Bogatšni. (Božična dogodbica — R. Beude). Bilo je tisti dan pred Božičem. Pofiasi, kakor da se loči nerado od ljubkih sel in prijaznih vasic, se je bližalo solnce sncžnim vrhovom, Se en sladokl in Ijub pogled, še 6n poljub mrzlim, ledenim skalain, in zablestola jc snGžna odeja. Potem jo bilo vse kakor mrtvo, samo zapad je Žarel, k&kor bi ga kdo napolnil s krvjo, Labnili koralcov jg stopal skozi dolino mrak in božanstvGni mir ga jc spremljal. Preko snežne planjave so zapeli zvonovi svojo vefierno pesem, In sliSala so jo bedna scla in vasice in sleherni j« razumei pesGm vefternih zvonov, naznanjajoSo zGmljanom božični mir, Kraj gozda so zapeli kraguljčku Proti dolini so drSalo lepe sani, v njih je sedela gospa. Prod hišo drvarja Ceneta so sg ustavile krasnG sani in gospa je vstopila v borno drvarjevo bajtico. ,,Dober veSer, mamioa, tako se Vam kaj godi?" pozdravi vstopivša, ,,Hvala, milostljiva gospa, pa no zamGrite, pri nas je vse tafco umazano, ravnokar snažim, da bo kočica za jntrajšnji dan malo dostoinejša. Marica, prinesi gospej čeden stol! No, godi se nam za silo žg tako dobro, samo CcnG . . ," in pri teh bcsedah jej je potok solza zalil izmučene oSi, ,,ta . . ." ,,Kaj pa sg je vGndar zgodilo, VaS Cgiig jg vendar dober mož, v kolikor mi je pravil moj soprog takrat, ko je Cone šg služil pri nas." ..Dober mož jg pa6 bil, a ni vgS, žalibog ni več; odkar so priišli tisti tuji drvarji, ki jirn pravijo socialni dGinokratje, v našo krajG, se jg popolnoma izpreraenil. Moj Bog, koliko sGm že prcmolila zanj, in Materi božji sem v ta namen vsako soboto darovala Gno svečico, pa vse niS ne pomaga. Prcje ni pil nobenG opojne pijafie, scdaj pa nosi vGdno steklenico žganjice sGboj in dela prav malo, Preje je hodil vsaj za praznike k sv.. zakramGntom, sedaj sg pa iz njih norčuje in niti jutri no pojde! Kaj naj počnem jaz sama, uboga, slabotna žona, s temi črvički? Prcje sva imela šo nekaj dGnarja sliranjenGga, sodaj pa je napravil dolga in oni žid tam za brGgom tirja od naju cclo par sto goldinarjGv, In vsg to prido, kakor pravijo ljudje, od tovarišije s Smrefinikovim Tonetom, ki jc delal tri leta v mestu in se tam Cisto izpridil, Pravi baje, da jg socialni dGmokrat, in sram me je teh bcsed, milostljiva gospa, in ijudjG celo pravijo, da j6 Cgiig tudi že socialni demokrat." ,.,Vi ste res dobra žena, prosila bom svojega soproga, morda rcši on VaŠega moža in s tGm celo Vašo družinico." ,,Ne, ne, milostljiva gospa, to ne bo sodaj niS pomagalo. PrejG morda že, ali sedaj pa gotovo nc, ker Je čisto izpridGn. Visoko jg čislal VaŠega gospoda soproga, ali scdaj zmerja vsg Vaše vrste ljudi brez razločka in včGraj je celo dejal, da me je bilo strab: Ti bogatini, te pijavke, ki žGjajo po naii krvi in se rogajo nad našo bedo, tudi Bg umiramo od lakote; — jaz sem mu pa dejala nato: Ljubi Cene, kaj menig, da so vsi bogatini tudi srečni, srečni vedno in povsod? Kdo ve, ali si ravno nocoj ne želi ta in oni, da bi nicnjal z nami?" — Tedaj pa je vzrojil in grdo zaklel ter pristavil: Kaj bo m6ni sreca? Donar je raeni sreča, in le tafco srcČG si želim, drugG srečG ni. Le povGJ enemu teli pijavlc, naj menjajo z nami, boš videla, kake obraze ti bodo delali! — Po teh bescdab je zaloputnil duri, da se je strosla cola ko6a, otroci pa so se spustili v jok; pogledala sem za njim, tam za oglora ga jg Cakal Smregnikov Tone in oba sta zavila potGm v krSmo. Moj Bog, ta Tone