ 24. Koliko obresti da 780 K glavnice po 4$ od 3. aprila do 12. avgusta? Od 3. aprila do 3. avgusta so 4 meseci = 120 dni, „ 3. avgusta „ 12. „ je 9 „ 129 dni. 62 25. Izračuni obresti: a) od 1730K po 44 $ od 12. junija do 23. oktobra; b) „ 900 K „ 6$ „ 7. maja „ 30. avgusta. 26. Koliko obresti da 3 240 K a) po 4f § v 225 dneh, b) po 3^$ v 56 dneh? n) iii =: 4- i» j- 1 o ?.) a a £ = a - i« 27. Izračuni obresti: a) od 2280K po 44$ za 148 dni; b) „ 5045 „ „ 34$ „ 64 „ c) n 880 „ „ 5$ od 22. marcija do 18. novembra. b. 28. Posestnik plača za 500 K dolga, ki je vknjižen na njegovem posestvu, na leto 25K obresti; na koliko $ je naložena hipoteka? 500 K glavnice donaša 25 K obresti, 100 K „ „ x = 5K obresti; glavnica je torej naložena po 5$. *29. 800K glavnice da v 1 letu a) 24 K, b) 32 K, c) 36K obresti; na koliko $ je naložena glavnica v vsakem slučaju ? 30. a) 250K glavnice da na leto 15K obresti; b) 550 „ „ „ „ „ 22 „ c) 360 „ „ „ „ V 101 ,, „ po koliko $ so izposojene te glavnice? 31. A kupi njivo za 930 K; koliko $ mu donaša na leto glavnica, ako ima zaporedoma letnega čistega dohodka a) 5115 K, b) 55'8 K in c) 62 K 774 h? 32. Na koliko $ moraš naložiti 3460 K glavnice, da dobiš v 3 letih 519 K obresti? 1 $ od 3 460 K je v 1 letu 34'6K, v 3 letih 103'8K; 519 K je torej toliko odstotkov, kolikorkrat je 103'8K v 519 K; 519 : 103 8 = 5; torej 5$. *33. 6000 K da v 3 letih a) 720 K, h) 630 K obresti; na koliko $ je naložen ta kapital? 34. 32500K vredna hiša je vrgla v 3 letih 3900K; po koliko $ se obrestuje? 63 35 . Nekdo izposodi 16000K; koliko § mu je zahtevati, da bode imel na leto od njih dohodka a) 800K, b) 900K? 86 . a) 805 K glavnice da v 3 letih 144'9 K obresti, b) 1440 „ „ „ „ 2 „ 158-4 „ c) 1300 „ „ „ „ 2i leta 146’25 „ po koliko $ so naložene te glavnice? 37. Nekdo ima na izposojilu 3 glavnice: 610K po 4$, 570 K po 5 -g in 820 K po 5 ^ ; hoče pa izposoditi vso vsoto skupaj ter dobivati iste skupne obresti; po koliko -J} mora zdaj jemati? c. 38. Otrok podeduje glavnico, ki nosi po 4$ 135 K letnih obresti; koliko je podedoval? 4$- glavnice = 135 K, 1 ■§• glavnice = 33’75K, torej 100§ ali glavnica sama = 33'75 K X 100 = 3375 K. 39 . Katera glavnica da po 5{j- v 1 letu a) 180 K, b) 378K, c) 486K, ^ 440|K, e) 630'25K obresti? 40 . Kolikšna mora biti glavnica, da donaša po 4§ v 2 letih 188 K obresti? Obresti za 1 leto po 4$ so 1 2 8 K = 94 K, t. j. j-gro" glavnice = 94 K, torej t£o » = TK = 23-5 K in glavnica sama = 23'5 K X 100 = 2 350 K. ■41. Katera glavnica da obresti: a) po 4-§- v 2 letih 44K? b) „ 5£ „ 4 „ 68 „ c) „ 6£ „ 3 „ 81 „ 42 . Izračuni glavnice, ki donašajo naslednje obresti: a) po 4$ v 2 letih 210K obresti; h) „ 3$ „ 1-^ leta 92'55K obresti; c) „ 4| $ „ 2§ leta 414 K obresti. 43. Glavnica po 4-J$ da na leto 18K obresti; koliko letnih obresti da za 300 K večja glavnica po 5$? 44 . Glavnica, ki je bila dozdaj naložena po 3£ $, se naloži odslej po 4£ &, s čimer se doseže na leto 33‘5K obresti več; kolikšna je glavnica? 64 d. 45. V katerem času d& 5 320 K glavnice po 5§ 798 K obresti ? 5320 K da po 5£ v 1 letu 53'2K = 266 K obresti; 793 K obresti da torej isti kapital v toliko letih, kolikor- krat je 266 K v 798 K, torej v 3 letih. *46. V koliko letih da 225 K glavnice po 4$ 45 K obresti? *4t7. V katerem času donaša: a) 675K po 48 81 K obresti? h) 820 „ „ 5° 123 „ c). 450 „ „ 3-§ 67i„ *48. V katerem času da 800K po 4^8 144K obresti? 49. V katerem času da 4700K po 4^8 423 K obresti? 50. Koliko časa mora biti izposojena glavnica 6520 K po 5 8, da donese 815 K obresti? 51. V katerem času dobiš od 3 520 K glavnice po 48 352 K obresti? 52. V katerem času donaša; a) 3124K glavnice po 58 590'5K obresti? b) 3680 „ „ „ 4^8 579-6 „ c) 1960 „ „ „ 38 137-2 „ 514. Koliko časa mora biti naloženih 350K, da bodo obresti po 48 enake glavnici? e. 54. Vdova živi od dohodka svoje hiše, ki je cenjena na 30800 K ter se obrestuje s 58; koliko sme potrošiti na mesec? 55. Na neki kmetiji sta vknjiženi dve hipoteki, prva z 2150 K po 48, druga z 1750 K po 4-g- 8; koliko obresti mora plačevati kmet vsakega pol leta? 58. 758 zemljišča nekega posestva donaša 48, ostanek pa le 3-j 8; koliko donaša posestvo, ako je vredno 34800 K? 57. Na posestvu je vknjiženega 8500K dolga; čez 2 leti plača posestnik dolg in 5-g-8 obresti; koliko ima plačati? 65 58. Graščak najame 2560 K na 6 mesecev po 5$; koliko mora povrniti po tem času? 59. 2518 K je izposojenih po 4£$ na 2 leti in 5 mesecev; koliko je treba povrniti glavnice in obresti? 60. Kupec ima plačati 418 K 20. oktobra, plača pa še¬ le 31. decembra; koliko mu je plačati, ako se računajo 5 § obresti? 61. Kmetija je v najemu za 1708 K ter donaša 5$; koliko je vredna ta kmetija? 62. Oderuh posodi kmetu 90K, zahteva pa za vsako četrt leta 4jj K obresti; koliko § jemlje? 63. Po koliko $ nosi 3600 nemških mark iste obresti v istem času kakor 3525 K po 4§? (1 marka = 1'175KJ) 64. Glavnica 5 260 K donaša 39'45 K letnih obresti več, odkar so povišali obrestno mero na 5na koliko $ je bila naložena prej? 65. 2 550 K dolga, kijevknjižen na hiši, povrne dolžnik čez 2 leti in 7 mesecev z obrestimi vred za ta čas ter . plača 2813-g-K; po koliko % se računajo obresti? 66. Iz obresti neke po 4-jj $ izposojene ustanovne glav¬ nice od 5600K je plačati 630K stavbinskih troskov; koliko časa se bodo rabile obresti v ta namen? 67. Za kateri čas mora plačati kupec 589 K obresti od 3700 frankov dolga po 5$? (Računi frank po 0'95K!) 68. Dolžnik rabi 15§ svojih letnih dohodkov od 2 920 K, da odplačuje 1460K dolga; čez koliko let poravna dolg? / Nekateri vrednostni papirji (rente, obligacije, srečke i. t. d.) se glase na določen znesek, ki se imenuje imenska ali nominalna vrednost. Od nje se računajo obresti. Za nominalno vrednost jemljemo navadno 100 gl. ali 200 K. Po večjem ali manjšem popraševanju se menjava cena posameznih vrednostnih papirjev, ako jih hočeš kupiti To kupno ceno imenujemo kurz n o vrednost. 69. Nekdo kupi 27. aprila 2 000 K državne rente po kurzu 98 (t. j. za 100 K nominalne vrednosti plača 98 K); Višja stopnja (Kraus in Ilabernal). XI. 1172. 5 66 koliko plača za to, ako mora povrniti 4 §• obresti od 1. marcija ? 2 000 K po 98 . 1 960 K, 4§ obresti za 58 dni. 12'89 „ 197T89K. 70 . 4. avgusta se proda za 4400 K predarelskih železni¬ ških državnik zadolžnic po 96'2 K; koliko se dobi za to, če se povrne:]o 4§ obresti od 1. julija? 71 . Nekdo proda 15. maja 2 500 K zastavnih pisem po kurzu 95'8; koliko dobi za nje? (4$ obresti od 1. januarja.) 72 . Gospodar kupi za 202 K državnih papirjev, ki mu nosijo 8'4K. obresti; po koliko § se obrestuje glavnica? 9- 73 . Hranilnica obrestuje vloge po 4$; koliko znašajo obresti od vloženih 160 K za 6 mesecev? 74 . Koliko obresti dobiš od hranilnice, ki plačuje §, za vloženih 138 K a) za 4 mesece, b) od 16. junija do 1. septembra? 75 . Koliko znašajo obresti vseh vlog koncem leta, ako vložiš 25. januarja ter potem 25. vsakega naslednjega meseca 20 K v hranilnico, bi med mesecem vložene novce obrestuje po 4§ šele s 1. dnem prihodnjega meseca? 76 . Vdovec je imel v hranilnici neko vsoto; ker so pa znižali obrestno mero za jr $, je dobival na leto 17'8K manj obresti. Kolikšna je bila glavnica? 77 . H je imel 1. januarja 2480K v hranilnici, ki obrestuje vloge s 4$; kolikšna je njegova terjatev 1. julija, ako je dvignil 18. aprila 800 K ? (Obrestuje se 1. in 16. vsakega meseca.) 