§ 55. drž. ljudskošolskega zakona v naučnem odseku. Piše — e. III. V isti seji 14. maja se je oglasil k besedi tudi Schonererjanec Iro ter je govoril" »Vlada se je izjavila jasno in brezobzirno proti željam učiteljstva, in sklep državnega zbora, ki bi odgovarjal tem željam, bi ne dobil nikdar sankcije. Če bi prišla naša država iz svoje militarične zaslepljenosti, bi živeli lahko vsi delavni sloji ,v državi gospodarstveno boljše. Kmet in obrtnik bi davčno manj robotala za državo in vzlic temu bi preostajalo še dosti denarja za kulturelne naprave. Zato naj bi bil tudi obrnjen organiziran naskok naroda dan na dan proti zaslepljeni avstrijski, dragi velesilni politiki, ki se obrača le na pomnožitev slovanskih narodnosti na Balkanu (to govori Vsenemec!); ne sme biti, da se ščuva v nevoščljivosti in ljubosumnosti v državi drug na drugega stanove, ki delajo fizično ali duševno ter prihajajo s svojimi opravičenimi zahtevami, pri tem ko spravlja militarizem svoje milijone na suho. S prav cenimi določbami § 55. državnega ljudskošolskega zakona — če se upošteva financijelno krizo raznih dežel — ni storjenega prav nič za šolo in učitelje. Da pa ne ostane predlagana preosnova § 55. državnega ljudskošolskega zakona za učitelje zopet čisto platonična obljuba, predlagam, da se pristavi formuliranju gospoda poročevalca še sledeči nov odstavek: Država mora prispevati iz skupne državne blagajne za stroške učiteljskih plač 50 odstotkov.« — To je glavni del seje, ki je rodil predlog Wastian-G16ckel-Iro. Iz vsega vidimo, da je vendarle prosto igranje z eminentno zadevo učiteljskega življenskega vprašanja, ker naučni odsek sploh ni kompetenten sklepati sam o tej zadevi. Vse so besede in le besede, ter želje učiteljstva ne dosežejo sankcije. — Za celotno sliko v zgodovini tega boja pa vendar še navajam nadaljni razvoj seje s tega dne. Poslanec dr. vitez pl. Halban (Poljski klub) smatra za uvaževanje vredno, če misli v vsakem slučaju tudi na pripravo onih sredstev, ki jih rabijo dežele, da lahko zvišajo učit. plače, ne da bi se zato približale financijel. bankrotu. Zato predlaga ustanovitev subkomiteja, ki naj obstoji iz udov naučnega in finančnega odseka ter poda poročilo v treh tednih. Poslanec Koleša (Ruten) se čudi, da se je zbudila pri taki priliki avtonomistiška vest pri vladi. — Wastian se temu gotovo ni čudil, ker je zahteval že 24. aprila, da se je »treba ozirati na ugovore avtonomistov«. Pa bodi temu kakorkoli, dejstvo je, da se je 14. maja leta 1912. zaključila seja naučnega odseka po medsebojnem poučevanju kršč. soc. Kemetterja in soc. dem. Glockla brez vsakega pozitivnega sklepa. IV. Optimisti smo pričakovali ugodne rešitve od seje dne 21. maja t. 1. Če smo se motili, odpusti nam, Gospod, kakor moramo v lastni onemoglosti odpustiti mi tistim, ki so vse to zakrivili. V naslednjem podajamo zopet poročilo o seji: Predsedstvo: dr. Tobolka. Vladni zastopnik: naučni minister dr. pl. Hussarek, ministrski svetnik Ardelt. Dnevni red: nadaljevanje debate v premembi § 55. drž. Ijudskošolskega zak. Seja je sklicana ob 9. uri dopoldne. Otvori se ob 9. uri 35 minut; poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog na pomnoženje predlogov (t. j. zavlačitev zadeve) ter je zahteval, da se konstatira sklepčnost. Predlog je bil sprejet, nakar je predlagal Verstovšek zopet odložitev seje zaradi nesklepčnosti. No, za blagor šole in učiteljstva zavzeti poslanci so se medtem vendar po mali zamudi zbrali in nadaljevalo se je posvetovanje. Poslanec Lipka (gl. njegovo izjavo učit. deput. v »U. Tov.