Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vražam o. Telefon uredn. 312.

Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. * HU - Ljubljana" ima s čla-- že plačano naročnica oglase in re-seh vrst je
%
>0»
Stanovsko poSitsško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljane
2-50 od petit ¿ni davek po-=ček. ur. 11.197.
Sindikalne misli ob novem pokretu slovenskega učitelistva.
Podaljšanje uradniške nestalnosti — protiustavno.
(Iz govora narodnega poslanika Ljube .Jovanoviča v narodni skupščini.)
Današnji politiki vprega.io za svoj strankarski obstoj v svoi voz vse in vsakogar.
Za okrepljenje njihove smeri jim služi šola kot idejni pomaigač a v nas je to hlapčevstvo šole za strankarske cilje ceilo našlo odmeva.
Tako ie bilo naše učitelistvo nehote v službi strankarske politike čiie brezobzirnost in umazanost danes uvidevajo tudi že naiboli zaslepljeni strankarji. V to brezstidno službo smo bili vpreženi vsled prevelike poslušnosti, nesamostol-nosti in politične fanatičnosti nekaterih, ki so nas vodili do tega. da bi nas s par-tizanstvom omamili z moralnim slepilom.
Vendar je danes celo površnemu opazovalcu lasno da želi učitelistvo Dre-kiniti z dosedaniimi tradiciiami in ie že na potu. da poide z duhom časa. To Je Rubikon. ki ga ie treba prebresti in Gor-diiev vozel, ki ga ie treba presekati.
Politika ne mara vsakega učitelja! To ie onega v ¡st'ni prosvečenega. duhovno visokega in duhovno kulturnega učitelša uč'telia hoievnika. katere?« duhovna slik« bi bila na'bližia on; d^fniciji značaja, no kateri ie karakter le sistem energično izvedenih načel. Takega učitelia noče imeti politika! Ona si želi učitelia živečega v mračniaštvu fn siromaštvu Kaiti duhovni mrak in siromaštvo napravliata učitelia za felabega ih onemoglega boievnika. Tak iioteli ne dviga glas« proti svotemn gospodu Politiku. On ie obdan z mrakom s tradicionalno temo. k; ie orotivna vsaki nrogresivnl in preobratni stvari Tak ie današnjim politikom ideal učitelja, prosiaka. ki vzbuja sočuvstva in se smatra srečnim, ako napravi politikom kakšno uslugo.
Zato ie bilo nezm/Pselno 'zahtevati boliš- orosvetne politike, ne da bi ore.te odpravili najdene vzroke ki so učitelia tako zaslepili, da ni mogel videti v strankarski politiki onega zla. iz katerega izviralo vsi naši iadi glede orosvete in našega stanu, naše škrtanje z zobmi, naše kletve Priznati ie treba mirnost or-ganizovania sile. ki bi naš sistem mlač-nosti fzmenila 7 borbo. Nemogoče ie priznati realnost a ne hoteti usvojiti men idejni izraz. Dokler bomo stavliali svoie življenje na razpolago strankarsko političnim žongleriem za niih avanture do tedai bodo nohti orotivnooolitičnega re-akciionaria praskali po naši koži. Strankarski politiki ie treba v naš; organizaciji zapeti labudio oesem in umakniti se
LISTEK.
Organizacija mladine in delo uciteljstva pri isti.
(Dalje.)
31. L i u b 1 i a n a . I dekliška meščanska šola: Tekom šolskega leta so imele članice nekatere skupne prireditve: Stritarjevo proslavo dne 18. novembra 1924. Miklavževo veselico (učenke II. a razreda), tombolo (učenke II. b iti IV. a razreda), razstavo in prodalo ročnih del kopnem šolskega leta. — Ob raznih prilikah so nabirale prispevke za dobrotvorne svrhe: za božičnico ubožnim učenkam 525 Din, za pirhe Ju-ffoslovenski Matici 325 Din. za francoski dan 200 Din, ob priliki cvetličnega dne R. K. 930 Din. za Društvo za čuvanje narodnega zdravia 180 Din. za Ligo proti tuberkuloz.; 80 Din za fond Narodnega orosvečivanja 150 Din Pomagale so tudi ob prilik' cvetličnega dne za volne invalide. Z denarjem razrednih fondov se ie pomagalo ubožnim učenkam k nabavi šol. potrebščin, kupilo se ie nekaterim zdravila, pripomoglo, da se je šest bo-lehnih učenk udeležilo počitniške kolonije na Dovjem. — Ameriškemu Podmladku so poslale članice 20 usniatih lis*-
mora trezni stanovski in prosvetni politiki.
Ni nikaka slučajnost da se ie v poslednjem času poiavil problem nove smeri učiteljske organizacije. temveč iie to dokaz točnosti gledišča, po katerem ie novo duhovno življenie posledica in protiutež gibainia družabnih odnosov, ki se razviiaio v nepravem pravcu besno-sti in sovraštva. Dočim ie bilo lavnosti preje potrebno oovdariati pravo razmerje med politiko in našim stanom, ie danes to vsakomur jasno, ki ne sedi na ministrski stolici. ali pa ie ne oodoira. ali pa želi podpreti iz sebičnih razlogov.
Kai hočejo od nas strankarski politiki, Vidimo na eni strani politike z nai-različneišimi aferami, na drug; gladen In bos narod. V sredini oa narodni učitelj v šolskih temnicah z izmučenim; bitji, ki nai bodo temeli bodočnosti Politika hoče da se napravi praktičen tip iz učitelja. napram krivicam neobčutljivega, potrpežljivega, v svoii bedi nesposobnega, da se bori za bedo drugih ki ne računa z občnim temveč privatnim interesom, ki ne vidi svoiega napredka v občnem napredku in dviganju, temveč v obeša-niu politikom za frak. oa bodisi da so oni tudi duhovno in politično bogvekako nizko.
Ne to ampak široka družabna ko-operaciia visok dvig naše stroke in našega stanu, da bo sposoben ?a vsak samostojen dvig naroda to 'ie ideal in naloga ki ie našemu stanovskemu življenju potrebna. Pri tem se pa ne smemo obešati politikom za frak. temveč moramo naiti kontakta z narodom, da razume naše težme in potrebe sodobne šole.
Kdor ie bil na našem prvem kongresu ta ve. kakšen trušč se ie dvignil ob tei kardinalni točki Tedai so ideali več govorili kakor razum Srce ie prevladalo glavo. Danes občutimo to napako na lastni koži. Preostaja nam edino sanacija ki naj izpremeni naše moledovanje v borbo ki nai izpremeni naše prošnje v "hteve.
Zato ie treba odločnosti in sindikalne organizacije našega stanu, ki ii bo prvo dvig stroke ter dvig in samostojnost stanu, ootem bomo lahko vselej zahtevali mesto orosili, če bomo orvo uč'-telii in BOtem šele politični strankarji.
Le v tem znameniu stanovske sloge bomo zmagali!	Peter Jereb.
riic. ki so iih same vezle in izdelale v znak zahvale za prejeta božična darila.
—	Za permanentno razstavo Podmladka v Beogradu se ie izvršilo in odposlalo 14 komadov ročnih del. ki so jih izdelale in zanie prispevale Učenke. — Učenke II. b razreda so poslale zbirko razglednic naših krajev Podmladku v Vel. Bečkereku in Pančevu. — Podmladek je preskrbe! prenočišče Podmladku meščanske šole iz Kutine ob priliki izleta.
—	Na šoli ie bila uvedena tudi »Tekma za zdravie«. — Napravile so izlete v okolico in v razne kraje Slovenije.
32.	Lfubljan. II. dekliška meščanska šola: Za cvetlični dan Rdečega križa dne 7. junija 1925 so nabrale 1395.50 Din. — Napravile so maJ-niški izlet v Kleče in Gorice.
33.	Ljubljana, zasebna dekliška osnovna šola v Lich-tenthurnovem zavodu: Kakor lansko leto, tako in še boli so tudi letošnje šolsko leto (1924./25.) delale članice Podmladka z vso vnemo Organizirani so vsi razredi. Podmladkarice so priredile dve igri: »Šivilja Klara« in »Deklica s tamburico«, ki sta prav dobro uspeli. Dobljeni denar se ie porabil v dobre namene. Ubožnim učenkam so za Veliko noč oskrbele obleko. Precejšnjo vsoto so porazdelile revnim učenkam, da so se mogle udeležiti majniškega izleta, ki je
G. Ljuba Jovanovič ie govoril: Ministri, ki so bili dolžni brigati se za organizacijo državne službe, niso ali nič delali ali na so nrav slabo delali. To je pravosodni minister v svojem nagovoru in v pismeni motivaciji prav obširno popisal Popolnoma se strinjamo s prejšnjimi govorniki ki so rekli, da se pod besedo »redukciia državnega uradni-štva« skriva čisto nekai drugega. Poleg dobrega namena ie tu tudi namen, da se odstranijo iz državne službe uradniki, ki so na noti članom vlade ali pa onim go-SDOdom poslancem, ki brez Poslušnega državnega uradnika v svoiem kraju ne bi mogli priti do mandatov. Naše veliko zlo ie. da ori nas ni politične odgovornosti. Minister tu lahko uprooasti celo stranko s svojim delovanjem; samo da ima svoi položai v stranki ali v parlamentu pa ie siguren.