78 . Ako prišteva hranilnica 4$ obresti vsakega pol leta k glavnici, koliko bode mogla terjati stranka čez 2 leti, ako je vložila 2000K? 67 79. Delavka vloži 21. marcija prihranjenih 72 K in 6 izpolnjenih poštno-hranilnih kart v poštno hranilnico; koliko obresti dobi koncem leta? Koliko je vredna izpolnjena poštno-hranilna karta? Izpolnjena poštno-hranilna karta je vredna t K. To koliko odstotkov obrestuje vloge poštna hranilnica? C. k. poštna hranilnica, ki dovoljuje posebna olajšila, obrestuje vloge po 3§. Kdaj se začenja in kdaj se končava obrestovanje? Obrestovanje se začenja 1. in 16. dne vsakega meseca po vložbi in se končava 15. ali zadnjega dne v mesecu pred došlo odpovedjo. Kaj napravi poštna hranilnica z narastlimi obrestimi vložnikov? ■ Poštna hranilnica izračuni koncem vsakega leta narastle obresti, ki jih vložnik lehko dvigne ali pa prišteje k glavnici. 80. Vložna knjižica poštne hranilnice se je glasila po- četkom leta na 155 K; 30. junija vloži imetnik še 20 K; koliko obresti lehko potegne koncem leta? 81. Pomočnik vloži v poštno hranilnico 31. decembra 85 K in 15. junija naslednjega leta 40K; kolikšna je njegova terjatev koncem leta s prištetimi obrestimi vred? 82. V poštno hranilnico se vlože naslednji zneski: 15. januarja 12 K, 31. marcija 8 K, 15. junija 15 K, 30. septembra 4 K, 15. novembra 6 K; koliko znašajo glav¬ nice z obrestimi vred pri računskem zaključku 31. decembra? 83. Vložna knjižica ima naslednje postavke: Vloge: Izplačila: 5. februarja 45 K; 18. junija 12 K. 22. aprila 20 „ Koliko dobi vložnik od poštne hranilnice, ako je odpovedal vso svojo terjatev 2. avgusta? 84. Dekla vloži v svojem triletnem službovanju koncem vsakega leta 25K od svojega plačila v poštno hranilnico; kolikšna je njena terjatev začetkom četrtega leta, ako se vselej v prihodnjem letu zopet obrestujejo obresti pre¬ teklih let? 5 * 68 85 . Deček vloži 2. vsakega meseca 2 K v poštno hranil¬ nico ; koliko ima čez 1 leto ? 86. Sluga ima v poštni hranilnici 886 K terjatve; zahteva pa, da se mu kupijo za to državni papirji. Koliko 4 -q- avstr, državne rente po kurzu 96 mu bodo poslali? Kakšen račun mu bode izročila poštna hranilnica, če ima povrniti obresti za 36 dni ter plačati 2-g% provizije in 66 h poštnine ? 87 . Delavec ima v poštni hranilnici vloženih 576 K; za koliko bi pomnožil letne dohodke denarja, ako bi kupil zanje 4$ državno rento po kurzu 96? 88. Za siroto je naloženih v sirotinski blagajnici: šest 4 § državnih rent po 2000 K, pet 4'2 § skupnih rent po 2000 K in dvajset 4$ obveznic po 200 K; razen tega ima v poštni hranilnici vloženih 456 K; od obresti je porabiti 80§ za njeno vzgojo, ostanek pa zopet obrestovati. Koliko se porabi na leto za njeno vzgojo, in za koliko K se pomnoži premoženje? h. Kateri namen ima nakazni promet c. k. poštnega hranilničnega urada ? Z nakaznim prometom c. k. poštnega hranilničnega urada (čekovni promet) se daje trgovcem in obrtnikom jako enostaven pomoček, da zložno in ceno posredujejo v denarnih zadevah med seboj ali s svojimi odjemalci. Kako se lehko udeležiš čekovnega prometa? Treba je, da za to prosiš in vplačaš osnovno vlogo 100 K. Tako postaneš deležnik čekovnega prometa in dobiš za določeno malo vsoto potrebne tiskovine (čekovno knjižico in prejemnice-položnice). Poštno- branilnični urad ti otvori v svojih knjigah določen račun (konto). Kako se vplačuje in izplačuje? S prejetimi tiskovinami lehko vplačuješ in izplačuješ na račun deležnikov. Izplačuješ pa le v razmerju terjatve, ker je osnovna vloga 100 K nedotakljiva. Ako dospo za deležnika novčni zneski po prejemnicah-položnicah, se mu ti izplačajo ali pa po njegovi želji vpišejo k dobremu; za to plača 4 h pisarniške pristojbine. Tolikšna je tudi pristojbina, ako dvigne deležnik denarni znesek; za vsak takšen obremembni vpis plača 69 pa še ^ •;$)- provizije do zneska 6000 K in J <&, če znesek presega 6000 K. Kako se obrestujejo čekovne vloge ? Opomniti je, da se vse čekovne vloge obrestujejo z 2 $, in sicer se začenja obrestovanje s prihodnjim 1. ali 16. vsakega meseca po vložitvi ter se končava, ko mine pred odpisom zadnji ali 15. dan meseca. Vsak mesec ima 30 dni. Osnovna vloga se tudi obrestuje z 2 -q-. 89. Poljedelec naroči mlatilnico na vrtilo za 840 K ter se zaveže plačati to vsoto v 4 enakih obrokih v enem letu. Tvorničar mu pošlje z računom 4 prejemnice-položnice, ki ima z njimi plačati poljedelec svoje obroke pri poštno-hranil- ničnem uradu. Koliko bi bilo plačati poštnine, ako bi se bil poljedelec posluževal poštnih nakaznic? Katere pristojbine ima plačati tvorničar? (Pri poštnih nakaznicah je za 100 do 300 K 40 h poštnine.) 90. Knjigotržec pošlje 800 odjemalcem knjigo ter pri¬ loži vsaki prejemnico-položnico. Ce jih 70 §- pošlje znesek, drugi pa knjige ne sprejmč, koliko se mu vpiše k dobremu, ako stane knjiga 2 K 40 h? Koliko ima troškov, če mora plačati za vsak iztis 10 h poštnine in predpisano pisarniško pristojbino? 91. Obrtnik je prejel čekovnim potem: 4. januarja 1800 K, 17. januarja 600 K in 12. februarja 380 K; kolikšen je bil njegov imetek (z obrestim! vred) 1. marcija? Koliko znašajo troski? 1. postavek je naložen 3 polumesece, 2. „ „ „2 polumeseca, 3. „ „ „1 polumesec. Obresti od 1800 za 3 polumesece po 2$ znašajo: 1 800 K _3_ 2 __ 1800 K . 3^2 __ 1 800 K . 3 _ . 100 24 2400 1200 Obresti po 2 § za določeno število polumesecev izračunaš torej, ako deliš produkt iz glavnice in števila polumesecev s 1 200. 92. Dunajski mlekar dobiva od 1. januarja mleko iz neke graščine na kmetih, in sicer 300 l po 14 h na dan. 3. vsakega meseca pošilja dolžno vsoto po prejemnici-položnici. Kakšen račun je izdala poštna hranilnica, če so se došli zneski dvignili 4. julija? 70 93. Za trgovsko liišo je dospelo čekovnim potem: Od 1.—15. januarja 900 K, Nakazanih je bilo: „ 16.—31. „ 300 K, Od 1.—15. februarja 460 K, „ 1.—15. februarja 150 K, „ 15.—28. ,, 300 K, „ 16.—28. „ 450 K, „ 1.—15. marcija 600 K, „ 1.-15. marcija 800 K, „ 16.-31. „ 150 K. „ 16.-31. „ 650 K Koliko je imela ta hiša imetka po odštetih troskih 1. aprila? 94. Za vinotržca so došli zneski: 1. julija 2400 K, 12. ' „ 800 K, 14. avgusta 1200 K, 10. septembra 900 K, Nakazali so se pa čekovnim 17. avgusta 1600 K, 22. septembra 1700 K, 30. oktobra 500 K, čekovnim potem naslednji 6. oktobra 750 K, 9. novembra 1400 K, 11. decembra 900 K. potem naslednji zneski: 19. novembra 800 K, 20. decembra 1000 K. Koliko je imel imetka po odštetih troških 1. januarja? i. 95. A je dolžan plačati 920 K čez 3 leta; zaveže šepa, da plača zdaj v gotovini znesek, ki bi dal 8 5| letnimi obrestimi dolžnih 920 K; kolikšen je ta znesek v gotovini? če se pozneje izplačljiva vsota plača takoj, se zove odbitek, ki se dovoljuje zavoljo predplačila z ozirom na obresti, diskont, in za diskont zmanjšana dolžna vsota njena gotova ali sedanja vrednost. Iskana vsota naraste vsako leto za 5 $, torej v 3 letih za 15 $. Končna vrednost 920 II je torej 115 §-. 115§ . . . 920 K, 1-J} ... 920 K : 115 = 8 K, 100 § ali gotova vrednost 800 Iv. 96. Koliko moraš plačati takoj za 1196 K, izplačilih čez 1 leto, ako odračunaš obresti po 4ft? 71 07. Koliko je sedaj vrednih 858 K, ki jih je treba pla¬ čati čez 2 leti, ako računaš 5 § obresti ? 98. Kolikšna je sedanja vrednost 220 K pri 5$ diskonta, izplačilih a) čez 2 leti, b) čez 2-j leta? 99. Kolika je sedanja vrednost 1075 K pri 5° diskonta, izplačilih a) čez 1^ leta, b) čez 3 leta? 100. Kmet kupi travnik za 837 K, ki se imajo plačati čez 2 leti; koliko ima plačati takoj v gotovini pri 4 § diskonta? 101. Trgovec podeduje 4704 K, ki se mu pa naj izplačajo še le čez 5 let; izplačati ga pa hočejo na njegovo željo proti 5-g-jj diskonta takčj; koliko je podedoval v gotovini? 