GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2020 letnik 67 številka 1-2GEOGRAFSKI O BZORNIK Geografsko sledenje koronavirusu Funkcionalno degradirana območja Osrednjeslovenske statistične regije Izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje Cerkno na poti k trajnosti Bolivija – Tibet Južne Amerike NAPIS NAD ČLANKOM Fotografija na naslovnici: GRAD PODSMREKA Avtor fotografije: MAJA SEVŠEKGEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Igor Lipovšek ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Ana Seifert Barba Uredniški odbor: Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Igor Lipovšek ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Ana Seifert Barba Editorial board: Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 600 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 3 4 Nejc Bobovnik Geografsko sledenje koronavirusu 16 Maja Sevšek Funkcionalno degradirana območja Osrednjeslovenske statistične regije 32 Žana Radivo, Gregor Kovačič Izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje 48 Branka Razpet Cerkno na poti k trajnosti 57 Ján Veselovský, Petr Chalupa Bolivija – Tibet Južne Amerike 69 Univerzitetna Prešernova nagrada 69 2019 Diplomanti geo grafije v letu 2018 NAPIS NAD ČLANKOM4 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU IZVLEČEK V pričujočem članku se na pandemijo koronavirusa osredotočamo z geografskega vidika. Predstavljeni so izbrani kartografski prikazi razširjenosti potrjenih primerov in umrlih za koronavirusom po svetu, v Evropi in Sloveniji. Ugotovimo lahko, da je človeštvo res zelo povezano, saj je nekaj mesecev po prvi okužbi virus prisoten skorajda v vseh kotičkih sveta. Potrjenih primerov je največ v razvitih državah, predvsem v Evropi in Severni Ameriki. V Sloveniji po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev izstopajo regije Pomurska, Savinjska in Jugovzhodna Slovenija. Ključne besede: geografija zdravja, koronavirus, pandemija, Slovenija, Evropa, Svet. ABSTRACT Geographic tracking of coronavirus Spatial aspects of the new coronavirus SARS-CoV-2 In the presenting article, we referred to the coronavirus pandemic from a geographical perspective. The spread of the coronavirus across the world is represented with maps and supporting data at worldwide, Europe and Slovenia scale. We can see that the world is truly connected as almost every part of the world has been affected in a few months after the first case confirmed. The most confirmed cases are in highly developed countries in Europe and North America. In Slovenia, Pomurska, Savinjska and Jugovzhodna Slovenija regions stand out in terms of the number of confirmed cases per million inhabitants. Key words: health geography, coronavirus, pandemic, Slovenia, Europe, World Geografsko sledenje koronavirusu Prostorski vidiki novega koronavirusa SARS-CoV-2 GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 5GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Avtor besedila in fotografij: NEJC BOBOVNIK, magister geografije Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: nejc.bobovnik@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članekPotem, ko smo najprej spremljali informacije iz Kitajske in nato pred- vsem iz Italije, se je 12. marca, z razglasitvijo epidemije, korenito spre- menilo tudi življenje v Sloveniji. Že od začetnih informacij, ki so priha- jale iz Kitajske, so glavno mesto v novicah dobile številke in dnevno poročanje o številu potrjeno okuženih in umrlih, stopnji umrljivosti in še kakšen podatek. S tem, ko se okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 in s tem povezane bolezni COVID-19 začele širiti zunaj izvorne lokacije v mestu Vuhan, so se pojavili tudi prvi kartografski prikazi števila okuženih po posameznih kitajskih provincah in pozneje po državah. T udi v Sloveniji so se ob razglasitvi epidemije pojavili prvi podatki o prostorski razširjenosti okužb in s tem tudi prvi grafični prikazi, ki pa niso bili najboljši. Zaradi tega smo se za prikaz (prostorskih) po- datkov odločili tudi na Oddelku za geografijo in izdelali interaktiven pregledo- valnik podatkov (Oddelek za geografijo … 2020), ki smo ga v prihodnjih dneh in tednih večkrat nadgradili. Zdaj, ko se epidemija vsaj v Sloveniji in večini Evrope (vsaj začasno) umirja, je priložnost, da pogledamo, kakšna je prostorska razsežnost širjenja in stanja bolezni v času pisanja članka. V članku so uporabljeni uradni podatki, ki jih na podlagi poročil posameznih držav zbirajo različne institucije. Pri izbiri virov smo upoštevali, da gre za od- prte, prosto dostopne podatke, ki so podvrženi preverjanju več raziskovalcev. Kljub vsemu lahko prihaja do napak, ki pa jih je težko odkrivati, kar seveda niti ni glavni namen članka. Pomembno je tudi zavedanje, da podatki med posameznimi državami zagotovo niso povsem primerljivi, saj se po svetu načini testiranj na koronavirus zelo razlikujejo. To verjetno še posebej velja za afriške države, kjer bi lahko bile številke močno podcenjene (Burke in Mumin 2020). Seveda se je treba zavedati tudi, da prikazujemo samo »vmesne rezultate«, na celotno sliko pa bomo morali še nekaj časa počakati. Za lažje sledenje zapisanemu in v izogib napačni interpretaciji v nadaljevanju poja- snjujemo večkrat uporabljene pojme in besedne zveze. Pojem virus enačimo z novim koronavirusom (SARS-CoV-2), ki povzroča bolezen COVID-19. Pri razširjenosti virusa moramo nujno ločevati med potrjenimi primeri in dejansko okuženimi. Potrjeni pri- meri so tisti, kjer je bila okužba potrjena s testiranjem. Skupno število okuženih pa je zagotovo večje, saj je veliko primerov okužb asimptomatskih, prav tako se vseh oseb z znaki okužbe ni testiralo. Zaradi lažje berljivosti v nadaljevanju članka večkrat upo- rabljamo izraz okuženi, ki se nanaša na potrjene primere. Tudi število umrlih je treba jemati z zadržkom, saj je pogosto težko ugotoviti, ali je vzrok smrti koronavirus ali ne. Načini beleženja smrti pa se med državami razlikujejo. Omeniti je treba še ključne kazalnike, ki jih računamo iz zbranih podatkov razkrivajo dejansko stopnjo razširje- nosti virusa. Ključno je namreč, da število potrjenih primerov in umrlih primerjamo s številom prebivalcev določene prostorske enote, kar nam omogoča primerjavo med (z vidika števila prebivalcev) različno velikimi območji – torej državami, regijami in občinami. Dodatno omenjamo še umrljivost, ki je razmerje med številoma umrlih in okuženih, izraženo v odstotkih. Članek prikazuje stanje na dan 15. maj 2020. 6 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU 2016. Pandemijo je WHO razglasil 11. marca (WHO, WHO Timeline … 2020), ko je bil virus potrjen že v 107 državah, število potrjeno obolelih pa je bilo okrog 230.000. Širjenje virusa po svetu Januarja se je virus razširil v okoliške države Kitajske, Severno Ameriko, Avstralijo in nekatere evropske drža- ve. Februarja je nastopilo zatišje, saj so do 24. februarja okužbo potrdili le v petih novih državah. Precej bolj bur- no dogajanje pa je nastopilo ob koncu meseca, ko je sledilo nadaljnje širjenje virusa po Evropi, prve primere pa so potrdili tudi v Mehiki, Braziliji, neka- terih afriških državah (Egipt, Alžirija in Nigerija) ter državah na Srednjem vzhodu. Marca je bilo širjenje še bolj intenzivno, saj so okužbo potrdili v 166-ih državah, medtem ko se je apri- la pridružilo le še 5 novih. 15. maja okužba ni bila potrjena le v 12-ih dr- žavah, članicah Združenih narodov. Gre za 10 držav iz Oceanije (s skupaj 1,6 milijona prebivalci), T urkmeni- stan in Severno Korejo. Prav tako okužba ni bila potrjena na Antarktiki (Wikipedia, COVID-19 … 2020).in Zhou 2020; Wikipedia, Timeline … 2020). 30. decembra je skupina zdravnikov opozorila na bolezen, po- dobno SARS-u, dan za tem pa je torej sledilo prvo poročilo zdravstvene ko- misije iz Wuhana in potrdilo o 27.ih primerih nove bolezni (WHO, Pne- umonia … 2020; Wikipedia, Time- line … 2020). Pozneje se je izkazalo, da je bilo ob koncu leta teh primerov že okrog 300. WHO je že 1. januarja 2020 vzpostavil podporno skupino za obvladovanje dogodka, 5. januarja je bilo izdano prvo poročilo o izbruhu (WHO 2020a), s čimer se vrnemo k prvim objavam v Sloveniji. V nadaljnjih tednih se je stanje slabša- lo in poročanje stopnjevalo, 30. janu- arja je tako WHO (WHO, Statement … 2020) razglasil grožnjo javnemu zdravju mednarodnih razsežnosti (PHEIC – public health emergency of international concern). To je bil šesti tak primer od leta 2005, ko je bil tak instrument sprejet (Wikipedia, Pu- blic … 2020). Predhodni primeri so bili: prašičja gripa (H1N1) leta 2009, otroška paraliza leta 2014, ebola v le- tih 2014 in 2018 ter virus Zika leta Izbruh pandemije V Sloveniji smo prve novice o koro- navirusu lahko prebrali 9. januarja, ko je Slovenska tiskovna agencija (STA) poročala o izbruhu skrivnostne pljuč- nice na Kitajskem, kar so povzeli tudi drugi mediji (STA, Za izbruh … 2020; RTV, Na Kitajskem … 2020). V na- slednjih dneh se je pojavilo še nekaj in- formacij, obsežnejše spremljanje pa je sledilo po 23. januarju, ko je STA ob- javil že kar 16 novic, povezanih s koro- navirusom (STA, Koronavirus 2020). Virus se je do takrat razširil še v 6 dru- gih držav, med katerimi so že bile tudi Združene države Amerike (Wikipedia, COVID-19 … 2020). Svetovna zdra- vstvena organizacija (WHO) je o koro- navirusu prvič poročala 31. decembra 2019, ko so zapisali, da iz Kitajske po- ročajo o pojavu več primerov pljučnice, ki naj bi jo povzročil novi koronavirus (WHO, WHO Timeline … 2020). S sledenjem okužbam so pozneje ugoto- vili, da se je prva okužba lahko zgodila že 17. novembra 2019 (Bryner 2020; Ma 2020). Podobne informacije pri- hajajo tudi iz drugih držav, med bolj odmevnimi pri nas je iz Francije, kjer naj bi bil prvi primer zaznan že ko- nec decembra (Deslandes s sodelavci 2020). V članku uporabljamo podatke iz enotnih uradnih baz (JHU CSSE, Our World in Data, Wikipedia). Za Kitajsko tako kot datum prve okužbe še vedno navajamo 1. december (Wiki- pedia, Timeline … 2020). Na začetku teh okužb niso posebej obravnavali oziroma so jih obravnava- li kot pljučnice. Prvo opozorilo o novi bolezni se je pojavilo 27. decembra, ko je zdravnik Zhang Jixian poročal o neznani nalezljivi bolezni (Yao, Ma 020406080100120140160180200220 do 1. 1. do 1. 2. do 1. 3. do 10. 3. do 20. 3. do 31. 3. do 15. 5.Slika 1: Časovno naraščanje števila držav s potrjenim primerom okužbe (Vir: JHU CSSE 2020). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 7GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU vilo umrlih na milijon prebivalcev je še v Kanadi (145), Ekvadorju (130) in Iranu (80). Oba kazalnika, potr- jeni primeri na milijon prebivalcev in število umrlih na milijon prebi- valcev, povezuje umrljivost, ki je, gledano globalno 6,9 %. Vendar je višja od povprečja le v 26-ih drža- vah, med katerimi pa je več velikih držav. Najvišja pa je v Franciji (19,4 %) in Belgiji (16,4 %). Morda velja ob tem ponovno poudariti, da je ta kazalnik močno odvisen od načina zbiranja podatkov in se zato lahko med državami močno razlikuje. Iz omenjenih pregledov se da slutiti velike razlike v (trenutno potrjeni) razširjenosti virusa po celinah in gle- de na ekonomsko razvitost (bruto nacionalni dohodek). Med celinami ob Perzijskem zalivu (Katar, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Iran, Sau- dova Arabija) ter nekatere države v Južni in Srednji Ameriki (Peru, Čile, Panama). Največ potrjenih primerov na milijon prebivalcev je v Katarju (9800), od večjih držav pa so v ospredju Španija (4900), ZDA (4300), Italija (3700) in Združeno kraljestvo (3400). Zelo podoben je tudi pogled na ze- mljevid umrlih na milijon prebival- cev (slika 4). Na njem še dodatno izstopa Evropa, saj je prvih osem držav evropskih. Prav na vrhu je Belgija (770), ki ji sledijo Špani- ja (585), Italija (520) in Združeno kraljestvo (495). Zunaj Evrope je to število v ZDA (260), kjer je tudi največ umrlih (86.000). Veliko šte-Število potrjenih okužb je daleč največje v ZDA, kjer jih je bilo 15. maja potrjenih kar 1,4 milijona, kar je tretjina od vseh svetovnih okužb in skoraj šestkrat več kot v drugi državi z največ potrjenimi primeri – Rusiji. Po številu potrjenih okužb večinoma sledijo večje evropske dr- žave z od 140.000 do 240.000 pri- meri (naraščajoče: Francija, T určija, Nemčija, Italija, Španija in Združe- no kraljestvo). Med preostalimi dr- žavami pa je veliko okužb še v Bra- ziliji (203.000) in Iranu (114.000) Drugačno, bolj realno oceno raz- širjenosti bolezni nam kaže števi- lo okužb na milijon prebivalcev. Z zemljevida (slika 3) zlahka ugo- tovimo, da je to število največje v Evropi in Severni Ameriki (ZDA in Kanada). Dodatno izstopajo države Obdobje prvega potrjenega primera v državi brez primerov december 2019 januar Viri: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia.1. - 10. marec 21. - 31. marecfebruar 11. - 20. marec april Slika 2: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po državah (vir: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia). 8 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 200 od 401 do 800 od 201 do 400 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia.od 801 do 1600 nad 3200od 1601 do 3200 brez primerov Število umrlih na milijon prebivalcev do 10 od 21 do 40 od 11 do 20 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia.od 41 do 80 nad 160od 81 do 160 brez umrlihSlika 3: Število potrjenih okužb na milijon prebivalcev po državah (vir: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia). Slika 4: Število umrlih zaradi COVID-a-19 na milijon prebivalcev po državah (vir: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 9GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU prišla Rusija (252.000), ki je prehitela Združeno kraljestvo (233.000). Dol- go je izstopala Italija (223.000), za njo pa Španija (230.000). Če izvzamemo nekaj manjših držav, tudi stanje šte- vila potrjenih primerov na milijon prebivalcev razkriva sorodno podobo (slika 6). Opazna je velika razlika med zaho- dnim in vzhodnim delom Evrope. Če si za mejo med obema deloma izberemo 15. poldnevnik, lahko to razliko zelo dobro izpostavimo. Na zahodni strani stopnja okuženosti presega 3000 potrjenih primerov na milijon prebivalcev, na vzhodni pa Razmere v Evropi V Evropi je bil prvi uradno potrjen primer bolezni 24. januarja v Franciji, do 4. februarja je bila okužba potrjena še v osmih državah. V naslednjih 21- ih dneh se virus (vsaj po doslej znanih podatkih) ni širil, širjenje pa se je sto- pnjevalo med 25. februarjem in 11. marcem, ko je bila okužba potrjena v vseh evropskih državah, z izjemo Ko- sova in Črne gore, kjer je bila okužba potrjena 26. marca. Absolutno število potrjenih primerov je seveda največje v državah z najve- čjim številom prebivalcev, pri čemer je v zadnjih tednih na prvo mesto pričakovano izstopata Severna Ame- rika in Evropa. Prva z največ potrje- nimi okužbami na milijon prebival- cev, druga pa z največ umrlimi na milijon prebivalcev. Pri obeh kazal- nikih so vrednosti veliko višje kot na drugih celinah. Zelo velike razlike se pokažejo tudi, če države razvrstimo glede na ekonomsko razvitost. V tem primeru močno prednjačijo članice Organizacije za gospodarsko sode- lovanje in razvoj (OECD) z visokim bruto nacionalnim dohodkom. V njih prebiva 14 % svetovnega prebi- valstva, iz njih pa prihaja 65 % od vseh potrjenih primerov in kar 82 % od vseh umrlih.Delitev držav glede na višino bruto nacionalnega dohodkaŠtevilo prebivalcevŠtevilo potrjenih primerov Število umrlihŠtevilo potrjenih primerov na milijon prebivalcevŠtevilo umrlih na milijon prebivalcev Smrtnost Visok dohodek - članice OECD 1.066.661.958 2.836.009 246.345 2659 231 8,7 Visok dohodek - niso članice OECD 78.743.379 119.512 874 1518 11 0,7 Višji srednje visok dohodek 2.598.997.440 1.138.307 45.844 438 18 4,0 Nižji srednje visok dohodek 2.706.193.658 233.844 7.888 86 3 3,4 Nizek dohodek 932.493.027 40.043 940 43 1 2,3 Celina*Število prebivalcevŠtevilo potrjenih primerovŠtevilo umrlihŠtevilo potrjenih primerov na milijon prebivalcevŠtevilo umrlih na milijon prebivalcev Smrtnost Afrika 1.219.176.238 75.871 2.596 62 2 3,4 Azija 4.389.144.868 707.207 23.613 161 5 3,3 Evropa 746.398.461 1.633.716 158.542 2189 212 9,7 Severna Amerika 573.042.112 1.565.504 96.984 2732 169 6,2 Oceanija 36.782.844 8.181 119 222 3 1,5 Južna Amerika 418.540.749 377.236 20.037 901 48 5,3 *Antarktike, kjer ni potrjenih primerov ne prikazujemoPreglednica 1: Izbrani podatki in kazalniki po celinah in delitvi državah glede na višino bruto nacionalnega dohodka (Viri: Natural Earth 2020; Our World in Data 2020; World Bank). 10 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Prvi potrjen primer smo v Sloveniji »dočakali« 4. marca, po 364 opravlje- nih testiranjih (upoštevana so tudi testiranja 4. marca) (RTV, Prvi po- trjeni … 2020). Pričakovano je prvi okuženi v Slovenijo prišel prek Itali- je, sicer pa je šlo za turista, ki je bil na potovanju v Maroku. Že naslednji dan smo imeli 5 novih primerov, do konca tedna pa jih je bilo skupaj že je začelo krepiti konec februarja ozi- roma na začetku marca, ko smo tudi v Sloveniji nestrpno spremljali, kdaj se bomo tudi mi soočili s prvim po- trjenim primerom okužbe (RTV, V Sloveniji … 2020). Do 24. februarja, ko se je začelo bolj organizirano spre- mljanje bolezni in poročanje podat- kov, je bilo opravljenih 38 testiranj (Covid-19 Sledilnik, 2020). je ta vrednost samo 1300. Še večje so razlike med zahodnim in vzhodnim delom v umrljivosti (12,1 % proti 2,6 %) in umrlih na milijon prebivalcev (370 proti 34). Po tej namišljeni deli- tvi Evrope Slovenijo uvrščamo v njen zahodni del, čeprav po številkah spada bolj v vzhodnega. Pri umrljivosti so razlike med evrop- skimi državami precejšnje. Z visoko stopnjo izstopajo Francija, Belgija, Združeno kraljestvo, Italija, Madžar- ska, Nizozemska in Švedska (v se z več kot 11,5 %). V večini ostalih evrop- skih držav je stopnja umrljivosti pre- cej nižja, pod 5 %. Navedene države izstopajo tudi po številu umrlih na milijon prebivalcev, kjer lahko doda- tno izpostavimo še Irsko in Švico. Pri ponazarjanju evropskih razmer sicer namenoma ne izpostavljamo žepnih držav (na primer Andora, San Marino in Vatikan), ki se zaradi majhnega šte- vila prebivalcev in posledično precej večjega vpliva posameznih primerov na vrednost kazalnikov, praviloma uvrščajo povsem na vrh. Prostorska razširjenost virusa v Sloveniji Koronavirus je bil tudi v Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, januar- ja dokaj oddaljena zgodba iz Kitajske in pozneje Južne Koreje. Spremljali smo usode potnikov na turistični kri- žarki Diamond Princess in razmišljali, kako bo to vplivalo za naročanje ki- tajskih izdelkov. Kot že zapisano, so se prvi potrjeni primeri okužb v sose- dnjih državah pojavili sredi februarja (Our World in Data 2020; Wikipe- dia, Timeline … 2020). Dojemanje, da podobna zgodba čaka tudi nas, se 15. poldnevnik 0 500 1000 kmObdobje prvega potrjenega primera v državi do 4. 2. od 25. 2. do 29. 2. od 1 . 3. do 5. 3. od 6. 3. do 11. 3. od 17. 3. do 26. 3. Viri: JHU CSSE, Natural Earth, Wikipedia. 