Čudil sem se takrat, ko se je delal sedanii uradniški zakon, kako so bili vani z več strani vrinjeni amandmani. o katerih v zakonodajnem odboru ni bilo nič slišati. Ta zakon ie bil potem v tei obliki kar na »iuriš« izglasovan in vsi amandmani sprejeti. Praviio, da mora v teh treh letih orovizoriia biti predložen in sprejet zakon o centralni upravi. To pa je popolnoma neodvisno od današnjega predloga. Sai ie to isti zakon o centralni upravi, ki ie bil leta 1922. umaknjen iz zakonodatnega odbora. Ko se ie odbor
Čudna so znamenia na našem da-našniem nebu in res vredna našega premisleka.
Eno in prvo ie to da liud.ie ki imajo monopol na stanovsko zavednost, še vedno Dišeio o čisto stanovskih zadevah v politične liste, v isti sapi. ko očitaio drugim »propadanie zavesti enotnosti našega stanu«... Te nelogike sami še niso opazili drugo znamenje oa ie zasvetilo najprei celo njim samim: da resno in pravo organizacijsko delo zastaja da se ie razsulo »v brezplodnih časnikarskih debatah« in — v »klubu učiteljev SDS« ...
Tretje znamenje, čudo čudovito. Ena edina »gotova grupa« v UJU ie ohranila toliko discipline da sp ie drznila pričeti z realizaciio novih smernic, torei z resnim in že davno krvavo potrebnim delom in se ni 7.bala niti klevet niti sum-ničem. niti oodtikani osebnih koristi, niti"
nekako »zadostila« za vse bridke šolske urice. — Višji razredi imaio svoi razredni odbor, kojega naivažnetš; in najimenitnejši činiteli ie zdravstvena nadzornica. Ta služba se Jim ie zdela zelo častna in z velikim veseljem in natančnostjo so izvrševale svoie dolžnosti Napredek ie bil tolik, da so si nekateri razredi na lastne stroške omislili majhno lekarno. Otroci sami so preskrbeli vse potrebno za Prvo pomoč. — Članice so prinašale točno vsak mesec določeno članarino, navadno iz lastnih prihrankov k čemur lih ie vzoodbuiala sladka zavest, da same pomagaio bližnjemu. Zastopnice Podmladka so se redno udeleževale sej, k! so se vršile tekom leta. — Na cvetlični dan so Podmladkarice istotako pokazale svoio požrtvovalnost. Prinesle so mnogo cvetia ter DOtem ves dan pridno prodajale po mestu, kakor ie bilo določeno. Iz tega je razvidno, da Podmladkarice ustrezajo namenu, ki ie: »Pomagati bližnjemu«. — Priredile so pet zalbav in napravile matoiške izlete v Stično, na Homec. v Otoče. k Sv. Lovrencu in na Šmarjetno goro pri Kranju.
34. Ljubljana, zasebna dekliška meščanska šola vLich-tenthurnovem zavodu: Preostanek se ie porabil v dobrodelne namene- za božičnico. za oskrbo revnih učenk, za šolsko lekarno in za počitnl-
sestal. ni bil noben član vlade navzoč.
Še nekai izgovorov ie. s katerimi se hoče nestalnost uradnikov opravičiti. Doseči se hoče s tem. da bi imeli še tri leta seiem za uradništvo. Zakonski načrt. ki ie na dnevnem redu ie neustaven in protiustaven. Če bi bil gospod pravosodni minister predsednik bi ga prosil, da ta zakonski načrt umakne. Zakonskf načrt ie nasproten z ustavo.
V členu 108. ustave ie jasno rečeno: Uradnik, ki mu ie z zakonom zagotovlje-na stalnost, ne more proti svoii volji biti odpuščen brez razsodbe kazenskega aH disciplinarnega sodišča. Jasno ie. da se ie v dobi treh let lahko izvršila revizija uradništva. Ko ie ta rok potekel, ie ta Draviea reviziie prenehala tako za narodno skupščino kot za ministre. To le bilo določeno 7. ustavo in vi nimate več take oravice. Zato glasujte kakor hočete! A oredno glasujete proti naši ustavi, bi bilo potrebno, da vprašate svoio vest in da se spomnite kai ste prisegli.
Gospodje ministri tega zakona ne bi smeli podpisati ker no ustavi in no zakonu o ministrski odgovornosti odgovar-iaio za vsako kršitev ustave To iasno določa člen 106 in 108. Zadnjič apeliram na zavest o pravičnosti in prosimo gospode ministre, da ta zakon umaknejo.
Sledilo ie glasovanie v načelu in v podrobnostih. Pri končnem glasovanju le bil zakon spreiet s 120 proti 88 glasovom.
drugih zelo nelepih napadov. In le uspela da »dere zdai slepo za njo« naše članstvo.
Naše članstvo ie videlo težke argumente in ni več slepo, če ie bilo prej. Argumente iz stotisočakov ... Stotiso-čaki b ogrne niso mačkine solze, če po domače oovem... Posebno ne. če so naši...
Četrto 'znarnenie. zopet čudno: Toliko »konfliktov« in »razdorov« je baje rodila nova smer v UJU. pa ni v UJU danes niti enega samega člana manj, ki bi vedel da ie narorei organiziran stanovski tovariš in v«« drugo šele ootem.
Peto znamenje- Naši društveni tajniki ne znaio več pisati poročil. Nikier ni namreč jz teh poročil sledu, da bi bile naše okraine skupščine ?dai slabše obiskane kot so bile prej. Celo nasprotno: Še tisto naše članstvo, ki je iz raznih raz-
ško kolonijo, zaslužek pa večinoma za igre. — Priredile so šest zabav in napravile izlete v okolico, v Bohinjsko Bistrico. k slapu Savici, na Dov.ie in k Perič-niku. v Lesce in na Bled, v Novo mesto.
35. Ljubljana, zasebna deška osnovna šola v Marijan 1-šču: Člani so redno plačevali zahtevano članarino Za vsako napovedano akcl-io. hvaležnost, cvetlični dan. Liga proti tuberkulozi in drugo, so prav radi dona-šali svoje majhne prispevke. Podmlad-karii so napravili zbirke za izlet revnejšim učencem in so prispevali 160 Din kot delno pristojbino za zdravilišče ubožnemu učencu. Radi so darovali siromašnim tovarišem šolske potrebščine ter mani nadarienim pomagali ori uče-niu. Gojili so med seboj dostojno vede-nie in opuščali nespodobne šaljive besede. — Upravitelistvo ie v preteklem šolskem letu spreielo na prenočišče učence treh meščanskih šol in pogostilo učence in učenke šestih raznih šol ki so prišli na svojih izletih v Ljubljano. Nadalie skrbi upravitelistvo. da se posamezne učiteljice naobraziio v raznih rokotvornih strokah, da bodo ootem mogle v taistih poučevati pridne Podmladkarie. — Priredili so Pet zabav in delali večkrat krajše in dališe šolske izlete.
Znamenja
(Dne 8. junija 1926.)
umliivih vzrokov stalo že dolgo ob strani. ie zavzelo zdai svoie čisto določeno stališče... No to m čudno kamoania Je bila res »vehementna«. in letaki res ranljivi
Še ni konec znamenj! »Učitelj« (glei datum zgoraj v »Jutru«) Diše o klubu priseljenih učiteljev (ki ie doslei samo šele predlagan!). kakor da bo raz-gnal UJU. čeprav bi zastopal samo čisto špeciialne notrebe že vnaorei natančno ograjene skupinp učiteljstva. potrebe, ki absolutno ne tičeio stanovske Politike: v isti sapi pa pozabi, da ie že ne-kai mesecev živahno — no možnosti vsaj — na delu »Klub učiteljev SDS« — močno navzkriž...
Smo že zaigrali, nepobitno so to dokazale volitve v upravni svet Učiteljske tiskarne. Vseh nas ie 142: od teh je 123 glasov razsodnih in značajnih — vsi drugi...
Zaklenjena nam je hiša očetova, ogromen delež so zavalili pred njena vrata, in še. če tega prevališ, ne prideš vanio. kdor si. kakor sem jaz.
Kai hočemo?! Jaz sem se vdal. Zdaj čakam samo še eneea. Kdaj vstane še zadnje znamenje in nam oznani: U. T. ima 123 zvestih in ne rabi nikogar več. Ne apelira in ne reflektira več na nas. da bi kupovali pri niei. Sploh ne orodaia več — nam. ki nismo ne razsodni in ne značajni.
