Št. 20.
V Trstu, sabota 27. oktobra 1877.
Tečaj II.
»Edinost* izhaja vaiiko drugo in četrto babota vsakega meseca in Teli® z® Trst »se leto gl. 2 kr.— tunaj Trstu po posti vso leto. 2 „ 40 „ „ . polu leta, 1 , 20 . „ , Četrt , „ —. 70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 • . . » 2 krat 6 • . • » 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posamezne .številke se dolivajo po 7 kr. v tatiakamnh v Trstu pri pniti, pod obokom tik Knlistrove hiie, na Helvedepi pri g. Bertulinu, V okolici: Na Opčlnuli v loteriji, na Prošeku pri g. CJorjnpu, v liar-koli pri g. Ani Takau in v Ha-zovici pri Ani TuŠ, v S kod nji pri Fr. Ssni-in M. Magdaleni zg. .1. ,T»-?u.
Naročnina in vt»a pisnin naj se pusiljnjo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V edinosti j« mor*.
VabUo.
Politično društvo „Edinost* za tržaško okolico bode imelo 4. novembra prvo nedeljo po Vseh svetih svoj občni zbor v dvorani tržaške čitalnice točno ob 10 uri dopoludne.
Dnevni red:
1.	Berilo in potrdilo zapisnika zadnje
seje.
2.	Predlog, da se sestavi deputacija iz odličnih mož vse okolice, kteri pojasnijo mestni komisiji razmere in potrebe okoliških delegatov na mestu novih županov (capi distrettuali).
3.	Poročilo: Splošne želje, naj se zida narodni dom.
4.	Protest magistratu, ker ne spolnjuje ukaza c. k. namestništva, s kteri m je bilo zaukazano, da morajo biti oklici in naznanila po okolici slovenski.
5.	Posamezni nasveti gg. udov.
Ker je reč jako važna, vabi odbor vse čestite ude, da se v obilici vdeleže zbora in pridejo pred deseto uro.
Odbor.
Vzdiguje se megla!
Popotnik koraka zamišljeno po cesti, razne podobe mu menjajo misli, včasih tužen pa zopet vesel; nade, ktere mu lajšajo srce, odmikajo se zdaj dalje, zdaj bližje. Teškim srcem pričakuje trenotka, ko se njegove željne oči napaso, ko bodo vsi telesni občutki radostno vživali daleč pogled v deželo, ktero mu zakrivata megla in dim. Ko dospe čez strm klanec, konec je težavne poti, divje pečine menjava s prijetno zelenjavo, ki očem dobro de. Vzdiguje se gosta megla, tam daleč zablišči mesto z belimi, prijaznimi hišami, podnožje vinogradov zarobi srebrna reka, to je moj cil, to je moja domovina, vsklikne veselo potnik; veliko let ni videl kraja, skoraj nepoznanega, ali navdaje ga domočutje, neka skrivna moč uleče, ne more se ustavljati nagibu; njegov pogled se pase po slovanski pokrajini, ktero je do sedaj pokrivala tužna megla, morilni duhovi so se po njej plazili, črno zemljo barvali potoki krvi, pretekle za svobodo.
Radostno se ozira slovanski narod na jug, podobe so se promenile: prej tuga, umor, klanje, smrt je imela svojo žetev, krokarji so plahutali po polji in divje zverine opravljale grobarjevo delo. Krvoloki hrepene po slovanski krvi v domišljiji, da vničijo slovanski rod Maliomedu v slavo, madžarstvu v prid in nemčurjem v tolažbo. Odgrnol se je zastor, veselo objema zatirana raja zmagonosnega brata Uusa, pred nogami mu leži krvavi nož, napolti suha drevesa nosijo ostanke vislic, krvave vrvi veter maje, zasute gomile zaznanujejo žrtve in kupa solza, napolnena veseljem i bridkostjo namaka svobodna, vragu oteta tla.
Popotnik je južni Slovan, on se ozira z nado na Balkan; kodar koli je hodil, povsod je bil zaničevan in psovan, neslovan-ski narodje, brez razločka, niso hoteli pri-poznavati njegove narodnosti, madžarska kuga je hotela kar v enej noči pokončati ves slovanski živelj, a to trinožno delo ostane brez vspeha; uemčurska mrzlica je gospodarila neomejeno, sramotnimi pripomočki napadala zdrave oddelke slovanskega života po geslu ; clivide ct impera, ter napravila v krdelih luknje, in če tudi še ni konec strupene bolezni, vendar uže pojema; ker ne more več zdravilu sevrnega kinina mnogo časa kljubovati, pušča nasledke gnjilega re-negatstva, oblečena, v najsilnejše kleče-plaštvo kruhoborstva. Lahonski pritisk s ti-holapnim orožjem je spodrezoval zdrave ko-renike slovanskemu deblu, odvračal bistri sok, sušil s pripomočjo slepe politike slovansko moč, ktera je postavila velikansko poslopje, brez kojega Evropa ne more dihati. Zmaj s tremi glavama je bluval strupen ogenj, da pokonča narod, kteremu solnce nikdar ne zahaja.