15. poldnevnik 0 500 1000 kmŠtevilo potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 400 od 401 do 800 od 801 do 1600 od 1601 do 3200 nad 3200 Viri: JHU CSSE, Our World in Data, Wikipedia.Slika 5: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po evropskih državah. Slika 6: Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev po evropskih državah. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 11GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU nim primerom preseglo polovico od vseh slovenskih občin (107 od 212), do konca marca pa je bila okužba potrjena v 133-ih občinah, kar po- meni 63 % od vseh občin. Aprila je bilo širjenje precej počasnejše, saj je bila okužba potrjena v le še 21-tih novih občinah, kar pomeni prirast manj kot ene občine dnevno. Zadnja nova občina s potrjenim primerom je bilo Razkrižje, 28. aprila. 14. maja je bilo občin s potrjenim primerom okužbe 154 oziroma 73 % od vseh občin. Globljih prostorskih vzorcev pri širjenju okužb po slovenskih ob- činah ni zaznati. Opazno je le, da so se okužbe v večjem številu pojavile in hitreje razširile v osrednjem delu dr- žave in okrog nekaterih žarišč, kot so Metlika, Šmarje pri Jelšah, Ljutomer in Horjul, kjer se je bolezen razširila med oskrbovanci tamkajšnjih domov za starejše občane (v nadaljevanju DSO) (slika 10). Zanimiv je tudi pogled na delež občin s potrjenim primerom okužbe po sta- tističnih regijah (slika 11, preglednica 2). Ta je najnižji v Goriški regiji, kjer je bil vsaj en primer okužbe potrjen v 7-ih od 13-ih tamkajšnjih občin (54 %). Sledita Obalno-kraška in Po- dravska regija z deležem 63 %, nato pa je kar nekaj regij z deleži med 67 in 78 %. Najvišji deleži občin s potrjeni- mi okužbami pa so v Primorsko-no- tranjski (83 %), Osrednjeslovenski (96 %) in Zasavski regiji, kjer je bil primer okužbe potrjen v vseh štirih občinah. Podatki o razširjenosti po občinah pa niso tesneje povezani z šte- vilom primerov na milijon prebival- cev po regijah , saj so praviloma od- visni predvsem od žarišč v nekaterih je bila okužba potrjena v največ no- vih občinah, je bil 12. marec. Takrat so se potrjeno okuženi pojavili v kar 13-ih novih občinah. Intenzivnost širjenja je nato začela upadati, tako da smo v obdobju od 14. do 19. mar- ca imeli 33 novih občin s potrjeno okužbo (6,6 občine dnevno), v na- slednjem petdnevnem obdobju pa je bilo takšnih 21 občin (4,2 dnevno). 22. marca je število občin s potrje-19 (Covid-19 Sledilnik 2020). Potr- jeno okuženi so bili v 11-tih občinah, vendar njihova porazdelitev še ni dala jasnejših prostorskih vzorcev. Iz- jema je bilo morda le območje v oko- lici Metlike (še občini Semič in Novo mesto). V naslednjih petih dnevih se je širjenje bolezni hitro razbohotilo, saj je bila okužba potrjena v kar 43-ih občinah, kar je v povprečju pomenilo prirast 8,6 občine dnevno. Dan, ko 15. poldnevnik 0 500 1000 kmŠtevilo umrlih na milijon prebivalcev do 10 od 11 do 20 od 21 do 40 od 41 do 80 od 81 do 160 nad 160 Viri: Natural Earth, Our World in Data, Wikipedia. Slika 7: Število umrlih zaradi COVID-a-19 na milijon prebivalcev po evropskih državah. 020406080100120140160180 do 8. 3. do 13. 3. do 18. 3. do 23. 3. do 2. 4. do 15. 5.Slika 8: Časovno naraščanje števila slovenskih občin s potrjenim primerom okužbe (Vir: Covid-19 Sledilnik 2020). 12 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU 0 10 20 30 40kmObdobje prvega potrjenega primera v občini do 8. 3. do 13. 3. do 18. 3. do 23. 3. do 2. 4. do 15. 5. brez primerov Viri: Covid-19 Sledilnik, GURS, Natural Earth. Slika 9: Prostorsko in časovno širjenje potrjenih okužb po slovenskih občinah. 0 10 20 30 40kmŠtevilo potrjenih primerov na milijon prebivalcev do 200 od 201 do 400 od 401 do 800 od 801 do 1600 od 1601 do 3200 nad 3200 brez primerov Viri: Covid-19 Sledilnik, GURS, Natural Earth. Slika 10: Število potrjenih primerov na milijon prebivalcev po slovenskih občinah. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 13GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU od tamkajšnjih d DSO. Tako so prve tri regije po tem kazalniku Pomurska (1643 potrjenih primerov na milijon prebivalcev; DSO Ljutomer), Savinj- ska (1189; DSO Šmarje pri Jelšah) in Jugovzhodna Slovenija (1051; DSO Metlika). To potrjujejo tudi podatki Sledilnika (Covid-19 sledilnik), po katerih je kar 31 % primerov okužb povezanih z DSO, kjer so zbolevali tako oskrbovanci kot zaposleni. Abso- lutno gledano je bilo največ primerov potrjenih v Osrednjeslovenski regiji (417), ki pa je po številu prebivalcev daleč v ospredju. Sledita Savinjska re- gija s 306-imi in Pomurska s 188-imi primeri. Najmanj primerov je bilo v Posavski regiji (13), 35 ali manj pa jih je dilo še v štirih regijah. Po potrjenih primerih na milijon prebivalcev izsto- pajo Posavska (171), Goriška (195) in Obalno-kraška regija (208). Kje je bilo širjenje bolezni na začetku hitrejše, nam dobro kaže tudi poda-tek, kdaj je določena regija dosegla 100 potrjenih primerov na milijon prebivalcev. To se je najhitreje zgodilo v Jugovzhodni Sloveniji (11. marca), le dan zatem pa v Osrednjeslovenski. Ta »mejnik« sta kmalu dosegli tudi Primorsko-notranjska in Savinjska regija (14. marca). V Pomurski regiji se je to zgodilo šele 24. marca, vendar je bilo od takrat dalje širjenje okužbe izjemno hitro, tako da se je v osmih dneh število potrjenih primerov pove- čalo za petkrat. Hitrost širjenja okužbe po regijah je razvidna tudi s slike 11, ki prikazuje število novih potrjenih primerov na milijon prebivalcev po tridnevnih vsotah. Vsako polje torej predstavlja vsoto potrjenih primerov na milijon prebivalcev v obdobju treh dni. Še 29. marca bi lahko regije v grobem razdelili v dve skupini: sedem regij z razmeroma počasno rastjo stopnje okužb (od 93 do 262 primerov na milijon prebivalcev) in pet regij (Jugovzhodna Slovenija, Savinjska, Primorsko-notranjska, Osrednjeslo- venska in Koroška) s hitrejšo rastjo (od 471 do 622). Po tem datumu močno izstopata izredno hitra rast števila primerov v Pomurski regiji ter razmeroma hitra rast v Savinjski regiji in Jugovzhodni Sloveniji. Malo hitrejša rast je opazna še v Zasavski regiji, v vseh ostalih pa je zelo poča- sna. V Primorsko-notranjski regiji je bil zadnji potrjen primer zabeležen 14., v Posavski pa 16. aprila. 103 umrle osebe prihajajo iz sku- pno 16 občin. Skoraj tri četrtine vseh smrti (78 oziroma 76 %) se je zgodilo v občinah z obsežnejšim pojavom okužb v DSO: Šmarje pri Jelšah (37), Ljutomer (19), Metlika (16) in Horjul (6). To se odraža tudi v podatkih po regijah, saj je največ umrlih na milijon prebivalcev v Po- murski (166) in Savinjski (144) regiji statistična regijaštevilo prebivalcevštevilo potrjenih primerov število umrlihštevilo potrjenih primerov na milijon prebivalcevštevilo umrlih na milijon prebivalcev umrljivost Gorenjska 205.717 86 4 418 19 4,7 Goriška 118.008 23 0 195 - - Jugovzhodna Slovenija 144.688 152 17 1051 117 11,2 Koroška 70.683 52 1 726 14 1,9 Obalno-kraška 115.613 24 1 208 9 4,2 Osrednjeslovenska 552.221 417 22 755 40 5,3 Podravska 324.875 125 2 385 6 1,6 Pomurska 114.396 188 19 1643 166 10,1 Posavska 75.807 13 0 171 - - Primorsko-notranjska 52.818 31 0 587 - - Savinjska 257.425 306 37 1189 144 12,1 Zasavska 57.059 35 0 613 - -Preglednica 2: Število potrjenih primerov in umrlih po slovenskih statističnih regijah (Covid-19 Sledilnik 2020, SURS). 14 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Vseeno je pandemija z vidika okolja prinesla tudi nekaj pozitivnih posle- dic. (Začasna) ustavitev nekaterih in- dustrijskih obratov in krčenje (pred- vsem) letalskega in cestnega prometa je prineslo dobrodošlo zmanjšanje iz- pustov toplogrednih plinov in dru- gih onesnaževal. V nekaterih službah bodo morda ugotovili, da je delo mo- goče enako kakovostno opravljati tudi od doma, kar lahko precej razbremeni naše prometno preobremenjene ceste. Koronavirus je onesnaževanje zmanj- šal namesto nas. Ali smo kot posame- zniki in družba dovolj zreli, da se ne bomo ponovno vrnili v preteklost, ampak bomo oblikovali drugačno, okolju prijaznejšo prihodnost?v kolektivnem spominu kot v spo- minu posameznikov. Prav tako bo posledice močno občutilo gospodar- stvo, kar se že kaže v porastu brezpo- selnih in zmanjšanju potrošnje. Kar nekaj časa bodo precej drugačna tudi turistična potovanja, če izpostavimo le nekaj vidikov. Zaradi zaščitnih ukrepov se je močno povečala raba plastičnih in gumijastih izdelkov za enkratno uporabo (obrazne maske, rokavice in druga zaščitna sredstva). V Sloveniji se pri premagovanju gospo- darske krize spodbuja celo k pozidavi in gradnji dodatnih avtocestnih pasov. Hkrati se pri varovanju narave vse bolj omejuje nevladne organizacije.ter Jugovzhodni Sloveniji (117). V štirih regijah (Goriška, Posavska, Primorsko-notranjska in Zasavska) smrtnega primera še ni bilo. Čeprav je pri tako majhnem številu smrti in le deloma razkritem številu dejansko okuženih težko govoriti o zanesljivih izračunih umrljivosti, je ta najvišja v Savinjski (12,1 %) regiji, Jugovzho- dni Sloveniji (11,2 %) in Pomurski regiji (10,1 %). Sklep Na koncu naj nekaj besed namenimo še vplivom pandemije. Ukrepi za za- ščito pred širjenjem virusa so močno posegli v naša življenja, zato bo pan- demija zagotovo še dolgo ostala tako 147101316192225283134374043464952555861646770Primeri na mio preb. Pomurska 1643 Savinjska 1189 Jugovzhodna Slovenija 1051 Osrednjeslovenska 755 Koroška 736 Zasavska 613 Primorsko- notranjska 587 Gorenjska 418 Podravska 385 Obalno-kraška 208 Goriška 195 Posavska 171Slika 11: Število novih potrjenih primerov na milijon prebivalcev v slovenskih statističnih regijah po tridnevnih vsotah (Vir: Covid-19 Sledilnik 2020). Novi primeri na milijon prebivalcev: nad 100 od 51 do 100 od 21 do 50 od 11 do 20 od 1 do 10 brez primerov GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 15GEOGRAFSKO SLEDENJE KORONAVIRUSU Viri in literatura 1. Bryner, J. 2020: 1st known case of coronavirus traced back to November in China. Live Science. Medmrežje: https://www.livescience.com/first-case-coronavirus-found.html (13. 5. 2020). 2. Burke, J., Mumin, A. A. 2020: Somali medics report rapid rise in deaths as Covid-19 fears grow. The Guardian. Medmrežje: https://www.theguardian.com/world/2020/may/02/somali-medics-report-rapid-rise-in-deaths-as-covid-19-fears-grow (13. 5. 2020). 3. Covid-19 sledilnik 2020. Medmrežje: https://covid-19.sledilnik.org/ (13. 5. 2020). 4. Deslandes, A., Berti, V., Tandjaoui-Lambotte, Y., Alloui, C., Carbonnelle, E., Zahar, J. R., Brichler, S., Cohen, Y. 2020: SARS-CoV-2 was already spreading in France in late December 2019. International Journal of Antimicrobial Agents, Medmrežje: https://doi.org/10.1016/j.ijantimicag.2020.106006 (13. 5. 2020). 5. GURS, Register prostorskih enot 2020: Medmrežje: https://egp.gu.gov.si/egp/ (13. 5. 2020). 6. JHU CSSE, COVID-19 Dashboard by the Center for Systems Science and Engineering (CSSE) at Johns Hopkins University 2020. Medmrežje: https://github.com/CSSEGISandData/COVID-19 (13. 5. 2020). 7. Ma, J. 2020: Coronavirus: China’s first confirmed Covid-19 case traced back to November 17. South China Morning Post. Medmrežje: https://www.scmp.com/news/china/society/article/3074991/coronavirus-chinas-first-confirmed-covid-19-case-traced-back (13. 5. 2020). 8. Natural Earth, Free vector and raster map data 2020. Medmrežje: https://www.naturalearthdata.com/ (13. 5. 2020). 9. Oddelek za geografijo FF UL, Koronavirus v Sloveniji 2020. Medmrežje: https://arcg.is/yaPbC (13. 5. 2020). 10. Our world in Data, Coronavirus Source Data 2020. Medmrežje: https://ourworldindata.org/coronavirus-source-data (13. 5. 2020). 11. RTV, Na Kitajskem izbruh skrivnostne pljučnice 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-kitajskem-izbruh-skrivnostne-pljucnice/511133 (13. 5. 2020). 12. RTV, Prvi potrjeni primer okužbe pri nas: okuženi prišel iz Maroka prek Italije. RTV 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prvi-potrjeni-primer-okuzbe-pri-nas-okuzeni-prisel-iz-maroka-prek-italije/516153 (13. 5. 2020). 13. RTV, V Sloveniji po 208 testiranjih ni potrjene okužbe z novim koronavirusom. RTV 2020. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-sloveniji-po-208-testiranjih-ni-potrjene-okuzbe-z-novim-koronavirusom/515886 (13. 5. 2020). 14. STA, Koronavirus 2020. Medmrežje: https://www.sta.si/iskanje?q=koronavirus (13. 5. 2020). 15. STA, Za izbruh skrivnostne pljučnice na Kitajskem kriva nova vrsta koronavirusa 2020. Medmrežje: https://www.sta.si/2715364/za-izbruh-skrivnostne-pljucnice-na-kitajskem-kriva-nova-vrsta-koronavirusa?q=koronavirus (13. 5. 2020). 16. SURS. Število prebivalcev, občine. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_ prebivalstvo_obcine/?tablelist=true (13. 5. 2020). 17. SURS. Število prebivalcev, statistične regije. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_ prebivalstvo_stat_regije/?tablelist=true (13. 5. 2020). 18. WHO, Pneumonia of unknown cause – China 2020. Medmrežje: https://www.who.int/csr/don/05-january-2020-pneumonia-of-unkown-cause-china/en/ (13. 5. 2020). 19. WHO, Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV) 2020. Medmrežje: https://www.who.int/news-room/detail/30-01-2020-statement-on-the-second-meeting-of-the-international-health-regulations- (2005)-emergency-committee-regarding-the-outbreak-of-novel-coronavirus-(2019-ncov) (13. 5. 2020). 20. WHO, WHO Timeline – COVID 19 2020. Medmrežje: https://www.who.int/news-room/detail/27-04-2020-who-timeline---covid-19 (13. 5. 2020). 21. Wikipedia, COVID-19 pandemic by country and territory 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/COVID-19_pandemic_by_country_and_territory (13. 5. 2020). 22. Wikipedia, Public Health Emergency of International Concern 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Public_Health_Emergency_of_International_Concern (13. 5. 2020). 23. Wikipedia, Timeline of the COVID-19 pandemic from November to December 2019 2020. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_the_COVID-19_pandemic_from_November_to_December_2019 (13. 5. 2020). 24. World Bank. Country and Lending Groups. Medmrežje: https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519-world-bank-country-and-lending-groups (13. 5. 2020). 25. Yao, Y., Ma, Y., Zhou, J. 2020: Xinhua Headlines: Chinese doctor recalls first encounter with mysterious virus. Xinhua. Medmrežje: http://www.xinhuanet.com/english/2020-04/16/c_138982435.htm (13. 5. 2020). NAPIS NAD ČLANKOM16 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA IZVLEČEK Funkcionalno degradirana območja (FDO) so posledica součinkovanja različnih prostorskih, okoljskih, socialnih, ekonomskih in drugih procesov. Leta 2017 smo v Osrednjeslovenski statistični regiji evidentirali 384 FDO s skupno površino 1195 ha, kar je tretjina vseh razvrednotenih območij (in razvrednotenih zemljišč) na ravni države. V prispevku je predstavljeno spremljanje pojava degradiranih območij na območju Osrednjeslovenske statistične regije do leta 2017 in v letu 2017. Podan je ažuren vpogled v obstoječe stanje tovrstnih območij s predstavitvijo ključnih prepoznanih sprememb, ki so se zgodile v letih 2017–2020. Ključne besede: geografija, funkcionalno razvrednotena območja, degradirana območja, trajnostni razvoj, Osrednjeslovenska statistična regija ABSTRACT Functionally derelict areas in Central Slovenia Region; Comparison of the data between 2017 and 2020 Functionally derelict areas (FDAs) are a result of the interaction of various spatial, environmental, social, economic and other processes. In 2017 we recorded 384 FDAs with a total area of 1,195 ha in Central Slovenia Region, which represents one third of all devalued (and depreciated) areas on the national level. The article presents FDAs in Central Slovenia Region until 2017, in 2017, up-to-date insight into the current state of such areas and comparison of the data between 2017 and 2020 with changes that occured during that period. Key words: geography, functionally derelict areas, brownfield areas, sustainable development, Central Slovenia Region Funkcionalno degradirana območja Osrednjeslovenske statistične regije Pregled stanja v letih 2017 in 2020 GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 17FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Avtorica besedila in fotografij: MAJA SEVŠEK, magistrica geografije Aquarius d. o. o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana E-pošta: maja.sevsek@aquarius-lj.si COBISS 1.04 strokovni članekProstor je omejena dobrina, zato naj bi bilo načrtovanje posegov vanj trajnostno naravnano. Notranji razvoj območij naj bi imel prednost pred širitvami na nepozidana zemljišča, prenova obstoječih objektov naj bi imela prednost pred novogradnjami. Zaradi različnih razlogov prihaja do raznolikih stopenj razvrednotenja prostora. Mednje se uvrščajo tudi funk- cionalno neizkoriščena zemljišča, ki jih zasedajo območja nekdanjih, zdaj že opuščenih dejavnosti (Ivanič in Červek 2017). Funkcionalno razvrednotena zemljišča oziroma degradirana območja (v nadaljevanju: FDO) so v večini vi- rov in literature opredeljena kot opuščena ali delno opuščena in nezadostno izkoriščena območja, kjer se dejavnosti, ki so bile v preteklosti prisotne na tem območju, ne izvajajo več. Ta območja so zaradi čedalje manj razpoložljivega prostora za načrtovanje in čedalje več omejitev spet precej aktualna (Radovan 2017). Sanacija in prenova degradiranih območij sta pogosto izpostavljeni kot prednostni usmeritvi prostorskega razvoja, povezujeta pa se tudi z drugimi razvojnimi prioritetami in cilji, kot so ohranjanje kmetijskih in gozdnih ze- mljišč, preprečevanje zmanjševanja obsega kmetijskih zemljišč zaradi pritiskov pozidave, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal, sanacija obstoječih okolj- skih bremen in podobno (Lampič s sodelavci 2017b). Gospodarno ravnanje z naravnimi viri na območju Evropske unije je izpostavljeno tudi v okviru vizije njenega razvoja do leta 2050. Politike Evropske unije naj bi bile usmerjene v trajnostno rabo zemljišč s ciljem ničelne neto stopnje izkoriščanja zemljišč do leta 2050 (Sporočilo Komisije … 2011). Za dosego tega cilja so predlagani raz- lični ukrepi, ki vključujejo izogibanje posegom oziroma preprečevanje posegov na nepozidana zemljišča, recikliranje oziroma ponovno (upo)rabo zemljišč z umeščanjem nove rabe ali z renaturacijo in nadomestitvijo predhodno nepozi- danih zemljišč (Science for … 2016). Širjenje pozidave je običajno nepovraten in trajen proces. Odločitve o kori- ščenju zemljišč so dolgoročna zaveza, ki je ni mogoče oziroma jo je težko ali finančno zahtevno preklicati (Sporočilo Komisije … 2011). Degradirana ob- močja so torej pomembna »notranja rezerva«, ki običajno niti ni prepoznana in zato tudi ni ustrezno izkoriščena (Koželj s sodelavci 1998; Lampič s sodelavci 2017b). Navkljub številnim oviram, ki otežujejo ponovno oživitev tovrstnih območij (na primer neustrezna lastniška struktura, okoljska obremenjenost, ekonomske ovire, finančna zahtevnost sanacije območja in morebitnih novih investicij), so tovrstna območja nedvomno pomemben prostorski in razvojni potencial. Kljub razmeroma obsežni obravnavi degradiranih območij enotne in splošno priznane definicije zanje še ni. T udi razumevanje in obravnava pojava na znan- stveno-raziskovalnem področju nista ne poenotena ne usklajena (Lampič s so- delavci 2016; Lampič s sodelavci 2017; Lampič, Kušar in