Za ta čas oa. dokler tega znamenja ni predlagam. da se pri naših društvih sklepa o korakih, ki iih ip. storiti pri upravnem odboru Učit. tiskarne, da se razvelfavi določba skleniena na zadniem občnem zboru U T., zadevaioča zvišanja članskega, deleža ter onemogočanje prostega vstoDa v zadrugo, ki nosi naše ime Kajti — le v tem znamenju boš ztne-gal!	E. Tkan.
Kulturni pionirji.
(.laven odgovor na
G. Gangl ie iztrgal tri stavke iz moie razpravice o našem gospodarstvu, ki nai bi bili »kruta in Davšalna obsodba in splošna kleveta našega učiteljstva« ter zahteva za te stavke »javen in točen odgovor z imeni m dejstvi«.
Mene veseli da ie debata, da se krešejo nazori, sai to znači le zdravje. (Žali-bog Pa izgleda, da gre še za nekaj drugega in ne le za stvar.)
čemu pa pravzaprav tako ogorčenje? — Svojo razoravico sem zaključil s pozivom da Postanimo res kulturni pionirji narodovi češ. da se nas ta visoki naziv danes le po nemarnem drži. — To ie tisti strašni greh!
Lahko bi prav komodno odgovoril po istem receptu s profcicitati n. pr.:... »Najprei doba nemškutarskih ter potem doba strankarskih boiev imata na vesti premnogo (podčrtal iaz!)nezvestobe v narodnem in stanovskem oziru v vrstah slov. učiteljstva.« (Gangl v iubll. številki »Učit. Tov.« z dne 7. januarja 1920). Ali oa ... »Dobro vem. če pade danes sedanii režim, oa imamo jutri mi antideklaraši tako večino.« (Jelene v > Jutru« z dne 18. mniia 1926.) In bi bila stvar v redu če tudi so i te trditve »splošne in 7, nobenim konkretnim dokazom utemeljene.« Vendar pa hočem malo globlje, ker mi ni prav nič za patos.
Kdo oa ie »kulturni pionir narodov«? In še prej kdo ie »narod«? Dvoje vrst ga ie: tisti mali izkoriščani, v temi tavajoči, a luči in kruha željni (tudi učitelj ie njegov drobec!) in tisti »narod«. ki vse te »dobrine« v posebnem razmerju deli. 95% in 5%. V vsaki vasi ie to razmerje, ie v mestu in ie v deželi in v državi Je danes in ie bilo vedno, odkar se nas zgodovina spominja. Kateri je pravi narod? Zame 95%tni. Na kateri strani ie bil doslei učitelj? Na strani 95%? Ni bil!
Na strani katerega smo bili vedno? Posebno v novejšem času. v dobi strankarskih boiev t i. od devetdesetih let do danes? Vedno na eni strani. Hote ali nehote vede ali nevede — dejstvo ie, da smo bili. In posledice tega so bile vidne ves čas in so vidne še danes. Narod ni bil nikdar z nami in tudi danes smo izolirani napram njemu, če tudi živimo v niegovi sredi.
Kdo ie kulturni pionir narodov? Menda le tisti, ki je ž njim. ki razume njegove težnje in je njegov organizator in vodnik v boiu za njegove pravice. In to ne le z besedo, ampak z deiam". Smo li bili kdai to. smo to danes? — Za kulturno delo ie pa tudi potreben kulturni program. Smo 1; kdai imeli kulturni program in ali smo fa tudi izvajali?! Smo li delali letne kulturne proračune in ali smo se iih držali? Ne! Zato tudi nismo kulturni Pionirji, ampak kvečjemu kulturni — teoretiki!
S tem bi bil odgovor podan: ni mi na za odgovor radi odgovora, ampak za nekai več! Ni moi namen, da bi »natolce-val« in »klevetal« in tega namena tudi nisem imel v tisti mer torni razpravi. Konstatiral sem u deistvo brez vsakega zlobnega namena i« če if> bla tista kon-statacija nekoliko krepka ie bila to le radi tega da bi tudi; res zalegla. Poleg det-stev sem na tudi navedel vzroka in nasvet sanac;ie. obširneie seveda le v ko-I kor sn s*» snecialnn tikali vnrašania. ki sem «a tam obravnaval.
NiSmn kulturni nionirii narodovi, ker nam manikaio Pogoii za to. če hočemo biti res kulturni pionirji narodovi, moramo naiorai vendar narod poznati razumeti moramo njegov socialni položaj.
iavnn vorašanie.)
Da res postanemo u č i t e 1 i i ljudstva moramo imeti prei iasen vpoeiled v gibala gibanja današnie družbe, katere ogromni del ie narod in poznati vzroke tega valovenia. Šele tedai nam bodo tud; lasni smotri tega valovenia in bo naše delo tudi res smotreno Današnje stanje, njegove vzroke in njegovo'* rešitev pa spoznamo le potom socialnega spoznanja.
Imamo li to spoznanie smo ga imeli kedaj? Ne. nismo ga imeli in tudi danes ga nimamo. Kako tudi! Šola ga nam n: dala, mi sami si ga oa tudi nismo prisvojili. To spoznanie pa ie za vsak višji poklic nujno potrebno, je naravnost strokovna priprava za javno delo na strani naroda, kier ie naše mesto Kako moremo biti kulturni pionirji, če nam m a n j k a j1 o p! o ¡g o i i za to!
Doslei smo delali ravno narobe, dal! smo si sami laskavi naslov kulturam pionirjev (ali na se ie kdo grobo ž njim pošalil na naš račun!) in smo se no tem ravnali. Ravno narobe kakor da bi ne poznali resnice, da ie podlaga praktičnemu delu teoretični študij, da mora priti prei samoizObrazba in šele notem delo!
Nočem in ne morem trditi, da se ni nič delalo: to bi bila res kleveta Nasprotno. neovrgljiva resnica ie da ga n: stanu med intelektualci ki bi toliko in tako požrtvovalno delal in še dela kakor učitelj. Toda to delo ni bilo organizirano. ni bilo sistematično in predvsem ni bilo naše in ni zato tudi moglo postati narodovo. Radi tega tudi ni čudno, da niso korakali uspehi vštric z napori. Neblagoslovljeno je bilo to delo; tuja učenost, ki smo io se tali med narod in ta tuja učenost ni pognala sadu Zato tudi ne more biti samozadovolistva nad našim delom temveč le žalost in gnev. Ne. nismo bili kulturni pionirji!
Kulturni pionirji?! Imamo tudi organizacijo »kulturnih pioniriev« Sredstvo, ki nai bi nadomestilo tisto, kar nami šolska izobrazba ni dala. sredstvo potom katerega nai bi res postali kulturni pionirji. Pomoček, ki nai bi uistvaril vse oogoie za uspešno socialno t. i. kulturno in gospodarsko-politično delo svoiih članov Roko na srce — kako je v tei organizaciji? Je-li ta stavba res taka. da jo lahko s ponosom nazivamo »vzgojiteljico kulturnih pionirjev«? Roko na srce!
Tista dva citata točno karakterizi-rata kai smo, da smo nesamostojni.
(G. Jelene nam poklanja tudi — n e-značainost. Prepuščam oboževate-liem g. Jelenca. da s to čestitko opravijo po svoii vesti. Oeromne večine ni mogel z nio zadeti V kolikor oa ie le upravičena — in g. Jelene bo to že dobro sam vedel! — oa ie le fiujna posledica — krive v z g o i e. S to obdolžitviio si ie e. Jelene sam zapisal najverneišo oceno svojega dela). Sai tud; ... (str. 4.) drugače biti ne more! Kako bomo samostojni. ko Pa ne poznamo s a m o s-t o j n o -s t i! Te pa nimamo, ker nam manjka znanstveni upogled v sestav človeške družbe v kateri živimo Že večkrat so bile te hibe ugotovljene in z dobrim namenom. Gotovo se ie čutila v organizaciji vedno potreba po odpravi teh nedo-statkov. potreba po pravi izobrazbi, toda nikdar n{ prišlo do izvedbe. Ni prišlo, ker ni bilo volie in moči za to Kje je bila krivda? Ravno v nepoimova" niu pravega bistva kulturnih pionirjev!
G. Gangl zahteva konkretne dokaze, imena in dejstva. Mislim, da ie prvih in
zadniih dovoli imen na ne morem vseh nosebei našteti. Tudi iib sam ni naštet, ko ie napisal gori citirano ugotovitev. Ustreže mu pa lahko g. Jelene, ki je v svoii ugotovitvi krajevno, časovno in vzročno natančen
Jaz morem le reči. da nas ie mnogo, ki se ne prištevamo iz raznih vzrokov h kulturnim nioniriem dve tretiini no ofi-cialni ugotovitvi. Je na v nas vseh resna
težnia da to oostanemo. Saj gre za tem
vse naše delo v organizaciji, četudi ga ostala tretiina imenuie »razdiralno« in »prevratno« Pa to nas ne ženiTa. ker vemo. da tega. kar hočemo, ne dosežemo po dosedanjih organizačnih metodah. In ker predvsem vemo. da se moramo prei sami dvigniti, ako hočemo dvigati druge.