102. Zemljiški posestnik kupi vinograd za 8 000 K proti pogoju, da plača 2 541 K takoj, 2 508 K čez 1 leto in ostanek čez tri leta brez povračila obresti; ker je tudi prodajalec s tem zadovoljen, se pa odloči, da takoj odšteje oba poslednja zneska s letnega diskonta; koliko je plačal vsega skupaj v gotovini? III. Razdelni in zmesni računi. 1. Razdelilo pravilo. *'l. 12 zidarjev dela enako dolgo pri neki stavbi; za¬ služijo skupaj 732 K. Koliko dobi vsak? 2. Delavec A je izkopal 7 m dolg jarek, delavec B enak jarek, ki je pa le 5 to dolg. Kako si razdelita oba 36 K zaslužka, ki se jima je izplačal za vse delo? A je dovršil 7 m ali delov, B 5 m ali delov istega posla. Delo, ki ga je dovršil A, se ima proti delu, ki ga je dovršil B kakor 7 proti 5, ali je v razmerju 7 proti 5 (7 : 5). 72 Iver je A dovršil 8 in B 5 delov posla, se mora razstaviti razdelna vsota na 7 -f- 5 = 12 enakih delov. Na 1 del spada 36 K : 12 = 3 K; A dobi 7 takih delov, torej 7krat 3 K = 21 K, B dobi 5krat 3 Ii — 15 K. 7 delov ... 3 K X 7 = 21 K dobi A, 5 „ . .. 3 K X 5 = 15 K „ B. 36 Iv : 12 = 3 K. 36 K. *3. 2 osebi razdelita a) 150 K, b) 270 K tako, da dobi A 2 dela in B 1 del; koliko dobi vsak? *4. 768 K je razdeliti med J. in B v razmerju 3 proti 5. *5. Razdeli a) število 108, b) število 324 v razmerju 4 : 5! *6. A in B razdelita a) 98 K, b) 154 K tako, da dobi A tolikokrat po 3 K kakor B po 4 K; koliko dobi vsak? *7. A in B razdelita 567 K tako, da sta njiju deleža v razmerju kot 4:3; koliko dobi vsak? *8. A in B podedujeta 720 K; A dobi tolikokrat po 5 K kakor B po 4K; koliko dobi vsak? •*9. Dve gospč kupita skupaj 30 m dolg kos platna ter ga razdelita v razmerju 2:3; koliko ima vsaka plačati, ako velja lm 75 b? 10. 45 m 3 drv se proda na dražbi za 382 \ K; A jih vzame 12 m 3 , B 15 m 3 , C ostanek; koliko mora plačati vsak? *u. A in B kupita skupaj 75 kg sirovega masla, A plača 48 K, B 96 K; koliko kg sirovega masla dobi vsak? V katerem razmerju sta plačana zneska, ako združiš vsakih 48 K v nov del? 12. Razdeli 6720 na 3 dele, ki se imajo kakor števila 2, 4 in 6! 13. Za skupno podjetje da A 500 K, B 700 K, C 900 K; dobička je 872 K. Koliko dobi vsak izmed njih? 73 Deleži pri dobičku morajo biti v istem razmerju kakor vložki; 100 K ali delov lebko združiš v nov, večji del, ali jih lekko okrajšaš s skupno mero. 14 . Trije kmetje kupijo skupaj senožet. A prispeva h kupnini 1260 K, B 1620 K, C 2160 K ; ako nakose prvo leto na senožeti 112 q sena, koliko ga dobi vsak? 15 . Obrtnik je dolžan A-j u BOO K, S-ju 700 K, C-ju 400 K, D-ju 300 K. Ako ima le 1710 Iv premoženja, koliko dobi vsak upnik v razmerju svoje terjatve? 16 . Od 1200K dobi A 25$, B 45$, C ostanek; koliko dobi vsak? 17 . Štiri občine, ki od njih plača A 1568 K, B 2371 K, C 1043 K, D 1018 K davka, imajo dati za novo cesto 1200 K; koliko mora plačati vsaka občina po razmerju svojih davkov? 18 . Od 7 347 K dedščine naj dobi A 2 dela, B 24 dela in C 3-j takega dela; koliko dobi vsak? 7347 K : 31 = 237 K. 7347 K. Ako so razmerna števila ulomki, tedaj jih razširi z najmanjšim skupnim imenovalcem. * 19 . Za skupno trgovsko podjetje da 4 |, B ■$, in C ostanek; ako imajo 840 K dobička, koliko dobi vsak? 20. Trije gospodarji dobč po železnici umetnega gnojila ter plačajo 31 K 79 h voznine; A dobi 950 ^, B 1240 kg in C 1550 kg ; koliko voznine plača vsak? 21. Dober vrtnarski vosek napraviš, ako vzameš £ kg bele smole, 74 g vinskega cveta in 10 g lanenega olja; koliko potrebuješ vsake tvarine za 292 dkg vrtnarskega voska? 22. V nekem kraju je napravil ogenj 3 družinam škodo. A je izgubil 600 K, B 900 K in C celo premoženje, ki je znašalo 2400 K. Po milodarih se je nabralo zanje vsega skupaj 988 K; koliko dobi vsak izmed njih? 74 b. 23. Trije vozniki prevzamejo prevažanje blaga za 260 K; A da 6 konj na 2 dni, B 5 konj na 4 dni, C 3 konje na 6 dni; koliko dobi vsak? A 6 konj na 2 dni = 12 dni . . . 5-jjK X 12 — 62f K dobi A, B 5 „ 4 „ = 20 „ . . . 5|K X 20 = 104 K „ B, C 3 „ „7 „ = 18 „ . . . 5-1-K X 18 = 93§ K , C. 260 K : 50 = 5-£ K 260 K. 24. Trije delavci dobe za obdelanje nekega polja 144 K 90 h; A je delal 15 dni po 10 ur na dan, B 20 dni po 9 ur, (? 25 dni po 12 ur; koliko dobi vsak? 25. Za skupno podjetje da A 400K na 8 mesecev, B 800K na 6 mesecev, C 1600K na 5 mesecev; ako na¬ pravijo 920 K dobička, koliko dobi vsak? 26. Štirje mesarji vzemo pašnik v zakup. A je pasel na njem 30 volov 4 mesece, B 40 volov 6 mesecev, C 60 volov 3 mesece, D 60 volov 5 mesecev; koliko ima plačati vsak? 27. Trije mlini so zmleli 364 hi rži, in sicer je mlel mlin A s 5 kameni 16 ur, B s 4 kameni 18 ur in C z 2 kamenoma 15 ur; koliko hi je zmlel vsak teh treh mlinov? 2. Povprečni račun. 1. Vinotržec zmeša 1 l vina po 52 h, IZ po 67 h in 1 Z po 76 h; koliko velja 1 Z zmesi? * 2 . po 3 K 36 h, po čem je 1 kg zmesi? *3. Kmet ima 3 ovce, ki dajo l-g-%, 2* in 2-| kg volne; koliko kg volne da povprek vsaka ovca? *4. Poletnega dne je kazal toplomer zjutraj 16°, opoldne 22°, zvečer 13°; kolikšna je bila srednja toplina tega dne? 75 5. Vinograd je dajal v 5 letih zaporedoma 124, 203, 176, 145, 187 hi vina; koliko povprek na leto? *6. Tri enake glavnice je treba zaporedoma poplačati, prvo čez 1 leto, drugo čez 5 let, tretjo čez 6 let; dolžnik bi jib pa rad hkratu plačal; kdaj mora to storiti? 7. V 4 zaporednih letih je stal hi ječmena 9 K 90 h, 10K 12 h, 10K 20 h in 9K 70 h; kolikšna je bila pov¬ prečna cena? 8. 5 glavnic po 800 K je izposojenih isti čas po 4$, xr, 4f§, 4i$, 3£$; koliko % da povprek vsa glavnica, t. j. 4000K? 9. Krčmar zmeša 12 hi vina po 72 K in 4 hi po 56 K; koliko velja 1 hi zmesi? 12 hi po 72 K velja .... 864 K, 4 hi po 56 K veljajo . . . 224 „ 1 6 hi zmesi velja.1 088 K, 1 hi „ „ 1088 K : 16 = 68 K. *10. Kramar zmeša 2 vrsti octa: 6 l po 25 h s 4 l po 30 h; po čem je 1 l zmesi? 11. V 24 Z vina po 70 h se vlije 6 Z vode; koliko je vreden zdaj 1 Z? 12. Trgovec zmeša trojo kavo: 6 kg po 3 K 28 h, 8 kg po 3 K 60 h in 10 kg po 3 K 84 h; po čem je 1 kg zmesi? IB. Koliko velja 1 kg zmesi, ako zmešaš 150 kg pšenične moke po 38 h in 50 kg po 34 h ? 14. Prodajalec zmeša 16 Z špirita po 80 stopinj s 4 Z po 70 stopinj; koliko stopinj ima zmes? Špirit po 80 stopinj ima v 100 prostornih delih 80 delov vinskega cveta (alkohola) in 20 delov vode? 15. Ako vliješ v 16 Z špirita po 71 stopinj IfAZ vode (po 0 stopinj), na katero stopinjo razredčiš špirit? 16. Kmetovalec zmeša za konjsko poklajo 100 kg ovsa s 25 kg grašice; koliko je vrednih 100 kg zmesi, če velja 100 kg ovsa 13 K 20 h in 100% grašice 11K 50 h? 76 17. Tržnega dne se proda 42 M rži po 11K 20 h, 37 hi po 1P35K, 25 hi po 1110 K in 36 hi po 1P28K; koliko velja povprek 1 hl^ 18. "V tvornici dobiva 20 delavcev na dan po 1 K 20 h, 15 delavcev po 1K in 12 delavcev po 90 h; kolikšen je povprečni dnevni zaslužek? 19. Pri neki zgradbi zasluži 20 zidarjev v 90 dneh po 1 K 80 h na dan, 10 tesarjev v 50 dneh po 2 K in 30 težakov v 40 dneh po 1 K. Izračuni povprečno dnino! 20. Meščan je izposodil 3600K po 4f jj, 4500K po 5§ in 1900 K po 4 §; po koliko § bi moral izposoditi vsoto vseh treh glavnic, da bi dobil iste obresti? *21. 1 hi vina, 1 po 80 h, je zmešan s 60 l po 96 h in s cenejšim vinom; koliko velja 1 l cenejšega vina? 22. Trgovec primeša 40 kg riža po 48 h in 25 kg po 64 h še 35 kg riža neke tretje vrste; ako stane zdaj 1 kg zmesi 59 h, po čem je bil 1 kg tretje vrste? 23. Krčmar ima 18 hi vina po 56K. Pomeša ga s 6 hi po 64 K in s 6 hi po 72 K; koliko ima dobička, ako prodaja l zmesi po 70 h? 3. Zmesni račun. 