Dvignola se je megla; solnce ogreva otamnele pokrajine, premagan bo vrag sko-raj, zgubi se črni sopar v azijatske puščave, da tudi tam pogine, ko zasveti slovanski meč pravice ter zapise zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo besedi: človečnost, svoboda !
Dvignol se je dim, ki je kadil žrtvam mrtvaško kadilo, pojenja skorej grom groznih topov, temna noč se umika rujnej zarji, nočne tiče se umikajo svitu, Slovanstvo prežene robovanje, potre v prah trinoštvo ter prinese svetu zaželjeni mir.
Dvigaj se, tužna morilna megla, od-
krivaj popotniku veselja dom; zasveti rumeno solnce po krvavi zarji, pozlati gore in doli z blagonosnim mirom, ozdravi skeleče rane Slovanu in postavi spomin potomcem v srcih, da je toliko žrtev zahtevala svoboda, ktero je tirjala slovanska doba.
Dvigni se siva neznosna megla; kaži narodom, da se trinoštvo na bajonete opira, pa nikdar nanje sesti ne more, prestoli se lomijo, grbi in krone gube svoj blesk, žezla so slaba podpora tlačiteljem, dvorne palače so hrami časnega piša, ktere grudi duh svobode v prali. Preženi tužno meglo! svobodni duh složnega naroda, uma svitli meč, bliskaj, kodar koli zdihujc zatirani rob, od-pili spone, narodni duli, lomi verige, železna volja, bratovski poljub, pečati trdno zvezo Edinosti v veselje Clovečanstvu in
strah barbarstvu, dvigaj se megla na jugu! ----
Dopisi.
Iz Lonjerja 21. oktobra.
Letos, hvala Bogu, smo imeli prav dobro trgatev, vina imamo več in boljšega od lani, posebno tisti, ki so se trudili ga žvepljati, letos mora biti vsak prepričan, da žvepljanje mnogo koristi, kajti, kdor ga je več žvepljal, ta je več trgal ; s kratka naša vas bi bita letos prav vesela, da nam ni smrtna kosa pokosila moža, ki je vse svoje moči posvetil našemu narodu. 0. g. Zorman bi nam bil veliko pripomogel, da bi se zidala nova šola tukaj, namesti v Katinari, kajti njemu so bile znane vse naše razmere in potrebe. Zato pa toliko več žaljujemo in naša dolžnost je, da sino sklenili mu napraviti kamenit spominek na grobu, v kojem počiva njegovo blago srce.
Kamenit spominek bode pričal našim otrokom njegove zasluge duševnih in materijalnih pripomočkov našemu narodu. On se je veliko trudil našo cerkev olepšat in narod oživljat; njegovo delovanje ni bilo iz sebičnosti, zato je med nami dobei sad obrodilo, da pripoznavamo dolžnost, postaviti mu kamenit lep spominek, ki bode pričal našo ljubezen do nepozabljivega našega dušnega pastirja. (Mi ki smo z pokojnim v tesni zvezi bili, pozdravljamo z veseljem to misel vrlih faranov. Ur.).
Rodoljubi.
V Trstu 23. oktobra.
Društveno živenje postaja živabneje, roj unska čitalnica je sezono odprla, tržaška tudi danes; treba je skrbeti vzlasti v po-zim^kcm času, da se narodno gibanje cisto ne poleže. Slovenci v Trstu premalo skrbe za družabnost in društva ; tržaška čitalnica ki je z vsem, kar treba preskrbena, sredi mosta, ni obiskana kakor bi to bilo pričakovati. Mladi naši gospođici se vedno usti-jo, da so Slovenci in to posebno v krčmi, ko ga je nekoliko preveč v glavi, ko pa v društvo pridejo, dvorijo radi po laški go-spicam, na narod jemljo premalo ozira. Trgovski pomočniki so v tej straki do malega najbolj oglajeni. Listov ne čitajo skoraj nikoli, raji o prostem času po kvartah sežejo in zapravljajo tako čas duševnega izobraževanja. — Marsikteri se bode hudoval nad tem dopisom, ali to nič ne de, gola resnica je in ta se ne da zakriti, niti vtaji-ti ; kedor nema toliko rodoljubja, da ne strpi resnice od rodoljuba, ta ni narodnjak, ampak je kukavica in tihotapec v narodu.