Bogumil Medvešček. član UJU.
Poslano.
Gospod urednik, blagovolite spreleti v svoi list sledeče vrstice!
Dobil sem anonimno nismo, ki ie po vsebini podobno dasi boli sirovo dopisu iz Novega mesta v. »Jutru« z dne 26. pr. m. Ugotavljam naiorei da način za-plotniškega boia ni časten za učiteljstvo. oziroma za one. ki morebiti nastopajo po njegovih informaciiah. Imate svoi stanovski list svoia društva imate, dvakrat na teden odprta vrata pri prosvetnem oddelku : tu ooveite naravnost kai bi radi a ne, da se zatekate k anonimnim napadom na svoie, tovariše in mene In sedaj k stvari!
Novomeška učiteljska »afera« ima dva izvira: unokoiitev gospoda nadzornika Matka in kar ie s tem v zvezi ter tožbo Koželj-Menard.
Glede Matkove upokojitve izjavljam. kar sem že večkrat storil, da je nisem zakrivil, nasprotno sem io skušal popraviti, oziroma spraviti v pravi tir, a ne morem za to če nisem uspel. Z imenovanjem gospoda Pirnata za Matkove-ga naslednika ie bila izorazniena služba šolskega upravitelja v Žužemberku a obenem ie bila i. imenovanjem gospoda Grada ena učna oseba v Novem mestu odveč.
Imenovanje gospoda Grada sem sam izoosloval. ker ie bil na razpoloženju, a predlagal sem ga za Novo mesto, ker ima tam svoio družino s šoln obisikuJo-čimi otroki Pri tei priliki Povem vsemu učiteljstvu. ne samo novomeškemu, da ne delim učiteljstva na »liberalce« in »klerikalce« na »Sdkole« in »Orle«, ampak na dobre in mirne šolnike ter na malomarne m nestrpne.
Pri vprašanju, kdo nai ere /z Novega mesta v Žužemberk, sem se odločil za gospoda Webra ker ima šele 7 službenih let in ie samec dočim s.lužbuie go-snod Koželi 21 let, ie oženien, ima otroke in ie tudi niegova žena učiteljica v Novem mestu Znano mi ie bilo. da -.imata gospoda Koželi in Menard tožbo med se-
boi. in iasno mi ie bilo da ne moreta delovati na istem zavodu prvi kot. začasni upravitelj a drugi kot njegov podrejeni učiteli ako začasni upraviteli izgubi tožbo nasproti svojemu podrejenemu učitelju.
Gospod Koželi me ie do izgubljen: pravdi sam nrosil. da ga razrešim začasnega upravitelistva. kar sem tudi storil in izposloval Gradovo imenovanje. Nisem se pa mogel iz družinskih razilogov in glede na službeno dobo odločiti da premestim posooda Koželja zaradi očitka in obsodbe »političnega kameleon-stva«! V tem ie moi greh!
Gospodu Menardu bodi Osebno povedano sledeče: če bi hotel premeščati učiteljstvo zaradi »političnega katnele-onstva«, potem ne bi ostalo samo pri gospodu Koželju. Pri vsakem razpisu imam namreč priliko opazovati razno »politlč-čno kameleonstvo« n pr. sedai mi Piše znan »Jutrovec«. da ie vstopil v »Slov. kmetsko stranko«, ker ie bil že od nekdaj pristaš kmetske misli (seveda prosi premestitve). a drug znan »Jutrovec« išče podpore pri »radikalih« itd. Kai ie sedaj politično gosp. Koželi ne vem i" me tudi ne zanima: golo nodtikanie ie ako se piše. da gre pri niem za kakšno pridobivanje od moie strani ker nisem pristaš »prozelitizma«.
Končno me hoče dopisnik tudi kontrolirati no ministrstvu in velikem županu. Prav ker bi se pri tem izkazala mo-ia glavna napaka: neumestna obzirnost nasproti onim. ki nozabljaio. da ni šola »ooliticum« v tem pomenu besede da bi smela v niei vladati slepa osebna ali pa politična strast.
To ooiasnilo daiem učiteljstvu dobre volte, ki io anonimnežem odrekam; zato na niih dalinje izbruhe ne bom oa-eovarial več 7, besedami ampak samo z dejanji.
V Liubliani dne 28. iuniia 1926.
Dr. Drag. Lončar.
Pokrajinska skupščina v Celju.
POZIV!
Vse članstvo, tudi člani ožjega in širiega sosveta (predsedniki okrainih društev) ter delegati, ki žele da se iim ob Dokrajinski skupščini v Celin nakažejo prenočišča (v hotelih) in hrana, nai to javiio do 5. julija t L
Priiave so potrebne zaradi letoviške sezone v Celju. Cene so stalne in zmerne. Vposlane prijave so za orijavUence obvezne, ker za rezervirana stanovanja, ki bi oetala nezasedena, društvo ne more trpeti škode. Zakasnelih prijav ne bo mogoče upoštevati.
Nakaznice za stanovanja in hrano se bodo izdajale prijavliencem ob prihodu.
Priiave s • točnimi podatki o dnevih, za katere nai se Dreskrbi stanovanje ozi-
roma hrana, na naslov: Vekoslav Gobec, učitelj na okoliški šoli v Celju. Razlago-va ulica.
—	Leeitimaoiie ia deleeate ie pričelo poverieništvo razpošiljati te dni na predsednike okrainih učiteljskih društev. Ona društva, ki niso poravnala članarine in starih obvez do poverieništva ne dobe legitimacij
—	Nekatera društva še sedaj niso poravnala svoiih obvez do poverieništva. V smislu pravil delegati teh društev ne bodo imeli glasovalne pravice na pokrajinski skupščini Tudi s sklepom na Skup" ščini se ne more izpremeniti tega določila pravil, ker ima pravico pravila spreminjati le Glavna skupščina. Zato morajo blagainiki brezpogoino nakazati kar še dolgujeio noverieništvu.
Splošne vesti.
—	Zadnli čas ie. da poravnaio polletno članarino poverienišfvn ona društva. ki te^a doslei še niso storila ako hočeio imeti na Skupščini pravico sood-ločevanja.
—	Dolg za dolg V zadnii številki »Učit. Tovariša« z dne 25. iuni.ia t. 1. či-tamo, da ie Glavna Kontrola dosegla do-tom pritožbe na Državni svet vrnitev razlike na izplačilih ooložame plače pri tistih ki so dobili isto povišico položajne plače nakazano z dnem dospelosti namesto z dnem podpisa (ukaza) dekreta — Ako pomislimo, da so nekateri učitelji prejeli izplačilo od dneva dospelosti, medtem ko ie bil tozadevni dekret podpisan po več mesecih za celo leto po-zneie bodo ti ta odtegliiai precej čutil', dostikrat oa celo po krivici kaiti prvi prosilci niso zamoril pravočasno zaprositi za povišico. ker niso prejeli dovolj hitro »rešenia« zopet druvi sprva niso umeli rednega postopka, popolnoma ne glede na eventualno zavlačitev od uradne strani — Toda pritožba ie nemogoča; tako beremo. Mogoča Pa ie akcija,
v katero nai vstooaio takoi vsi prizadeti, oziroma nai io podvzame za vse prizadete organizaciia — poverieništvo UJU, namreč doseže se nai. da se ta razlika odpiše od verie razlik» na službenih nre-iemkih k' io država dolenje za nrv» mesece oravomočnosti čin zakona vsem državnim uslužbencem. — Bon droit a besoin d' aide. — Fran Šegula.
—	Članom učiteljskega društva za srez Murska Sobota. Ker je do danes vplačane šele eno dobro tretjino članarine zapadle za prvo polletie. se pozivajo vsi oni tovariši in tovarišice ki svoie dolžnosti napram organizaciii še niso storili da to store čim oreie! Z nered-nostml v plačevanin članarine lahko za-ostankarii onemo^oč io našim delegatom glasovanj na Dokraiinski skuoščmv v Celiu. kar bi društvu ne brlo v čast.
—	Razpis tečaia domače in šolske higiiene za učitelirce Glavni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Beogradu ie sklenil, da se prired: v Beogradu od 26.. iuliia do 28. avgusta 1926 t e -čaj domače in šolske higiie-
-A
ne za učiteljice. Poleg predavanja h higiietie bi se učiteljice poučevale v kuhanju in konserviraniu sadja in zelenjave. Za časa tečaia bi učiteljice stanovale v nudiliski šoli in se prehranjevale v svojj menzi. Vzdržavanie za mesec dni bi stalo okoli 700 Din Pouk le brezplačen. Učiteljice, ki žele vstopiti v ta tečaj, nai se prijavijo pri oblastnem odbor u P o d m 1 a d k a društva K d e-č e e a križa v Ljubljani na i dalje do 10. iuliia 1926 - Tajnik:
F r a n G a b r š e k s. r.