1. Trgovec ima dvoji riž, kg po 70 h in po 63 h; ta dvoji riž hoče zmešati tako, da mu bode moči prodajati kg po 65 h; v katerem razmerju mora mešati obe vrsti? Pri boljši vrsti bi imel trgovec pri vsakem kg 5 h škode, pri slabši vrsti pa pri vsakem kg 2 h dobička. Skoda in dobiček se morata poravnati. Koliko kg po 2 h dobička je treba, da se poravna 5 h škode pri 1 kg boljše vrste? Ker sta 2 h v 5 h 2 ^krat, je treba 2 ^ kg. Mešamo torej v razmerju 1 : 2-^ ali 2 : 5. 70 b ; 5 h škode pri 1 kg 1 kg \ 2 dela, 65 h 63 h 2 k dobička pri 1 „ 2 ^ „ 5 delov. Izguba ali dobiček pri eni vrsti nam naznanjata torej število enakih delov, ki jih je treba vzeti od druge vrste. 77 * 2 . V katerem razmerju mešaj moko po 40 h in 22 h, da napraviš kg po 34 li ? •*8. Koliko 1 vina po 72 k in koliko po 88 li moraš zmešati, da dobiš 100 l po 80 h? 4 . Vinotržec Koče iz dveb vrst vina, hi po 68 K in po 56K, zmešati srednjo vrsto hi po 64K; koliko ga mora vzeti vsake vrste, da dobi 15 hi zmesi? Najprej moramo iskati zmesno razmerje. 64 K 15 AZ : 3 = 5 hi. Preizkušnja: 10 hi po 68 K velja 680 K, 5 „ „ 56 „ „ 280 „ 15 hi zmesi velja 960 K, 1 „ „ „ 960 „ : 15 = 64 K. 5. Mokar ima dvojo moko, kg po 16 h in po 28 Ji; dobiti pa hoče 75 kg zmesi po 18 h; koliko mu je vzeti za to moke vsake vrste? 6 . 100m dvovrstne tkanine se kupi za 78K; koliko je je bilo vsake vrste, ako velja m prve vrste 90 h, m druge vrste 60 h? 7. Dvojo kavo, kg po 3 K 70 h in 4K, je treba zmešati tako, da dobimo 100 kg po 3 kg 88 h; koliko moraš vzeti vsake vrste? 8. Trgovec z octom hoče 114 l prehudega octa po¬ mešati z vodo; koliko l vode mora vzeti, da bode vreden 1 l zmesi 32 h ? 9 . Prodajalec bi rad napravil iz špirita po 90 stopinj in 56 stopinj 714 l špirita po 70 stopinj; koliko l mu je vzeti vsake vrste? o 78 IV. Kako računamo ploskve. 1. Paralelogram. *1. Izračuni obseg in ploščino kvadrata, čigar stranica je dolga a) 6 cm, b) 12 dm, c) 15 m! *2. Koliko prostora potrebuje brana, ki je lf m dolga in prav tako široka? 3. Stavbar kupi kvadratno stavbišče, čigar stranica je dolga 22'42 m ; koliko mora plačati zanj, če velja 1 m 2 10 K 40 h? 4. Na kvadratu, čigar stranica meri 48 cm, se pozlati njegov rob 3 cm na široko; koliko cm 2 je pozlačenega? *5. Izračuni ploščino naslednjih pravokotnikov: a) 50 m dolgega in 30 m širokega vrta, b) 3 dm dolge in 4 dm visoke šipe, c) 12 cm dolgega in 8 cm širokega avstr, desetaka! 6 . Pravokotnik je: a) 126 m dolg, 78 m širok; j b) 17'24m „ 12’56 m „ ( kolikšen je obseg, c) 38 m 7 dm „ 18 m 64 cm „ 1 kolikšna je ploščina? d) 19 g- dm „ 7-j d,m ,, ] 7. Ploščina pravokotnika meri 17'1 m 2 , osnovnica 4'5 m; kolikšna je višina? 8. 1 m 4 dm širok pravokotnik ima 8 m 2 45 dm' 60 cm 2 ploščine; koliko je dolg? 9. Mizna plošča je lm 6 dm 5 cm dolga in lm 3 dm 8 cm široka; kolikšen je a) obseg, b) ploščina? 10. Zrcalo je z okvirom o dm 8 cm široko in 8 dm 2 cm visoko; kolikšen je a) obseg, b) ploščina vidne zrcalne ploskve, ako je okvir širok 6 cm? 11. Hrastova vrata so 2'6 m visoka in 1'4 m široka. Koliko veljajo, ako stane m 2 20 K 50 h? 12. 92 m dolg in 2 m visok vrten zid se ima na obeh straneh ometati z malto; koliko velja ta omet, ako računaš 1 m 2 po 32 h? 79 13. Kmet proda od svojega 572 m 2 velikega vrta kva¬ dratno stavbišče z obsegom 64m; koliko vrta mu še ostane? 14. Čez sredo pravokotnega vrta, ki je 42 m dolg in 30 m širok, vodi po celi dolgosti in širokosti križema T2 m široka pot; koliko vrta ostane za obdelovanje? 15. Koliko a ima pravokoten travnik, ki je 158 m dolg in 72 m širok? 16. Pravokoten travnik meri 1 ha] koliko je širok, če je njegova dolžina a) 250 m, b) 1000m, c) 312'5m? 17. Kmet kupi njivo, ki meri baje 1^ orala = 0'8632 ha. Ko jo premeri, razvidi, da je 284 m dolga, 30 m široka; ali mu je bila površina njive prav naznanjena? 18. Poljedelec da v zakup kos zemlje, ki je 126 m dolg in 85 m širok, in sicer a po 1 K 44h; koliko dobi za- kupščine ? 19. Njiva je 74 m dolga in 62 m široka; koliko q gnoja je treba, ako računaš na la 20 . Kmet ima dve enako veliki njivi, vsaka je 84 m dolga in 20m široka; prvo poseje s pšenico, drugo z ovsom; koliko poseje vsake vrste žita, ako se računa na 1 ha 2 %hl pšenice,' ovsa pa 4-| hi ? * 21 . Izreži iz papirja poševno- koten paralelogram, čigar osnovnica je 3 cm in višina (t. j. pravokotnica, ki jo potegnemo iz ene točke nasprotne stranice na osnovnico) 2 cm! Odreži levi trikotnik ter ga prisloni na desno! Kako dobiš ploščino nastalega pravokotnika? Mersko število za ploščino paralelograma dobiš, ako pomnožiš mersko število osnovnice z merskim številom višine. 22. Izračuni ploščino naslednjih, poševnokotnik paralelo¬ gramov : *a) Osn. 24m, višina 15m; b) osn. 35m, višina 28m; cj „ 96'5m, „ 56'2m; d) „ 5 m6dm, „ 3m8C pokončnih piramid: a) kvadratne z osnovnim robom 13 m in obstransko višino 9*5 m; b) pravilne tristrane z osnovnim robom 7*3 dm in obstranskim robom 5*8 dm. 3. Streha stolpa ima obliko pokončne četverostrane piramide z obsegom osnovne ploskve, ki meri 9*6 m in z obstransko višino, ki meri 10*2 m; koliko m 2 pločevine potre¬ buješ za kritje, ako računaš na odrezke in pregibe 6$? 4. Streho stolpa tvori 8 trikotnikov, vsak z osnovnico 2 m in višino 5*2 m; koliko stane njeno kritje s pločevino, ako tehta m 2 5 kg, ako velja 1 kg pločevine 92 h, ako se plača za delo 1 K 80 h od m 2 ter ako se računa na odrezke in pregibe 6$? 95 5 . Osnovna ploskev 12 cm visoke piramide je kvadrat s stranico 6 cm; kolikšna je prostornina piramide? Prostornina piramide je tretji del prostornine prizme, ki ima z njo enako osnovnico in enako višino. Mersko število za prostornino prizme dobiš, ako pomnožiš mersko število osnovne ploskve s tretjino merskega števila višine. 6 . Izračuni prostornino naslednjih piramid: a) osnovna ploskev 3 m 2 , višina 3 m; b) „ „ 0'35 m 2 , „ 0'48m; c) „ „ 1 m 2 56 dm 2 24 cm 2 , „ 1 m 7 dm 4 cm. 7 . Kolikšna je višina piramide s prostornino 28‘8 dm 3 in z osnovno ploskvijo 7'2 dm 2 ? 8. Nagroben spomenik iz mramorja ima obliko kvadratne piramide z osnovnim robom 80 cm in z višino 2'4 m. Kolika je njegova teža, ako tehta 1 dnd mramorja 2'7 kg ? 9 . 9 cm in 6 cm sta vzporedna robova obeh osnovnih ploskev, 7 cm je višina pokončne četverostrane okrajšane piramide in 7'16 cm je obstranska višina; kolikšna je a) površina in b) pro¬ stornina okrajšane piramide? a) En obstranski trapez = 53'7 cm 2 . Oplošje = 4 trapezi = 214'8 cm 2 , ploščina spodnje ploskve = 81 „ „ zgornje „ = 36 „ Površina okrajšane piramide = 331'8 cm 2 b) Mersko število za prostornino okrajšane piramide dobiš približno, ako sešteješ merski števili obeh osnovnih ploskev in množiš polovično vsoto z merskim številom višine. Prostornina = ^ ^6 ^ ^ __ ^gg-^ cm 3 10 . Koliko l drži 6'4 dm globoka posoda v obliki okrajšane piramide, ako je osnovna ploskev kvadrat s stranico 4'8 m, obstranski rob pa 3'2 dm? 96 11 . 5 m dolgo četverorobo obsekano deblo je na eni osnovni ploskvi 28 cm široko in 21 cm visoko, na drugi pa 24 cm široko in 18 cm visoko; koliko m 3 da lesa? 12 . 2'2 m globoka jama je zgoraj 4 m dolga in 3'5 m široka, spodaj 3'2 m dolga in 2'8 m široka; koliko m 3 zemlje potrebuješ, da zasuješ jamo? 4. Stožec. 1. Pokončen stožec je visok 12 cm, premer osnovne ploske je 10 cm, stranica pa 13 cm; kolikšna je a) površina, b) prostornina stožca? a) Obseg osnovne ploskve — 10 X 3 y = 31‘4 cm, ploščina „ „ = 31 '4 X = 78 5 cm 3 . Ako odviješ oblino stožca, dobiš krogov izsek, čigar polumer je enak stranici stožca, dolžina pa obsegu osnovne ploskve stožčeve. Mersko število za oblino stožca dobiš, ako mersko število obsega osnovne ploskve pomnožiš s polovico merskega števila stranice. Mersko število za oblino stožca = 31 '4 X — = 204'1 cm 2 , 2 osnovna ploskev „ = 78'5 „ površina stožca = 282'6 cm 2 . b) Stožec smeš smatrati za piramido, ki ima za osnovno ploskev krog. Mersko število za prostornino stožca dobiš, ako mersko število osnovne ploskve pomnožiš s tretjino merskega števila višine. 