Naši premožneji Slovenci v Trstu so neka posebna kasta, koliko bi oni lahko za narod storili, koliko bi pripomogli, pa vzrokov in osobnoga mrzenja je toliko, da je sramotno vse naštevati. Kedke so žrtveno moči, ktere brez nevolje rade za narodno stvar pripomorejo in z srcem priskočijo v pomoč, drugim je le dobičkarija na mari, in ta računska plahta zakriva pogled v nesrečni narod, da ne vidi in ne čuti; takih dobičkarjev je ogromno število. Predaleč sem zašel od svoje poti, ali treba je, da se spoznamo.
V Trstu nemajo Slovenci in Slovani sploh nobenega pravega skupnega zabaja-lišča in to vsled separatizma in nekoliko aristokratiškega naprašenja; naj bo človek nizkega stana, ali v mali službi, narodnost je prva, naj revnije narodni rokodelec ali težak velja več, nego ošabni bogataš, kte-remu je narod trebuh in denar in ošabnost mati.
Tržaški turški list L' Indip en delite, zvesto kopile dunajske Cunje, vedno hvaliza trinoge, pa vidi se, da ne prav srčno, nekako indirektno zarad sramote ; čuditi se ni teinu, ker mu je urednik neka narodna izdajica Dalmatin Matkovič, ki hoče vedno Lah biti in bi, ako bi mogel, Slovane v žlici vode vtopil. Stranka tega lista obstaja le iz ljudi, kteri nosijo na koncu imena ič; pošteni Italijan se ne brati ž njim, zotoraj pa pojde kmalu spat. Zmaga v Aziji je napravila na tukajšnjej borsi polom, ko je brzojav dospel v Trst, Grki so od veselja poskakovali in krivonosi zidovi so se penili od jeze in le malo je manjkalo, da se niso s palicami šegeta'i. Kar je bil Muktar pobit, omolkuoli so židi in turkotili nekoliko ; kako se Kusije boje, to se ne da popisati, ta je strah Židom in italijanisimom, toraj so taki sovražniki Slovanstvu. — Po Trstu pokladajo nove velike cevi za plin, mnogo se potrosi nepotrebno, v stranske predmestne ulice se naši mestni očetje ne ozirajo, da bi videli, kako potrebna je luč, da človek
brez skrbi domu v noči liodi, ker od potepuhov in tatov vse mrgoli; da bi očka Go-racuchi kje zunaj mesta stanoval, gotovo bi plin svetil okoličanom, tako pa ni potreba ničesa, saj radi davke plačujejo in naj večji dac, zato jim pa tudi turška luna sveti.
Skoz Trst dohaja mnogo žita iz Oger-ske in Banata, na Grško mnogo orožja in streliva, vsak teden najmanj 10 vagonov iz Avstrije in enoliko iz Rusije. Teško pričakujemo resenja južnih bratov Slovanov na Balkanu, pa trdno vero imamo, da ne bode prej miru, dokler ne bodo svobodni, kar jih pod jarmom zdihujc. Na koga potem vrsta pride, to pokaže prihodnost.
--»t »Cfr---
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska nagodba je našej državi rana, katera se ne da zaceliti, dokler bomo imeli dualizem; zabadava si prizadevajo ministri, da bi*ta gordiški vozel rešili. Tudi trgovinska pogodba z Nemčijo je šla po vodi. To so žalostne mejnarodne razmere, ki ovirajo narodom blagostanje. V državnem zboru je ministerstvo predložilo proračun za prihodnje leto, primanjkljaja je okoli 5 milijonov. Madžari so razpisali zajem (državno posojilo), a da jih je podpiral sam Rothschild in kreditna banka, vendar niso dobili 80 razpisanih milijonov gld., ampak le nekoliko nad polovicr madžarstvo pride kmalu na boben.
Na bojiščih se pričenjajo velike do-godbe. V Aziji so Rusi 13. in 14. t. m. pričeli boj z Muktar pjšo, kateri se imenuje ghazi, to je: zmagoviti. Prekanili so ga ter dobili v sredo, 15. t. m. so ga prijeli z 70,000 možmi od spredaj, od strani in od zadaj. Bitva se je pričela zjutraj ob šestih, opoludne so Kusi Muktarjevo središče prodrli, njegovo armado v dve polovici razpršili i zdaj se je pričela Turkom strašna ura, kakor trava pod koso, tako so padali, na obeh krilih od vseh strani prijeti so zgubili 3G kanonov, H divizije, popolnem zajete, morale so se udati, kar se je zgodilo zvečer ob osmih. Muktar sam se je z eno divizijo z veliko težavo rešil, zdaj pa ga Rusi, ki so tudi trdnjavo Kars od vseh strani obsuli, gonijo proti Erzerumu. Ta sijajna, določilna zmaga je Rusom odp.ila pot v Armenijo, katere menda več iz rok ne spuste.