in pa žganje, ta dva rušita srečo naši družini, Cene sam drugafie ni Kak izprrjGn pijanec, milostljiva gospa, nikakor ne, verujto mi, on ima dobro srcG, ali žganje in ta nesrecni Tone ga bosta ugonobila, nas in njGga." Uboga drvarjGva žGna ni mogla naprej; vsled ihtonja ji jg zastala bGSGda, Iraenitna gospa pa, ki je cula grenko tožbo, je bila vidno ganjena, v njeno plemGnito srcG je Šinila lcpa misel: ,,Ljuba žena, prenašajte to bolGfiino radovoljno in udano ter molitG za svojcga moža, vso bo bolje. Jutri pa poSljiltG njega in otrolco v nažo liišo, kjcr sg vrši božično obdarovanje; ravno , zato sghi prišla dancs k Vara, da povabim Vašo cgIo družino; tudi Vi bi lahko prišli, pa najbrže pG morGt6 radi maIega Jakeca, Naj pridc VaŠ mož gotovo!" „0, milostljiva gospa, kako ste vendar dobri, ali jaz sg pa bojim, da ne bom mogla moža pripraviti do tega." ,,PoskusitG vsg, bostc vidGli, da bo Šlo." ,,Ne vGm dostojne Hvale za Vašo plemGnitost, raiIostljiva gospa; storila born vse, lcolikor mi bo pač mogoce." Po prisrfinGm ,,z Bogom", jg scdla gospa na svojg sani, ki so brzo zdrBale po dolini. Bila je ysa vesela svojcga, sKoroda zagotovljenGga uspeha. DrvarjGvo žcno pa jg stalo mnogo truda, predno je pridobila moža za svoj naraen. Drvar Cene je našel vse polno izgovorov, vcndar se je kopčno, dasi zclo ncrad, udal, rckoc: ,,Žg pojdGm, pa teh hinavskih pijavk' ne pogledam za nobGn denar; kaj misliš, da mi čcz noč pado mrena iz o5i, mrGna. ki mc je prcpričavala vcdno 1g o enGra, o neki ljubezni, požrtvovalnosti in plGmenitosti bogatinov. Kakor edcn, takgni so vsi, nobeden ni^za laš boljši od drugega. Vendar pojdGra!" Po teh besedah sg jg podal na pot s svojimi otročiči, Pot ni bila dolga, vendar sg je CenG mcd potom se obotavljal, ko jg zazrl na bližnjem grifeu gradič, ki se je s posebnirn ponosora dvigal v sinjG zimsko nebo. Naposled je fcrenil po hribčku navzgor. Pred gradom ]e sprGjel doSle grajski služabnik ter jili peljal v krasno razsveltljeno dvorano, kjer je žarelo nebroj lugio na bogato obložGnGm božičnem drcvescu. Pod drevGsom pa so stale liBne jaslicc kot dostojen spomin onega vefiera, ko so naznanili nobeški angeli rojstvo VgBiig ljubezni, pojofi: ,,Slava Bogu na viSavah in mir Ijudem na zemlji!" V ozadju dvorano so so odprla vrata in vstopth\ slti gospa in njen soprog; pred seboj sta tiščala voziček, v katcrem jc sedel odrasel dotek, oftividno jomilovanja vreden bolnik. Drvar Cene pa jo stal l.»ri temnem oknu in zrl v snožcno odcjo z mrkim, sovražnim poglcdom. Bilo jc namreč zbranih vse poliio rovežev iz vasi, katcre sta povabila nocoj grajski gospod in gospa. Cene se ni hotGl brigati za nobenega, vendar si ni mogel kaj, da ne bi pogledal vstopivŠih 1g za hip, Četudi s kratkim, sovraznim pogledom. Kinalu je zadonola ona znana božična: ,,,Tiha no5, svGta no8 . . ." Cene je bil lcakor mrtGv za fear svetonočno pesmi, dasiravno so jo poli nedolžni otroci, Tn nato so se razdelila darila m6d uboge otroke. Cene pa jg vse to gledal, in ni mu Šlo v glavo, da ljudje, katerih se jg spomlnjal edino-le v psovkah, obdarujGJo otroke revežev, Mrko je gledal pred se, v glavo so mu Mnile one bGsedG, ki jib jg nGkdaj Bul ocl SmreČnikovega Toneta. Tedaj se je zamislil, kakor da se je skregala njegova pamet z bGSGdami SmrGčnikovega Toneta, ki je v enomcr k.vasil nGkaj o Gnakosti, o delitvi prcmožGnja in o raznih drugib refteh, ki revcža doccla