_ y namestilno komi'Sflo v ljubljanski oblasti ie imenovan Ivan Demšar šolski upravitelj v Zabnici pri Skofii Loki.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pod predsedstvom gosp. univ. prof. dr. Karla Osvalda kot ministrskega odposlanca vršili od 14. do 19. juniia .zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 48 absolventk IV letnika. Od teh ie napravilo izoit z odliko 9. z dobrim uspehom Pa 33. in sicer: Ambrožič Angela. Ambrožič Branislava. Arneic Ka-rolina, Bajič Milena (z odliko). Bajič Vera (z odliko) Bernot Angela. Blatnik Angela. Blejec Katarina. Bostele Marija, Drobnič Angela (z odliko). Fodransperg Olga (z odliko) Grim Gabriela. Inglič Marija. Klemenčič Julija Klenha Ansei-ma. Kobal Marija, Kocijančič Vida Krištof Vera, Lilleg Vlida. iMatlažič Leop., Merhar Cirila Pajek Jos. (z odi.). Pater-noster Mar.. Pavletič Erika Podboi Ljudmila. Puceli Angela. Pustotnik Marija, Schauer Lea, Sedei Pavla Sirnik. Frančiška. Sketeli Albina (z odliko). Skulj Andreja. Svetel Elizabeta (z odliko). Škerlj Mariia Eva (z odliko). Torelli Frančiška, Trtnik Vekoslava. Urek Frančiška Vard-jan Vida. Zaje Angela. Zupan Marija, Zebre Rosanda (z odliko) Žmavc Marija Ostalih 6 kandidatk mora po počitnicah izpit iz enega predmeta ponoviti.
—	Krani — sreska učiteljska konferenca se ie vršila 19. junija t. 1. Po pozdravu in otvoritvi omeni g. referent Vil. Rus vzroke neredno se vršečih konferenc in poda podrobnih navodil k poteku dnevnega reda. — Girnn. ravnatelj g. Iv. Košnik pozdravlja zborovalce kot hišni gospodar in omenja najvažnejše vzroke, ki oviraio nemoteni prehod iz osnovnega šolstva v srednjo stopnjo, čemur bi se dalo priti v okom na ta način. kakršen ie že deloma dosežen v srbskih pokrajinah. — Za zapisnikarja sta bila izvoljena g. Završnik in gdč. Urban-čičeva. overovatelia oa sta gg. Jocif In Inkret iz Predvora. — V stvarnem predavanju g. dr. Neubaueria iz Golnika je učiteljstvo dobilo mnogo najnovejših navodil za boj proti j e t i k i. G. zdravnik nam je podal zanimivih statistik iz vse države, razjasnil najnovejšo teorijo o ne-podedljivosti sušice (otrok se okuži v materinem telesu) in na podlagi predloženih slik raztolmačil zdravljenje obolelih delov potom solnčnega in svetlobnega vpliva. Da bo boi proti ietiki uspešnejši, ie treba sodelovanja šole Stvarna izvajanja so v učiteljstvu vznetila sama-ritanski čut in se ie za poučni tečaj na državnem zdravilišču v Golniku priglasilo toliko poslušalcev da bode moral g. zdravnik odrediti tri skupine z a 15 člani. K predavanju doda tovariš Horvat pojasnilo, da ie v 50% ietično okuženih obolelo vsled alkoholizma. Boi nrotj Ietiki ie zasnovati na orotialkoholnem delovanju — Jos. Lapajne stavi predlog, nai se izposluie ietično bolnemu učiteljstvu v državnih zdraviliščih one ugodnosti ki so mu priznane za lečenie v bolnicah. G. dr. Neubauer pojasni', da se Je že mnogo ukrenilo v tem oziru a se doslej še ni doseglo pozitivnih uspehov...— Nadzornikov© poročilo ie obsegalo običajna strokovna navodila s posebnim ozlrom na mlajše učitelistvo. ki naravno še nima potrebne prakse. — Q. R o j" č e v o predavanje »o učiteljskih (lokalnih) konferencah« ie bilo potrebno zlasti za one šole ki ra-zun čitania uradnih spisov in eventualnih slučajnosti, ne oojmiio pedagoških na-!og in koncentričnega delovanja v vseh
razredih. Zanimive Statistike in navodila z navedbo mnogih tem so marsikomu odprle široko obzorje pedagoškega do-slovanja. — Jos. Lapaijne iz Cerkelj le podal mnogo bistvenih nejasnosti v šolskih zakonih in odredbah oziroma o nepravilnem pojmovanju šolskih predpisov. Kolekovanje šolskih naznanil povzroča velike težave, ker Občinski uradi otežkočaio taksne oprostitve. Izdajanje d u PI i k a t o v šolskih izkazov oziroma naznanil ovirajo neenotne uradne knjige in listine (letni uspehi), neenotno ie ooslovanie z izkazi o zamudah anuliranin nekolkovanih do-luletnih ocen. klasifikacije 1. razr. 1. polletja. naziranie o odhodnicah in izpustni-cah (prve je odpraviti). vzpreiemanJu novincev o nadzorovanju ori verskih vajah, prestopanju v ponavlialne šole, obveznosti sodelovanja šolske mladine pri predstavah izven šolskih prostorov, odgovornosti - službodajalcev. izdajanju ooselskih knjižic šolskim otrokom klasificiranju Preseliuiočih otrok v potovalnih družbah (§ 31.). potrebi telovadnic in telovadnega pouka stanovanju učiteljstva. Odločno se ie obsodil odlok, izdan po intervenciji delegacije ministrstva financ z dne 29 aprila, ki učiteljstvo in šolo izpostavlja šikanam občinskih uradov. — Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. — Gdč. R o s o v a ie podala žalostno sliko iz živlienia uradne okrajne knjižnice, ki se ie morala v zadnji poslovni dobi seliti nič mani kot sedemkrat in ie naposled dobila zavetje v Dolenčevem skladišču med mišmi in podganami. Ce prosvetni Ahasver ne dobi v Kranju (!) primernih stalnih prostorov se bode morala knjižnica preseliti na deželo. — O. nadzornik doda poročilu, da sta v gosp. Sepacheriem kot načelnikom okrajne knjižnice storila vse. kar sta mogla, toda niti stanovanjska oblast niti občina nista bila dostopna za pojasnila, ne voljna. da omogočita prosvetno delovanje tako dragocene knjižnice kakor ie baš naša. — Podani računi — obremenjeni s selitvenimi stroški na konto nabave novih del — so bili odobrenj. — G. O r 6 -lovi predlogi glede sestave stalnega m knjižničnega odbora so bili spreieti soglasno — Ker tudi predlogom cerkljanske šole glede revizije učnih načrtov ponavlialne šole. o potrebi kmetijske šote na Gorenjskem in uvedbi »Kmetovalca«, »Čebelarja« in »Vrtnarja« kot priročno čtivo v ponavljalnih šolah nihčp- ni ugovarjal. je g. referent ob 14.30 zaključil konferenco. — Pri skupnem obedu v »Narodnem domu« se je zmenjalo dvoje napitnic. na kar ie izbeglo učitelistvo po vsem srezu. 1e nekai se ie, držalo starodavnih tradicij ob lepi pesmi prijateljski volii.	.1. L.
—	Relief za katerega ie toliko povpraševanj le Sz alabaster-mavca. barvan z različno lakasto barvo Pohorip sa~ mo svetlo zeleno Razven Pohorja ie na njem južno vznožje Kokošnjaka. Kozja-ka. Slov. goric (Dravograd - Maribor), del Ptujskega polja, vzhodni del Karavank v slovenigraškem srezu do severnega vznožja Konjiške gore. Relief je popolnoma ročno delo in je nastal po večletnem trudu Vzorec ie razstavljen v izložbi g. Weixla v Mariboru na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice. Cena Je 6000 Din. — Glede .špecializiranja prosim da se mi oošlie načrt dotičnega kraja. Pripravljen sem glavne točke označiti. pripominjam pa, da oreObložiitev z imeni relief kvari na okusu in pregledu. — Josip Peitler. učitelj v Pekrah, pošta Limbuš.
—	Vsa ona upraviteljstva. katera še niso poravnala neznatnega zneska 4.50 Din za prejeto in ne vrnjeno knjižico »Šola v nebesih« prosi prav iskreno »Učit. dom«, da nakažejo te dni to malenkost ker nam prihranijo mnogo dela z izterjavanjem, sami pa se izognejo pozablienju.