Pri Plcvnem so 19. t. m. Rumunci uže bili vzeli Turkom veliko reduto na Grivici, a Turki so jih spet odgnali; kakor kažo znamenja, pade tudi Plevno kmalu, in Osman paša, kateri se imenuje tudi ghazi, lahko se bode tolažil, da ima prijatelja v nesreči.
Na »Tantri in Lomu, kakor tudi iz Do-bruče vedno bolj pritiskajo Rusi na Sulej-manovo vojsko, da bo kmalu prisiljen biti veliko bitvo, ali pa svojo armado poskriti po trdnjavah. — Sipko so Turci brez vspe-ha napadali ter pri napadih zgubili silno veliko ljudi; kakor železna zagvozda, tako so se Rusi vrinoli mej glavni dve turški vojski, i da pobijo le eno, odprta jim bode
pot čez Balkan v Drinopolje ; ko pa pride-ro do tega mesta, odrežejo Turkom vse poti, vname se vstaja po vseh gornjih turških deželah i Serbija i Grecija udarite čez meje. Potem bo konec Turčije v Evropi.
Crnogorci, ki so Turkom vzeli vse kraje v Dugi i blizu nje, pripravljajo se zdaj, da napado trdnjavo Podgorico, katera se jim ne bode dolgo branila, po njenem podu pa se polaste gotovo vsega obrežja škaderskega jezera.
Na Francoskem so bili minoli teden volitve v državni zbor ; republikanci so slavno zmogli, ker so dobili nad 300 poslancev, vse druge stranke skupaj le nekoliko nad 200. Nij še gotovo, kaj stori prvosednik Mac-Mahon in ministerstvo, ki nista prijatelja republikancem.
----
Domače stvari.
tt Vabilo* Rojanska čitalnica napravi 1. novembra, na Vseh svetnikov dan ob 6 uri točno besedo s žalostno igro Mlinar in njegova hči. Ker je igra jako zanimiva, nadejamo se obilo občinstva, posebno okoličanov in okoličank.
Družba sv. Moliora ima letos
25,863 udov. V tržaškej dekaniji, ki obsega mesto in vso okolico, jih je 572; to je 15 več od lani. Ker se je vseh družnikov število letos nekoliko skrčilo, zato srno z malim napredkom v našej dekaniji lehko zadovoljni ter želimo, da bi se ta koristna naprava še bolj razširila in vtrdila med nami. Letošnje bukve so ravnokar prišle in se dobivajo pri poverjenikih. — (Popravek). V Koledarji na strani 161 pri povesti „Skušnjava in skušnja" na mesto „Spisal J. Križanič", naj 6e bere: Spisal Jožef Krizman.
5 Življenje sv. Justa spričevalca, Trsta in tržaške okolice pomočnika (patrona). Tako se imenuje knjižica, obsegajoča životopis in himno sv. Justa, ki pride na svetlo prihodnje praznike v slovenskem in v italijanskem jeziku. Spisal jo je A. A. T., poslovenil pa J. K., oba tržaška duhovna. Cena jej bode samo 6 soldov, zato si jo lehko vsak priskrbi.
* Narodna noša. Kar v zadnjej Številki „Edinosti*' nekdo iz tržaške okolice očita našim učiteljicam, namreč da se nosijo po meščansko, zdi se nain nekoliko prehudo. Narodna noša v tržaškej okolici, zlasti ženska, res je lepa, toda ne smemo pozabiti, da to je kmečka noša. Zato so vse graje vredne one okoličanke, katere se hočejo nositi više od svojega stanu, to je po meščansko, pa so vendar le kmetice, perice, šivilje ali kaj enakega. Nasproti pa bi bilo preveč tirjati, naj se gospodične ali gospe učiteljice nosijo po kmečko; prav tako, kakor da bi kdo hotel, naj okoličan nosi vedno kratke hlače pa ferkindiž tudi če je zdravnik, učitelj, profesor, advokat in tako dalje. Jezik, gospod dopisnik, jezik označuje narodnost; obleka pa le kraj. Zato naj se
naše učiteljice nosijo kakor jim drago, da le ne ničemurno, in naj imajo ljubezen do materinega jezika in do podučevanja, pa domovino bo ž njimi zadovoljna t
" Huda Žena. V neki krčmi se je krčmar zbesedil se svojo ženo zaradi neke malenkosti, ona, prava furija, se nekaj časa prička ž njim in mu prereče vse, na zadnje pa je zgrabila leseno kladivo in začela udrihati po njem kakor kovač po naklu, babo je straža prijela in v tamnico odpeljala.