Zavodnik Lamovšek 2017). Za prepoznavanje tovrstnih območij ni jasno predpisan metodološki pristop, ki ga zato izvajalci prilagajajo ciljem posameznega projekta, podatki 18 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA stavljen leta 2017 v okviru ciljnega raz- iskovalnega projekta (CRP) Celovita močja. Celovit metodološki pristop k inventarizaciji FDO je bil prvič vzpo-oziroma izsledki pa posledično med seboj niso primerljivi in so lahko celo zavajajoči (Pogačar s sodelavci 2016). V Sloveniji so degradirana obmo- čja doživela večje zanimanje v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja (Rebernik 2008; Lampič s sodelavci 2016). Z pomensko opredelitvijo iz- raza se je ukvarjalo že več raziskav in projektov, pri čemer je bil predmet njihovega zanimanja bodisi izbran tip degradacije bodisi določen tip degra- diranih območij, lahko pa so se osre- dotočali le na določeno degradirano območje (Lampič s sodelavci 2016). Spremljanje degradiranih območij v Osrednjeslovenski statistični regiji do leta 2017 Za spremljanje pojava v Sloveniji do leta 2017 ni bilo na razpolago ustre- znih prostorskih podatkovnih slojev, ki bi celovito predstavljali tovrstna ob- Degradirano območje: Prva znana uporaba izraza sega v sedemdeseta leta 20. stoletja, ko se je pojavil v literaturi ameriške jeklarske industrije za enega od postopkov posodobitve obstoječih jeklarskih obratov (Yount 2003). Prvič ga je leta 1992 upo- rabila ameriška agencija za varstvo okolja in z njim označila zapuščena, nedelujoča ali neizkoriščena industrijska in trgovska območja ter objekte, katerih širitev ali sanacijo otežuje dejanska ali zaznavna onesnaženost okolja (Fatemi in Rahman 2015). Pregled različnih opredelitev odraža raznovrstnot in nepoenotenost razumevanja izraza. Ključne oznake, ki ga vsebinsko koli- kor toliko enotno pojmujejo, so: predhodna (antropogena) raba, zanemarjenost, pomanjkljiva vzdrževanost, zmanjšana »vre- dnost« območja in objektov na njem, prepoznavanje območja kot razvojne ovire (tako imenovana »urbana ločina«), potreba po predhodnih ukrepih za njegovo ponovno učinkovito rabo, del razvoju namenjenih zemljišč, kjer je stalna možnost sprememb obstoječih rab in podobno (Sevšek 2018). Vzroki za njihov nastanek so številni in glede na posamezno območje lahko samosvoji, odvisni pa so tudi od vrste in načina potrebne sanacije tovrstnega območja. Funkcionalno degradirano območje (FDO): Nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne (an- tropogene) rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Tovrstno območje je lahko potencial za razvoj in ga je mogoče oživeti s sektorsko usklajenimi predpisi ter ukrepi za prenovo (Lampič, Kušar in Zavodnik Lamovšek 2017). Razvrednoteno območje: Območje, za katerega je zaradi neprimerne ali opuščene rabe značilna zmanjšana gospodarska, soci- alna, okoljska ali vizualna vrednost oziroma vrednost po merilih varstva kulturne dediščine, zato je potrebno prenove. Takšno območje lahko po fizičnih, funkcionalnih, okoljskih in socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) 2017). Slika 1: Degradirana območja so pogosto povezana z onesnaženostjo okolja. Na fotografiji je del območja nekdanje gramoznice Jeprca v občini Medvode (foto: Maja Sevšek). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 19FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA lično prepoznavanje posameznih ob- močij kot degradiranih (Uršič 2016). V nadaljevanju je predstavljen ažuri- ran vpogled v obstoječe stanje FDO na območju Osrednjeslovenske stati- stične regije. Zanjo so značilni inten- zivni urbanizacijski procesi, ki se na- vezujejo na prostorski, gospodarski in socialni razvoj, ter intenzivne prostor- ske spremembe z velikimi pritiski na posamezne okoljske sestavine. Pregled FDO z njihovo prostorsko razmesti- tvijo in navedbo njihovih temeljnih značilnosti je podlaga za smotrnejše prostorsko načrtovanje in usmerjanje prostorskega razvoja. Prav tako lahko nakazuje rešitve trajnostnega upra- vljanja z okoljskimi viri na obravnava- nem območju. Pregled evidentiranih degradiranih območij na območju Osrednjesloven- ske statistične regije glede na pretekle popise navkljub določenim pomanj- kljivostim njihove medsebojne pri- merjave zaradi nepoenotenih meto- dologij omogoča vsaj delni vpogled v prisotnost tovrstnih območij in dina- miko njihovega pojavljanja v prosto- ru,. Za vse je namreč značilen bodisi prostorsko bodisi vsebinsko omejen obseg. Popisni podatki ne omogočajo enotnega vpogleda v razmere na ravni celotne regije, pač pa je zanje značilna obravnava zgolj posameznih območij na ravni različnih upravnih ali oze- meljskih enot oziroma različnih vidi- kov degradacije. Popisi so bili izvede- ni tudi v razmeroma dolgih časovnih razmikih, kar je vplivalo tudi na raz-metodologija za popis in analizo de- gradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra (Lampič s sodelavci 2017b). Prostor- sko razmestitev degradiranih urbanih območij (DUO) so sicer že leta 1994 za poselitvena območja Domžal, Ka- mnika, Ljubljane in Vrhnike podali Koželj in sodelavci (1998). Nacional- na evidenca je bila vzpostavljena tudi leta 2012 na Oddelku za geografijo Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni v okviru CRP Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvoj- na priložnost Slovenije, a ni bila »celo- vita«, saj je vključevala zgolj izbrane tipe degradiranih območij (industrij- ska, rudarska in vojaška območja ter transportne in druge infrastrukturne objekte in površine). projektpoimenovanje območijleto popisa nročnik izvajalecobmočje obravnaveštevilo evidentiranih območij Degradirana urbana območjadegradirana urbana območja (DUO) 1994Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturourbana naselja Domžale, Kamnik, Ljubljana in Vrhnika 119 Degradirana urbana območja (DUO) v Ljubljanidegradirana urbana območja (DUO) 2007 /Rebernik (lasten popis) mesto Ljubljana 48 CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013: Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije«degradirana območja (DO) 2011Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politikoUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetaobčine Osrednjeslovenske statistične regije 29 Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij (DUO 2) z nadgradnjo: določitev nerevitaliziranih urbanih območij (NERUO)nerevitalizirana urbana območja (NERUO) 2016Ministrstvo za okolje in prostorUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturoobmočje mestnega naselja (središča) Mestne občine Ljubljana 210Preglednica 1: Projektni popisi degradiranih območij, ki nudijo vpogled v preteklo prostorsko razsežnost problematike na območju Osrednjeslovenske statistične regije. 20 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA v zadnjem desetletju skrčila travniška zemljišča (za 1306 ha) ter gozdna in poraščena zemljišča (za 1244 ha) (Se- všek 2018). Na račun pozidave je bilo na preuče- vanem območju med letoma 2008 in 2012 izgubljenih 0,3 % vseh gozdnih in 2,3 % kmetijskih zemljišč, med le- toma 2012 in 2015 je bilo pozidanih 0,1 % vseh gozdnih in 0,9 % kme- tijskih zemljišč, med letoma 2015 in 2018 pa bilo na račun pozidave izgu- bljenih 0,04 % vseh gozdnih in 0,2 % kmetijskih zemljišč. V zadnjem desetletju (2008–2018) je bilo zaradi pozidave izgubljenih 2632 ha kmetij- skih in gozdnih zemljišč, daleč največ na območju Mestne občine Ljublja- na, najmanj pa na območju občine T rzin. T rende v pozidavi in njeno stopnjo odraža tudi dinamika izdanih gradbenih dovoljenj. Podatki o izda- nih gradbenih dovoljenjih za gradnjo stavb glede na tip gradbene aktivno- sti v letu 2017namreč nakazujejo, da različnih gospodarskih, urbanih, okolj- skih in prostorskih problemih (na pri- mer intenzivni pritiski na stavbna ze- mljišča) (Vintar Mally in Kušar 2004). Ti pojavi povzročajo številne (pogo- sto nepovratne) spremembe, še zlasti pa vplivajo na potratno prostorsko strukturo poselitve. Zato je ustrezno načrtovanje posegov na nepozida- nih zemljiščih izjemnega pomena, saj so za kmetijstvo najprimernejša zemljišča v ravninskih predelih, kjer so ti pritiski najmočnejši. Razmah pritiskov pozidave prikazuje analiza sprememb dejanske rabe tal, ki je bila izvedena na podlagi preseka niza po- datkov za leta 2008, 2012, 2015 in 2018. V zadnjem desetletju (2008– 2018) je med različnimi sprememba- mi dejanske rabe tal opazna največja rast pozidanih in sorodnih zemljišč (za 964 ha) ter začasno neobdelanih kmetijskih zemljišč (za 634 ha) (Gra- fični podatki … 2008; Grafični po- datki … 2018). Daleč najbolj so se Osrednjeslovenska statistična regija – prostor hitrih in intenzivnih sprememb, ki vplivajo tako na pojavljanje kot tudi na oživitev FDO Za Osrednjeslovensko statistično re- gijo je značilna izrazita dvojnost med ravninsko-dolinskimi območji na eni strani ter ter razgibanimi in bolj hete- rogenimi območji na drugi. Dvojnost se zrcali v različnih gostoti poselitve, gospodarski razvitosti, opremljenosti posameznih naselij, strukturi prevla- dujočih dejavnosti, deležu kmečkega prebivalstva, rabi tal ter stopnji priti- skov pozidave in drugih antropogenih vplivov na naravne vire. Obravnavano območje je tako imenovana »zgosti- tvena regija«, ki je kljub gospodarski razvitosti prepoznavna kot poseben tip problemske regije, za katero je značil- no, da v njej vzporedno z gospodar- skim razvojem potekata pospešena rast prebivalstva in zgoščevanje gospodar- skih dejavnosti. Ob tem se učinki na- vedenih procesov postopno odražajo v tip dejanske rabe tal / obdobje 2008–2012 (ha) 2012–2015 (ha) 2015–2018 (ha) 2008–2018 (ha) pozidana in sorodna zemljišča 844 53 67 964 neobdelana kmetijska zemljišča 568 –41 107 634 kmetijska zemljišča v zaraščanju 605 –412 –103 90 gozdna in poraščena zemljišča –1231 –41 28 –1244 njive in vrt 98 118 –153 63 trajni nasadi 436 155 28 619 travniška zemljišča –1400 114 –20 –1306 zamočvirjena zemljišča 11 22 1 34 vodovje 22 39 11 72 odprta zemljišča 51 –8 33 76 Opomba k preglednici: minimalne vrednosti maksimalne vrednosti.Preglednica 2: Spremembe površine posameznih tipov dejanske rabe tal v letih 2008–2018 na območju Osrednjeslovenske statistične regije (viri: Grafični podatki … 2008; Grafični podatki … 2012; Grafični podatki … 2015; Grafični podatki … 2018; Sevšek 2018). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 21FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Metodološka izhodišča inventarizacije FDO v Osrednjeslovenski statistični regiji Opredelitev določenega območja za FDO na obravnavanem območju je temeljila na izbranih kriterijih, vrsta pa je bila določena na podlagi tipo- logije (Lampič, Kikec in Bobovnik 2017). Z upoštevanjem zadnje de- javnosti, ki je potekala na določe-območjih še posebno raznovrstni, zahteva skrbno načrtovanje prostor- skega razvoja in usmerjanje dejavnosti v prostoru (Kladnik in Petek 2007). Na preučevanem območju se v najbolj izrazitem »zgostitvenem« predelu pre- pletajo različni interesi s težnjami po ohranjanju kakovostnega okolja (pri- sotnost raznih varstvenih režimov), zato bi moralo biti načrtovanje pro- storskega razvoja še bolj smotrno. je bila tovrstna aktivnost usmerjena predvsem v novogradnje (Dovoljenja za … 2017; Register prostorskih enot 2018). Ob podobni dinamiki je v pri- hodnje mogoče pričakovati nadaljnje naraščanje pritiskov na stavbna ze- mljišča (Sevšek 2018). Preplet različnih specifičnih in več- krat medsebojno neskladnih razme- rij in interesov, ki so na zgostitvenih Slika 2: Raba tal, spremembe dejanske rabe tal in širjenje urbanizacije na kmetijska in gozdna zemljišča na območju Osrednjeslovenske statistične regije med letoma 2008 in 2018. Legenda meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja reka manjši vodotok sprememba rabe iz gozdnih zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča sprememba rabe iz kmetijskih zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča sprememba rabe iz pozidanih in sorodnih zemljišč v gozdna zemljišča sprememba rabe iz pozidanih in sorodnih zemljišč v kmetijska zemljišča pozidana in sorodna zemljišča kmetijska zemljišča gozd Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 22 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA tip: FDO kmetijske dejavnosti tip: FDO storitvenih dejavnosti podtip: / primer: opuščeni hlevi Agroemone, Mestna občina Ljubljana slika 3podtip: FDO javnih storitev primer: objekti DDC, občina Lukovica slika 4podtip: FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti primer: Restavracija Blagajana, občina Vrhnika slika 5podtip: staro mestno ali vaško jedro primer: Šutna, občina Kamnik slika 6 tip: FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti tip: FDO industrijskih in obrtnih dejavnostiTip: FDO obrambe, zaščite in reševanjaTip: FDO pridobivanja mineralnih surovin podtip: / primer: kopališče Vevče, Mestna občina Ljubljana slika 7podtip: / primer: Hoja galanterija Podpeč, občina Brezovica slika 8podtip: / primer: vojašnica na Stari Vrhniki, občina Vrhnika slika 9podtip: FDO rudnika primer: objekti rudnika kaolina Črna pri Kamniku, občina Kamnik slika 10 tip: FDO pridobivanja mineralnih surovin tip: FDO infrastrukture podtip: FDO peskokopa ali kamnoloma primer: kamnolom Podturjak, občina Velike Lašče slika 11podtip: FDO gramozne jame primer: gramoznica Obrije, Mestna občina Ljubljana slika 12podtip: Ostala FDO pridobivanja mineralnih surovin primer: glinokop Rova, občina Domžale slika 13podtip: FDO prometne infrastrukture primer: staro letališče Ljubljana, Mestna občina Ljubljana slika 14 tip: FDO infrastrukture tip: FDO za bivanje podtip: FDO okoljske infrastrukture primer: deponija Veliki potok, občina Grosuplje slika 15podtip: FDO ostale gospodarske infrastrukture primer: Bioplinarna Petač, občina Medvode slika 16podtip: FDO zelene infrastrukture primer: park Habjanov bajer, Mestna občina Ljubljana slika 17podtip: FDO nedograjena stanovanjska območja primer: soseska Gabrče 3, občina Vrhnika slika 18 tip: FDO za bivanje tip: FDO prehodne rabe podtip: FDO stara dotrajana območja primer: grad Podsmreka, Ivančna Gorica slika 19podtip: FDO opuščenega gradbišča primer: gradbišče Tobačna mesto, Mestna občina Ljubljana slika 20podtip: FDO značilne prehodne rabe primer: parkirišče in objekt ob glavni ljubljanski železniški postaji, Mestna občina Ljubljana slika 21Preglednica 3: Tipi in podtipi FDO v Osrednjeslovenski statistični regiji. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 23FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA slika 3 slika 4 slika 5 slika 6 slika 7 slika 8 slika 9 slika 10 slika 11 slika 12 slika 13 slika 14 slika 15 slika 16 slika 17 slika 18 slika 19 slika 20 slika 21 24 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA zemljina iz izkopov (Smrekar 2007). Med številčnejšimi so bila tudi FDO značilne prehodne rabe, kjer gre za neaktivno uporabljena zemljišča, ki so v fazi ekstenzivne, manjvredne začasne ali prehodne rabe. Raba to- vrstnih območij je pasivna, tako da območje zaradi dalj časa načrtovane spremembe rabe stagnira (Koželj s sodelavci 1998). Ta območja so naj- večkrat posledica predvidenih, a ne- izvedenih investicij, ki se v prostoru pojavljajo v obliki utrjenega zemlji- šča brez ustrezne namembnosti ali pa so z določeno prehodno, lahko začasno rabo v fazi spreminjanja na- membnosti. Glede na celotno površino evidentira- nih FDO so največji delež zavzemala FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (16,6 %) ter industrijskih in obrtnih dejavnosti (15,2 %), kar gre pripisati zgoščanju storitvenih in proizvodnih dejavnosti oziroma nekdanjih industrijskih obra- tov ob hkratni nepopolni zasedenosti poslovnih in industrijskih con (Sevšek 2018). Z vidika prostorskih potreb različnih dejavnosti, investicijskih potreb in želja investitorjev je eden od ključ- nih podatkov površina določenega območja, saj se potrebe različnih dejavnosti in investicijskih pobud medsebojno zelo razlikujejo (Lam- pič, Kikec in Bobovnik 2017). Za preučevano območje je bila značilna precejšnja razdrobljenost evidenti- ranih FDO. Prevladovala so FDO manjših dimenzij, saj jih je bilo med vsemi 384-imi kar 191 manjših od 1 ha. Povprečna površina območja je ha) in Kamnik (119,9 ha), najmanj- ša skupna površina FDO pa je bila na območjih občin Log - Dragomer (1,6 ha), Horjul (1,7 ha) in T rzin (4,6 ha), ki pa so vse po vrsti med najmanjšimi slovenskimi občinami. Površinski delež FDO je bil največji v občini Komenda (3,3 %), sledili sta občini Mengeš (1,6 %) in Domžale (1,3 %), najmanjši pa v občini Do- brepolje (0,04 %) (Sevšek 2018). Številčno so prevladovala FDO infra- strukture (91), prehodne rabe (68), pridobivanja mineralnih surovin (65) in storitvenih dejavnosti (55). Glede na vse opredeljene tipe ali podtipe pa so prevladovala FDO kamnoloma ali peskokopa (60), okoljske infrastruk- ture (55), poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (40) ter značilne prehodne rabe (38), najmanj pa je bilo FDO rudnika (1). Zaradi preteklih intenzivnih potreb gradbeništva na področjih gradnje infrastrukturnih objektov in stano- vanjske gradnje je večje število evi- dentiranih opuščenih kamnolomov ali peskokopov pričakovano. To velja tudi za večje število FDO okoljske infrastrukture, saj so precej pogosta nesanirana divja odlagališča odpad- kov, pa tudi začasne lokacije za odla- ganje različnega materiala. Izkopava- nje gramoza je na delih preučevanega območja povzročilo nastanek števil- nih gramoznih in izkopnih jam, ki so se zapolnjevale (ali se deloma še vedno zapolnjujejo) z različnimi od- padki. Običajno gre za mešanico od- padkov različnega izvora, pri čemer se najpogosteje pojavljajo gradbeni odpadki od rušitvenih del in odvečna nem območju, je bilo opredeljenih devet tipov FDO s podtipi (Lampič s sodelavci 2017b). Da se posame- zno območje uvrsti med FDO, mora ustrezati osnovnim kriterijem, ki vključujejo: vpliv predhodne (an- tropogene) rabe na območju, funk- cionalno degradacijo območja in minimalno površino območja. Za uvrstitev posameznega območja med funkcionalno degradirano je pri do- ločenih tipih opredeljen še poseben kriterij. Pri tipu prehodne rabe ozi- roma podtipu opuščenega gradbišča je tako na primer ključen tudi čas opuščenosti (vsaj 1 leto) (Dolinšek 2016; Lampič s sodelavci 2017a). Izhodišče za evidentiranje FDO je opredelitev območij, kjer določena dejavnost ni ali pa je le delno pri- sotna (Lampič, Kikec in Bobovnik 2017). Evidentirana so bila območja s površino 0,5 ha, znotraj mestnih naselij in naselij z mestnim značajem pa 0,2 ha ob upoštevanju meja ze- mljiških parcel (Lampič s sodelavci 2017a). Stanje FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije leta 2017 V letu 2017 je bilo na območju Osrednjeslovenske statistične regije evidentiranih 384 FDOs skupno po- vršino 1195,4 ha. Območja z večjo zgostitvijo FDO so se pojavljala v osrednjem delu regije, zlasti v sme- reh proti Medvodam, Domžalam in Kamniku ter v okolici Vrhnike, kar sovpada z območji največjih zgosti- tev prebivalstva. Na največji površini so se obravnavana območja pojavlja- la v Mestni občini Ljubljana (320,3 ha), sledili sta občini Vrhnika (139,2 GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 25FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA bila 3,1 