1 2 Prostornina = 78’5 X — — 314 cm 3 . 3 2. Izračuni oblino naslednjih pokončnih stožcev: a) Premer osnovne ploskve 7 dm , stranica 12'6 dm ; b) „ „ „ 0'75m, „ l'86m. 8. Izračuni prostornino naslednjih stožcev: a) Polumer osnovne ploskve 5'6 dm, višina 8'4 d,m ; b) „ „ „ 7 lem, „ 211 cm; c) „ „ „ lm 1 dm 7 cm, „ 3m 4:dm 2 cm 97 4. Kup nasute rži ima obliko stožca čigar višina je 1*4 m, obseg na dnu pa 3'8»; koliko hi je v kupu? 5. Koliko m 1 lubja ima smreka, ki meri pri tleh v obsegu 2 m ter je 9‘2 m visoka (obstranska višina ali stranica) ? 6. Koliko je vredna 12'6 m visoka smreka, ki ima pri tleh v obsegu 2'2 m, ako se plača m 3 lesa po 13 K ? 7. V pokončnem okrajšanem stožcu sta premera osnovnih ploskev 7 cm in 3 cm, višina pa 6 cm; kolikšna je prostornina okrajšanega stožca ? Mersko število za prostornino okraj¬ šanega stožca dobiš približno, ako sešteješ merski števili obeh osnovnih ploskev in pomnožiš polovično vsoto z merskim številom višine. Prostornina = ^ ° ~~ ' *** X 6 = 136’T1 cm 3 . 2 8. Premera osnovnih ploskev okrajšanega stožca sta 2'4 dm in 1'8 dm, višina je 3 dm; kolikšna je prostornina okrajšanega stožca? 9. 2‘7 dm visoka posoda v obliki okrajšanega stožca ima na dnu v premeru 2’4 dm , zgoraj pa 2'7 dm ; koliko l drži? 10 . Koliko l drži okrogla, 5'6 dm visoka kad, ako ima znotraj na dnu 3'8 dm v premeru, zgoraj pa 4'4 dm ? 11 . Obsekano in odrezano deblo ima obliko okrajšanega stožca. Tako deblo ima na enem koncu v obsegu 92 cm, na drugem 74 cm, dolgo je pa 12 m; kolikšna je njegova telesni« ? 12. Izračuni približno telesnino naslednjih debel: a) Spodnji premer 40cm, zgornji premer 27cm, dolžina 22'6m; h) „ „ 36 cm, „ „ 28 cm, „ ll'5m; c) „ . „ 43 cm, „ „ 25 cm, „ 8'9 m. Višja stopnja (Kraus^intHabernal). XI. 1172. 7 5. Krogla. 1. Premer krogle je 8 cm; kolikšna je njena a) oblina, h) prostornina? a) Dognalo se je, da je oblina krogle 4 krat tolikšna kakor ploščina največjega kroglinega kroga. Največji kroglin krog = (4X4) X 3 \ — 50'285 cm 2 , oblinakrogle^čO^Sč X 4= 20P14 cm 2 . b) Ako položiš skozi kroglino središče jako mnogo ravnin, se razdeli krogla na jako mnogo malih piramid, ki imajo svoj vrh v središču. Torej je njih skupna višina polumer krogle in tvorijo njih osnovne ploskve oblino krogle. Mersko število za prostornino krogle dobiš, ako pomnožiš mersko število obline s tretjino merskega števila polumera. Prostornina krogle 201 14 X — = 268 19 cm 3 . 3 2. Kolikšna je 1. oblina, 2. prostornina krogle s pre¬ merom a) 2 m., b) 1'25 m, c) 4 dm 3 cm 6 mm ? 3. Polumer krogle je a) 0'28 m, b) Im, 7 dm 24 mm ; kolikšna je 1. oblina, 2. telesnina? 4. Obseg največjega kroglinega kroga je 9'6 dm,] kolikšna je a) oblina, b) telesnina krogle? 5. Oblo jabolko na zvoniku, ki ima v premeru 1 m, se ima pozlatiti; koliko stane pozlačenje, ako se plača m 2 po 65 K 60 h? (>. Obseg ravnikov je 40000 km; kolikšna je površina naše zemlje, ako jo smatraš za popolno kroglo, ki je na njej ravnik naj večji krog? (Namesto 3 \ vzemi število 3*14159.) 7. Koliko tehta krogla iz litega železa, ki ima v polumeru 3*2 dm, ako tehta 1 dm 3 7*2 kg? 99 8. V cilinder, ki ima v premeru 1 m in v višini 1 m, vpiši kroglo in pokončen stožec; a) kolikšna je prostornina vsakega teh treh teles; b) kolikokrat je krogla večja nego stožec; kolikokrat je pa cilinder večji nego stožec? V kakšnem razmerju so torej telesnine stožca, krogle in cilindra? Naloge v ponavljanje. Kakšne račune potrebuješ pri stavbi hiše. 1. Zemljišče v obliki trapeza stoji z vzporednima stranicama pravokotno na cesto, ki pelje mimo. Vzporednici sta dolgi 120 m in 90 m, med njima ležeči kos ceste pa meri 30 m; koliko je vredno zemljišče, ako računaš m 2 po BO h? (Nariši trapez v merilu 1 : 500!) 2 . Na navadno hišo se računa na 1 m 3 hišnega prostora 12 K stavbnih troškov; koliko velja tedaj stavba 18 m dolge in 16 m široke hiše, ako je do strehe visoka 8'5 m? 3. Izkopati se ima 36 m dolg, 1'5 globok, zgoraj 2'2 m in spodaj 14» širok jarek; a) koliko m 3 zemlje je treba odpeijati, b) za koliko se zviša pravokoten 15 m dolg in 12 m širok prostor, ki se nanj navozi izkopana zemlja? 4. Nekdo koplje 9'8 m dolgo, 7'5 m široko in 2'8 m globoko klet. Izkopano in zrahljano zemljo odvažajo konji v vozovih, ki drže 0'5 m 3 ; 10 m 3 stlačene zemlje da po izko- panju 18 m 3 zrahljane zemlje, a) Koliko m 3 stlačenega sveta izkoplje; b) koliko velja kopanje, ako se plača za m 3 65 h; c) koliko m 3 zrahljane zemlje dobi? d) koliko stane odva¬ žanje, ako plača voz po 72 h? 5. Iz 29 m 3 žganega apna dobiš 100 m 3 gašenega apna; koliko m 3 žganega apna potrebuješ, da napolniš z gašenim apnom 3’2 m dolgo, 2'2 m široko in 1'5 m glo¬ boko jamo? 7 * 100 (}. Kup peska ima obliko stožca; koliko m 3 peska je v njem, ako je 1‘8 m visok ter ima pri tleh 8’5 m v obsegu? 7. Opeka je 29 cm dolga, 14 cm široka in 6'5 cm debela; a) koliko takšnih opek potrebuješ za 10 m dolg, 3 m visok in 9 dm debel zid, ako odšteješ 20§ zaradi apnenih sklepov opeke; b) koliko velja opeka, ako plačaš tisoč po 30K? 8. Koliko je vreden kvadratno obrezan 3‘2 m dolg tram, ki je debel na enem koncu 0‘41 m, na drugem pa 0'31 m, če se plača m 3 po 48 K? 9 . Strešna stran, ki je 16'8 m dolg in 6'5 m širok pravokotnik, se ima obiti z latami in potem pokriti z opeko; a) koliko po 4'5 m dolgih lat potrebuješ, ako jih pribiješ po 2 dm narazen; b) koliko strešnikov potrebuješ, ako krije vsak strešnik 1'4 dm na široko? 10 . Streha, ki sestoji iz dveh trapezov in dveh trikot¬ nikov, se ima pokriti z opeko; vzporednici trapezov sta 22 m in 16 m, višina 8 m; osnovnica trikotnikov je 12'4 m , višina 5'9 m; koliko opek je treba za kritje teh ploskev, ako pokrije vsaka opeka 5 dm 2 ? 11 . Strelovod varuje prostor stožca, ki ima sesalni drog za višino, za polumer osnovne ploske pa dvojno njegovo dolžino, a) Koliko strehe varuje 3'5 m dolg sesalni drog? h) Kateri prostor varuje sesalni drog, ako se nahaja njegova konica 16 m nad zemljo? 12 . Obok v obliki polukrogle ima 2 m dolg notranji premer ter 24 cm debel zid; koliko m 3 kamena je v njem? 13 . Kuhinja je 4 m dolga in 8-g- m široka; popločiti se ima s kamenitimi kvadratnimi ploščami, ki jim meri stranica 25 cm; koliko kamenitih plošč je treba? 14 . Bakren kotel ima obliko polukrogle s premerom 60 cm; koliko stane, ako tehta m 2 bakrene pločevine 7 kg ter se plača za kg z delom vred 30 K? 101 15. 9'6 m dolga in 5'2 m široka veža se ima tlakovati s kamenitimi ploščami, ki so po 3 dm dolge in 2 drn široke; koliko veljajo potrebne plošče, ako plačaš za 100 kosov 36 K? 16. Ena soba je 8 m 2 dm dolga in 6 m 5 dm široka, druga je 7 m 4 dm dolga in 6 m široka; a) koliko merijo tla obeh sob, b) koliko desak je treba za njiju pod, ako je vsaka deska 4’5 m dolga in 2'4 dm široka ter se računa na odrezke 4$ več? 17. 4 velika vrata, vsaka 2'4 m visoka in 1'3 m široka, in 5 malih vrat, vsaka 1'9 m visoka in 1 m široka, je pre¬ vleči znotraj in zunaj z oljnato barvo; koliko velja to ples¬ kanje, ako se računa za m 3 1K 65 h? 18. Steklarje vložil naslednje šipe: 4 komade po 30 cm visoke in 25 cm široke, 4 „ ,, 32 cm „ » 30 cm „ 6 „ „ 83 cm „ „ 33 cm „ 8 „ „ 34 cm „ „ 32 cm „ ; koliko iznaša račun, ako stane lm. 2 2 K 60 h? 19. Ključar ima napraviti omrežje iz 8 mm debelega kovanega železa. Omrežje mora imeti 5 pokončnih po 2'2 m dolgih in 9 povprečnih po 1‘1 m dolgih palic. Koliko velja omrežje, ako tehta dm 3 železa 7'8 kg ter stane kg 36 h? 20. 