*	Pribegli Židi. V četrtek je prišlo 350 pribeglih Židov iz Kazanlika skoz Pest v Trst, ter gredo danes s parnikom v Car-jigrad. Čuditi se mora vsak človek, zakaj se prav s tem parom zidov take ceremonije delajo in pisari po listik, kakor da bi bili največji mučeniki ruskega barbarstva. Za pribegle v Dalmaciji in na Hrvaškem se pa še skoraj ne meni popačeno časnikarstvo, če tudi za lakota mrjo „Narodni list** iz Zadra ima v vsaki številki pritožbe zarad zanemarjanja begumov, kteri so zaisto le živenje odnesli krvoločnim Turkom, da jih niso na kolce natikovali; kedaj so Rusi na kolce natikali ljudi, žive v ogenj metali, trebuhe rezali in enaka zločinstva delali?
" Anatomični musej Prauseher tik
Kalistove hiše je prav bogato z voščenimi kipi obdarjen, obiskovati ga smejo le odrast-li; gospem je odločen petek dopoludne.
° V morje je skočila neka 33 letna ženska, pa k sreči sta bila dva občinska stražnika naletela na to samoumorno po-skušnjo ter jo s pomočjo nekega tretjega iz morja izvlekla še živo in jo v bolnico odpeljala.
" Kaplja je zadela mladeniča neke prodajalnice, ki je o polu ure umrl, ker ni o pravem času zdravniške pomoči bilo. Blizo stanujoči zdravnik je odlašal ko je bil klican, ter doma rajši nekaj opravljal, nego da bi šel bil na pomoč.
— Kaplja je zadela drugo mlado ženo v sredo popoludne pred eolnino, ko je hotela ob 5 uri z laškim mešanim vlakom proti domu odriniti. Žalostno je bilo videti, kako se nekteri ljudje malo brigajo za človeško živenje, morda bi se bila rešila, ako bi bila došla v pravem času pomoč. Dve ženski, kteri ste bile pri njej, ko so jo slabosti napale, ste jo od straha zapustile, drugi memogredoci so gledali, a nobeden se ni zmenil i priskočil jej na pomoč i po zdravnika, tudi bi ne bilo škodovalo, ako bi jo bila straža takoj, ko je prišla zraven, s prvim fijakarjem v kako lekarno peljala; pa ko se je to opominjalo, rekla je straža, da se je ne sme nihče dotakniti, dokler komisija ne pride, mi imamo to za abotno, v takem slučaju ne gre komisije čakat, ampak vse pripomočke je rabiti, da se reši človeško živenje. Žena je bila srednjih let in v drugem stanu, morda jo še zdaj pričakajejo ubogi otročiči domu. V takej priliki mora vsak pomisliti: Kako bi bilo, ako bi mene taka nesreča zadela, kako bi želel pomoči.
*	Tržaške igrače. Neznan človek je položil na podkolesnice Tramwaja več re-
volverjevih patronov, ko pride voz na mesto, začne čudno pokati, bilo je ravno pred borso, ker je vedno na stotine trgovcev vseh narodov, napravilo je pokanje mnogo straha.
' Nesreča. Našega spoštovanega narodnjaka g. Skerla sin je bil tako nesrečen, da se mu je na lovu puška razpoknila, ter mu levo roko skoro vso pretrgala, peljali so ga v bolnico, kjer mu je vže boljše.
'-> Otroče štiriletno je živo zgorelo, ker je luč na svojo obleko obesilo ; roditelji, pazite na otroke!
° Zblaznel je neki vrtnar na Videli, ter je žugal svojej družini kaj nečloveškega napraviti, morali so ga v blaznico odpeljati.
* Madžare luna trka. Te dni je
prišel iz Buda-Pesta policijski komisar po enega študenta, kteri je od tam pobeg-nol, da gre v Carigrad se v turško vojsko vpisat, vzel je se saboj mnogo stvari, ko je pa v Trstu na kraj morja sedel in proti zahodu zijal, pobrali so mu fini tržaški dol-goprstniki vse, kar je imel, morda je mislil, kako bode turški paša postal. Ko je vse zgubil in se krog klatil, ga je policija prijela in shranila.
° Spoštovanje menihov v Trstu.
V nobenem mestu v državi niso menihi in duhovniki sploh tako malo spoštovani, kakor v Trstu. Ako gre kapucin po ulici, povsod ga surovo zaničujejo, nad duhovniki se hudujejo malo manj, ali vendar zabavljajo; nekega kapucina pa je še celo nek surovi laški težak napadel, da ga pretepe, pa obranili so pametni ljudje in straža je potem suroveža v zapor tirala ; to je oni laški liberalizem, s kterim se posebno naši mestni očetje ponašajo.
Nekateri mislijo, Bog vedi, kaki junaki so, ako take surovosti počenjajo, bahajo se tudi s tem, da cerkvene pesmi travesti-rajo ter pijani po krčmah i ulicah kvakajo; ta surovost se je prijela celo par Slovencev, katere hudo ▼ klešče primemo, ako bomo kaj tacega še kedaj slišali.