ha; največja je bila ta v ob- čini Logatec (16,1 ha) in najmanjša v občini Horjul (0,6 ha). Zares ve- likih FDO je bilo razmeroma malo. Še najobsežnejša je bila zvečine opu- ščena Poslovna cona Komenda (65,5 ha) (Sevšek 2018).Z vidika oživljanja, sanacije ter ume- ščanja morebitnih novih dejavnosti na FDO je ključna lastniška struktura. Tip lastništva, razdrobljeno lastništvo in špekulacije na zemljiškem trgu so poglavitne ovire oživitve in sanacije tovrstnih območij (Špes s sodelav-ci 2012; Klančišar Schneider 2014). Lastniške razvojne ovire (zasebno, razdrobljeno ali neurejeno lastništvo, postopki denacionalizacije in stečajni postopki) so bile med najpogosteje izpostavljenimi razvojnimi ovirami sanacije ali reaktivacije FDO. Prevla-Slika 22: Prostorski prikaz leta 2017 evidentiranih tipov FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha tip FDO FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti FDO infrastrukture FDO kmetijske dejavnosti FDO obrambe, zaščite in reševanja FDO prehodne rabe FDO pridobivanja mineralnih surovin FDO storitvenih dejavnosti FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti FDO za bivanje Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; Sevšek 2017; cv: Sevšek 2018; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 26 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Univerze v Ljubljani osveževali popis FDO iz leta 2017. Evidentirali so 363 območij. Številčno so prevladovala FDO infrastrukture (80), pridobiva- nja mineralnih surovin (70) in preho- dne rabe (66). Med opredeljenimi tipi ali podtipi so podobno kot leta 2017 prevladovala FDO kamnoloma ali pe- skokopa (65), okoljske infrastrukture (48) ter poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (41), najmanj je bilo FDO rudnika (1). Po skupni po- vršini so prevladovala FDO industrij- skih in obrtnih dejavnosti (228,1 ha) ter pridobivanja mineralnih surovin (196,1 ha), kar je bilo drugače kot leta 2017, ko so prevladovala FDO stori- tvenih dejavnosti (236,2 ha) in pri- dobivanja mineralnih surovin (189,6 ha). T udi leta 2020 so prevladovala manjša območja, saj je bilo med vsemi 363.imi območji kar 180 manjših od 1 ha. Povprečna površina FDO je bila 3,0 ha, kar je nekoliko manj kot leta 2017. Podobno kot pred tremi leti je bilo tudi leta 2020 zares velikih ob- močij razmeroma malo. Še največje je bilo tako kot prej FDO Poslovna cona Komenda, katerega površina 65,5 ha se ni spremenila. Na 36 nekdanjih FDO s skupno po- vršino 50,1 ha je bila prepoznana nji- hova oživitev in vzpostavljena nova funkcija, od tega največ na nedogra- jenih stanovanjskih območjih (10), območjih okoljske infrastrukture (5), območjih poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (4), območjih kamnoloma ali peskokopa in območjih značilne prehodne rabe (po 3). Na 90-ih območjih so bile ugotovljene določene spremembe, tako pozitivne (pričeli so se postop-dokumentacije ali pa so bila zemljišča prodana novemu investitorju). Za 27 % FDO so obstajali razvojni načrti njihove reaktivacije, vendar ta z izvedbenega in terminskega vidika še ni bila potrjena, na 14 % pa so se pojavljale pobude za njihovo oživitev, vendar konkretnih načrtov v smislu realizacije predvidene investicije še ni bilo. Za 31 % FDO razvojnih načrtov še ni bilo pripravlje- nih zaradi različnih ovir (lastniških, okoljskih, prostorskih, infrastrukturnih, varstveno-varovalnih in podobno), ki otežujejo njihovo oživitev ali pa je za ta območja potrebno predhodno izvesti ustrezno sanacijo (Sevšek 2018). Stanje FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije leta 2020 Od novembra 2019 do marca 2020 so sodelavci Oddelka za geografijo FF dovala so FDO v mešani ali javno-za- sebni lasti (54,7 %). Za večji del je bilo značilno tudi razdrobljeno lastništvo zemljišč. Največ območij je imelo od 5 do 10 lastnikov. Samostojno lastni- štvo, ki je z vidika oživljanja oziroma sanacije najbolj ugodno, se je pojavlja- lo le v slabih 18 % (Portal e-Sodstvo … 2017; Sevšek 2018). Z vidika možnosti za oživitev ter po- novno rabo FDO je ključnega pomena prepoznavanje razvojnega potenciala s strani lokalnih skupnosti. Izhajajoč iz informacij, pridobljenih od lokal- nih skupnosti, je bil za 10 % območij že sprejet razvojni načrt (občinski po- drobni prostorski načrt s konkretnimi prostorskimi ureditvami ali pa je bilo za predvidene prostorske ureditve že izdano gradbeno dovoljenje ali so po- tekali postopki pridobivanja projektne javno/zasebno (mešano) lastništvo zasebno lastništvo občinsko lastništvo državno in občinsko lastništvo državno lastništvo ni podatka54,7 % 36,2 %3,6 %2,9 % 2,1 % 0,5% Slika 23: Struktura lastništva zemljišč na območju FDO Osrednjeslovenske statistične regije (N = 384) (vira: Sevšek, 2017; Portal e-Sodstvo … 2017; Sevšek 2018). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 27FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA industrijskih in obrtnih dejavnosti (17). Med najpomembnejšimi razlo- gi za takšno stanje so bili, podobno kot v letu 2017, problemi, povezani z lastništvom, in finančne ovire (Lam- pič, Rebernik in Bobovnik 2020). 15 FDO je bilo evidentiranih na novo območjih sprememb v primerjavi z letom 2017 ni bilo. Med takšnimi FDO so prevladovala območja ka- mnoloma ali peskokopa (57), poslov- nih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (26), okoljske infrastruk- ture (20), prehodne rabe (18) ter ki sanacije, oživitve) kot negativne (nadaljnje propadanje in opuščanje, slabšanje fizičnega stanja). Največ jih je bilo na območjih kamnoloma ali peskokopa, okoljske infrastrukture ter industrijskih in obrtnih dejav- nosti (v vsakem tipi po 12). Na 206 Slika 24: Prostorski prikaz leta 2020 evidentiranih tipov FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha tip FDO FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti FDO infrastrukture FDO kmetijske dejavnosti FDO obrambe, zaščite in reševanja FDO prehodne rabe FDO pridobivanja mineralnih surovin FDO storitvenih dejavnosti FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti FDO za bivanje Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018; Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 28 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA bovnik 2020). Kljub posameznim primerom oživitve je namreč za veliko večino v letu 2017 evidentiranih ob- močij značilno, da na njih še vedno ni prišlo do nikakršnih sprememb, kar kljub intenzivnim pritiskom urbani- zacije in povpraševanja po prostoru na obravnavanem območju nakazuje nezmožnost vzpostavitve njihove po- novne učinkovite rabe. območju nakazujejo pomanjkanje sis- temskega pristopa k okoljski sanaciji in prenovi predvsem tistih območij, kjer so zaznavna že stara okoljska bre- mena. Potrebna bi bila vzpostavitev takšnega sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetij- skih in gozdnih zemljišč, kar ponov- na raba evidentiranih FDO vsekakor omogoča (Lampič, Rebernik in Bo-(7 okoljske infrastrukture, po dva kmetijske dejavnosti in značilne pre- hodne rabe ter po eden opuščenega gradbišča, poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti, zelene infrastrukture ter obrambe, zaščite in reševanja). Leta 2020 ugotovljeni trendi oživitve in stagnacije FDO na obravnavanem Slika 25: Prikaz evidentiranih sprememb na FDO med letoma 2017 in 2020 na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja spremembe na FDO med letoma 2017 in 2020 ni sprememb na FDO večje spremembe na FDO FDO je ponovno v funkciji novo FDO površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018; Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 29FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA tip FDO podtip FDOštevilo evidentiranih FDO 2017število evidentiranih FDO 2020spremembe v obdobju 2017–2020površina FDO (ha) 2017površina FDO (ha) 2020spremembe v obdobju 2017–2020ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO POVRŠINA SKUPAJ POVRŠINA SKUPAJ FDO kmetijske dejavnosti- 21 21 20 20  102,4 102,4 97,0 97,0  FDO storitvenih dejavnostiFDO javnih storitev9 558 54 19,1 236,216,1 168,3 FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti40 41  198,0 136,0  FDO starega mestnega ali vaškega jedra6 5  19,1 16,2  FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti- 16 16 15  44,4 44,4 42,7 42,7  FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti- 32 32 30  181,4 181,4 228,1 228,1  FDO obrambe, zaščite in reševanja- 5 5 6  62,0 62,0 28,5 28,5  FDO pridobivanja mineralnih surovinFDO rudnika 1 651 70 0,4 189,60,4 196,1 FDO kamnoloma ali peskokopa60 65  120,0 132,8  FDO gramozne jame2 2  14,3 14,3  FDO ostala pridobivanja mineralnih surovin2 2  54,9 48,6  FDO infrastruktureFDO prometne 14 9112 80 11,2 185,58,2 161,4 FDO okoljske 55 48  93,7 85,1  FDO ostale gospodarske 2 1  2,9 2,2  FDO zelene 20 19  77,7 65,9  FDO prehodne rabeFDO opuščenega gradbišča30 6826 66 76,8 146,161,4 136,2 FDO značilne prehodne rabe38 40  69,3 74,9  FDO za bivanjeFDO nedograjena 16 317 23 20,0 47,98,9 34,9 FDO stara dotrajana območja15 16  27,9 26,0  SKUPAJ384 365 1195,4 1093,1 Opomba k preglednici: ( ↑) v obdobju 2017–2020 ni sprememb površine/števila FDO ,( )v obdobju 2017–2020je prišlo so zmanjšanja površine/števila FDO,( ) v obdobju 2017–2020 je prišlo do povečanjapovršine/števila FDO.Preglednica 4: Število in površina evidentiranih FDO v obdobju 2017–2020 na območju Osrednjeslovenske statistične regije glede na njihov tip ali podtip in delež posameznih tipov ali podtipov glede na površino vseh evidentiranih FDO s prepoznanimi spremembami v preučevanem obdobju (vir: Sevšek 2018). 30 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Leta 2020 ugotovljeni trendi oživlja- nja in stagnacije FDO nakazujejo pomanjkljiv sistemski pristop, pred- vsem k okoljski sanaciji in preno- vi tistih območij, kjer se pojavljajo stara okoljska bremena. V obdobju 2017–2020 pri vzpostavljanju siste- ma prostorskega razvoja ni prišlo do bistvenih sprememb, kar kljub sicer- šnjim intenzivnim pritiskom pozida- ve (v obdobju 2008–2018 se je letno povprečno pozidalo okrog 260 ha ze- mljišč) nakazuje skromno raven nji- hove ponovne rabe. Z njihovo revi- talizacijo bi bilo mogoče vsaj deloma zmanjšati in ublažiti izgube, ki jih na račun pozidave povzroča praviloma trajna izguba kmetijskih in gozdnih zemljišč.maloštevilnih naseljih z višjo stopnjo centralnosti, medtem ko so v naseljih z nižjo stopnjo centralnosti občutno red- kejša. Prikaz zastopanosti FDO naka- zuje, da so sicer pomembna prostorska in pokrajinska prvina tako v urbanem kot podeželskem okolju. Primerjava stanja v letih 2017 in 2020 je razkrila, da v Osrednjeslovenski statistični regi- ji številčno v obeh letih prevladujejo FDO infrastrukture, površinsko pa leta 2020 prednjačijo FDO industrij- skih in obrtnih dejavnosti ter pridobi- vanja mineralnih surovin, drugače kot leta 2017, ko so prevladovala FDO storitvenih dejavnosti in pridobivanja mineralnih surovin. V obeh letih gre večinoma za manjša FDO, ki ne dose- gajo niti površine en hektar. Sklep Na podlagi podrobne terenske inven- tarizacije stanja FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije v letih 2017 in 2020 smo v pričujo- čem članku predstavili funkcionalno nezadostno izkoriščen prostor, kjer se dejavnosti, ki so bile v preteklosti pri- sotne na tovrstnih območjih, ne izva- jajo več ali pa se izvajajo le deloma. Za Osrednjeslovensko statistično regijo je v primerjavi z nacionalno ravnijo in drugimi statističnimi regijami značil- na zgoščenost FDO, saj je tu tretjina od vseh FDO v državi, FDO pa se po- javljajo v vseh občinah. Pomembna značilnost njihovega poja- vljanja je precejšnja osredotočenost v Viri in literatura 1. CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006–2013«. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvojna priložnost Slovenije. Sklop Degradirana območja. Šifra projekta V1–1088 (interni vir). 2011: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Ljubljana. 2. DMV5 (Digitalni model nadmorskih višin 5 x 5 m). Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ljubljana, 2014. 3. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2014. 4. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2015. 5. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. 6. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. 7. Dolinšek, M. 2016: Degradirana območja v Zasavski regiji. Diplomsko delo, , Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=86382 (24. 5. 2020). 8. Dovoljenja za gradnjo stavb: število stavb, njihova gradbena velikost in stanovanja v njih, po tipu gradbene aktivnosti, po upravnih enotah Slovenije, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. 9. Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Ljubljani. Ljubljana. 10. Fatemi, M., Rahman, T. 2015: Prenova degradiranega območja Hazaribagh: nujni ukrep za trajnostni razvoj Dake. Urbani izziv 26-2. Medmrežje: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8B3LUW58/5869ac03-6b3b-4a18-859c-50e42e3dbc70/PDF (23. 5. 2020). 11. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo 2012. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2012. 12. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 21. 10. 2008. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2008. 13. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 30. 11. 2015. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2015. 14. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 31. 1. 2018. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubjana, 2018. 15. Ivanič, L., Červek, J. 2017: Prenovljen zakon o urejanju prostora z vidika prenove mest in urbanih naselij. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. 16. Kataster stavb. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 17. Kategorizacija vodotokov. Geoportal ARSO. Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2018. 18. Kladnik, D., Petek, F . 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 79-2. 19. Klančišar Schneider, K. 2014: Problemska analiza prenove degradiranih industrijskih območij na primeru občine T rbovlje. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,. Ljubljana. 20. Koželj, J., Ažman Momirski, L., Maligoj, T., Omerzu, B., Flere, D. 1998: Degradirana urbana območja. Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana. 21. Lampič, B., Barborič, B., Foški, M., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., Bobovnik, N. 2017a: Rezultati evidentiranja FDO po pilotnih regijah in vsebinske usmeritve za delovanje evidence v Sloveniji. Priročnik, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 22. Lampič, B., Cigale, D., Krevs, M., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Mesner, N., Meža, S., Radovan, D. 2016: Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedbo pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Vmesno poročilo (obdobje 15. 3. 2016 – 15. 9. 2016).Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 23. Lampič, B., Foški, M., Zavodnik Lamovšek., A., Barborič, B., Cigale, D., Kušar, S., Mrak, G., Potočnik Slavič, I., Radovan, D. 2017b: Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah v Sloveniji. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 31FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA 24. Lampič, B., Kikec, T., Bobovnik, N. 2017: Ocena neizkoriščenega potenciala funkcionalno degradiranih območij v Podravski statistični regiji. Geografija Podravja. Univerzitetna založba Univerze. Maribor. 25. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. 2017: Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela 48. 26. Lampič, B., Rebernik, L., Bobovnik, N. 2020: [TP02] Funkcionalno razvrednotena območja. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija RS za okolje. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0 (1. 6. 2020). 27. Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij (DUO 2) z nadgradnjo: Določitev nerevitaliziranih urbanih območij (NERUO). Naloga 01/2015 DUO po pogodbi št. 2550-15-540002 2016: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. 28. Pogačar, P ., Kušar, S., Cof, A., Černe, B., Zenkovič, N. 2016: Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo – PROSO. Sklepno poročilo. Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor, , Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf (25. 5. 2020). 29. Portal e-Sodstvo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Medmrežje: http://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html (17. 8. 2017). 30. Radovan, B. 2017: Pozdravni nagovor gospe Barbare Radovan, generalne direktorice Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. 31. Rebernik, D. 2008: Urbana geografija: Geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Ljubljana. 32. Register prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 33. Science for Environment Policy. Future Brief: No net land take by 2050?. 2016: European Commission DG Environment, Science Communication Unit, UWE. Bristol. Medmrežje: http://ec.europa.eu/science-environment-policy (25. 5. 2020). 34. Sevšek, M. 2018: Razvojni potenciali funkcionalno degradiranih območij Osrednjeslovenske statistične regije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 35. Smrekar, A. 2007: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane. Georitem 1. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 36. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri 2011: Evropska komisija. Bruselj. Medmrežje: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011DC0571&from=SL (27. 5. 2020). 37. Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A., Bec, D. 2012: Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije. Sklop Degradirana območja. Ciljni raziskovalni program (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013«. Končno poročilo. Oddelek za geografijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 38. Uršič, K. 2016: Revitalizacija degradiranih območij v turistične in prostočasne namene. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 39. Vintar Mally, K., Kušar, S. 2004: Ljubljanska urbana regija: problemska regija. Geografska problematika Ljubljane in Zagreba: program, povzetki: mednarodni medoddelčni seminar. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 40. Yount, K. R. 2003: What Are Brownfields? Finding a Conceptual Definition. Environmental Practice 5-1. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1017/S1466046603030114 (15. 5. 2020). 41. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list Republike Slovenije 61/2017. Ljubljana, 2017. 42. Zemljiški kataster (zemljiškokatastrski prikaz) na dan 7. 3. 2018. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 43. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 32 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 IZVLEČEK Članek obravnava značilnosti izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz živinoreje. Na osnovi pregleda literature ugotavljamo, da je njihova količina 8,1 Gt CO2-eq oziroma od 15,2 do 16,5 % vseh s človekovimi dejavnostmi povezanih izpustov TGP. Ocenjeni prispevki živinoreje k svetovnim izpustom TGP so odvisni od računske metode. Natanko polovico izpustov prispeva metan (enterična fermentacija prežvekovalcev), 26 % ogljikov dioksid (pridelava krme, poraba energije) in 24 % didušikov oksid (gnojenje in obdelava gnoja). Izpusti TGP iz živinoreje so se v obdobju 1961–2010 povečali za 51 %, še najbolj v državah v razvoju. Ključne besede: geografija, živinoreja, toplogredni plin, enterična fermentacija, odlaganje gnoja, obremenjevanje okolja, podnebna kriza, koncept življenjskega cikla, koncept neposredne ocene izpustov ABSTRACT Greenhouse gasses emissions from livestock farming and their impact on climate crisis The article deals with characteristics of greenhouse gas (GHG) emissions from livestock farming. Based on a literature review, we conclude that the total amount of GHG emissions from livestock farming is 8.1 Gt CO2-eq or 15.2-16.5% of GHG emissions from human activities. The estimated contributions of livestock farming to global GHG emissions depend on the calculation method. Methane (enteric ruminant fermentation) contributes exactly half of the emissions, carbon dioxide (feed production, energy consumption) 26%, and nitrous oxide (fertilization and manure management) 24%. GHG emissions from livestock production increased by 51% over the period 1961-2010, especially in developing countries. Key words: geography, livestock farming, greenhouse gas, enteric fermentation, manure deposition, environmental burden, climate crisis, life cycle analysis, the concept of direct emissions assessment Izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje in njihov vpliv na podnebno krizo GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 33 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE Avtorja besedila in fotografij: ŽANA RADIVO, dijakinja Gimnazije Poljane Ulica 7. maja 16, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: zana.radivo@rusevci.si GREGOR KOVAČIČ, dr. geog., izr. prof. Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: gregor.kovacic@fhs.upr.si COBISS 1.02 pregledni znanstveni članekŽivinoreja je zelo pomembna v svetovni proizvodnji hrane. Živinski pro- izvodi predstavljajo 17 % človekovega energetskega vnosa hranil in tre- tjino vnosa beljakovin, vendar med bogatimi in revnimi predeli sveta obstajajo velike razlike (Herrero s sodelavci 2011). Od udomačitve naprej – ovce, koze in govedo so udomačeni že več kot 10.000 let (Chessa s sodelavci 2009; McTavish s sodelavci 2013) – so ljudje tisočletja živeli v sožitju z izbra- nimi živalmi, ki so jim v zameno za hrano in zavetje zagotavljale delovno moč, hrano v obliki mleka in mesa ter neprehranske proizvode, kot so volna, usnje in perje (Janzen 2011; Schwarzer, Witt in Zommers 2012). Ljudje smo že z neo- litsko kmetijsko revolucijo pridobili popoln nadzor nad življenjem in razmno- ževanjem udomačenih živali, hkrati pa povsem zanemarili njihove subjektivne potrebe, ki so jih skozi evolucijo razvile v boju za preživetje (Harari 2017). S pospešenim razvojem živinoreje smo v ospredje postavili pridelavo hrane in s tem zelo spremenili sestavo biomase velikih živali na Zemlji. Danes naš planet poseljujejo pretežno ljudje in udomačene živali (slika 1), ki skupaj predstavljajo 90 % biomase sesalcev, od tega po različnih podatkih med 60 in 77 % odpade na udomačene živali (Smil 2011; Harari 2017; Zeller, Starik in Göttert 2017; Bar-On, Phillips in Milo 2018). Poleg hrane je živina sčasoma postala vir preskrbe človeških skupnosti s pri- hodkom, službami, gnojili, hranili, energijo (na primer posušeni iztrebki in metanom), oblačili. Služi tudi kot oblika življenjskega zavarovanja, predsta- vlja premoženje in krepi socialno-ekonomski položaj kmetov, zagotavlja eko- nomsko varnost, ponekod predstavlja svojevrstno dediščino (tradicijo) in je še vedno pomembna tudi kot pogonska sila v kmetijstvu ter transportu ljudi in dobrin (Herrero s sodelavci 2009; Swanepoel, Stroebel in Moyo 2010; FAO 2011a; Johannesen in Skonhoft 2010; Ali in Khan 2013; Kahn in Cottle 2014; Robinson s sodelavci 2014; Golja 2015; Hegde 2019a in 2019b).21 % 2 % 77 % ljudje divje živali domače živali Slika 1: Razporeditev biomase sesalcev na Zemlji (vira podatkov: Smil 2011; Zeller, Starik in Göttert 2017). 34 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE narodov za prehrano in kmetijstvo), EUROSTAT (Portal odprtih podatkov Evropske unije) in OECD (Organiza- cija za gospodarsko sodelovanje in ra- zvoj). V spletnih virih naletimo tudi na manj objektivne ocene izpustov TGP iz živinoreje, pri čemer na primer za- govorniki veganstva precenjujejo vpliv živinoreje na izpuste (npr. Goodland in Anhang 2009), medtem ko živino- rejski gospodarski sektor (na primer National Cattlemen's Beef Association iz Združenih držav Amerike) s svojimi prispevki preusmerja pozornost s pro- blematike vpliva živinorejskih izpustov TPG na pregrevanje ozračja. Cilji tega prispevka so na osnovi siste- matičnega pregleda literature in virov: 1.) predstaviti, kako svetovna živino- reja prispeva k izpustom TGP , 2.) opisati vire izpustov TGP iz živi- noreje ter predstaviti količine ter deleže prispevkov posameznih vi- rov, 3.) ugotoviti in predstaviti dolgoroč- no gibanje količine izpustov TGP iz živinoreje in 4.) oceniti prispevek izpustov TGP iz živinoreje v celokupnem seštevku vseh izpustov TGP iz človekovih dejavnosti ter njihov vpliv na pla- netarno pregrevanje in podnebno krizo. V prispevku na kratko predstavljamo tudi značilnosti in razvoj svetovne ži- vinoreje ter negativne vplive živinore- je na dejavnike geografskega okolja. Značilnosti svetovne živinoreje Živinoreja je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzrejo živine (Inštitut za slovenski jezik … 2020) za gospodar-Zommers 2012; Bellarby s sodelavci 2013; Opio s sodelavci 2013; Russell 2014; Herrero s sodelavci 2011; Leip s sodelavci 2015; Dhoubhadel, Ta- heripour in Stockton 2016; Singh s sodelavci 2017; Institute for Agricul- ture and T rade Policy 2018; Grossi s sodelavci 2019; Topole 2019), ki pov- zročajo planetarno segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Negativne posledice na okolje in živa bitja, tudi človeka, niso več časovno oddaljene in jih dandanes krepko občutimo, zato lahko brez zadržkov uporabljamo so- rodna pojma planetarno pregrevanje in podnebna kriza (O'Neill 2019). V sodobnosti je vse več pozornosti name- njene prilagajanju človeštva in njego- vih dejavnosti na podnebno krizo. Vplivi živinoreje na podnebne spre- membe so zelo pomembna znanstvena tema, zato so viri, povezani s tematiko prispevka, številni. Če v spletni brskal- nik Google Chrome vtipkamo rela- tivno dolgo povezano geslo »livestock greenhouse gas emissions«, brskalnik vrne 6540 zadetkov, Googlov Uče- njak pa 281. Pri navajanju izsledkov znanstvenih in strokovnih objav je zaradi primerljivosti rezultatov treba preveriti uporabljene podatke in me- todologijo. Zelo pomemben vir vero- dostojnih podatkov so mednarodne organizacije, ki uporabljajo s širokim znanstvenim konsenzom uveljavlje- ne metode izračunavanja prispevkov toplogrednih plinov (v nadaljevanju TGP) iz živinoreje, kot so na primer IPCC (Medvladna skupina za podneb- ne spremembe), UNFCCC (Okvir- na konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah), ki zbira podatke o izpustih TGP posameznih držav, FAO (Organizacija Združenih Sčasoma je gospodarski napredek, predvsem v razvitem svetu, privedel do nadomeščanja tradicionalnih ek- stenzivnih oblik kmetovanja z inten- zivnim industrijskim tipom visoko učinkovitega in donosnega kmetij- stva, tudi pri pridelavi hrane živalske- ga izvora, zlasti mesa (Schwarzer, Witt in Zommers 2012). Čeprav je napre- dek živinoreje in s tem kmetijstva zmanjšal stopnjo tveganja za lakoto na svetu, so se na drugi strani močno povečali negativni učinki kmetijstva na okolje. Okoljski odtis človeka se izrazito povečuje od sredine 20. sto- letja naprej, z začetkom tako imeno- vanega obdobja »velikega pospeška« (angleško great acceleration; Steffen s sodelavci 2015), ki ga zaznamujeta hitra rast svetovnega prebivalstva in gospodarstva z okoljskimi posledica- mi ter spremembe naravnih proce- sov planetarnih razsežnosti (Steffen, Crutzen in McNeill 2007), h katerim pomembno prispeva tudi živinoreja (Asner s sodelavci 2004; Steinfeld s sodelavci 2006; Golja 2011; Leip s so- delavci 2015; Gorjanc 2017). Človek je porušil naravna ravnovesja in postal največji samostojni dejavnik spremi- njanja svetovnega ekosistema (Harari 2017), zato lahko to obdobje štejemo za začetek nove geološke epohe, ime- novane antropocen (Steffen, Crutzen in McNeill 2007; Lewis in Maslin 2015; Steffen s sodelavci 2015). Sodobno kmetijstvo z rabo naravnih virov vpliva na različne dejavnike ge- ografskega okolja, zelo pomemben je njegov vpliv na izpuste toplogrednih plinov, povezanih s človekovimi de- javnostmi (Garnet 2009; Goodland in Anhang 2009; Schwarzer, Witt in GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 35IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE z velikim deležem bolj sušnih pa- šnikov, kot Avstralija, Argentina in ZDA, imajo nizko gostoto prireje (Asner s sodelavci 2004). V Sloveniji je živinoreja (predvsem govedoreja) najpomembnejša kmetijska panoga, kar je povezano s slabšimi naravnimi razmerami za poljedelstvo. Zaradi razgibanega površja je brez posebnih omejitev možno kmetovati le na pri- bližno petini ozemlja Slovenije, zato med kmetijskimi zemljišči v uporabi izrazito prevladujejo trajni travniki in pašniki (58 %), ki skupaj prekri- vajo 14 % celotne površine Sloveni- je (285.710 ha) (Bedrač s sodelavci 2019; Verbič s sodelavci 2019b). Število goveda na svetu se v zadnjih letih giblje blizu 1,5 milijarde (Kahn in Cottle 2014; Robinson s sodelav- ci 2014; Cook 2015; Hegde 2019b; Shahbandeh 2019; Cook 2020). Ovc in koz je skupaj okrog 2,2 milijarde, prašičev okrogla milijarda, piščancev Brez Antarktike naravna zemljišča, namenjena paši (v savanah, stepah, prerijah, različna grmišča in območja izkrčena za pašo v gozdnatih biomih) zavzemajo 45 % kopnega ali 61,2 mi- lijonov km2 (Reid, Galvin in Kruska 2008), urejeni pašniki pa približno 25 % ali 33 milijonov km2, kar je daleč največ med različnimi oblikami kmetijske rabe tal na planetu (Asner s sodelavci 2004). Po drugih virih (Foley s sodelavci 2011; Janzen 2011; Pradhan s sodelavci 2013; Steinfeld s sodelavci 2006; Climatenexus 2020). Živinoreja izkorišča približno 30 % Zemljinega kopnega za trajne pašni- ke, hkrati pa še 33 % ornih zemljišč za pridelavo krmil za živino. Največ pašnikov je v Avstraliji, na Kitajskem, v ZDA, Braziliji in Argentini, največji deleži pašnikov od celotne površine (od 76 do 80 %) pa so v Mongoliji, Bocvani in Urugvaju. Največjo go- stoto prireje imajo Malezija, Indija, Severna Koreja in Vietnam. Države ske koristi. Po različnih ocenah pred- stavlja neposredno sredstvo za preži- vetje in nudi prehransko varnost od 1 do 1,3 milijarde ljudem (Steinfeld s sodelavci 2006; Robinson s sodelavci 2014) ter prispeva 40 % k svetovne- mu dohodku iz kmetijstva (Steinfeld s sodelavci 2006), ta pa 3 % k svetov- nemu BDP (World Economic Forum 2019). Leta 2018 je bil v Sloveniji delež živinoreje v strukturi kmetijske proizvodnje 42,1 %, živinoreja pa je k celotnemu slovenskemu BDP prispe- vala približno 0,6 % (SURS 2020). K živinoreji uvrščamo vzrejo goveda, drobnice (ovce in koze), perutnine (pi- ščanci, purani, race, gosi …), prašičev, konjev, kuncev in nekaterih drugih živalskih vrst, kot na primer kamel, oslov, lam (FAO 2020b); na Indijski podcelini so za pridelavo mleka zelo pomembni bivoli (Hegde 2019a in 2019b). Živinoreja je že tisočletja nelo- čljivo povezana z različnimi življenjski- mi prostori (Herrero s sodelavci 2011). Razlikujemo ekstenzivno in intenzivno živinorejo. K prvi uvrščamo živinore- jo, namenjeno samooskrbi, in tržno usmerjeno živinorejo velikih čred živali na velikih pašnih površinah slabše ka- kovosti, predvsem v bolj sušnih prede- lih sveta. Intenzivna živinoreja je tržno usmerjena živinoreja, pri kateri se na sorazmerno majhnih kmetijah brez pašnikov ter z uporabo močnih krmil dosegata hitra prireja in velik dohodek (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Ada- mič 2003). Vmesno kategorijo pred- stavlja živinoreja na družinskih kme- tijah, kjer se živina večino leta prosto pase, v hladni polovici leta pa krmi s silažo in senom, gnojila in krmila pa so kupljena (Blount 2013).010203040506070 02004006008001000120014001600 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 govedo bivoli ovce koze prašiči konji piščanciSlika 2: Gibanje števila goveda, bivolov, ovc, koz, prašičev, konjev in piščancev v letih 1989–2018. Številke so v milijonih, pri piščancih v milijardah. Števili konjev in piščancev sta prikazani na desni y osi (vir podatkov: FAO 2020a). 36 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE posledično vplivajo tudi na človeško družbo. Vsebina tega poglavja je obli- kovana kot povzetek vplivov živinoreje na okolje in ne kot podrobna analiza. Živinorejski sektor je med večjimi porabniki vodnih virov, ob tem pa onesnažuje vodo z živalskimi iztreb- ki, patogenimi organizmi, antibioti- ki, hormoni, različnimi kemijskimi spojinami in elementi, ostanki gnojil in pesticidov iz pridelave krme in še čim, kar ogroža tudi javno zdravje (Steinfeld s sodelavci 2006; Robinson s sodelavci 2014; Gorjanc 2017). Z vnašanjem hranil (dušika in fosforja) spreminja kakovost celinskih in mor- skih vodnih okolij, kar pospešuje ev- trofikacijo stoječih voda in priobalnih morij. V Evropi živinoreja prispeva 73 % onesnaženja voda iz kmetijskega sektorja (Leip s sodelavci 2015). Ži- vinoreja porabi slabo tretjino na svetu FAO 2018; 2020a). Pridelava mesa in drugih živalskih prehrambnih pro- izvodov se povečuje (Steinfeld s so- delavci 2006; FAO 2011a in 2011b; Godfray s sodelavci 2018; Thornton 2019; World Economic Forum 2019; FAO 2020a), kar postaja poseben okoljski izziv za človeštvo. Negativni vplivi živinoreje na okolje Živinoreja poleg energetike in prome- ta najbolj prispeva k obremenjevanju okolja (Steinfeld s sodelavci 2006). Naraščajoči živinorejski sektor po- večuje pritisk na naravne vire in po- membno prispeva k svetovnim okolj- skim spremembam (Janzen 2011; Willett s sodelavci 2019). Negativni vplivi na različne prvine in dejavnike geografskega okolja so številni ter v mnogih primerih medsebojno vzroč- no-posledično povezani in prepleteni; je približno 24 milijard, konjev zgolj 58 milijonov (FAO 2011a; Robinson s sodelavci 2014, Thornton 2019; FAO 2020a; slika 2). V 30-letnem obdobju 1989–2018 vse vrste živine, razen konjev (zelo majhna spremem- ba z negativnim trendom, r2 = –0,41), kažejo visoko statistično značilen po- zitiven trend (r2 = 0,85–0,99), pri ovcah trenda ni zaznati. Živinoreja prežvekovalcev (govedo, bivoli, ovce in koze) je v primerjavi s prašičjerejo in perutninarstvom bolj odvisna od danosti okolja (FAO 2020b). Gosto- ta goveda je največja v Indiji (mlečna govedoreja), Vzhodnoafriškem višav- ju, severni Evropi in Južni Ameriki, bivolov v Indiji in Pakistanu, prašičev na Kitajskem, v državah vzhodnega Pacifika in Evropi, piščancev v vzho- dnem delu Kitajske, Pakistanu, In- doneziji in Indiji, koz v Podsaharski Afriki, Indiji ter vzhodni Kitajski, ovc v Podsaharski Afriki, Evropi, severni Afriki, Bližnjem in Srednjem vzhodu, na vzhodu Kitajske in v južni Avstra- liji (Robinson s sodelavci 2014; Gil- bert s sodelavci 2018; Hegde 2019b; FAO 2020b). Po podatkih Eurostata (2020a in 2020b) smo v Evropi leta 2019 vzgojili 86,6 milijonov goveje živine (Slovenija 483.000) in 148 mi- lijonov prašičev (Slovenija 240.000); prašiči predstavljajo polovico pridela- nega mesa v Evropski uniji. Masovna reja živali je namenjena predvsem pridelavi hrane, saj letno ubijemo in pojemo 70 milijard živa- li (Climatenexus 2020), od tega 50 milijard piščancev, 1,5 milijard praši- čev, 900 milijonov ovc, približno 300 milijonov goveda in 150 milijonov ton morskega življa (Thornton 2019; Slika 3: Čezmerna gostota živali na pašnikih, predvsem v povezavi s celoletno prosto rejo, lahko povzroči resno degradacijo pašnika (foto: Gregor Kovačič). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 37IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE s sodelavci 2006; Colitt 2009; Janzen 2011; Butler 2014). Živinoreja zmanjšuje biotsko razno- vrstnost s spreminjanjem podnebja, življenjskih okolij, omogočanjem širjenja invazivnih vrst čezmernim izkoriščanjem okolja in onesnaževa- njem (Baillie, Hilton-Taylor in Stuart 2004; Reid s sodelavci 2005; Steinfeld s sodelavci 2006 in 2013; Leip s sode- lavci 2015). To neposredno najbolje opazimo pri spreminjanju naravnih ekosistemov (na primer tropskih de- ževnih gozdov) v pašnike ali njive za pridelavo krme za živino, s konku- renco divjim živalim na istih pašnih zemljiščih ter z onesnaževanjem prsti, vode in zraka (Leip s sodelavci 2015). Intenzivno koriščeni travniki in njive za pridelavo krme imajo zelo majhno biotsko raznovrstnost, medtem ko je ta večja na območjih ekstenzivnih pa- šnikov. Sprememba življenjskih okolij, njihovo uničevanje, fragmentacija in degradacija povzročajo prekinjanje se- litvenih poti, domače vrste zamenjuje- jo invazivne (Baillie, Hilton-Taylor in Stuart 2004; Reid s sodelavci 2010), kar zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Živinoreja spreminja bio-geokemično kroženje fosforja, ogljika in dušika, sle- dnji z evtrofikacijo in zakisanjem zelo zmanjšuje raznovrstnost živega sveta (Bobbink s sodelavci 2010). V Evropi je živinoreja odgovorna za 78 % izgub kopenske biotske raznovrstnosti, pove- zanih s kmetijstvom (Leip s sodelavci 2015). Živinoreja je tudi pomemben onesna- ževalec prsti in zraka. Izpusti amoni- jaka in dušikovih oksidov vplivajo na nastanek trdnih prašnih delcev in Živinorejski sektor zelo vpliva na spreminjanje rabe tal in povzroča de- gradacijo kmetijskih zemljišč. Zaradi čezmerne paše (angleško overgrazing) je degradiranih 20 % pašnikov (Ste- infeld s sodelavci 2006). Živina, še posebej govedo, je pomemben dejav- nik preoblikovanja površja (T rimble in Mendel 1995). Intenzivna paša na preobremenjenih pašnikih povzroča zbitost prsti, zmanjšuje njeno infiltra- cijsko sposobnost, povečuje površin- ski odtok in sproščanje sedimentov (Warren s sodelavci 1986; T rimble in Mendel 1995). Teptanje živine pov- zroča pospešene erozijsko-denudacij- ske procese (slika 3), na primer erozijo rečnih brežin (Kauffman, Krueger in Varva 1983; T rimble in Mendel 1995). Omenjeni procesi so problematični v pašnih sistemih z robnimi biopodneb- nimi in pedogeografskimi razmerami, kjer lahko prihaja tudi do pojava de- zertifikacije, na nekaterih območjih pa zaradi izgube rodovitnosti prsti do opuščanja paše in pospešenega ogozdo- vanja (Asner s sodelavci 2004; Steinfe- ld s sodelavci 2006). Zelo problematič- no je spreminjanje gozdnih zemljišč v pašnike ter njive za pridelavo krme. 58 % pridelane svetovne biomase vstopa v živinorejski sistem kot krma ali stelja (Krausmann s sodelavci 2008). Kar pri šestih od enajstih najhitreje izginjajo- čih območij deževnih gozdov na svetu je živinoreja zaradi paše ter pridelave koruze in soje za krmo glavni razlog za krčenje gozda (Oppenlander 2013; World Wide Fund for Nature 2015). Živinoreja je glavni dejavnik krčenja gozdov tudi v Latinski Ameriki; na ob- močju Amazonije je bilo 70 % nekda- njega gozda spremenjenega v pašnike ali njive za pridelavo krme (Steinfeld načrpane pitne vode (Mekonnen in Hoekstra 2010 in 2012; Gerbens-Lee- nes, Mekonnen in Hoekstra 2013; Oppenlander 2014; Gorjanc 2017). Čeprav živina za pitje porabi razmero- ma veliko vode, govedo od 75 do 150 l/dan (molznice več), prašiči od 17 do 47 in ovce od 8 do 20 l/dan, je to, skupaj z vodo za oskrbo živali (čišče- nje hlevov, ravnanje z odpadki), vsega 0,6 % vse načrpane pitne vode (Cha- pagain in Hoekstra 2003; Steinfeld s sodelavci 2006; Rasby in Walz 2011; Almond 2016), oziroma skupno slaba 2 % vodnega odtisa živinoreje (Me- konnen in Hoekstra 2012; Godfray s sodelavci 2018). Manjše količine vode se porabijo za pridelavo končnih izdel- kov; za kg govejega mesa do 15 l, za kg piščančjega do 1,6 l vode (Steinfe- ld s sodelavci 2006). 