6 m dolga, 5'2 m široka in 3'75 m visoka soba se ima pobeliti; koliko stane to delo, ako se računa 1 m 3 po 8 h in se zaradi vrat in oken odšteje xij površine? 21. Oklepni zid okroglega vodnjaka, ki je 10‘5 m globok in 1'2 m širok, je 4 dm debel; koliko m- 3 je zidu? VI. Gospodarski in maloobrtni računi. a. Naše stanovanj e. 1. V kvadratni sobi s stranico 5'2 m se imajo položiti nova tla; koliko m desak je treba, ako so tla 24 cm široka? 2. Soba je 5'4 m, dolga, 4'2 m široka in 4 to visoka; koliko velja pleskanje sten in stropa s klejasto oljnato barvo, ako velja 1 to 3 25 h ter se zaradi vrat in oken od- računa 6'5 m 3 ? •j. Mizar rabi za hišno opravo 25 desak, vsaka je 2‘8 m. dolga in 35 cm široka. 1 to 3 stane mizarja 2'4 K, za mezdo, za pleskarska in ključarska dela je izdal 169 K 30 h. Koliko velja oprava, ako računa za opravne troške in zaslužek 30$ izdatkov? 4 . Mizar napravi hrastovo omaro za oblačila; za to rabi: 8 to 3 hrastovega lesa po 3 K 80 h, 8f m 3 jelovega lesa po 1K 50 h; trdega lesa za obešalnike za 98 h, g kg kleja po 68 h, -g- kg pokosti po 2 K 4 h, žeblje in vijake 64 h, ključavnico, spone in tečaje 5 K 50 h, 14 dnin po 2 K 36 h. Koliko stane omara, ako računa še zraven 10$ obresti? 5. Gospodar ima 1500 K letnega dohodka, najemščine plača 325 K; a) koliko ostane družini mesečno po odbitku najemščine? b) koliko pride povprek na en dan, ako hoče oče prihraniti od letnega dohodka 125 K? 6 . Dninar zasluži v 300 dneh po 3 K na dan, razen tega zasluži še njegova žena z otroki na leto 100 K; a) koliko plača najemščine za stanovanje, ako se računa nanjo 9jr $ vsega dohodka; b) koliko stane potrebni živež na teden; c) koliko na dan? 7 . Nekdo potrebuje na leto: za najemščino 280K; za potrebni živež 960 K, za kurjavo 100 K, za obleko 200 K in za male izdatke 130K; koliko ima premoženja, ako po¬ krije te izdatke s 4j| obrestimi? 103 8. Hišni posestnik zavaruje svojo hišo, ki je cenjena na 15 500K po -t proti požaru; koliko plača zavarovalnine na leto ? 9. Gospodinja zavaruje svoje pohišje, ki je vredno 4900K; koliko plača zavarovalnine po iVR? 10 . Uradnik zavaruje svoje življenje v korist svojih dedičev za 4000K ter plača na leto 5'88 $ zavarovalnine; koliko plača v gotovini, ako živi še 26 let? 11 . Kuharici se poviša mesečna plača od 15 K na 16'5 K; za koliko § se ji je povišala plača? 12 . Gospodinja obljubi svoji kuharici na leto oblačilo in 180 K plačila; čez 4 mesece izstopi kuharica iz službe ter dobi oblačilo in 36K; koliko se je zaračunalo oblačilo? b. Naš vsakdanji kruh. 13 . Človek potrebuje na dan trdnega in tekočega živeža 25. del svoje lastne teže, in sicer -$ te množine trdnega, -| tekočega živeža; koliko kg trdnega in koliko kg tekočega živeža potrebuje človek, ki tehta a) 60 kg, b) 85 kg ? 14 . 100 kg zmlete rži da 80 kg moke, 15 kg otrobov, 5 kq se pa izpraši v mlinu; koliko kq moke da 1 hi rži, ki tehta 72 %? 15 . Koliko velja 1 kg pšenične moke, ako velja KI pšenice, ki tehta 76 kg, 13 K 60 h in ako da 5 kg pšenice 4 kg moke ter se plača mletvina z vrednostjo otrobov ? Hi. 19 000 K vreden mlin nosi povprek na mesec 354 K, letni troski znašajo 1208K; koliko o čistega dobička pri¬ naša mlin? * 17 . Gospodinja zmeša med 20 kg ržene moke 70 § ječ¬ menove moke; koliko kg ječmenove moke je v zmesi? 18 . Navadno se računa, da dajo 3 kg moke 4 kg kruha; koliko kg moke potrebuje gospodinja, da speče 22 kg kruha? 19 . Koliko hi rži se računa na leto za odrastlo osebo, In potrebuje vsak dan f kg kruha, ako se na 4 l rži računa 3 kg kruha? 1.04 20. Gospodinja da v mlin 1 hi rži, ki tehta 70 kg ter velja 12K40h; -f prvotne teže dobi moke, mletvine plača 90 h, otrobi so pa vredni 1 K. Moko posije peku. Ako da 3 kg moke 4 kg kruha ter se od peke plača 1 K 20 h, po čem jo stane 1 kg rženega kruha? 21. Gospodinja bi rada dala peku rži, da hi zanjo do¬ bila kruha; ako da 100 kg rži 80 kg moke, 3 kg moke 5 kg testa, testo pa izgubi v peči -g svoje prvotne teže, koliko kg kruha dobi gospodinja za 60 kg rži, ako odbije pek za trud in troske B {] ? 22. Pek speče iz 100 kg moke 135 hlebov kruha po 1 kg j po čem prodaja 1 hleb, ako velja 100 kg moke 32 K 35 h ter računa za trud in drva 10 K 85 h? 23. Gospodinja speče 40 pustnih krofov; za to potrebuje f kg najlepše moke po 30 h, -A kg sirovega masla po 1‘6 K, 4 jajca po 6 h, % 1 mleka za 12 h, za 8 h kvasu, za 30 h marelične mezge, % kg masla po 1'70 K, -fo kg sladkorja po 80 h; a) po čem pride 1 krof, ako računa za drva 35 h; h) koliko prihrani s tem, da ni kupila krofov pri peku po 8 h? 24. Pek daje mesarju vsak dan za 1K 60 h peciva; koliko ima plačati mesar čez eno leto peku, ako mu je s po¬ šiljanjem mesa poplačal 75 $? 25. Mesar kupi pitanega vola, čigar klavna teža (teža mesa in loja) je 450 kg ; 351 kg je mesa; koliko § klavne teže ima a) meso, b) loj? 26. Koštrunovo meso im.a redilnih snovi 29 $, kuretina 27§, govedina 26°, teletina 25§ in svinjina 24$; koliko je vreden glede redilnosti 1 kg vsake vrste mesa, ako velja 1 kg govedine 1 K 28 h? 27. Kuhana govedina izgubi 15°, pečena 19$ svoje prvotne teže; koliko tehta 4 kg težek kos sirove govedine, ako jo a) skuhaš, b) spečeš? 28. Koliko imaš plačati krčmarju na leto, ako dobiš od njega vsak dan li l vina po 72 h? 105 * 29 . K 6 Z prehudega octa se prilije 1 Z vode; koliko je vreden 1 Z razredčenega octa? 30 . Krčmar si naroči 1 hi piva iz pivovarne, kjer stane 23'25 K; za vožnjo plača 1'25 K, užitnine 2'5K; po čem je IZ? 31 . Krčmar kupi 12 hi novega vina po 45 K, za voz¬ nino in razkladanje plača 61 K 50 h, užitnine je 9 K od hi, drugih troškov pri točenju pa 49K 50 h; ako računa, da se na hi vina 14 Z usuši ter toči Z po 76 h, koliko zasluži pri tem vinu? * 32 . Neka gospodinja kupi pri kramarju 3 jajca za 20 h, druga pa 5 jajc za 32 h; a) katera je kupila ceneje, b) kolikšna je razlika pri 30 jajcih? ; ' ; 33 . Koliko velja: a) 48 Z mleka po 18 h? b) 14 kg sirovega masla po 1 K 90 h? c) 30 kg sladkorja po 76 h? d) 16 kg kave po 3 K 80 h? 34 . Gospodinja kupi 12 kg sladkorja po 78 h, 3 kg kave po 3K 84 h in za 7K druge robe; ako plača s 3 desetaki, koliko dobi nazaj? 35 . Kramar kupi na trgu 1 q graha za 26 K in pro¬ daja Z po 28 h; koliko § ima dobička, ako tehta 1 M graha 78 kg? 36 . Gospodinja proda vsak dan povprek 2 l mleka po 18 h; ako pokrije s tem troske za sladkor in kavo ter porabi vsak mesec 3 ^ kg sladkorja po 80 h in 1 \kg kave po 3 K 88 h, koliko ji ostane na leto od dohodkov za mleko? 37 . Gospodinja kupi za 29 K 25 h kave, kg po 3 K 90 h; a) koliko kg je kupila, b) koliko časa izhaja z njo, ako po¬ trebuje vsak dan 5 dkg žgane kave in ako tehta 1 kg pre¬ žgane kave samo f kg? 38 . Gospodinja izhaja s 3 kg sladkorja po 80 h 3 tedne; a) koliko porabi vsak dan, h) koliko jo stane sladkor vsak teden ? 39 . Sadjar pošilja 5 kg težke košare marelic poštnine prosto po 4K; ako plača kg marelic po 42 h, za poštno spremnico 12 h, za voznino in obkladje 1K 8 h, koliko zasluži ? 40 . Trgovec naroči 500 limon po 4 h ter plača 5 K voznine. Ako se jih 18 § pokvari in proda druge po 7 h, koliko j) zasluži? c. Naša obleka. * 41 . Izračuni: a) 25 m platna po 60 h, c) 16 m čipek po 1K 40 h, b) 51 m trakov po 26 h, d) 21 m blaga po 3 K 50 h. 42 . Koliko velja 36 m podloge po 60 h, po 1‘20 K, po H K? 43 . Gospodinja da trgovcu 3-J kg puha po 9 K; s tem poplača star dolg v znesku 6'6 K, za ostali denar po vzame barhenta, m po 96 h; koliko m je dobila? 