" Tržaška dogodba. Te dni je prišel nek Furlan iz Bukovine, dva njegova domorodca, kterih v Trstu vse mrgoli, ga zapazita, poznala sta vže od prej, da je bolj ncizveden, ter sta se namenila dobro ga ožmeti. Kako se imaš? dobro došel, koliko si kaj prihranil v Bukovini? ga hitro vprašata. Hvala bogu, reče, imam 250 gld. v mošnici, dobro si se držal, mu rečeta. Bolj zviti mu začne pripovedovati, da je prav zdaj veliko podedoval in da je prišel v Trst, da malo veselja vžije s prijateljem; hodi z nama, in hajd proti sv. Ivanu v borštek, tako se imenuje obrasli holmec s pivarno. Ko tja dospe, pravi bolj zviti, tu ni varno nositi toliko cekinov pri sebi; da mi jih kak Tržačan ne potegne, jaz jih hočem zakopati in res so zakopali v šumu stvar, podobno cekinom, pa so bile same igralne tutke.
Ko se vračajo iz krčme v Trst, mu reče oni, ki je podedoval toliko novcev: Brate, bojim se, da ti to ovadiš, jaz ti ne zaupam, ta se huduje in čudi, pa nazadnje
vendar d;i za poroštvo svojemu prijatelju mošnico z 250 gld. da ne ovadi ali vzame cekinov; ali ubogi še danes čaka inošnice in bo še čakal, da se bo naveličal.
" Bankovca za 10 in za 1 gld. sta zginola v štacuni neke sladkarnice. Kojih je gospod na mizo položil, ugrabil jih je neki težak in se je oddali]. Ko ga policija poišče in ugrabi, se je dobila pri njem le prazna mašojica. Po polu ure so ju še le dobili, pa kje? skrita je imel v ustih.
*	Pazite žepov. V malo dneh se ni pripetilo manj od dvajset tatvin iz žepa, posebno se to rado godi v gnječi, ali kjer se ljudstvo zbira, prekanjeni tatovi od malih smrkavcev do velikih potepuhov plazijo okrog in praznijo žepe da je čudo; kako umejo svoj posel izvrstno opravljati, to vsak zna, kteremu izmakno mošnico ali uro da prav nič ne čuti.
*	Matiček tepen. V Koloniji poleg Trsta je zabit kmet, kteri iz gole neumnosti grdi vse, kar je slovensko. Te dni je tudi zabavljal; pa dve domači mladi ženski ste ga dobro namahale. Matiček, kteri so hvali za korenjaka, valjal se je po zemlji, kakor bi bil hotel vse gruče poravnali. Na vso zadnje je dobil še z metljo lastne hčere. Matiček, ali te je kaj bolelo ?
" Ljube/njiv mož. Nek kocijaž, doma iz Verone, zdaj tukaj v službi, je svojo ženo v nedeljo z nožem zaradi ljubosumnosti v vrat vbodel, da so jo morali tekoj v bolnico odpeljati, moža pa so straže v varstvo spravile.
" Novo vino in mrzla kopelj. V
nedeljo zvečer, ko je parnik iz Pirana dospel z mnogo ljudstvom, ktero je šlo novo vino pit, je nek gospod pri odhodu s par-nika v morje p al, pa piloti so ga hitro na suho izvlekli in v kočiji domu peljali. Komur sladka kapljica razbeli glavo in život, na ta način se lahko precej ohladi. Prav tisti večer je pal v morje tudi neki čevljar, kteri se je novega sladkega preveč nasrkal, pa njegovi tovariši so ga še v pravem času na suho potegnoli.
*	S plesa ua pokopališče. Neki 18 letni mladenič je v Orfejovi dvorani po navadi plesal, kar naglo ga napade slabost, brzo poklicani zdravnik je zaukazal, ga tekoj v bolnico prenesti, pa na potu ga jo zadela kaplja, da je bil precej mrtev in so ga potem mesto v bolnico, v mrtvašnico nesli.
*	Navadilo. Dve straži ste našli po polunoči dva angleška mornarja v krvi sred ulice v starem mestu, ko sta ju potem v bolnico odpeljala, zvedelo se je, da sta se zarad neke natakarice v družbi s tretjim z nožmi napadala in hudo ranila.
Novo vino napravlja mnogo nasledkov, lokalni listi prinašajo dan na dan polna predala o tepežu, klanju in pobijanji po mestu. Kedor ni poskusil Trsta in posebno preklicanega starega mesta, kdor je vso noč vrišč, petje in razbijanje, ta se bode čudil. Policija ima vedno polne roke dela in ne-
varno službo, kajti tam se sbaja ljudstvo najnižje vrste vseh narodnosti.