—	Pojasnilo glede Učit. Samopomoči. Predsednik tega društva tov. Kocjan-čič. ie ogorčen da sem v svoiem članku omalovažil tudi to ustanovo kot nevredno kritike. Nisem te«-a mislil tako ka-
kor ie to vzel predsednik U. S Priznavam celo prav rad. da ie U. S. izmed vseh učiteljskih gospodarskih ustanov še najbolj čvrsta, oziroma edina ki ie na razmeroma trdnih tleh. Je. nekaka izjema v pravilu, a s tem. kakor se pravi, pravilo le potrjuje. Pravilo Pa ie v bistvu slabo in ne more ga izboljšati nobena še tako dobra izjema. Gre za princip. Princip ie bil v vsem dosedanjem gospodarstvu zgrešen; da ie to res. pričajo najbolj glasno ravno današnje težke posledice. Edina rešitev iz tega zastarelega in zato škodljivega sistema pa te novi. moderni in če že hočete — e d t-n o z v e 1 i č a v n i organi začni princip. (Op.: Da bo vsak član organizacije tudi član gospodarskih ustanov.) Tega se bo morala oprijeti tudi U. S. in to bo le v njeno dobro, ki ga gotovo želi z menoj vred tudi tov. predsednik U. S. — Pouka na koncu, da bi moral molčati, ker nisem član te ustanove. Pa ne morem sprejeti. Nisem član U. S. in tudi ne Učitebske tiskarne in ne Tvor-nice učil in ne vseh drugih neštetih fill-alk. Sem oa član organizacije in to ie — dovoli Če so pa ti oddelki ki bi morali biti sestavni deli organizacije v odreii na vseh koncih in krajih ni rešitve v tem, da se ti deli še nadalje raztresajo in še boli oddaliuieio od matice, amnak da se ti deli. v kolikor so nujno potrebni. 7 matico vred strneio v eno res krepko In pravega živlienja zmožno celoto. Hočeš, nočeš — to treba izvesti!
Bogumil Medvešček.
— Članom in članrcam učiteljskega društva za ljubljansko okolico. Člana Iv. Šmajdek in Anton Germek sta vložila sledeči protest na ooverieništvo UJU v Ljubljani. — Poverjeništvu UJU v Ljubljani. § 15 »Pravil društva učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ljubljanske okolice« se glasi: Odbornike voli glavna skupščina pismeno ali ustmeno. poverjeni volilni listek ie veliaven ako ga je dotični volilec lastnoročno podpisal. Volitev ie veljavna za eno leto. Ker se na občnem zboru v Ljubljani, dne 9 ianuana t. 1. volilni listki niso podpisali kar določno predpisuje § 15. naših društvenih pravil, zahtevava podpisana, da pover-jeništvo nepravilno izvoljeni odbor na to nepravilnost takoi opozori in zahtevava od njega da takoi vse posle zopet prejšnjemu odboru izroči, ki mora sklicati izredni občni zbor na katerem se bodo, vršile nove volitve. Ta najina zahteva se ima izvršiti v roku osmih dni oo sprejemu tega pisma, sicer nastopiva korake proti kršeniu potrjenih Pravil. — Šent Vid nad Ljubljano — Ježica. dne 17. junija 1926 — Šmajdek Iv. s. r.. šolski upravitelj. — Germek Anton s. r. šolski upravitelj. — Naiprvo sem se začudil, da sta omenjena člana celih Pet mesecev molčala in šele sedai našla ta člen pravil ter na obeh zborovanjih, ki smo jih imeli med tem. nista tozadevno nikdar protestirala Nam vsem ie znano da so se volitve naiprvo vršile ustno — torej z vzklikom in da ie tov. Urbančič predlagal listo sedanjega odbora, ki ie bila sprejeta skoro z vsemi glasovi le oar ie glasovalo proti, na kar ie reagiral gosp. Šmajdek. da ta volitev ni po pravilih veljavna, ako ie en sam glas proti, in da se mora volitev ponovno vršiti v listki. Volitev se ie nato izvršila z listki in lista le bila ponovno izvoljena od 139 oddanih glasov z 92 do 132 glasovi. — Volilni listki se niso podpisovali ker to niti pravila ne zahtevalo. Prav. na poglejmo člen 15. pravil, ki pravi: »Odbornike voli glavna skupščina Pismeno ali ustno, poverjeni volilni listek ie veliaven. ako «a ie dotični volilec lastnoročno podpisal.« Mislim da ni treba nobenih iuridič-nih znanosti za umevanie tega člena in vsak absolvent'osnovne šole ga lahko pravilno tolmači. Kaj se pravi o o v e r -[eni vol i t ve ni listek? Da Je član. ki ori volitvi ni navzoč upravičen vseeno voliti v nenavzočnosti. .a k o kakemu drugemu č 1 a n[ u poveri volilni listek, da v niegovem imenu v o 1 i; 1 e v tem s 1 u č a i u mora biti volilni listek pod-
pisan. Torei o kršenju pravil, kakor trdita gg Šmajdek in Germek. ni tu nobenega govora — Žalostno ie pač dejstvo. da se takih sredstev poslužujeta napram sedanjemu odboru, ki vestno in točno opravlja svoio nalogo napram društvu in njega članstvu. S takimi protesti jemljeta le ugled našemu društvu in potrebno se mi ie. zdelo da to objavim lavno da bodo i ostali tovariš; in tovarišice informirani. — Josip Macarol. t. č. predsednik.
—	Iz Slovenske Šolske Matice. V
zadnjem času orihaiaio prav pogostoma na Slov. Šolsko Matico pisma sledeče vsebine: »Podpisano upraviteljstvo v
----ie prijavilo dne.....Pod štev .. I
svoi pristop k Slovenski Šolski, Matici. Ker Da upraviteljstvo do danes še ni orejelo Dublikacii za 1. 1925. se Matica naoroša da nam iste čimpreie pošlje.« — Vsem prizadetim upraViteljstvom SDoroča Dodpisani blagajnik, da za pristop k Slov. Šolski Matici ne zadostuje samo oriiava. temveč ie treba vposlati s prijavo vred tudi zahtevano članarino, sicer orijavlienec še ni član Matice. Treba Da ie vDOslati 30 Din kot članarino ter priložiti, za poštne stroške še 4 Din, torei skupno 34 Din Bodi enkrat za vselej povedano da se na Driiave brez vpo-slane članarine ne more Matica Drav v nobenem slučaiu ozirati. — Pavel Ples-ničar. blagajnik S. Š. Matice v Ljubljani.
—	»Zbori« Mesečna reviia za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelo-vec. izdaia Devsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Liubliani. Vsebina šestega zvez-Da: F. Marolt: Kukavica (narodna). V. Ukmar: Motto. E. Adamič: Pred spa-njem. J. Pavčič: Dekle poglei me prav! Mešani zbori. Lene in deloma tudi lahke skladbe Pavčičev mešani zbor bo zlasti Dodeželskim društvom napravil veliko veselje. Zbore priporočamo vsem pevskim društvom in tudi učiteljskim knjižnicam v naročbo.
—	»Zbori«. Mesečna reviia za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelo-vec. izdaia pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsebina pete (zakasnele) številke: Risto Savin op 28. št. 2. Stalan sam tvoj. mešani zbor. Književna priloga: t Anton Foerster. Skladbe Antona Foersterja. Karol Pahor: Dober pe-vovodia — dober zbor. Emil Adamič: Prirediteljem koncertov v premišljevanje II. Prva iugoslovenska glasbena izložba Na naslov uredništev naših dnevnikov. Naši skladatelji. Pevska društva. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva in uprave. — List se sam priporoča.
—	Ročni katalog za šolsko leto 1926./27.. ki ga rabi dnevno vsak razredni in predmetni učitdi(ica) izide v Učiteljski tiskarni v Liubliani v avgustu t. L Obsegal bode poleg navodil, obrazcev, odredb tabel i. dr. tudi najvažnejše odločbe Državnega Saveta ki se tičejo učiteljstva sploh. Da bo mogla Učiteljska tiskarna ustreči vsem naročilom (lansko leto ie pošel Ročni katalog pred pričet-kom šolskega leta), se naprošajo vsa vodstva osnovnih in ravnatelj" s t v a meščanskih šol. naj sooroče vsaj do 10. julija potom dopisnice na naslov Učiteljska tiskarna (Ročni katalog) v Ljubljani: a) koliko Ročnih katalogov za razredne in b) koliko Ročnih katalogov za predmetne učitelje naroči učitelj" stvo na posamezni šoli oziroma na šolah v istem šolskem okolišu. Ker so pojasnila in navodila o prejemkih učiteljstva v Ročnem katalogu že marsikaterega učitelja očuvala »dolgov iz preišniih let«, nat se sleherni učitelj(ica) prijavi za naročilo te prepotrebne in najcenejše ročne knjižice.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poljanski nasip 10'21 doš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevaite ea takoi: ne bo Vam žal!
Podpirajte prosvetni sli!
Šolske zvezke po Moil ml iz najboljši papirja s pivnikom
izdeluje iT Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ui. 6.1*
Učitelistvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
===== zvezke Učiteljske tiskarne.	=
Zvezki se prodajajo v korist .UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
Vestnik upokojencev.