44 . Mati kupi svojima dvema hčerama blaga za novi obleki, za vsako 10£ m. Blago za starejšo hčer velja m po 1'28 K, za mlajšo po 1'12 K; podloga za vsako obleko stane 2'5 K. Koliko izda mati za vsako hčer? 45 . Gospa da pletilji 3f kg bombaževe preje, da ji na¬ plete nogavic; a) koliko parov nogavic dobi, ako tehta vsak par i kg, b) po čem pride 1 par nogavic, ako velja kg preje 4K ter plača pletilji od vsakega para po 75 h? 46 . A si kupi vsako četrto leto ducat srajc; koliko po¬ troši vsako leto za srajce, ako velja 35 m dolg kos platna 52 K 15 h, ako je treba za 1 srajco 3 m blaga ter plača šivilji od vsake srajce 1K 70 h? 47 . Krojač šiva suknjo 2 dni in potrebuje zanjo 2 \m sukna po 6'80 K, 3 m podloge po l-£ K, druga priteklina velja 80 h. Koliko dnevnega zaslužka računa, ako zahteva za suknjo 29 K? OjO 107 48. Krznar kupi vidrino kožo za 16 K ter napravi iz nje 2 kapi po 14 K; ako plača za stroj kože 3 K, za šivanje kap 1K 20 h ter računa za najemščino, davke i. t. d. 15$ izdane vsote, koliko ima dobička? 49. Račun za gospoda Antona Jakliča: 50. Crevljar kupi kos podplatov za 5K 60 h; s temi podšije 3 pare črevljev ter napravi nekaj manjših poprav. Ako računa za podšiv enega para 3 K 20 h in za manjše poprave 1 K 60 h, za šivivo in obrabo orodja pa 15 § gotovih izdatkov, koliko ima čistega dobička? d. Naša svečava in kurjava. 51. Sveča, katerih gre 8 na \ kg, gori 6jj ure, sveča pa, katerih gre 6 na £ kg, 7 ur; a) katera luč je za porabo cenejša, ako stane \kg 94 h; b) koliko je razlike v enem mesecu, ako gori sveča 4 ure na dan? 52. Svetiljka, ki drži kg petroleja, gori 15 ur; a) koliko l petroleja je treba na leto za svetiljko, če gori 870 ur; b) koliko stane svečava na leto, ako velja l petroleja 24 h? 53. V gospodarstvu se potrebuje čez zimo povprek vsake 3 dni, čez poletje pa vsakih 8 dni 1 kg petroleja in razen tega vsak mesec tr kg sveč; koliko velja na leto razsvetljava, ako velja 1 kg petroleja 34 h in 1 kg sveč 1'84 K? 108 54 . Plinova luč potrebuje vsako uro 143 dm 3 plina; koliko stane luč meseca novembra, ako gori povprek vsak večer 4 ure in velja m 3 plina 18 h? 55 . 100 kg bukovih drv da pri kurjavi toliko toplote kakor 81 kg smrekovih; koliko m 3 smrekovih drv ima isto kurivost kakor 100 m 3 bukovih drv, ako tehta 1 m 3 bukovih drv 740, 1 m 3 smrekovih pa 740 kg? 56 . 100 m 3 bukovih drv ima isto kurivost kakor 118 m 3 brezovih, 1B2 m 3 jelševih, 128 m 3 smrekovih, 114 m 3 borovih, 147 m 3 lipovih, 143 m 3 jelovih; koliko je vreden 1 m 3 vsakih teh drv, ako velja 1 rn 3 bukovih drv 8K 60 h? 57 . Gospodar, ki je potreboval na leto 32 m 3 bukovih drv, hoče nadalje kuriti s premogom; a) koliko kg premoga potrebuje, ako je glede kurivosti 1 m 3 bukovih drv = 320 kg premoga; b) koliko prihrani, ako velja 1 m 3 bukovih drv 8K 60 h in 1 q premoga 1 K 80 h? e. Koliko koristi varčnost. 58 . Keki mož potroši na dan 32 h za opojne pijače in 12 h za tobak; a) koliko iznaša to na leto? b) koliko dni s plačo 2‘80K mora delati, da pokrije ta izdatek? 59 . -J kg kave velja na drobno 85 h, vrečica s 5 kg iste kave pa 15 K. Krčmar porabi na leto 62 kg-, koliko prihrani, ako kupuje po 5 kg? 60 . Gospodinja je določila v proračunu za leto 19 .. kot izdatek za kavo 68K 4 h in je računala kg po 3 K 78 h; s početkom julija se je podražila kava na 3 K 92 h; koliko dkg mora zdaj mesečno manj porabiti, ako noče več izdati? 61 . Mati kupi za svoje hčere 3 predpasnike po 2‘10K; koliko bi bila prihranila, ako bi bila kupila za predpasnike 4'5 m blaga po 80 h in 4'5 m čipek po 12 h? 109 62. Šivalni stroj stane pri gotovem plačilu 105 K, na obroke v enem letu se pa plača na teden 2 K 25 h; za koliko je stroj cenejši pri gotovem plačilu? 63. V neki hiši zelo pazijo na to, da se na večer luč ne prižge prej, nego da gredo na delo; recimo, da je vsled tega gorela od 1. oktobra do 28. februarja luč vsak dan pol ure manj, koliko se je s tem prihranilo, ako je luč gorela po 4 ure na dan in se je na teden požgalo f kg petroleja po 82 h? 64. Nekdo zamudi pri delu vsak dan \ ure; a) koliko delavnikov po 10 ur iznaša ta zamuda v 5 letih po 300 delav¬ nikov, b) koliko bi bil zaslužil v tem času, ako računa za uro dela 20 h? 65. Nekdo je zašel po nesreči v dolgove. Da jih po¬ plača, se zdrži piva ter prihrani tako 1 f K na teden. Kolik je bil dolg, ako ga je poplačal v 2f leta? 66. Za 1 hi piva se potrebuje 31'2 kg ječmena; v 1 l piva je še 52 g redilnih snovi. Koliko ječmena se je uničilo z varenjem? 67. Delavec izda od svojega dohodka, ki iznaša 1200 K, 11 i § za pivo in § poslednjega izdatka za tobak; koliko dohodka je potrošil za pivo in tobak? 68. Nekdo izda na dan 18 h za žganje; koliko bi bilo letne rente, ako bi bil ta izdatek prihranjeval 40 let ter bi se bila prihranjena glavnica naložila po 4$? 110 f. Gospodinjsko knjigovodstvo. 69 . Iz gospodinjske knjige neke gospodinje v tednu od 4. do 10. avgusta: a) Koliko je izdala ta teden? b) Koliko ostane gotovine za prihodnji teden? 111 70 . Izkaz o posteljnem perilu za leto 19 . .: Tako se izkazuje tudi moško, žensko, otročje in namizno perilo. 71 . Računski zaključek za leto 19 . .: 112 VII. Kmetijski računi. a. Gospodarstvo na polju, na travniku in v gozdu. Setev. *1. Na 1 ha posejejo 3 kg detelje; koliko na a) 4'5 ha, h) 12*2 hal 2. Na 1 ha poseješ 2'4 hi pšenice; koliko a) na 1'65 ha, h) na 78 m dolgo in 64 m široko njivo? 3. Posaditi je 14400 kapusovih sadik; a) v koliko dneh dovrši to delo ena oseba, če dela na dan po 10 ur ter posadi v minuti 4 komade; h) koliko oseb dovrši to delo v 2 dneh? *4. Na 5-| ha se je posadilo 2640 sadik sladkorne repe; koliko jih pride na 3 \ha! 5. Na 80 m dolgo in 54 m široko njivo posadiš 6 M krompirja po 3K 24 h; koliko stane nasad na 1 hal 6. Za pogozdenje 1 ha kulturnega prostora potrebuješ 4000 gozdnih drevesec; v koliko dneh bode nasadil 1 delavec, ki posadi na dan 600 drevesec, 524 korakov dolg in 248 kora¬ kov širok prostor, ako meri 1 korak 75 cm! Obdelovanje. 7. Delavec je delal med košnjo in žetvijo pri kmetu v 1. tednu 5 dni, v 2. 5 \ dni, v 3. 4 dni, v 4. 4-J dneva; koliko mu gre, ako dobi razen živeža po 90 h na dan? 8. Koliko velja košnja na 1 oralu polja (5760 nfi), ako pokosi en kosec na dan 35 a ter dobi na dan 2 K 10 h plačila? 9. 3 dobri kosci pokosč v 1 dnevu 1 ha travnika; redove raztrosi za 3 kosci 1 oseba, torej je treba na 1 ha 4 dnine. Za druga dela, n. pr. obračanje, devanje v kopice, zopetno razmetavanje in napravljanje velikih kupov je treba na 1 ha 12 dnin. Ako velja 1 dnina (povprek moška kakor ženska) 1K 24 h a) kolikšni so troški za košnjo in spravljanje za 113 8•g- ha senožeti, h) koliko stane 1 q sena, ako se nakosi na 1 ha 32 ql 10 . 1 ha njive razorjeta 2 konja v 7 dneh., razen tega je treba še 7 moških in prav toliko ženskih dnin; koliko stane oranje 1 ha, ako stane konjska dnina 4 K 40 h, moška 1K BO h, ženska pa 90 h? 11 . Poljedelec kupi sejalnico za 440 K ter prihrani z njo na leto 15 § od 8 hi semena, ki ga je dosedaj navadno po¬ sejal. Ce računa 1 hi po 11 K, za vprego in oskrbo stroja na leto 28 K, za obrabo in popravljanje 10 § njegove vred¬ nosti, v koliko letih se poplača s temi prihranki sejalnica? *12. | m gonilnega jermena velja 2jg K; po čem je lm? * 13 . 6 l olja za stroje velja 3 K 84 h; koliko velja 30 Z? 14 . A kupi 2 fV ha rži v klasju za 516 K. Za žetev rabi 14 ženjic 2 dni po 90 h na dan; za spravljanje na dom plača 25 K 40 h, za mlatvo pa najame 6 delavcev 8 dni po 1 K 40 h na dan. Ako dobi skupaj 40 hi rži in 72 q slame, ki jo proda q po 3 K 20 h, po čem mu pride 1 hi rži? 15 . Kosec pokosi na dan 32 a, kosilnica pa z 2 možema in z 2 konjema 350 a. Koliko je troškov v obeh slučajih, ako stane moška dnina 2 K, konjska dnina 2 K 10 h, troški za kosilnico pa iznašajo 7 K 80 h na dan? 16 . Gospodarski hlapec je pogodil 160 K letnega plačila, in sicer se mu ima izplačati 10 § prvo četrtletje, 25 § drugo, 40 § tretje in 25 § zadnje četrtletje; koliko dobi hlapec, ki zapusti službo a) čez f leta, b) čez 1 \ leta? Dohodek iz poljskih pridelkov. 