° Iz Iliorja v Milah poleg Trsta so izvlekli mrtvo truplo postaranega nepoznanega človeka brez suknje, brez denarja in brez vsacega znamenja, da bi ga bili mogli spoznati.
w Štirji Grki, kteri so v Krfu skrivaj na Llojdovi parnik prišli, da bi ubegnoli iz Grškega, je kapitan, ko je pregledoval in videl, da niso nikjer vpisani, pri dohodu v Trst ukazal zapreti in jih je grškemu konsulu izročil.
Orodje in strelivo za Grško se pre-važeva prav zdaj tudi močno iz Rusije, posebno ogromno število zabojev topovih kro-gelj se je ta teden vkrcalo na ladije.
Masla en cent so zmaknili iz parobroda Intrepide in ga prodali.
*	Ta bit karici je nek tat še tehtnico odnesel, ko je prej tabaka brezplačno dobil.
Iz žepa na ribjem trgu je nek zrel tiček potegnol gospej, ki je kupovala ribe, mošnico z 100 gld.
° Varnostna straža je v Trstu obžalovanja vredna. Neki lopov je spal pod lopo pred cerkvijo sv. Antona, ko ga je straža odstraniti hotela, začel je upiti: Pomagajte Tržačani, ter bil okrog sebe ; pri takej priliki se precej zbere kopa tatov, kteri skušajo tovariša oprostiti in straže imajo teško stanje. Mestni očetje naj bi v proračunu dovolili vec tisoč gld. za zidanje posilne delalnice, ne pa za nepotrebne stvari. --
Bazne stvari.
*	Koliko denarja se za vojne porabi. Ko grozovita smrtna kosa le mladeniče na bojnem polji kosi in razdira blagostanje družinam, poje vojna še veliko milijonov državam. Statistično je dokazano, koliko stanejo vojne: Vojna v Krimu je stala Angleško 10 tisoč 885 milijonov 761 tisoč 700 gld., Francijo 10 tisoč G69 milijonov gld., Piemont 52 milijonov 907 tisoč 586 gld., Turčijo 400 milijonov. Stroški vseh vojnih moči so znašali 3 milijarde 968 milijonov ; Rusija je potrosila sama 4 milijarde, mej tem ko so neutralne moči Avstrija in Prusija potlačile svoje podanike z do-.kladami. Leta 1859 je potrosila Avstrija za
vojno 650 milijonov gld., Piemonteška 225 milijonov gld. Stroški treh vojnih moči leta 1859 so znašali 1 milijardo 280 milijonov gld. Nemčija je bila neutralna, ali vendar je potrosila grozovite zneske denarja da je obstavila meje. Leta 1866 je stala vojna Avstrijo 600 milijonov gld. brez odškodnine Prusiji, Prusijo 400 milijonov gld., Italijo 400 milijonov gld.
4 Koliko je padlo v vojnah ljudi.
V Krimskej vojni leta 1854 so zgubili Francoska 95 tisoč 615 mož, v bolnicah 400 tisoč, le 100 tisoč se jih je vrnolo pohab-
ljenih in bolehnih domu, Angleška je zgubila 22 tisoč 182 mož, Piemont 2194 in Turčija 35 tisoč. Rusija sama proti vsem je zgubila 630 tisoč vojakov. Vseh vkupaj počiva v Krimu 784 tisoč 991 vojakov raznih narodov. Leta 1859 je zgubila Avstrija v Italiji 38 tisoč 650 vojakov, Francoska 17 tisoč 715 in Italija 6 tisoč 575 vojakov, skupaj 63 tisoč mož. Leta 1866 je zgubila Avstrija 10 tisoč mrtvih in 29 tisoč 310 ranjenih. Prusija 10 tisoč 887 mrtvih, 16 tisoč 177 ranjenih. Južna Nemčija je imela mrtvih 4000 mož, Italija mrtvih 6000. Vojna francoska-nemška je imela še huje zgu-be. Od leta 1854 pa do leta 1871 je bilo mrtvih vsled vojne en milijon vojakov. Koliko solz se je pretočilo za to ogromno zgu-bo, koliko je sirot postalo, to naj pomisli čestiti bralec sam.
" t1 udIIo društvo se je vstanovilo mej ženskimi na Ruskem. V nekem Gu-brnu so se združile ženske v čisto novo društvo, imenujejo se poljubiteljice. Kadar sreča kakega možkegft taka ženska, poljubi ga bratovsko. Nobena teh žensk ne sme nobene mehkužnosti vživati, ne na mehki postelji spati, ako zboli, ne sme nobenega zdravila vzeti in iti z sveta ko devica. Te vrste društvo je v ta namen, da bi se no množilo ljudstvo; v Rusiji se nahajajo čudne sekte.