—ud Stara pesem. Leta 1919. ie bilo UDokoienih nekaj učiteljev do starem zakonu že ootem. ko ie bila naredba o novih učiteljskih prejemkih razglašena v »Služ. novinah«. Tem učiteljskim starinam, ki so imeli do 40—45 službenih let, se ie odmerila najvišja nenziia mesečnih 450 K. kar bi znašalo približno 5—6 K predvoine vrednosti Po mnogih pritož-bah Drošniah in intervencijah so bili tr možakarji slednjič Do preteku 6 let vendarle prevedeni na dinarsko oenzijo, ki lim Drioada od 1. decembra 1919. Toda pravica, kakor pravi Cankar, hitro jem-lie, pa počasi plačuje; tako ie bilo tudi v tem slučaju. Tista našim tovarišem oriznana razlika ki bi 'bila v celoti nekaj zalegla za ooDlačilo starih dolgov in v nakun naiootrebneišp obleke sp ie izplačala le za par mesecev nazaj, ostala vsota. okrog 15.000 Din. pa ie obtičala v državnem mošniičku, češ da ni kredita. Krilatica »ni kredita« ie postala žali Bog pri nas že tako običajna, da baje že nobe' den državni dolg ne pride več gladko čez rob tega prepada Kruto, ti po 75—80 let stari reveži nai čakaio. da se dovoli za niihovo teriatev kredit. Do kedai neki nai čakaio. da bodo stari 100 let do sodnega dne? Penzijonist, državni preužit-kar. res ti ni zavidati Stradati si navajen. čemu ti torei primerna pokojnina da si plačeval zanjo zlate krone. Sit si in soočit pa tudi časa ti preostaja, zato lahko hodiš peš: torei ti zadostuje na leto za trikrat znižala vožnja; stajnujes Pa lahko prosto Pod milim nebom, zato so ti ukinili nepotrebno stanarino. Delegacija ministrstva financ ie opozorila pred kratkim po časopisih, nai stranke za izplačilo starih dolgov ne sitnarijo in ne urgirajo da bodeta že ministrstvo In delegacija sama skrbela, da se to sigurno in čim preie izvrši. Minulo oa ie tri mesece novega proračuna in dblmbljenifi izplačil le ni — Gospod delegat nai se-dai? blagovoli boiasniti. kai ie s partijo 55 in so li penziiske razlike v letu 1919. upokojenih učiteljev sprejete v državni proračun 1926.'27. ali ne in kdai se bodo pač tudi izplačale ker bi prizadeti sicer mislili, da se bo zotoet zavlačevalo.
Polemika.
—pol. »Klub priseljenih učiteljev«.
(Tov. Macarolu par besed v odgovor.) Popolnoma prav • »Ne bodimo malenkostni!« Ne gre za besede. Delo kluba lahko opravlja odsek ali klub, zaradi mene tudi »pipčariev« da ie le pozitiven. Ampak. da bi si s tem vprašanjem ne smeli beliti glave tudi tisti ne ki imamo državljanstvo v žeou. to se mi -ne zdi prav! Zakai fakt ie to. da postajajo tovariši ki orihaiaio iz drugih držav k nam. z vsakim dnem brezoravneiši ter da z niimi ne eno Oblastvo enako ne postopa! Mariborsko oblastvo n. or iih nastavlja na lastno odgovornost takoi kot honorarne nastavlience liubljansko Pa pošilja njihove prošnje v Beograd v rešitev In med tem ko bomo m; »odklanjali. velikodušnost za nriselience«. bodo oni brev olače čakali na rešitev svo;:h prošenj. Še n' dolgo tega. ko me ie obiskal tovariš iz Vipavske doline in Se mi potožil, da ip 2e od aveusta lanskega leta brez službe ter da se mu orošnia za spreiem k nam Še ni rešila. Ko sem iaz projsil za sprejem (če tudi iugoslovenski državljan), so ml dejali, da se bodo ""me brigali ker da sem si prste s tinto umazal«: ko ie moja žena prosila za službo, so ii dejali da nimajo nobenih dolžnosti do nie. In so še druge stvari, ki iih ne morem tu navajati.
Tov. Macarol slika ooložai kakršen bi moral biti. iaz sem boli realističen Kal nam pomaga igrati vlogo ptiča -Ma Če ie pa oblastvo noče, ali ne more igrati In ki dobro ločuie nčitelistvo no rookrajinah.
Ne vem. če bi bila vsaka nadaljna diskusiia v tem vprašanju, odveč in ne vem. če bi bilo naioametneiše položiti to novo roieno dete k večnemu počitku:
pač Pa vem, da bi to bilo najkomodnejše	članov. Prav tako tudi učiteljskih otrok in tudi najpopularnejše z oziram na šte-	ne mislimo »zavarovati« pač pa vitčno »pripadnost« članstva.	preskrbeti za nje v slučaju smrti prl-_ J. Ribiči'5.	merno denarno podporo.
rTo tu Ä.W to-ei unaiboli pravico govo" stiriev l h A bl. torej obstojala korporacija iz staršev m davkoplačevalcev, ki bi lahko ? nai
ÄP/Ä ° 5°'.L T°y- Jwanač tehSa
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbn Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V mesecu juniju sem prejel sledeče zneske: Brežiško-Sevniški okrai: Blanca 20 Din, brežiško-sevniško učit. društvo 205 Din 20 p; Črnomell-ski okrai: Petrovavas 10 Din Sinji vrh 60 Din. Stari trg (Rustia in Znančeva) po 100Din = 200Din. Vinica 50 Din: Kamniški okrai- Komenda 60 Din. Moravče 40 Din. Skaručna 60 Din; Kranjski okrai: Cerklje 73 Din 50 p. Sv. Ana 20 Din. Jezersko 20 Din. Kranj, dekliška 70 Din, Naklo 20 Din. Preddvor 40 Din. Šmartno pri Kranju 360 Din; Krški okrai: Bučka 22 Din, Št Janž 60 Din, Škocijan pri Mokronogu 20 Din. Tržišče 10 Din. Zame-ško 20 Din; Kočevski okraj: Bolsljlva Loka 10 Din. Dolenjavas 20 Din. Grča-rice 20 Din. Mozeli 20 Din, Osilnica 10 Din. Ovčjak 26 Din + 10 Din = 36 Din, Ribnica, deška 100 Din. Stari breg 10 Din, Stara cerkev 50 Din, Svetli potok 10 Din. Loški potok 50 Din. Škrili 50 Din. Štai-cerji 40 Din. Turiak 10 Din: kraini šolski svet Vel. Poljane 350 Din; Litijski okrat: Vel. Gaber 20 Din. Vače 20 Din; Ljubljana: I. deška osnovna šola 110 Din Ii. deška osnovna šola 120 Din. III. deška osnovna šola 30 Din. I dekliška osnovna 110 Din. IV. dekliška osnovna 50 Din. pomožna šola 50 Din. gluhonemnica 120 Din, Barje 100 Din, Mestni šolski svet 30 Din. Prosvetni oddelek 60 Din. Božo Račič 11 Din. Turai Režek 100 Din. Hin-ko Klavora 30 Din. Vita Zupančičeva 100 Din; Ljubljanska okolica: Borovnica 50 Din. Blatna Brezovica 40 Din Horjul 20 Din, Jezero 11 Din. Moste 220 Din. Sv. Peter 125 Din. Podlioa 20 Din Sostro 60 Pin. Šmartno pod Šmarno goro 50 Din. Zalog 50 Din. Zelimlie 20 Din. Avgust Korbar. Šiška na blok 26 Din; Logaški okrai: Grahovo 30 Din. Igavas 60 D:n. Gor. Logatec 50 Din. Planina 50 Din, Stari trg 300 Din. Unec 40 Din Tovariš Slavoi Dimnik upravitelj državnega deč-jega doma v Mariboru, ie oooustil društvu na zadnjem Obroku za risanje žem-ljevida 2000 Din. Njemu in vsem drugim iskrena hvala! Vsi letošni' orisnevk? znašajo doslej 34.520 Din 5 d. — los. Kobal. blagajnik.
i
UČITELJSKA SAMOPOMOČ. —, OTROŠKO ZAVAROVANJE.
Namen Učiteljsko Samopomoč?.
Učiteljska Samopomoč ima nesebičen, dobrodelen namen: Pomagati učiteljskim družinam z denarnimi nodoora-tni v naihuiši potrebi in stiski, to ie ob smrti. Prijatelji in znanci tolažijo žalostne ostale z besedami. Učiteliska Samopomoč ¡pa z visokimi posmrtninami. Do danes izplačane oosmrtnine znašajo 170.857-50 Din
SedaniJ in bodoči člani Učit. Samopomoči.
Po § 7. a društvenih pravil morejo biti društveniki učitelji (profesorji), njihove žene in vdove ter učiteljice vseh javnih in zasebnih šol v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. V zadnjem času, se ie od več strani izrazila želia. da bi Učit. Samopomoč razširila članstvo tudi na druge člane učiteljskih družin, n. or. na otroke.