98 % vodnega odtisa živinoreje odpade na pridelavo krme (Steinfeld s sodelavci 2006; Me- konnen in Hoekstra 2010; Godfray s sodelavci 2018; Ran s sodelavci 2016). Za pridelavo kilograma govedine po- trebujemo 43.000 l, kilograma svinji- ne 6000 l, kilograma ovčetine 51.000 l in kilograma piščančjega mesa 3500 l vode (Pimentel s sodelavci 2004). Mekonnen in Hoekstra (2010) za govedino navajata tretjino zgoraj na- vedene vrednosti, kar je povezano z uporabo različne metodologije (Do- reau, Corson in Wiedemann 2012; Chenoweth, Hadjikakou in Zoumides 2014). Pri pašni govedoreji je poraba vode na kg pridelanega mesa v primer- javi z industrijsko rejo lahko tudi od dvakrat do petkrat večja (Pimentel s sodelavci 2004; Mekonnen in Hoek- stra 2012). Poraba vode v živinoreji je problematična predvsem na območjih s pomanjkanjem vodnih virov. 38 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE (N2O) in v zanemarljivem obsegu fluorirani ogljikovodiki (HFC) (Ger- ber s sodelavci 2013; Caro, Davis in Bastianoni 2014). Viri CO2 iz živi- noreje so povezani s porabo fosilnih goriv v procesu izdelave gnojil, pri- delave, predelave in transporta krme, predelave in transporta živalskih pro- izvodov ter porabo energije na kmeti- jah. Največ izpustov CO2 iz živinoreje je povezano s spremembami rabe tal, ko človek obsežne površine gozdov spreminja v pašnike in njive za pri- delavo krme, kar zmanjšuje količine dolgotrajno uskladiščenega ogljika, ki tako preide v ozračje (Gerber s sode- lavci 2013; Caro, Davis in Bastianoni 2014; Leip s sodelavci 2015). 2. Vire TGP iz živinoreje lahko razvr- stimo v dve skupini: 1.) na izpuste, povezane s spremem- bami rabe tal, na primer spremi- njanje gozdov v pašnike ali njive za pridelavo živalske krme; 2.) na izpuste, ki niso povezani s spre- membami rabe tal, in izvirajo iz enterične fermentacije, pridelave in predelave krme, obdelave gnoja ter predelave in transporta žival- skih proizvodov (Gill, Smith in Wilkinson 2010; Leip s sodelavci 2015; Dhoubhadel, Taheripour in Stockton 2016). TGP iz živinoreje so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid troposferskega ozona (Leip s sodelavci 2015). Živinoreja prispeva skoraj dve tretjini izpustov amonijaka iz človeko- vih dejavnosti, kar vpliva na pojav ki- slih padavin in zakisanje ekosistemov (Steinfeld s sodelavci 2006). V Evropi štiri petine zakisanja prsti in onesna- ževanja zraka iz kmetijstva izhaja iz živinoreje (Leip s sodelavci 2015). Viri izpustov TGP iz živinoreje Izpusti TGP iz živinoreje izvirajo iz štirih skupin procesov: enterične fer- mentacije, gnojenja in obdelave gno- ja, pridelave krmil ter porabe energije (Gerber s sodelavci 2013). Bistvene dejavnosti, povezane z izpusti TGP iz živinoreje, so navedene v preglednici Preglednica 1: Rezultati laboratorijskih analiz. Proces Učinki v okolju živalsko teptanje tal na preobremenjenih pašnikih- Zbita prst ima manjšo infiltracijsko sposobnost, kar povečuje površinski odtok in pospešuje erozijsko-denudacijske procese s premeščanjem gradiva (pojav manjših zemeljskih plazov, usadov in žlebične erozije na nagnjenih pobočjih, erozija rečnih brežin …); - slabšanje fizikalnih lastnosti prsti – zbitost zmanjšuje poroznost in s tem rodovitnost prsti; - povečana erozija prsti; čezmerna paša- na sušnih območjih povzroča dezertifikacijo; - izguba kmetijskih zemljišč; - zmanjševanje biotske raznovrstnosti; poraba vode v živinoreji za pitje živine, oskrbo živali, pridelavo končnih izdelkov in pridelavo krme- na sušnih območjih povzroča pomanjkanje vode za druge namene in lahko vpliva na dezertifikacijo; izpusti trdnih in tekočih odpadnih snovi iz živinoreje (živalski iztrebki, ostanki gnojil, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, zdravil, hormonov ter drugih elementov in spojin)- slabšanje kemijske kakovosti prsti zmanjševanje biotske raznovrstnosti v prsti; - onesnaženje vodnega okolja, pojav evtrofikacijezmanjševanje biotske raznovrstnosti vodnih ekosistemov; - vpliv na biogeokemična kroženja različnih elementov (dušik, ogljik, fosfor); - neposreden vpliv na zdravje ljudi; izpusti TGP in drobnih delcev iz živinoreje v ozračje- vpliv na energijsko bilanco Zemlje s povečevanjem učinka tople grede in pomemben prispevek k podnebni krizi; - povečevanje koncentracije trdih prašnih delcev v ozračju (na primer amonijak) slabšanje kakovosti zraka; - povečevanje koncentracij troposferskega ozona  slabšanje kakovosti zraka; - zakisanje ekosistemov zmanjševanje biotske raznovrstnosti; spreminjanje rabe tal na račun krčenja gozdov za pašnike in njive za pridelavo krme- povečani izpusti TGP v ozračje in vpliv na rastočo podnebno krizo; - izguba biotske raznovrstnosti. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 39IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE sodelavci 2013). Manjši delež izpu- stov CH4 izhaja tudi iz pridelave in predelave krme za živino (na primer gojenje riža) ter predelave in tran- sporta živalskih proizvodov (Gerber s sodelavci 2013; Caro, Davis in Basti- anoni 2014; Caro s sodelavci 2017). Posredni izpusti N2O so povezani s shranjevanjem in obdelavo gno- ja, kjer se dušik v ozračje sprošča Sejian in Malik 2015). V intenzivni prireji odraslo govedo letno sprosti 120 kg CH4, v ekstenzivni pa polovi- co manj; človek ga na primer sprosti približno 0,12 kg (Bell 2009). Prež- vekovalci dnevno izpustijo med 250 in 500 l CH4 (Johnson in Johnson 1995). CH4 se sprošča tudi z anae- robnim razpadom organskega ma- teriala pri obdelavi tekočega gnoja v shranjevalnih bazenih (Gerber s Največji delež izpustov CH4 iz ži- vinoreje izvira iz enterične fermen- tacije prežvekovalcev. Enterična fermentacija je prebavni proces, ki se odvija v črevesju prežvekovalcev s pomočjo enteričnih bakterij. Pri razkroju kompleksnih ogljikovih hi- dratov na preproste molekule, ki jih živali uporabijo kot hranilo, se kot stranski proizvod tvori CH4 (Bucci- oni, Cappucci in Mele 2015; Soren, Preglednica 2: Viri izpustov TGP iz živinoreje in opis dejavnosti, pri katerih nastajajo, vključeni v oceno izpustov TGP iz živinorejskega sektorja po metodologiji analize življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Analysis) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (prirejeno po Opio s sodelavci 2013; FAO 2017). Vir izpustov Opis CO2 iz pridelave krme delo na poljih izpusti CO2 iz fosilnih goriv pri delu na poljih proizvodnja gnojilizpusti CO2 iz proizvodnje in transporta umetnih dušikovih, fosfatnih in kalijevih gnojil proizvodnja pesticidovizpusti CO2 iz proizvodnje, transporta in uporabe pesticidov predelava in transportizpusti CO2, ki nastajajo med predelavo pridelkov v krmo in njenim transportom po kopnem in/ali morju proizvodnja krmnih mešanic in pripravkovizpusti CO2 pri proizvodnji krmnih mešanic CO2 iz sprememb rabe tal zaradi pridelave krme gojenje sojeizpusti CO2, povezani s spremembami rabe tal zaradi širjenja površin s sojo vlakna palminega semenaizpusti CO2, povezani s spremembami rabe tal zaradi širjenja nasadov oljne palme širjenje pašnikovIzpusti CO2, povezani s spremembami rabe tal zaradi naraščanja površine pašnikov N2O iz pridelave krme nanesen in odložen gnojneposredni in posredni izpusti N2O iz gnoja, odloženega na poljih in uporabljenega kot organsko gnojilo ostanki gnojil in pridelkovneposredni in posredni izpusti N2O iz uporabljenih umetnih dušikovih gnojil in razpad ostankov pridelkov CH4 iz pridelave krme pridelava riža izpusti CH4 iz pridelave riža za krmo CH4 iz enterične fermentacije izpusti CH4 zaradi enterične fermentacije CH4 iz obdelave gnoja izpusti CH4 iz skladiščenja in obdelave gnoja N2O iz obdelave gnoja izpusti N2O iz skladiščenja in obdelave gnoja CO2 iz neposredne rabe energije izpusti CO2 iz rabe energije na kmetijah za zračenje, gretje in podobno CO2 iz vdelane (posredne) rabe energije izpusti CO2 iz rabe energije za gradnjo kmetijskih gospodarskih poslopij in proizvodnjo kmetijske opreme CO2 iz dejavnosti, ki sledijo pridelavi izpusti CO2 iz predelave in transporta živalskih proizvodov 40 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE pa CO2 (27 %) in N2O (29 %) (Ger- ber s sodelavci 2013). Leta 2010 so se v primerjavi z letom 2005 izpusti CH4 povečali na 4 Gt CO2-eq, kar je pomenilo polovico od vseh izpustov iz živinoreje, deleža izpustov CO2 (26 %) in N2O (24 %) pa sta se v pri- merjavi z letom 2005 nekoliko zmanj- šala (FAO 2020c). Bellarby in sode- lavci (2012) za izpuste iz živinoreje v Evropi navajajo naslednje deleže: CH4 (27 %), N2O (23 %), CO2 (22 %, po- raba energije) in CO2 (28 %, raba tal in spremembe rabe tal). Neposredni izpusti CO2 iz živinoreje predstavljajo 5 %, CH4 44 % in N2O kar 53 % od vseh s človekovimi dejav- nostmi povezanih izpustov omenje- nih plinov (IPCC 2007), kar živino- rejo izpostavlja kot najpomembnejši vir izpustov CH4 in N2O v ozračje. Oba plina skupaj prispevata med 70 in 80 % vseh svetovnih izpustov TGP iz kmetijstva (O’Mara 2011; T ubiello s sodelavci 2013). Pregled po posameznih virih izpustov Sestavo izpustov TGP iz živinoreje v letu 2010 po virih prikazuje slika 4 (FAO 2020c). Delež izpusta TGP iz živinoreje iz pridelave in prede- lave krme, skupaj s spremembami rabe tal, se je med letoma 2005 in 2010 zmanjšal (s 46 na 41 %), ko- ličina pa se ni spremenila (3,3 Gt CO2-eq). Polovico od te količine so viri izpustov N2O iz gnojenja njiv s krmnimi rastlinami in odlaganje gnoja na pašnikih, ki so skupaj za- vzemali približno četrtino skupnih izpustov TGP iz živinoreje (Gerber s sodelavci 2013; FAO 2020c). Pri- bližno četrtina izpustov iz pridelave Pregled količin in sestave izpustov TGP iz živinoreje Najnovejši celoviti podatki o iz- pustih TGP iz živinoreje so iz leta 2010 (FAO 2020c), starejši pa iz leta 2005 (Gerber s sodelavci 2013). Leta 2005 je bil svetovni izpust TGP iz živinoreje 7,1 Gt CO2-eq (Gerber s sodelavci 2013), kar je pomenilo 14,5 % od vseh s človekovimi de- javnostmi povezanih izpustov (49 Gt CO2-eq) (IPCC 2007), leta 2010 pa 8,1 Gt CO2-eq (FAO 2020c)ozi- roma 16 % od vseh izpustov TGP (50,9 Gt CO2-eq) (The World Bank 2020). V letih 2003–2005 je živi- noreja v Evropi (brez upoštevanja sprememb rabe tal) letno prispeva- la 493 Mt CO2-eq oziroma deseti- no skupnih izpustov TGP v Evropi (Lesschen s sodelavci 2011). Weis in Leip (2012) sta ob upoštevanju vseh virov izpustov TGP za leto 2004 za Evropo podala oceno o skupnem izpustu iz živinoreje v razponu od 623 do 852 Mt CO2-eq, kar je med 12 in 17 % skupnih izpustov TGP . Podobne vrednosti (od 630 do 863 Mt CO2-eq), z upoštevanjem vseh virov izpustov, in enake deleže od skupnih izpustov za leto 2007 nava- jajo Bellarby in sodelavci (2012). V Sloveniji živinoreja prispeva od 6 do 7 % izpustov TGP iz človekovih de- javnosti (Zelena Slovenija 2020). Je največji vir skupnih izpustov TGP iz kmetijstva, ki je v letu 2017 dosegel 1,7 Mt CO2-eq oziroma desetino od vseh emisij TGP v Sloveniji (Verbič s sodelavci 2019a). Pregled po posameznih plinih Leta 2005 je 3,1 Gt CO2-eq (44 %) prispeval CH4, po okrog 2 Gt CO2-eq kot amonijak (NH3), ki se pozneje spremeni v N2O. Izpusti N2O so po- vezani tudi z uporabo organskih in sintetičnih gnojil za pridelavo krme ter neposrednim odlaganjem gnoja na pašnikih ali gnojenjem zemljišč za pridelavo krme – izpusti so tesno povezani z vremenskimi razmerami v času nanosa (Gerber s sodelavci 2013; Caro s sodelavci 2017). Potencial globalnega segrevanja različnih TGP iz živinoreje Vrednosti izpustov TGP z različnimi potenciali globalnega segrevanja se zaradi primerljivosti standardizirajo na ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-eq) (IPCC 2007 in 2013). Največji potencial globalnega segre- vanja imajo fluorirani ogljikovodiki (HFC) (tudi nekaj 1000-krat večji od CO2), vendar so prisotni v majh- nih koncentracijah in imajo zato v primerjavi z ostalimi tremi TGP iz živinoreje zanemarljiv toplogredni učinek (Gerber s sodelavci 2013). Za N2O se za stoletno obdobje najpogo- steje navaja potencial globalnega se- grevanja 298 (McAllister s sodelavci 2011; Gerber s sodelavci 2013; Se- jian s sodelavci 2015), kar pomeni, da je njegov toplogredni učinek v 100-ih letih 298-krat večji od CO2 oziroma, da učinki izpusta ene eno- te N2O ustrezajo 298 enotam CO2. Toplogredni učinek CH4 je 34-krat večji od CO2 (IPCC 2013 in 2014; FAO 2017), uporabljajo se tudi dru- gačne vrednosti, v razponu od 23 do 28 (Steinfeld s sodelavci 2006; McAllister s sodelavci 2011; Gerber s sodelavci 2013; Leip s sodelavci 2015; Grossi s sodelavci 2019). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 41IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE V Sloveniji je leta 2014 enterična fer- mentacija prispevala 53 %, skladišče- nje in obdelava gnoja (CH4 in N2O) pa 29 % celotne količine izpustov TGP iz kmetijstva (ARSO 2020). V Evropi enterična fermentacija prispeva 36 %, N2O iz prsti 28 %, izpusti iz skladišče- nja gnoja 13 %, proizvodnja gnojil 11 %, gojenje organskih prsti in apnenje 7 %, raba fosilnih goriv in elektrike pa vsak po 3,2 % k skupnim izpustom iz živinoreje (Lesschen s sodelavci 2011). 77 % svetovnih izpustov iz enterične fermentacije prispeva govedo, bivoli 13 % in mali prežvekovalci 10 % (Gerber s sodelavci 2013; Grossi s sodelavci 2019). Pri prežvekovalcih enterična fermentacija predstavlja 85–94 %, pri prašičih pa zgolj 11 % od vseh nepo- srednih izpustov (brez pridelave krme in sprememb rabe tal) TGP iz panoge, preostanek do celote sestavljajo izpusti CH4 in N2O, vezani na skladiščenje in uporabo gnoja (Grossi s sodelavci 2019; FAO 2020c; preglednica 3). obdelava gnoja je ohranila 10 % de- lež, medtem ko se je delež energije v skupnih izpustih zmanjšal na 5 % (FAO 2020c). 45 % prispevek CH4 iz enterične fermentacije k skupnim svetovnim izpustom TGP iz živino- reje navajajo tudi Eugène in sodelav- ci (2019).krme je povezana s spremembami rabe tal, kar pomeni od 8 do 9 % izpustov TGP iz živinoreje (Gerber s sodelavci 2013; FAO 2020c). Ocene svetovnih deležev izpustov TGP iz živinoreje, poveznih s spremembami rabe tal, se gibljejo v razponu od 9 do 35 % (Weis in Leip 2012; Leip s sodelavci 2015). Delež izpustov TGP iz pridelave krme je pri pridelavi jajc, piščančjega in svinjskega mesa med 60 in 80 % od vseh izpustov, pri pridelavi mle- ka in govedine pa med 35 in 45 % (Sonesson, Cederberg in Berglund 2009). Enterična fermentacija je v letu 2005 prispevala 39 % (2,7 Gt CO2-eq), poraba energije približno 20 %, skla- diščenje in obdelava gnoja pa 10 % od skupne količine izpustov TGP iz živinoreje (Gerber s sodelavci 2013). Podatki za leto 2010 kažejo povečanje deleža izpustov TGP iz enterične fer- mentacije na 44 % (3,5 Gt CO2-eq), poraba energije: neposredna in posredna, CO2; 1,9 %poraba energije: po pridelavi, CO2; 2,8 % obdelava gnoja, N2O; 4,3 % krma: porabljen in odložen gnoj, N2O; 13,5 % obdelava gnoja, CH4; 5,2 % enterična fermentacija, CH4; 44,3 %krma: gnojila in ostanki pridelkov, N2O; 5,9 % krma: pridelava riža, CH4; 0,5 % pridelava krme, CO2; 13 % krma: sprememba rabe tal - soja, palma, CO2; 3,8 % krma: sprememba rabe tal - širjenje pašnikov, CO2; 4,8 % 0,94 0,280,670,12 0,030,030,37 0,552,65 0,971,68 0,44 0,180,150,25 0,021,08 0,390,69 0,16 0,090,050,19 0,22 0,000,501,001,502,002,503,003,504,004,505,00 govedo govedo - mlečnogovedo - mesnobivoli ovce koze prašiči piščanci ogljikov dioksid metan didušikov oksidGt CO2-eqSlika 4: Izpusti TGP iz živinoreje po posameznih virih (prirejeno po: FAO 2020c). Slika 5: Izpusti posameznih TGP v Gt CO2-eq iz živinoreje po vrsti živine (vir podatkov: FAO 2020c). 42 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE pridelava govedine ohranila približno enako zastopanost v skupnih izpustih TGP iz živinoreje, to je 3 Gt CO2-eq (37 %), mleko je ohranilo enak de- lež (20 %, 1,6 Gt CO2-eq) kot leta 2005, svinjina in perutnina sta z 0,8 Gt CO2-eq prispevala vsak po 10 %, bivolje mleko in meso z 0,7 Gt CO2- -eq slabih 9 % ter mleko in meso ovc in koz 0,5 Gt CO2-eq oziroma 6 % skupnih izpustov TGP iz živinoreje (FAO 2020c; preglednica 3). Gibanje svetovnih izpustov CH4 in N2O iz živinoreje Svetovni izpusti CH4 in N2O iz živi- noreje so se v polstoletnem obdobju 1961–2010 povečali za 51 %, pred- vsem na račun povečanja izpustov v državah v razvoju (+117 %), kjer na- raščajo izpusti iz pridelave govedine in mleka, medtem ko so se v razvitih dr- žavah izpusti zmanjšali za 23 % (Caro, Davis in Bastianoni 2014). V Slove- niji v obdobju 1986–2014 beležimo približno 18 % upad izpustov TGP iz kmetijstva (ARSO 2020). Svetovni izpusti CH4 in N2O so se v obdobju 1961–2010 pri govedini povečali za 59 %, svinjini za 89 % in perutnini nem merilu prispevajo 3,3 Gt CO2-eq oziroma 83 % od vseh izpustov iz pa- noge (Grossi s sodelavci 2019). Leta 2005 je k skupnim izpustom TGP iz živinoreje pridelava govedi- ne prispevala 2,9 Gt CO2-eq (41 %), mleka 1,4 Gt CO2-eq (20 %), svinjine 0,7 Gt CO2-eq (9 %), bivoljega mesa in mleka 0,6 Gt CO2-eq (8 %), prav toliko piščančjega mesa in jajc, mleka in mesa manjših prežvekovalcev (ovce, koze) pa 0,4 Gt CO2-eq (6 %); pre- ostanek je bil povezan z drugo peru- tnino in neprehrambenimi proizvodi (Gerber s sodelavci 2013). V enakem obdobju sta v Evropi od 56 do 70 % izpustov TGP iz živinoreje skupaj pri- spevala pridelava mleka in govedine, prašičjereja je prispevala od 16 do 27 % in perutninarstvo od 6 do 11 % (Lesschen s sodelavci 2011; Bellarby s sodelavci 2012; Weis in Leip 2012). Pridelava govedine in mleka prispe- vata 74 %, svinjine 5 % in perutnine 1 % od vseh svetovnih izpustov TGP (upoštevana sta samo CH4 in N2O) iz živinoreje (T ubiello s sodelavci 2013; Caro, Davis in Bastianoni 2014). V primerjavi z letom 2005 je leta 2010 Leta 2005 so 5,7 Gt CO2-eq ali 80 % izpustov iz živinoreje prispevali prež- vekovalci, od tega 81 % govedo, 11 % bivoli ter 8 % ovce in koze (Opio s so- delavci 2013), 1,3 Gt CO2-eq (20 %) pa monogastrične živali (prašiči, pe- rutnina) (Gerber s sodelavci 2013). Leta 2010 se je delež prežvekovalcev v skupnih izpustih iz živinoreje sicer zmanjšal za 1 %, a so se izpusti koli- činsko povečali na 6,4 Gt CO2-eq, od tega 79 % govedo, 12 % bivoli ter 9 % ovce in koze. 10 % skupnih izpu- stov iz živinoreje so prispevali prašiči, 11 % pa perutnina (FAO 2020c). Pregled izpustov po posameznih panogah K skupnim izpustom TGP iz živinore- je največ prispeva govedo (med 62 in 65 %), od tega mesno 55 % in mlečno 45 % (Gerber s sodelavci 2013; Euge- ne s sodelavci 2019; FAO 2020). T udi v Sloveniji je najpomembnejši vir