« št. 21): Glavni odsek »Nemškega učiteljskega društva na Ceškem« je sprejel v svojem sklepu z izrazom velike nejevolje izjavo naučnega ministrstva; »Nemško deželno učiteljsko društvo na Češkem« je vodilo do zdaj boj za plače v povsem previdnem načinu (vendar pa po poročilih v »Fr. L.-St.« najbolj ladikalno). Vlada je menda izgubila pravo čuvstvovanje za želje učiteljstva. Godi se, da ne dobe substituti, ki služijo na dan po dve kroni, plače po več mesecev. Še nikdar nisem slišal od avstrijskega naučnega ministra, da bi sprejel ljudskošolske učitelje pod svoje varstvo. Res da ne prinaša Wastianov predlog nikake materialne pomoči, hoče pa pomagati bolnemu srcu učiteljstva (Res je: nič za želodec, le za srce — novo razočaranje.*), ki težko občuti zapostavljanje napram drugim stanovom. Glasoval bom za Wastianove, Glocklove in Irove predloge. Poslanec Wedra (nemški »Nationalverband«): Zahtevam za učiteljstvo plačo, ki odgovarja njegovi predizobrazbi. 21. avgusta je svarila vlada češki deželni odbor, naj ne prekorači cene meje pri plačilni odmeritvi učiteljstva, ker bi s tem nastala tekma raed posameznimi deželami (Kranjska, Koroška in Štajerska bi menda prednjačile). Vladna izjava deluje uporno. Ključalničarski pomočnik nižjeavstrijske deželne železnice dobiva višjo plačo kot učitelj istega kraja. (Zakaj išče g. W. primero v tako visokem krogu?) Poslanec Konečny (češki radikalec): Glocklov predlog zbuja avtonomistične pomisleke. V sporazumljenju osrednje organizacije vseh slovanskih učiteljskih društev in nemškoavstrijskega Lehrerbunda predlagam sledeče: »Minimalni prejemki učiteljev z izpitom učne usposobljenosti se morajo izenačiti s prejemki državnih uradnikov s srednješolsko izobrazbo in maturitetnim izpitom.« (To pa je vedno lepše! Če zboruje naučni odsek še nekaj mesecev — kar se lahko pričakuje — ne ostane od »velike akcije« nemškega »Bunda« nič več! Ubogi učitelji.*) Posl. Masaryk (češki realist) predlaga sledeče: ». . . in sicer naj bodo prejemki učiteljev splošno enaki prejemkom štirih najnižjih plačilnih vrst državnih uradnikov, ker imajo isto predizobrazbo.« Poslanec Verstovšek (slov. klerikalec): Vladi se ne more nič očitati, ker je odkrito priznala: njene roke so vezane ter ne more nič obljubiti. (Kakor da bi šlo za same obljube!) Poslanec Kemetter (kršč. soc.): Delo učitelja najde malo priznanja. Vlada naj vendar enkrat opusti pasivni odpor. Glasujem za Wastiana, Ira in Glockla. (Saj nevarnosti tako ni nobene.) Z enim udarcem se ne bo rešilo financijelnega vprašanja. Priti je treba stopnjema do praktične izvršitve zahtev. Najbolj slabo plačano vrstvo naj se uvrsti v deseti činovni razred ter se to izvede do leta 1914., do leta 1915. naj pride na vrsto drugi del, dokler se končno ne doseže smotra. (No, to je najlepše! Tako bi obtičali učitelji v dese- * Opazka uredn. Fr. L.-SL tem činovnem razredu, ker bi se ne sklenilo vsako leto finančne reiorme.*) Seja se zaključi. In tako smo postali optimisti po lepih besedah in dobri volji zopet bogatejši za eno razočaranje . . . V. A še je ostalo upanje na sejo dne 22ega maja t. 1. Pred plenarno sejo državnega zbora je bil sklican naučni odsek, da sklepa o raznih predlogih, ki so bili, kakor srno že rekli, udarec v vodo, ker po besedah predlagateljev samih vlada ni obvezna za njih izvršitev in bi tudi ne dobili sankcije. Pa optimisti smo pričakovali vsaj dobre volje, da bi postala beseda resnica. Bodimo kratki in povejmo, da se sklepalo ni, ter odsek ni bil sklepčen! Prihodnja seja je po binkoštih in za tedaj: Zopet upajmo: Zasledovali pa bomo zadevo naprej in poročali po točnih poročilih v »Učiteljskem Tovarišu« o vsakem novem koralu, bodisi pozitiven ali negativen. Spoznavajmo, da ne ostanemo optimistični politiški lahkoverneži! * Opazka uredn Fr. L.-St.