* „Agramer Presse", ktera v Zagrebu izhaja in donaša izvrstne članke, je za Hrvaško to, kar za morje vihar, da ne gnjije in se ne vsmradi. Naj Hrvati, kteri imajo svojo narodno vlado, akademijo in vse učilišče v svojem jeziku, naj hodijo po potu kteri jim kaže „A. P.K potem nebode madžarski jarem toliko žulil in despotizem turških prijateljev v Buda-Pesti se olajša. Hrvatje na noge, svoboda dani.
° Novo naselbino je našla v Virgi-niji neka ptuja popotnica. V zahodnji Indiji ob reki Mew Rivier so prebivalci neke storodavne naselbine, ne more se nič izvedeti, od kod in kedaj so tija prišli; žive ob lovu. Imajo mnogo zemlje, pa jih je jako malo in se nič ne izobražujejo; manjka jim vsacega poduka, imajo živino, pa ne vži-vajo mleka, ampak ga mečeje strani.
Dve glavni stvari imajo v svojem za-konodajstvu, kteri kaže — na ljudovlado in sicer: vse vdove mora preživeti občina, drugo je, da se ne sme nobena ženska omo-žiti, dokler ni obdarila svojega zbranega z enim sinom, kajti, ako ktera nerodovitna umrje, brani se občina pogrebne troške plačati. To naselbino, za ktero ni doslej nihče znal, tikala bode železnica in zraste tam mesto.
° Konstantin Kanaris. Grška je zgubila svojega najboljšdga admirala in velikega narodnjaka Konstantina Kanarisa, zadel ga je mrtvoud po noči 15. p. m. Junak grški se je vedno za svobodo Grške s Turci bil in jim grozovito škode napravil. Rojen je bil na otoku Psara, kteri sije Turčija 1785 podvrgla. Naj spretneji mornar, pakazal se
je s prva leta 1822, ko je v noči 18. junija sežgal v luki Salo en del turškega brodovja, mej ktero je pripeljal malo ladijo in jo vžgal. Enako je naredil 22. novembra istega leta v luki Tenedos. Leta 1824 je pokončal Turkom eno fregato ob Samosu in korveto v luki Metelino. Leta 1825 se je odločil iti v Aleksandrijo v tamošnjo luko požgat egiptovsko brodovje, ktero je krcalo vojake, da udarijo v Pelopones pod vodstvom Mehmed Alija. Od tega srčnega čina ga je odvrnol grozoviti nasprotni vihar daleč na planem morju, in mu razbil one ladije, v kterih je iniel pripravo za požig. Potem je bil poveljnik fregati „Helas" in nazadnje zapovednik grškega brodovja. Bil je poslanec v Psari, v narodni zbor je stopil po nmorstvo grofa Capo d' Istrija; potem je zopet v šlužbo stopil, bil je poslanec in večkrat minister in predsednik zboru, kakor je tudi prav zdaj, ob času njegove smrti to mesto imel. Njemu je Viktor Hugo povsve-til lepe pesmi v svojih „Orientalis". Grki so ga imenovali Temistokla, njegov sprevod je bil velikansk in sijajen.
w Grozovita Nesreča v Rusiji se je pripetila ininoli mesec na reki Volgi. Konec meseca je semenj v Astrahanu in gre po Volgi ogromno število parnikov na semenj. 28. septembra ob 10 uri po noči trči parnik „Kormelec" v veliki parnik „Boris", kteri se je pogreznol; od 4000 ljudi, ki so bili na parniku, utonilo je le 180, druge so rešili, ker se je to tik mesta Makorief pripetilo.
Z črnogorskega bojišča. Turki so požgali na črnogorski meji vse svoje vinograde, to je dobro znamenje, ker znajo, da bode treba selite se v bolj ugodne kraje Azije. Crnogorci so prišli gasit, ker se jim je škoda zdelo pokončati toliko lepih vinogradov, pa Turci so jih napadli in vnel se je boj, ki je trajal 4 ure, dokler je prihitel v pomoč majhen oddelek Božo Petroviča, kteri jih je zapodil v Podgorico, imeli so Turci 24 mrtvih in 36 ranjenih, Crnogorci 12 mrtvih in 13 ranjenih, tuko piše »Glas Crnogorca".
Smešnica.
Neki RajbenČan je v krčmi rad klobase jedel in ukazal vselej jih mnogo na mizo prinest. Neki praznik pa je hotel si napraviti prav vesel večer, rekel je krčmarici, naj nekoliko več klobas prinese, ktere je prav slastno jedel, pa h koncu se mu začno vpirati, bil je vže presit in ena klobasa ostane. Rad bi jo bil še pojel, ali ni več mogel, jezno reče: Kruota, da bi bil znal, da boš ti ostala, pa bi tebe bil prvo poje v.
Naznanilo.
Na deželni kranjski vino-sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi, vršila se bode dne 30. t. m. četrta javna preskušnja učeneov. Prščetek točno ob 8 uri zjutraj. K obilni udeležstvi vabi p. t. občinstvo, vodstvo sole.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.