izpu- stov TGP iz kmetijstva govedoreja, ki je v letu 2017 prispevala kar dve tre- tjini emisij TGP iz kmetijstva (Verbič s sodelavci 2019b). Ob upoštevanju zgolj neposrednih izpustov govedo (mesno in mlečno) ter bivoli v svetov- Preglednica 3: Deleži izpustov TGP iz enterične fermentacije (CH4) in ravnanja z gnojem (CH4 in N2O) ter skupna količina in delež TGP po vrsti živine (vir podatkov: FAO 2020c). enterična fermentacija - CH4 (%)ravnanje z gnojem - CH4 (%)ravnanje z gnojem - N2O (%)skupni izpust TGP (Gt CO2-eq)delež od vseh izpustov TGP iz živinoreje (%) govedo 89,18 4,96 5,86 4,68 57,72 govedo - mlečno 85,50 7,92 6,58 1,64 20,22 govedo - mesno 91,33 3,23 5,44 3,04 37,50 bivoli 90,92 1,89 7,19 0,72 8,83 ovce 93,54 2,89 3,57 0,30 3,73 koze 92,73 4,47 2,80 0,22 2,72 prašiči 10,82 68,93 20,25 0,82 10,11 piščanci 0,00 33,88 66,12 0,79 9,75 GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 43IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE zalniki, ki je široko sprejet in ponuja celovito oceno izpustov TGP pri vzre- ji živine vzdolž celotnega življenjskega ciklusa živali (Opio s sodelavci 2013). Poleg enterične fermentacije in rav- nanja z gnojem upošteva tudi spre- membe v rabi tal (Herrero s sodelavci 2011). Njegovi poglavitni slabosti sta zahtevnost ocene prispevka izpustov TGP zaradi sprememb rabe tal in pomanjkanje podatkov na svetovni ravni. Utemeljila ga je raziskava FAO iz leta 2006, ki je živinoreji pripisala 18 % skupnih s človekovimi dejav- nostmi povezanih svetovnih izpustov TGP (Steinfeld s sodelavci 2006). Poznejša raziskava je oceno znižala na 14,5 % (Gerber s sodelavci 2013). Uporabljata ga FAO in IPCC, upora- bljen je bil tudi v številnih svetovnih in regionalnih raziskavah (na primer Bellarby s sodelavci 2012; Weiss in Leip 2012; Opio s sodelavci 2013; T ubiello s sodelavci 2013; Leip s so- delavci 2015; FAO 2020c). Drugi je koncept neposredne oce- ne izpustov TGP iz živinoreje, ki ne zajema izpustov CO2 iz rabe tal in njenih sprememb ter največkrat upo- števa zgolj neposredne izpuste CH4 in N2O. Njegovi prednosti sta enostav- nost in boljša dostopnost podatkov na svetovni ravni (Gill, Smith in Wilkin- son 2010; O’Mara 2011; Caro, Davis in Bastianoni 2014). Iz literature po- znamo tudi pristope z naborom dru- gačnih kazalnikov (na primer Janzen 2011; Lesschen s sodelavci 2011). Zato se ocenjeni prispevki živinoreje k svetovnim izpustom TGP razlikujejo in gibljejo v razponu od 8 do 51 % (Herrero s sodelavci 2011). Ocene 6). Večanje izpustov CH4 iz enterič- ne fermentacije izkazuje z večanjem števila goveda, bivolov in koz visoke statistične povezanosti (r = 0,97; 0,94; 0,90), izpusti N2O iz ostankov gnoja na pašnikih z navedenimi vrstami ži- vine pa kažejo skoraj funkcijsko pove- zanost (r = 0,99). Prispevek živinoreje k skupnim izpustom TPG iz človekovih dejavnosti Analiza znanstvenih in strokovnih objav je pokazala, da sta ocena koli- čine in deleža skupnih s človekovimi dejavnostmi povezanih izpustov TGP iz živinoreje zelo odvisna od upora- bljenega pristopa oziroma metode. Za izračun izpustov TGP iz kmetijstva in gozdarstva obstajajo različni računski pristopi (Colomb s sodelavci 2013). V osnovi ločimo dva pristopa. Prvi je koncept življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Analysis) s številnimi ka-za 461 %, pri preračunu izpustov na prebivalca pa tako govedina (–29 %) kot svinjina (–15 %) kažeta zmanjša- nje (Caro s sodelavci 2017). Svetovni izpusti CH4 iz enterične fermentaci- je so se v 30-letnem obdobju 1989– 2017 z 1,8 povečali na 2,1 Gt CO2-eq (FAO 2020a; slika 6). FAO (2020c) za enterično fermentacijo v letu 2010 navaja podatek 3,5 Gt CO2-eq, raz- lika je povezana z drugačno metodo pridobivanja podatkov. Po predvide- vanjih se bodo v obdobju 2004–2022 letni izpusti CO2 iz živinoreje zaradi sprememb rabe tal povečali na 1,1 Gt CO2-eq in bodo dosegli 15,5 % vseh izpustov TGP iz živinoreje oziroma 2,2 % vseh izpustov TPG iz človeko- vih dejavnosti (Dhoubhadel, Tahe- ripour in Stockton 2016). Z izjemo izpustov N2O iz obdelave gnoja so iz- pusti CH4 in N2O iz vseh virov v letih 1988–2017 naraščali s statistično zna- čilnimi trendi (r2 = 0,50–0,98) (slika 00,050,10,150,20,25 00,511,522,5 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 enterična fermentacija - metan umetna gnojila - didušikov oksid ostanki gnoja na pašnikih - didušikov oksid obdelava gnoja - metan obdelava gnoja - didušikov oksid gnojenje - didušikov oksidGt CO2-eq Gt CO2-eqSlika 6: Gibanje izpustov TGP v Gt CO2-eq iz enterične fermentacije (CH4), gnojenja (N2O), obdelave gnoja (CH4 in N2O) ter proizvodnje gnojil (N2O) v 30-letnem obdobju 1988–2017. Gibanje TGP iz obdelave gnoja ter gnojenja so prikazani na desni, y osi (vir podatkov: FAO 2020a). 44 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE in Peters 2017) smo na podlagi zgoraj opisanih predpostavk o omejitvah pri- merljivosti izračunov izpustov TGP po posameznih sektorjih izračunali, da je prispevek živinoreje k celotnim izpu- stom TGP iz človekovih dejavnosti med 15,2 in 16,5 % (slika 7). Sklep Živinoreja pomembno prispeva k do- stopnosti hrane na območjih, kjer ni možno pridelovati drugih pridelkov, saj ustvarja hrano iz snovi, ki jih člo- vek ne more neposredno uporabiti za prehrano. Na drugi strani pa v inten- zivnih kmetijskih sistemih s porabo živil, ki bi jih ljudje lahko zaužili ne- posredno, zmanjšuje njihov energet- ski izkoristek (Steinfeld s sodelavci 2006). sektorjev, saj se pri živinoreji upora- blja metoda LCA, pri drugih sektorjih pa se ocenjuje predvsem neposredne izpuste. Na neskladje je opozoril Mi- tloehner (2018), ki navaja, da ni ume- stno med seboj primerjati prispevkov živinoreje 14,5 % (Gerber s sodelavci 2013) in prometa 14 % (IPCC 2014) k skupnim svetovnim izpustom TGP iz človekovih dejavnosti, čemur sta pritrdila tudi Mottet in Steinfeld (2018). Iz podatkov o izpustih TGP po posa- meznih sektorjih dejavnosti leta 2010 (IPCC 2014) in iz živinoreje (FAO 2020c) ter skupnih izpustih TGP , ki so leta 2010 dosegli vrednost 49,2 Gt CO2-eq (IPCC 2014) in leta 2016 vre- dnost 53,4 Gt CO2-eq (Olivier, Schure izpustov TGP iz živinoreje, ki jih podajajo organizacije, kot so IPCC, UNFCCC in FAO, so si med seboj zelo podobne, čeprav z določenimi odstopanji v ocenah izpustov TGP iz rabe tal in sprememb rabe tal (Herrero s sodelavci 2011). Po prvem konceptu izračunani deleži prispevka živinoreje k svetovnim izpustom TGP so višji od izračunov po drugem konceptu. Najbolj pogosto se navaja vrednost 14,5 % (Gerber s sodelavci 2013). Steinfeld in sodelavci (2006) navaja- jo 18 %, O’Mara (2011) ter Bellarby in sodelavci (2012) 16 %. Goodland in Anhang (2006) navajata pogosto citirano vrednost 51 %, ki pa naj bi bila pretirana, saj vključuje tudi iz- puste CO2 iz dihanja živine, ki po določbah IPCC niso neto vir, ob tem sta avtorja CH4 pripisala previsoko vrednost potenciala globalnega segre- vanja (72), hkrati pa precenila vpliv sprememb rabe tal na izpuste TGP iz živinoreje (Herrero s sodelavci 2011). Deleži izpustov TGP iz živinoreje v skupnih izpustih vseh človekovih de- javnosti, izračunani po drugem kon- ceptu, se gibljejo v razponu od 8 do 10,8 % (Gill, Smith in Wilkinson 2010; O’Mara 2011; Caro, Davis in Bastianoni 2014). Poseben izziv predstavlja primerjava količin in deležev izpustov TGP iz ži- vinoreje z drugimi sektorji dejavnosti, kot so industrija, promet, energetika in drugi, saj lahko zgolj tako oceni- mo dejansko vlogo izpustov TGP iz živinoreje v planetarnem pregrevanju in podnebni krizi. Težavo povzroča neprimerljivost metodologij izraču- navanja izpustov TGP iz posameznih zgradbe 6,5 % živinoreja 16,5 % kmetijstvo, gozdarstvo, raba tal - ostalo 7,9 % energija 34,6 %industrija 20,3 %promet 14,2 % Slika 7: Deleži izpustov TGP po sektorjih dejavnosti leta 2010 (vira podatkov: IPCC 2014; FAO 2020c). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 45IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE Viri in literatura 1. Ali, A., Khan, M. A. 2013: Livestock ownership in ensuring rural household food security in Pakistan. Journal of Animal & Plant Sciences 23- 2. Almond, G. W. 2016: How Much Water Do Pigs Need? Medmrežje: https://projects.ncsu.edu/project/swine_extension/healthyhogs/book1995/almond.htm (16. 4. 2020). 3. ARSO 2020: Kazalci okolja: Izpusti metana in didušikovega oksida iz kmetijstva. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/izpusti-metana-didusikovega-oksida-3 (8. 6. 2020). 4. Asner, G. P ., Elmore, A. J., Olander, L. P ., Martin, R. E., Harris, A. T. 2004: Grazing systems, ecosystem responses, and global change. Annual Review of Environment and Resources 29. DOI: http://dx.doi.org/10.1146/annurev.energy.29.062403.102142 5. Baillie, J. E. M., Hilton-Taylor C., Stuart, S. N. 2004: 2004 IUCN Red List of Threatened Species. A Global Species Assessment. Gland in Cambridge. 6. Bar-On, Y., Phillips, R., Milo, R. 2018: The biomass distribution on Earth. Proceedings of the National Academy of Sciences of the U.S.A. 115-25. DOI: https://doi.org/10.1073/pnas.1711842115 7. Bedrač, M., Bele, S., Kožar, M., Moljk, B., Brečko, J., Pintar, M., T ravnikar, T., Zagorc, B. 2019: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2018. Ljubljana. Medmrežje: https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/ZP_2018_splosno__priloge_koncna_02.12.pdf (8. 6. 2020). 8. Bell, D. 2009: The methane makers. BBC News Magazine. Medmrežje: http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8329612.stm (28. 4. 2020). 9. Bellarby, J., Tirado, R., Leip, A., Weiss, F ., Lesschen, J. P ., Smith, P . 2012: Livestock greenhouse gas emissions and mitigation potential in Europe. Global Change Biology 19-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2486.2012.02786.x 10. Blount, W. P . 2013: Intensive Livestock Farming. Oxford. DOI: https://doi.org/10.1016/C2013-0-06724-2 11. Bobbink, R., Hicks, K., Galloway, J., Spranger, T., Alkemade, R., Ashmore, M., Bustamante, M., Cinderby, S., Davidson, E., Dentener, F ., Emmett, B., Erisman, J.-W., Fenn, M., Gilliam, F ., Nordin, A., Pardo, L., De Vries, W. 2010: Global assessment of nitrogen deposition effects on terrestrial plant diversity: a synthesis. Ecological Applications 20-1. DOI: https://doi.org/10.1890/08-1140.1 12. Buccioni, A., Cappucci, A., Mele, M. 2015: Methane Emission from Enteric Fermentation: Methanogenesis and Fermentation. Climate Change Impact on Livestock: Adaptation and Mitigation. New Delhi. 13. Butler, R. 2014: Brazil. Mongabay. Medmrežje: https://rainforests.mongabay.com/20brazil.htm (27. 4. 2020). 14. Caro, D., Davis, S., Bastianoni, S. 2014: Global and Regional T rends in Greenhouse Gas Emissions from Livestock. Climatic Change 126. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10584-014-1197-x 15. Caro, D., Davis, S. J., Bastianoni, S., Calderia, K. 2017: Greenhouse Gas Emissions Due to Meat Production in the Last Fifty Years. Quantification of Climate Variability, Adaptation and Mitigation for Agricultural Sustainability. Dordrecht. 16. Chapagain, A. K., Hoekstra, A. Y. 2003: Virtual water flows between nations in relation to trade in livestock and livestock products. Delft. 17. Chenoweth, J. L., Hadjikakou, M., Zoumides, C. 2014: Review article: Quantifying the human impact on water resources: A critical review of the water footprint concept. Hydrology and Earth System Sciences Discussions 18. DOI: http://dx.doi.org/10.5194/hess-18-2325-201 18. Chessa, B., Pereira, F ., Arnaud, F ., Amorim, A., Goyache, F ., Mainland, I., Kao, R. R., Pemberton, J. M., Beraldi, D., Stear, M. J., Alberti, A., Pittau, M., Iannuzzi, L., Banabazi, M. H., Kazwala, R. R., Zhang, Y.-P ., Arranz, J. J., Ali, B. A., Wang, Z., Uzun, M., Dione, M. M., Olsaker, I., Holm, L.-E., Saarma, U., Ahmad, S., Marzanov, N., Eythorsdottir, E., Holland, M. J., Ajmone-Marsan, P ., Bruford, M. W., Kantanen, J., Spencer, T. E., Palmarini, M. 2009: Revealing the History of Sheep Domestication Using Retrovirus Integrations. Science 324-5926. DOI: http://dx.doi.org/10.1126/science.1170587 19. Climatenexus 2020: Animal Agriculture’s Impact on Climate Change. Medmrežje: https://www.climatenexus.org/climate-issues/food/animal-agricultures-impact-on-climate-change/ (20. 4. 2020). 20. Colitt, R. 2009: Cattle, not soy, drives Amazon deforestation: report. Medmrežje: https://www.reuters.com/article/us-brazil-amazon/cattle-not-soy-drives-amazon-deforestation-report-idUSTRE53D65C20090414 (27. 4. 2020). 21. Colomb, V., Touchemoulin, O., Bockel, L., Chott, J.-L., Martin, S., Tinlot, M., Bernoux, M. 2013: Selection of appropriate calculators for landscape-scale greenhouse gas assessment for agriculture and forestry. Environmental Research Letters 8-1. DOI: https://doi.org/10.1088/1748-9326/8/1/015029 22. Cook, R. 2015: World Cattle Inventory: Ranking of countries (FAO). Medmrežje: https://www.drovers.com/article/world-cattle-inventory-ranking-countries-fao (10. 4. 2020). 23. Cook, R. 2020: World Cattle Inventory: Ranking of Countries. Medmrežje: https://beef2live.com/story-world-cattle-inventory-ranking-countries-0-106905 (10. 4. 2020). 24. Dhoubhadel, S. P ., Taheripour, F ., Stockton, M. C. 2016: Livestock Demand, Global Land Use Changes, and Induced Greenhouse Gas Emissions. Journal of Environmental Protection 7. DOI: http://dx.doi.org/10.4236/jep.2016.77087 25. Doreau, M., Corson, M. S., Wiedemann, S. G. 2012: Water use by livestock: A global perspective for a regional issue? Animal Frontiers 2-2. DOI: http://dx.doi.org/10.2527/af.2012-0036 26. Eugène, M., Sauvant, D., Nozière, P ., Viallard, D., Oueslati, K., Lherm, M., Mathias, E., Doreau, M. 2019: A new Tier 3 method to calculate methane emission ne, od sprememb prehranjevalnih navad, nadomeščanja prežvekovalcev z drugimi živalskimi vrstami, pa vse do izboljšanja tehnoloških procesov pridelave. Omenjena tematika pre- sega vsebino prispevka in se ji bomo posvetili v prihodnje. Zaključimo lahko, da je živinorejo treba obravnavati kot pomemben de- javnik spreminjanja okolja na plane- tarni ravni in kot pomembno gonilno silo planetarne podnebne krize.Zaradi naraščajočih potreb je pričako- vati podvojitev živinorejskega sektorja do leta 2050 (Garnet 2009), kar lah- ko vodi v nadaljnje večanje izpustov TGP . Za primerjavo, pet največjih podjetij pridelave mesa in mleka v ZDA izpusti skupaj več TGP kot vse tamkajšnje največje naftne družbe (Institute for Agriculture and T rade Policy 2018). Možnosti za zmanjševanje količine izpustov TGP iz živinoreje so števil-Živinoreja zelo obremenjuje okolje. Njen prispevek k skupnim svetov- nim izpustom TGP je približno 16 %, kar pomeni, da pridelovanje hrane živalskega izvora pomembno vpliva na pregrevanje Zemlje in podnebno krizo. K izpustom iz živinoreje naj- več prispevata enterična fermentaci- ja (44 %) in pridelava krme (41 %), 10 % odpade na ravnanje z gnojem in 5 % na porabo energije. Izpusti TGP iz živinoreje najbolj naraščajo pred- vsem v državah v razvoju. 46 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE inventory for ruminants. Journal of Environmental Management 231. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2018.10.086 27. Eurostat 2020a: Bovine population – annual data. Medmrežje: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lscatl&lang=en (10. 4. 2020). 28. Eurostat 2020b: Pig population – annual data. Medmrežje: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lspig&lang=en (10. 4. 2020). 29. FAO 2011a: World Livestock 2011 - Livestock in food security. Rim. 30. FAO 2011b: Mapping supply and demand for animal-source foods to 2030. Animal Production and Health Working Paper. No. 2. Rim. 31. FAO 2017: Global livestock environmental assessment model. Medmrežje: http://www.fao.org/fileadmin/user_upload/gleam/docs/GLEAM_2.0_Model_description.pdf (29. 4. 2020). 32. FAO 2018: The State of World Fisheries and Aquaculture 2018 - Meeting the sustainable development goals. Rim. 33. FAO 2020a: Faostat. Medmrežje: http://www.fao.org/faostat/en/#data/QA (10. 4. 2020). 34. FAO 2020b: Livestock systems. Medmrežje: http://www.fao.org/livestock-systems/en/ (20. 4. 2020). 35. FAO 2020c: Global Livestock Environmental Assessment Model (GLEAM). Medmrežje: http://www.fao.org/gleam/results/en/ (1. 5. 2020). 36. Foley, J. A., Ramankutty, N., Brauman, K. A., Cassidy, E. S., Gerber, J. S., Johnston, M., Mueller, N. D., O’Connell, C., Ray, D. K., West, P . C., Balzer, C., Bennett, E. M., Carpenter, S. R., Hill, J., Monfreda, C., Polasky, S., Rockström, J., Sheehan, J., Siebert, S., Tilman, D., Zaks, D. P . M. 2011: Solutions for a cultivated planet. Nature 478. DOI: https://doi.org/10.1038/nature10452 37. Garnett, T. 2009: Livestock-related greenhouse gas emissions: impacts and options for policy makers. Environmental Science & Policy 12-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envsci.2009.01.006 38. Gerbens-Leenes, P . W., Mekonnen, M. M., Hoekstra, A. Y. 2013: The water footprint of poultry, pork and beef: A comparative study in different countries and production systems. Water Resources and Industry 1/2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.wri.2013.03.001 39. Gerber, P ., Steinfeld, H., Henderson, B., Mottet, A., Opio, C., Dijkman, J., Falcucci, A., Tempio, G. 2013: Tackling Climate Change through Livestock - A Global Assessment of Emissions and Mitigation Opportunities. Rim. 40. Gilbert, M., Nicolas, G., Cinardi, G., Van Boeckel, T. P ., Vanwambeke, S. O., Wint, W., Robinson, T. P . 2018: Global distribution data for cattle, buffaloes, horses, sheep, goats, pigs, chickens and ducks in 2010. Scientific Data 5. DOI: https://doi.org/10.1038/sdata.2018.227 41. Gill, M., Smith, P ., Wilkinson, J. M. 2010: Mitigating climate change: the role of domestic livestock. Animal 4. DOI: https://doi.org/10.1017/S1751731109004662. 42. Golja, T. 2015: Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 43. Goodland, R., Anhang, J. 2009: Livestock and Climate Change: What If the Key Actors in Climate Change Are … Cows, Pigs, and Chicken? World Watch November/December 2009. 44. Godfray, H. C. J., Aveyard, P ., Garnett, T., Hall, J. W., Key, T. J., Lorimer, J., Pierrehumbert, R. T., Scarborough, P ., Springmann, M., Jebb, S. A. 2018: Meat consumption, health, and the environment. Science 361-6399. DOI: https://doi.org/10.1126/science.aam5324 45. Gorjanc, V. 2017: T rajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – »miroljubno kmetijstvo«. Diplomsko delo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Maribor. 46. Grossi, G., Goglio, P ., Vitali, A., Williams, A. G. 2019: Livestock and climate change: impact of livestock on climate and mitigation strategies. Animal Frotiers 9-1. DOI: https://doi.org/10.1093/af/vfy034 47. Harari, Y. N. 2017: Homo deus: a brief history of tomorrow. London. 48. Hegde, N. G. 2019a: Buffalo Husbandry for Sustainable Development of Small Farmers in India and other Developing Countries. Asian Journal of Research in Animal and Veterinary Sciences 3-1. 49. Hegde, N. G. 2019b: Livestock Development for Sustainable Livelihood of Small Farmers. Asia Journal of Research in Animal and Veterinary Sciences 3-2. 