omamijo. Iz tGga premišljevanja ga je vzdramil nGprifeakovan prizor: Oni bolnik v vozičku mu jo postal naonkrat znan; dozdevalo se mu jg, da ga jg vidGl zadnjo pomlad, ko jg skakal po gozdu, kakor brhka srna, In to naj bi bil tisti mladi gospodiS iz grada? Da, on jg bil; nelcGga dne se jg namreS prav občutno prehladil, vsled hude bolczni mu jg cela desna stran ohromGla, kar mii je vzelo vso moS. In temu bolnikn se je zaupno približal drvarjev Tinček, kropek deSko, zagorelih, polnib lic. MVstreli enkrat z raojo puiško! Vidiš, kako je lepa, tvoja mamica so mi jo dali", je dGjal drvarjev Tinfiok bolniku. Ta se je botel milo nasmGbniti ob spominu na nokdanje dni, a mesto sladkega smGbljaja sg je mlademu bolniku zakrožila okrog višnJGvih ustnic bolestna poteza. NjGgove stoklene oči in voščeni obraz, vse to je ganilo celo Ceneta. In vidcl je, kako slabotni bolnik dviga slabotno, koSBeno roko, da bi vsaj prrjGl Tin5ekovo puško, ali roka mu je omahnila nazaj. Kakor bi se hotGl otrGsti dcjstev, je Cene v GnomGr poglGdoval skozi okno, Caroben po gled na šii'no, biserno ravan, na zvezdnato ncbo, katero ožarja lunin Bar, in tam ob robu gozda stoji drvarjeva kofiica . . . Ali Conetova duša je mrtva za ta Bar, vse drugo misli mu mu&ijo srce, in vcndar poglGduje v enomGr skozi okno, da bi pregnal vsako misgI.. Nchote ŠvignG njogov pogled k, bolnildi, otroku bogatino\T, in po n]6govili zdra.vib otrocib, katerih ofie jG sarno ubog drvar. Oh, sitna misel! VGndar utGgnG imGti žGna prav? . . . Nckdo ga je nalafmo potipal po rami. Bila je ona gospa, ki jg včeraj obiskala ubogo drvarjevo družino ter jo povabila na božičnico. Opazovala je njegove kretnje, spoznala njegovo zadrGgo in takoj je vcdela vsg, lcaj se godi v Ccnetovi duši, ,,Vgsg16 božične praznike, ljubi Cene, poglojtG radost v; o8eh Vaših malih! . . . In moje detG? . . .." In Cgiig jg gledal mrko, ker je skalilo žganjG njGgov, poglGd, vendar se je zravnal in poslušali kakor v strahu gospo, ki jg nadaljevala: ,,Ljubi Cene, ubogi delavec stG, drvar, in Vaš krub je grenek, poslušajtG samo Gno vpraSanje!" in pri tem ga je poglGdala z globokim poglGdom, ki jg naznanjal vcliko Žalost in bol, — ,,Povejte, ali bi menjali z nami? . . . Ali hočete našo sreBo? . . ." Pri tch besGdab je orjaška drvarjeva postava zatrepetala kakor šibko otrokovo tGlescc, V pretrganib besGdah jg dGjal ves solzen: ..Milostljiva gospa. . . istojerekla mojažGna . . . odpustitG ., . ]az . . ., jaz . . ." in poljubil je roko plemenitG gospo med solzami kcsanja in nadaljeval ihte: ,,]az . . . sg bocem spokoriti, poboljŠati . . . NoBem biti vg6 socialni demokrat. . ." Ko jg vidcl soprog plGmcnite gospG ta prizor, se ]G vidno razveselil nad njGnira uspehom, LjubeB pogled soproga jgj je bil v plaftilo, Otroci so zapcli zopet ono lepo božično pGsem: ,,Tiha noč, sveta no6 . . ." In z otroci so peli tudi odrasli, pa tudi — CenG, ki ga je ta veBor osrGBil, Cene, v eegar srcc jg prišcl svcti božiBni mir. In nato sg je poslovil s hvaležno bescdo od plemGnite gospe. Slovo jg bilo prisrčno, a §6 prisrčnejši je bil sprGJGm doma: uboga drvarjGva žGna jg bila popolnoma oBarana. Na SvGti dan, zgodaj v jutru, Je klGčal drvar Cene prcd spovGdnico. Mimo njGga so hodili ljudje, srečni in nesrecni, ter sg spoglcdovali . . . Mir ljudem na zemlji!' ... so peli svGtonoSni zvonovi. Da, svcti mir sg jg naselil v drvarjevi koeici in z mirom vsa srefta.