Primerno ime
Na zadnji odborovi seji sem navedel nekaj točk. po katerih bi se dalo izvesti otroško zavarovanje. Pri ti priliki nai omenim, da se mi izraz »z a v a -r o v a n j e« ne zdi primeren. Učit. Samopomoč ni nikaka zavarovalnica. ,pač pa podporno, stanovsko društvo. Vsi vplačani članski prispevki se takoi — največkrat že pred vplačili iz rezerve — in v celoti nakažejo dedičem umrlih
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI — TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
I Učit. Samopomoč. — Odsek za otroke.
Za zavarovanje učiteljskih otrok se ne ustanovi novo društvo, vpelje in izvede naj ga Učit Samopomoč v svojem okrilju. Vse posle njegovega oddelka prevzame odbor U S. Blagajniško poslovanje bodi loč en'o od uprave U. S. To slednie ie potrebno že zaradi tega. ker ie mnogo članov U. S., ki nimaio otrok ali na bi jih ne želeli za varovati: na drupi strani oa ostane premoženje (rezervni zaklad) sedanip Učit. Samopomoči nedotaknjen in neobremenjen z novim zavarovaniem.
II. Sprejem
Zavaruje se le otroke od Članov Učit. Samopomoči. Za prvi čas — znabiti za eno leto — nai bi se napravila izjema za tiste učiteljske družine, katerih roditelji vsled § 7. b društvenih oravil (starost nad 45 let) ne moreta postati člana U. S. Pravilo naj bi pa bilo: Kdor more postati član U. S. — starost pod 45 let — temu se zavaruje otrok le tedai. če se vpišeta oba roditelja v društvo.
III. Število zavarovancev.
Število otrok za zavarovanje le neobvezno iin poljubno Nobenega člana U. S. se ne more siliti, da bi moral svoie otroke zavarovati. Število otrok za zavarovanje nai določi vsak sam.
IV Zavarovalna doba.
Z a v a r u i e se otroke od 6. do 21. leta. Umrljivost Se pred 6. spolnjenim letom res večja, zato so pa stroški za otroke v ti dobi zelo majhni. S šolsko dobo nastanejo mnogi izdatki za obleke šolske potrebščine itd Velike Izdatke imaio zlasti starši ki šolajo svoje otroke v mestih ali oo zavodih. Z dovršenim 21. letom ie večina otrok — raz-ven akademikov — že v službah in v uradih.
_ (Dalje prih.)
Opozorilo!
Vse naše članstvo opozarjamo, da iz tehničnih ozirov ne moremo za dobo počitnic preminjati naslova Učiteljskega Tovariša.
Naročniki naj si uredijo dostavljanje lista na ta način, da jim ga pošta pošilja na začasni naslov.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za marenberški okraj
je zborovalo dne 5. junija t. 1. v Marenbergu. Navzočih je bilo 27 članov.
i.	Zapisnik zadnjega zborovanja je bil po dolgotrajni debati sprejet.
ii.	Razprava o decentralizaciji in centralizaciji naše prosvetne uprave na osnovi referata tov. Jurančiča. — Poročevalec tov. Jurančič poda na kratko argumente, ki govorijo za en ali drugi sistem ter prosi tovariše, naj posežejo v debato.
Tov. Lešnik: »Prosveta se naj na vsak način loči od politične uprave. Šolski odbori naj se volijo direktno in ne tako, kot je predvideno v zakonih, ki so že projektirani. Doslej so bili kraj. šol. sveti zaviroči v razmahu šolstva, ekspoziture krčem. Če bodo v šol. odbor prišli neposredno voljeni člani, bodo to ljudje, katerim bo šola prva stvar.
Tov. Womer vjdi v šol. odborih drugo izdajo kraj. šol. svetov ter odobrava, da se jim je sedaj odvzela nekdanja pravica.
Tov. Jurančič pripomni, da so po njegovem mnenju šol. odbori in kraj. šol. sveti zavirači šolstva. Starši vzdržujejo šolo materijelno, pošiljajo
Novosti za pomlad in poletje!
Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke.
Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. SKABERNE,
LJUBLJANA
konov jasno vidi, da je šola z učiteljem vred nre-vec meščanska. Večina učiteljstva je na kmetm m vsi dobimo enako izobrazbo. Kmetijstvo do učujejo na učiteljišču samo par uric, ga ne predavajo kmetijski strokovnjaki in vrhutega so učiteljišča z izjemo vrta brez zemlje. Učne načrte imamo za mesta, industrijske revirje lin podežel-stvo popolnoma enake. V ljudstvu živi vera da ie učitelj »gospod«, kar pomeni po njihovem 'človeka, ki nič ne dela. Le ko se bo šola akomodi-rala podeželskim razmeram, bo začutil kmet njeno potrebo. Dalje izrazi, da ni bil njegov namen go-wi- °bIiki šoL odborov, ampak o tem, ali r™l.|0i;-zak(m urejen na centralističnem ali de-- nem Princ'Pu- In tu trčimo ob ono težko vprašanje, smo li en_ narod ali trije. - Tov. Wo-
E inVtf por°čevalec v avtonomistično po-
zborovanin t„ m°,re™° razpravljati na učit. zborovanju.« — Tov. Lešn k čuti vpliWn nninnct
rešitve tega vprašanja in izraz" da preko tega
res ne moremo priti do jasnosti. — Tov jiirančlč
predlaga nato resolucijo, kateri je člansUo t čko
za točko v večini sprejelo:
1.	Nujno potrebna je ureditev šol. ¿akona 1 režimov, ki pojmujejo istega različno.
2.	Doslej smo razpravljali o vprašanju centralizacije in decentralizacije samo v administrativnih uredbah in 'izvedbah in zanemarjali idejno stran.
3.	Vodilo nas je načelo ujedinjenja, ki je bilo doslej še samo produkt političnih shodov, ni pa bilo še znanstveno rešeno. Mi še danes ne vemo, smo li en narod ali trije. Tu je jedro vseh nadaljnjih razprav, tu se moramo ustaviti in jasno povedati, potem se lahko izrečemo za en ali drugi sistem.
4.	Naši znanstveni zavodi se še niso lotili omenjenega vprašanja, zato pa moramo mi slediti našemu zdravemu razumu in njegovi logiki, da bomo stali pri prihodnjem šol. zakonu pripravljeni z vsemi argumenti za in proti.
Predlagamo: Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj določi za prihodnjo skupščino v Celju poročevalca, ki bo na jedrnat način podal okvirne misli za razprave v tej temi pri učit. zborovanjih.
+ Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo v sredo dne 12. maja 1926 v Kamniku.
Navzočih je bilo od 79 članov 52.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, posebej oba gospoda sreska referenta ter izročil navzočim pozdrav g. svetnika dr. Ogrina. Tovarišica blagajničarka je poročala nato o blagajniškem stanju ter prosila vse tiste, ki še niso poravnali članarine, naj to store do konca šolskega leta.
Kot prihodnja točka dnevnega reda je bilo predavanje g. Matka Kanteta o zemljepisju. Referat smo vzeli z odobravanjem in zahvalo na znanje. Glede članskih kart je omenil tovariš predsednik, naj se one, ki še niso potrjene, pošljejo šolskemu upraviteljstvu v Jarše.
Predlogi: Tovarišica Marija Rupnikova je stavila sledeč predlog:
Pri pisanju naj se za prehod od trorižnih zvezkov k enorižnim poskrbi za uvedbo takih zvezkov, ki ta prehod otrokom olajšajo in si pri istem ne bodo skvarili pisav. V zvezkih s troriž-nimi vrstami, ki se bodo rabili nazadnje, naj znaša širina vseh treh riž ene vrste skupaj ravno toliko, kakor v takoj za temi rabljenih enorižnih ena vrsta. Ob enem naj se v enorižnih vstavi za mejo med zgornjimi in spodnjimi dolžinami prav tenka črta, ki se bo od glavne, katere se bodo dotikale večina vse črke, dobro ločila: kajti otrokom je v obče pretežko najti takoj pravo razmerje med vsemi tremi dolžinami, medtem ko bodo samo srednje dolžine lahko zadeli. Taki zvezki naj bi se uporabljali pri prehodu približno pol leta.
Ta predlog bomo predložili pokrajinski skupščini.
Sklep. Ko smo sklenili, da se vrši prihodnje zborovanje v Moravčah, je predsednik zaključil zborovanje.
POROČAJTE o vseh prireditvah in izvenučnem prosvetnem delu, ne za* našajte se, da bodo poročali drugi. Pot ročila naj bodo kratka, točna in po* polna.
ARGUS le na8 najboljSI Informacijski zavod_
ARGUS lma v vseh mestih svoje poverjenike ARGUS d»la Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem «tanju denarnih »avodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov
ARGUS-°ve lnformao|ie 80 y»|kdar točne l2črpna
In hitre___
ARGUS M nahaJ" v Vuka Karadžlča u'- Beograd ARGUS-ov tele*on le a brzojavni naslov Argus
PRIZNANO NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA
JOS. ROJINA
LJUBLJANA if ALEKSANDROVA C. 3
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. J Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah.
LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba!	Solidne cene!
P. n. g. učiteljem nudi na ugodna mesec, odplačila!