17 . Kmet pridela dvoje vrst rži, in sicer tehta 1 hi prve vrste 68 kg, druge vrste pa 72 kg-, koliko je vreden 1 hi druge vrste, ako velja 1 hi prve vrste 10 K 60 h? 18 . 3 q pšenice po 16 K in 2 q rži po 14‘50 K da 80 $ pšenične in 75§ ržene moke; koliko velja 1 kg soržice, ako dobiš za otrobe 8 K 10 h? Višja stopnja (Kraus in Habernal). XI. 1172. 8 *19. Koliko je a) 2§ od 290 hi, h) 6$ od 915 kg, c)% § od 760 q, d) 12H od 834 K? *20. 1 q pšeničnih otrobov velja 8 K 60 h; koliko f, f, TTTi M ?? 21. Na 1 ha pridelaš 24 hi pšenice po 17'25 K in 38 q slame po 3'20 K. Koliko pridelka da enako dobra njiva, ki je 76 m dolga in 56 m široka? *22. Kolika velja: 35 q sena po 6 K 20 b? 16 hi ovsa po 9 K 80 b? 24 q slame po 3 K 80 b? 20 hi krompirja po 5 K 60 b? 23. 15 § ha velik travnik da na ha 33 % q sena; koliko voz po 10 q je to in koliko prostora zavzema seno na seniku, ako potrebuje 1 q sena ff m 3 prostora? 24. Podstrešje nekega skednja je tristrana prizma, ki ji meri osnovne ploskve osnovni rob 5'6 m in višina 5 m, nje višina (dolžina strehe) je pa 8'4m; koliko kg sena gre v ta prostor, ako tehta 1 m 3 sena 114 kg? 25. S senom naložen voz tehta 1052 kg, prazen voz 232 kg ; koliko tehta seno in koliko je vredno, ako se računa 1 q po 5 K 20 h? 26. Kolikšen je čisti dohodek 1 a senožeti, ako daje 3 \ha velik travnik 108 q sena po 5 K 60 b in se razen 71 K 84 h, ki jih je treba plačati za košnjo in spravljanje sena, še posebe odštejejo troski za trebljenje jarkov, namreč 9 K 56 b in 5$ obresti vre"dnostne glavnice 4800 K? 27. Kmetu se ponuja 1800 K za pravokoten travnik, ki je 122'5 m dolg in 88 m širok. Preden sprejme ponudbo, preračuna dosedanji dohodek travnikov. Od ha travnika je dobival povprek 2800 kg sena, q po 6K; pri tem je imel skupno SOK troškov. Ali bi imel dobiček ali izgubo, ako bi prodal travnik za 1800 K ter bi naložil to vsoto na 5 § obresti ? 28. Kmet ima 56 hi pšenice, ki bi jo mogel doma prodati po 14K; ako jo pa pelje k prekupcu v mesto, dobi za hi 14K 80 b; katera kupčija je zanj koristnejša, ako naloži iir> na dvovprežni voz, ki stane 9 K, 14 hi ter potroši za živež 5 K 40 h? 29. Da se ha polja obseje s pšenico, je treba naslednjih troskov: 24 hi semena po 13 K 40 h, 22 dni dela z vprežno živino po 4 K 40 h in 50 dnin po 1K 20 b; kolikšen je cisti dohodek, ako se pridela 13 hi zrnja po 13 K in 20 q slame po 3 K 20 h ter se odštejejo 5 $ obresti od vrednostne glavnice 1800 K ? BO. Kmetovalec pridela na 8 ha zemlje, ki je obsejana z ječmenom, po 19 hi na vsakem ha ter hrani zrnje 6 mesecev v svoji žitnici; koliko je izgube na teži, ako se usuši ječmen v tem času za 2$ in če tehta 1 hi ječmena 66 kg? 31. Seno izgubi po košnji v prvih 5 mesecih 11 svoje teže; a) koliko izgubi v 5 mesecih 325 q takega sena, b) ali je koristnejše, da se proda seno takoj po košnji q po 5 K 20 h ali pa čez 5 mesecev po 6 K 30 h? 32. 1 m 3 trdega lesa, ki se dovaža na vozovih, velja 8‘4K; koliko velja 1 m 3 lesa, ki se vozi na splavih, ako izgubi pri takšni vožnji 12§ svoje vrednosti? 33. Hruška je dajala po natančnih zapiskih od leta 1891. do 1900. naslednje dohodke: 4 K, 110‘5K, 10 K, 63 K, 32K, 52‘8K, 18K, 135K, 34'5K, 64K; a) kolikšen je bil povprečni letni dohodek tega drevesa, ako računaš za njegovo gojitev 3 K na leto; b) od katere glavnice po 4^ {} se obrestuje to drevo? 34. Kako uporabiš 1 q sadja, ako je treba za 1 hi sadjevca 125 kg sadja, ako stane naprava 1'5K, ako se obrabi orodje za 50 h, ako iznaša najemščina za klet in sod 1'15K in se prodaje 1 hi sadjevca po 13‘75K? 35. Kmet ima 60 q jabolk, ki jih lehko proda q po 14K. Sadje pa razreže in posuši ter dobi za 1 q suhih krhljev 27K. Koliko dobi ali izgubi, ako se zmanjša v sušil¬ nici teža za 40 $, ako računa za sušenje in delo 56 K ter odšteje tudi 4 odstotne poluletne obresti od 840K? 8 * 36. V občini, ki plača 2 600 K direktnih davkov in od teh 30 fj- deželnih in 45 občinskih doklad, plača neki po¬ sestnik davke z dohodki svojih črešenj. Koliko so mn donesle črešnje, ako plača posestnik 3^ § vseh davkov? 37. Gornik kupi 4'48 ha velik vinograd, a po 29 K ; 1 ha da povprek na leto 13 hi vina, ki se lehko proda po 40K; kolikšen je letni vinski dohodek in s koliko $ se obrestuje kupna vsota, ako potroši za obdelovanje 48 $ tega, kar dobi na leto za pridelano vino? •38. Zavarovalna družba proti toči zahteva za zavaro¬ valnino in troske 2i§ zavarovane vsote; koliko zavarovalnine in troskov ima plačati kmetovalec, ako zavaruje pšenico za 1360K, rž za 1120K in ječmen za 500K? Kako se množijo poljski dohodki. 39. Neka občina sklene, da pretvori v sadni vrt pustino, ki meri 16'7 a. Za zravnavo in odtoke potroši 120 K, za ograjo 80K, za sadna drevesa in za nasad 240K; razen tega je stalo čuvanje in vzdržavanje vrta v prvih 5 letih 15 K na leto. Ako je imela občina od 6. leta po 48 K letnih dohodkov, s koliko § se obrestujejo za 5 § obresti pomnoženi troški? 40. Neka občina je nasadila na 1'5 km. dolgi občinski poti ob obeh straneh sadna drevesa. Ako stoje drevesa po 6 m narazen, ako velja drevo 1K 10 h ter se potroši 350 K za prvo napravo, koliko je bilo vseh izdatkov in za koliko so se pomnožili, ako je treba v prihodnjih 7 letih prištevati 4$ obresti? 41. Ako donaša ta nasad čez 12 let povprek 15 q koščičastega sadja po 20 K in 25 q pečkatega sadja po 10K, koliko letnih dohodkov je imela občina, ako odbijemo 12 fj za čuvanje in 18 S za obiranje in razpošiljanje sadja? 42. Gospodar nasadi vrbovje ob straneh vodnega jarka, ki meji na njegov travnik. Prva naprava ga stane 50 K ter 117 mu donaša čez 2 leti povprečno po 5'2 K ; po čem se obrestuje v tem času glavnica, ki se je pomnožila za 5-§ obresti? 43. Občina je najela za uravnavo potoka 15000 K posojila in je pridobila pri tem 9'5 ha veliko senožet, ki jo da v najem, Aapo95K. Koliko je bilo dolga čez dleta, ako je porabljala občina po izplačanih 4-g § obrestih prebitek v razdolžitev glavnice ? 44. Keka občina potroši 25 000 K za cesto z namenom, da bolje izkorišča svoj gozd. Ako je poprej prodajala m 3 lesa po 4K, potem pa za 87'5 § draže in izvaža na leto po 3000 m 3 lesa, po čem se obrestuje porabljena glavnica, če odbijemo 900K, ki se porabijo na leto za popravljanje ceste ? 45. Trije gospodarji imajo 5f ha jako močvirnih drug poleg drugega ležečih travnikov, ki jih osuše z drenažo. To stane 1900 K. Ako da 1 ha, ki je donašal prej 28 q sena po 5 K 60 h, zdaj 33 q, in sicer boljšega sena po 6 K, a) koliko § obresti daje porabljena glavnica, h) čez koliko let se poravna glavnica z večjim dohodkom travnikov, c) koliko je zdaj vreden 1 ha, ako se ceni večji dohodek kot 5$ obresti? h. Živinoreja. Krmljenje. 46. Redilnost klaje v razmerju z redilnostjo dobrega sena se imenuje senčna vrednost. Ako je torej 100 kg dobrega sena glede redilnosti enakih: 90 kg suhe detelje, 150 kg grahovice, 200 „ ječmenove ali ovsene slame, 250 „ pšenične slame, 300 „ ržene slame, kolikšna je senena vrednost vsake klaje? Senena vrednost grahovice je 40 200 300 450 ovsa, krompirja, pese, zelene klaje; lOO 15 0 suhe detelje je 'c, 0 ,, 0 2 . S) 1 9 118 47. 1 q sena velja 6 K; po čem bi moral biti 1 q vsake zgoraj navedene živinske klaje z ozirom na njeno seneno vrednost? 48 . Gospodar potrebuje za svojo živino vsako leto 824 q sena; koliko ha travnikov mu je treba, da nakosi toliko sena, ako da 1 ha povprek 32