50. Herrero, M., Gerber, P ., Vellinga, T., Garnett, T., Leip, A., Opio, D., Westhoek, H., Thornton, P ., Olsen, J., Hutchings, N., Montgomery, H., Soussana, J., Steinfeld, H., McAllister, T. 2011: Livestock and Greenhouse Gas Emissions: The Importance of Getting the Numbers Right. Animal Feed Science and Technology 166/167. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2011.04.083 51. Herrero, M., Thornton, P . K., Gerber, P ., Reid, R. S. 2009: Livestock, livelihoods and the environment: understanding the trade-offs. Current Opinion in Environmental Sustainability 1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.cosust.2009.10.003 52. Institute for Agriculture and T rade Policy 2018: Emissions impossible: How big meat and dairy are heating up the planet. Medmrežje: https://www.iatp.org/emissions-impossible (16. 4. 2020). 53. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 2020: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Medmrežje: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (23. 4. 2020). 54. IPCC 2007: Climate Change 2007: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Ženeva. 55. IPCC 2013: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1017/CBO9781107415324 56. IPCC 2014: Mitigation of Climate Change. Working Group III Contribution to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. New York. 57. Janzen, H. H. 2011: What place for livestock on a re-greening earth? Animal Feed Science and Technology 166/167. DOI: https://doi.org/10.1016/j. anifeedsci.2011.04.055 58. Johannesen, A. B., Skonhoft, A. 2010: Livestock as Insurance and Social Status: Evidence from Reindeer Herding in Norway. Environmental and Resource Economics 48-4. DOI: https://doi.org/10.1007/s10640-010-9421-2 59. Johnson, K. A., Johnson, D. E. 1995: Methane emissions from cattle. Journal of Animal Science 73-8. DOI: https://doi.org/10.2527/1995.7382483x 60. Kahn, L., Cottle, D. 2014: Beef Cattle Production and T rade. Collingwood. DOI: https://doi.org /10.1071/9780643109896 61. Kauffman, J. B., Krueger, W. C., Varva, M. 1983: Impacts of Cattle on Streambanks in North-eastern Oregon. Journal of Range Management 36-6. 62. Kladnik, D., Lovrenčak, F ., Orožen Adamič, M. (ur.)2003: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 63. Krausmann, F ., Erb, K. H., Gingrich, S., Lauk, C., Haberl, H. 2008: Global patterns of socioeconomic biomass flows in the year 2000: a comprehensive assessment of supply, consumption and constraints. Ecological Econmics 65-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2007.07.012 64. Leip, A., Billen, G., Garnier, J., Grizzetti, B., Lassaletta, L., Reis, S., Simpson, D., Sutton, M. A., de Vries, W., Weiss, F ., Westhoek, H. 2015: Impacts of European livestock production: nitrogen, sulphur, phosphorus and greenhouse gas emissions, land-use, water eutrophication and biodiversity. Environmental Research Letters 10-11. DOI: https://doi.org/10.1088/1748-9326/10/11/115004 65. Lesschen, J. P ., van der Berg, M., Westhoek, H. J., Witzke, H. P ., Oenema, O. 2011: Greenhouse gas emission profiles of European livestock sectors. Animal Feed Science and Technology 166/167-23. DOI: https://doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2011.04.058 66. Lewis, S. L., Maslin, M. A. 2015: Defining the Anthropocene. Nature 519-7542. DOI: https://doi.org/10.1038/nature14258 67. McAllister, T. A., Beauchemin, K. A., McGinn, S. M., Hao, X. 2011: Greenhouse gases in animal agriculture—Finding a balance between food production and emissions. Animal Feed Science and Technology 166/167. DOI: https://doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2011.04.057 68. McTavish, E. J., Decker, J. E., Schnabel, R. D., Taylor, J. F ., Hillis, D. M. 2013: New World cattle show ancestry from multiple independent domestication events. Proceedings of the National Academy of Sciences of the U.S.A. 110-15. DOI: https://doi.org/10.1073/pnas.1303367110 69. Mekonnen, M. M., Hoekstra, A. Y. 2010: The green, blue and grey water footprint of farm animals and animal products. Delft. 70. Mekonnen, M. M., Hoekstra, A. Y. 2012: A Global Assessment of the Water Footprint of Farm Animal Products. Ecosystems 15. DOI: https://doi.org/10.1007/s10021-011-9517-8 71. Mitloehner, F . M. 2018: Yes, eating meat affects the environment, but cows are not killing the climate. The Conversation. Medmrežje: https://theconversation.com/yes-eating-meat-affects-the-environment-but-cows-are-not-killing-the-climate-94968 (27. 4. 2020). 72. Mottet, A., Steinfeld, H. 2018: Cars or livestock: which contribute more to climate change? Thomson Reuters Fundation. Medmrežje: https://news.trust.org/item/20180918083629-d2wf0 (27. 4. 2020). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 47IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV IZ ŽIVINOREJE 73. Olivier, J. G. J., Schure, K. M., Peters, J. A. H. W. 2017: T rends in global CO2 and total greenhouse gas emissions: 2017 Report. Haag. 74. O’Mara, F . P . 2011: The significance of livestock as a contributor to global greenhouse gas emissions today and in the near future. Animal Feed Science and Technology 166/167. DOI: https://doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2011.04.074 75. O'Neill, S. Z. 2019: 'It's a crisis, not a change': the six Guardian language changes on climate matters. Guardian climate pledge 2019. Medmrežje: https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/16/guardian-language-changes-climate-environment (15. 4. 2020). 76. Opio, C., Gerber, P ., Mottet, A., Falcucci, A., Tempio, G., MacLeod, M., Vellinga, T., Henderson, B., Steinfeld, H. 2013: Greenhouse gas emissions from ruminant supply chains – A global life cycle assessment. Rim. 77. Oppenlander, R. 2013: Food Choice and Sustainability: Why Buying Local, Eating Less Meat, and Taking Baby Steps Won’t Work. Minneapolis. 78. Oppenlander, R. 2014: Freshwater Depletion: Realities of Choice. Medmrežje: https://comfortablyunaware.wordpress.com/2014/11/25/freshwater-depletion-realities-of-choice/ (25. 4. 2020). 79. Pimentel, D., Berger B., Filiberto, D., Newton, M., Wolfe, B., Karabinakis, E., Clark, S., Poon, E., Abbett, E., Nandagopal, S. 2004: Water Resources: Agricultural and Environmental Issues. Bioscience 54-10. DOI: https://doi.org/10.1641/0006-3568(2004)054[0909:WRAAEI]2.0.CO;2 80. Pradhan, P ., Lüdeke, M. K. B., Reusser, D., Kropp, J. P . 2013: Embodied crop calories in animal products. Environmental research Letters 8-4. DOI: https://doi.org/10.1088/1748-9326/8/4/044044 81. Ran, Y., Lannerstad, M., Herrero, M., Van Middelaar, C. E., De Boer, I. J. M. 2016: Assessing water resource use in livestock production: A review of methods. Livestock Science 187. DOI: https://doi.org/10.1016/j.livsci.2016.02.012 82. Rasby, R. J., Walz, T. M. 2011: Water requirements For Beef Cattle. NebGuide. University of Nebraska-Lincoln Extension, Institute of Agriculture and Natural Resources. Medmrežje: http://extensionpublications.unl.edu/assets/pdf/g2060.pdf (25. 4. 2020). 83. Reid, R. S., Bedelian, C., Said, M. Y., Kruska, R. L., Mauricio, R. M., Castel, V., Olson, J., Thornton, P . K. 2010: Global livestock impacts on biodiversity. Livestock in a Changing Landscape. Washington. 84. Reid, R. S., Galvin, K. A., Kruska, R. S. 2008: Global significance of extensive grazing lands and pastoral societies: an introduction. Fragmentation in Semi-Arid and Arid Landscapes. Dordrecht. DOI: https://doi.org/10.1007/978-1-4020-4906-4_1 85. Reid, W. V., Mooney, H. A., Cropper, A., Capistrano, D., Carpenter, S. R., Chopra, K., Dasgupta, P ., Dietz, T., Kumar Duraiappah, A., Hassan, R., Kasperson, R., Leemans, R., May, R. M., McMichael, T. A. J., Pingali, P ., Samper, C., Scholes, R., Watson, R. T., Zakri, A. H., Shidong, Z., Ash, N. J., Bennett, E., Kumar, P ., Lee, M. J., Raudsepp-Hearne, C., Simons, H., Thonell, J., Zurek, M. B. 2005: Ecosystems and Human Well-being – Synthesis. Washington. 86. Robinson, T. P ., Wint G. R. W., Conchedda, G.,Van Boeckel, T. P ., Ercoli, V., Palamara, E., Cinardi, G., D’Aietti, L., Hay, S. I., Gilbert, M. 2014: Mapping the Global Distribution of Livestock. PLoS ONE 9-5. DOI: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0096084 87. Russell, S. 2014: Everything You Need to Know About Agricultural Emissions. Medmrežje: https://www.wri.org/blog/2014/05/everything-you-need-know-about-agricultural-emissions (16. 4. 2020). 88. Schwarzer, S., Witt, R., Zommers, Z. 2012: Growing greenhouse gas emissions due to meat production. UNEP Global Environmental Alert Service. Medmrežje: https://na.unep.net/geas/archive/pdfs/GEAS_Oct2012_meatproduction.pdf (14. 4. 2020). 89. Sejian, V., Hyder, I., Ezeji, T., Lakritz, R. B., Ravindra, C. S. P ., Lal, R. 2015: Global Warming: Role of Livestock. Climate Change Impact on Livestock: Adaptation and Mitigation. New Delhi. 90. Shahbandeh, M. 2019: Number of cattle worldwide from 2012 to 2019 (in million head). Medmrežje: https://www.statista.com/statistics/263979/global-cattle-population-since-1990/ (10. 4. 2020). 91. Singh, V., Rastogi, A., Nautiyal, N., Negi, V. 2017: Livestock and climate change: the key actors and the sufferers of global warming. Indian Journal of Animal Sciences 87-1. 92. Smil, V. 2011: Harvesting the Biosphere: The Human Impact. Population and Development 37-4. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1728-4457.2011.00450.x 93. Sonesson, U., Cederberg, C., Berglund, M. 2009: Greenhouse gas emissions in milk production. Decision support for climate certification. Medmrežje: http://www.klimatmarkningen.se/wp-content/uploads/2009/12/2009-2-feed.pdf (29. 4. 2020). 94. Soren, N. M., Sejian, V., Malik, P . K. 2015: Enteric Methane Emission Under Different Feeding Systems. Climate Change Impact on Livestock: Adaptation and Mitigation. New Delhi. 95. Steffen, W., Broadgate, W., Deutsch, L., Gaffney, O., Ludwig, C. 2015: The T rajectory of the Anthropocene: The Great Acceleration. The Anthropocene Review 2-1. DOI: https://doi.org/10.1177/2053019614564785 96. Steffen, W., Crutzen, P . J., McNeill, J. R. 2007: The Anthropocene: are humans now overwhelming the great forces of nature. AMBIO: A Journal of the Human Environment 36-8. DOI: https://doi.org/10.1579/0044-7447(2007)36[614:TAAHNO]2.0.CO;2 97. Steinfeld, H., Gerber, P ., Wassenaar, T., Castel, V., Rosales, M., de Haan, C. 2006: Livestock’s Long Shadow: Environmental Issues and Options. Rim. 98. Steinfeld, H., Mooney, H. A., Schneider, F ., Neville, L. E. 2013: Livestock in a Changing Landscape, 1. del: Drivers, Consequences, and Responses. Washington. 99. SURS 2020: Delež rastlinske pridelave v strukturi kmetijske proizvodnje, osnovne cene. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/41 (8. 6. 2020). 100. Swanepoel, F ., Stroebel, A., Moyo, S. 2010: The Role of Livestock in Developing Communities: Enhancing Multifunctionality. Bloemfontein. 101. The World Bank 2020: Total greenhouse gas emissions (kt of CO2 equivalent). Medmrežje: https://data.worldbank.org/indicator/EN.ATM.GHGT.KT.CE (1. 5. 2020). 102. Thornton, A. 2019: This is how many animals we eat each year. World Econimic Forum. Medmrežje: https://www.weforum.org/agenda/2019/02/chart-of-the-day-this-is-how-many-animals-we-eat-each-year/ (20. 4. 2020). 103. Topole, M. 2019: Prireja mesa kot pomemben vir toplogrednih plinov. Diplomsko delo, Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 104. T rimble, S. W., Mendel, A. C. 1995: The cow as a geomorphic agent – A critical review. Geomorphology 13-1/4. DOI: https://doi.org/10.1016/0169-555X(95)00028-4 105. T ubiello, F . N., Salvatore, M., Rossi, S., Ferrara, A., Fitton, N., Smith, P . 2013: The FAOSTAT database of greenhouse gas emissions from agriculture. Environmental Research Letters 8. DOI: http://dx.doi.org/10.1088/1748-9326/8/1/015009 106. Verbič, J., Đorič, M., Urbančič, A., Petelin Visočnik, B. 2019a: Podnebno ogledalo 2019. Kmetijstvo. Medmrežje: https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2019/06/Podnebno_Ogledalo_2019_Zvezek4_Kmetijstvo_KONCNO-2.pdf (8. 6. 2020). 107. Verbič, J., Jeretina, J., Perpar, T., Petelin Visočnik, B. 2019b: Podnebno ogledalo 2019. Ukrepi v središču – Emisije v govedoreji. Medmrežje: https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2019/06/Podnebno_Ogledalo_2019_Zvezek8_US_Govedoreja_KONCNO-2.pdf (8. 6. 2020). 108. Warren, S. D., Thurow, T. L., Blackburn, W. H., Garza, N. E. 1986: The Influence of Livestock T rampling under Intensive Rotation Grazing on Soil Hydrologic Characteristics. Journal of Range Management 39-6. 109. Weiss, F ., Leip, A. 2012: Greenhouse gas emissions from the EU livestock sector: a life cycle assessment carried out with the CAPRI model. Agriculture, Ecosystem & Environment 149. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agee.2011.12.015 110. Willett, W., Rockström, J., Loken, B., Springmann, M., Lang, T., Vermeulen, S., Garnett, T., Tilman, D., DeClerck, F ., Wood, A., Jonell, M., Clark, M., Gordon, L., Fanzo, J., Hawkes, C., Zurayk, R., Rivera, J., De Vries, W., Majele Sibanda, L., Afshin, A., Chaudhary, A., Herrero, M., Agustina, R., Branca, F ., Lartey, A., Fan, S., Crona, B., Fox, E., Bignet, V., T roell, M., Lindahl, T., Singh, S., Cornell, S., Srinath Reddy, K., Narain, S., Nishtar, S., Murray, C. J. L. 2019: Food in the Anthropocene: The EAT-Lancet Commission on healthy diets from sustainable food systems. The Lancet Commissions 393. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ S0140-6736(18)31788-4 111. Zelena Slovenija. 2020: kako se kmetijstvo sooča s posledicami podnebnih sprememb. Medmrežje: https://www.zelenaslovenija.si/n5979/kako-se-kmetijstvo-sooca-s-posledicami-podnebnih-sprememb (8. 6. 2020). 112. World Economic Forum 2019: Meat: the Future series: Options for the Livestock Sector in Developing and Emerging Economies to 2030 and Beyond. Ženeva. 113. World Wide Fund for Nature 2015: Saving Forests at Risk. WWF Living Forests Report: 5. poglavje. Gland. 114. Zeller, U., Starik, N., Göttert, R. 2017: Biodiversity, land use and ecosystem services – An organismic and comparative approach to different geographical regions. Global Ecology and Conservation 10. DOI: https://doi.org/10.1016/j.gecco.2017.03.001 48 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 Analiza razvojnih možnosti s poudarkom na zelenem in termalnem turizmu IZVLEČEK V prispevku so predstavljene možnosti trajnostnega razvoja v občini Cerkno s poudarkom na zelenem in termalnem turizmu. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter kulinaričnimi posebnostmi, hkrati pa je umeščena v prostor, ki ga obkroža razmeroma neokrnjena narava. Prispevek se osredotoča na trajnostne potenciale termalnega turizma in ekoloških kmetij s turistično dejavnostjo. Pomanjkanje povezovanja in enotnega nastopa pri promociji sta dva od glavnih razvojnih problemov. Ključne besede: geografija turizma, trajnostni razvoj, zeleni turizem, termalni turizem, občina Cerkno. ABSTRACT Cerkno on its Way to Sustainability Analysis of Development Opportunities with Emphasis on Green and Thermal Tourism The article examines options of sustainable development in the Municipality of Cerkno with the emphasis on green and thermal tourism. Municipality itself is rich in natural, cultural and culinary attractions and positioned in relatively well-preserved area of nature. Article is specially focused on sustainable potentials of thermal tourism and organic tourist farms. Lack of cooperation and finding a common approach to promotion are some of the many development problems. Key words: tourism geography, sustainable development, green tourism, thermal tourism, municipality of Cerkno. Cerkno na poti k trajnosti GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 49 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI Avtorica besedila in fotografij: BRANKA RAZPET, magistrica geografije Masore 4, 5281 Spodnja Idrija E-pošta: branka.razpet@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članekC erkno je občina v predalpskem delu zahodne Slovenije. Razprostira se na stičišču alpskih in obsredozemskih pokrajin. Med občinskimi go- spodarskimi in socialnimi razvojnimi usmeritvami je v zadnjih letih v ospredju paradigma trajnostnega razvoja, ki z namenom trajnostnega izko- riščanja naravnega okolja smiselno povezuje glavne deležnike z gospodarstva in socialnega področja. V občini Cerkno je precej gozdnih zemljišč, ki bi jih bilo mogoče celoviteje izkoristiti. V Hotelu Cerkno, ki je osrednji turistični objekt v občini, so z decembrom leta 2016 bazen preuredili v manjši termalni kompleks, kjer se še nakazujejo nove razvojne priložnosti. V zadnjem obdobju je mogoče opaziti pozitivne spremembe na področju promocije celoletnega tu- rizma, saj se lokalni turistični ponudniki s prevladujočega zimskega postopo- ma preusmerjajo na celoletni turizem s poudarkom na zelenem turizmu. Eden od dejavnikov je tudi podnebni, saj zadnjih nekaj zim ni bilo toliko padavin, sploh pa ne snežnih, kot v prejšnjih desetletjih, kar se kaže v krajšem obdobju s snežno odejo in posledično skromnejšem obisku in prihodku iz smučarske dejavnosti. Raziskava, na kateri temelji pričujoči prispevek, se je osredotočala na analizo razvojnih možnosti trajnostnega razvoja v občini Cerkno. Poudarek je bil na opredelitvi možnosti trajnostnega razvoja zelenega in termalnega turizma v občini, opredelitvi razvojnih možnosti zelenega turističnega potenciala (to je ekoloških kmetij in drugih kmetij z namestitvijo ter gozdnih zemljišč in možnosti za aktivnosti v naravi) v občini ter ugotavljanju, kako zeleni turi- zem povezati s trajnostnim razvojem in kako ga aplicirati v lokalnem okolju občine Cerkno. ZELENI TURIZEM Pojem zeleni turizem se najpogosteje uporablja kot sopomenka za trajnostni turizem, ki je tržno privlačen in potrošnikom lažje razumljiv. Večkrat je izra- bljen, saj zelene komponente prakticira v omejenem obsegu vsebin. »Pravi« zeleni turizem bi moral pokrivati vse vidike trajnostnega koncepta, upoštevati bi torej moral tako gospodarske in družbeno-kulturne kot okoljske in podneb- ne vidike (Razpet 2017). Trajnostni turizem je torej turizem, ki upošteva zmo- gljivosti okolja, njegovih prebivalcev in obiskovalcev ter lokalnega gospodar - stva (medmrežje 7).METODOLOŠKI PRISTOP Raziskavo smo opravili jeseni leta 2016 in je med drugimi metodami zajemala tudi poglobljene oziroma strukturirane intervjuje, ki so bili opravljeni s po- membnejšimi občinskimi, regijskimi in državnimi deležniki. Sestavljeni so bili trije vprašalniki, prilagojeni sogovornikom na ekoloških kmetijah, v lokal- nih institucijah ter na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skupno je bilo izvedenih 12 intervjujev. 50 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI Pregled izbranih projektov T uristična ponudba občine Cerkno je dolga leta temeljila na zimskem tu- rizmu, ki ga ogrožajo podnebne spre- membe in s tem manjšanje števila dni z zanesljivo snežno odejo. Na problema- tičnost te dejavnosti na Cerkljanskem z vidika trajnostnega razvoja opozarja predvsem študija Vrtačnik Garbasove (2009), ki je z ocenjevanjem relevan- tnih podatkov (analiza podnebnih podatkov, podatkov o obratovanju izbranih smučišč, obstoječe infrastruk- ture na slovenskih smučiščih, izdelava snežnega modela in ugotavljanje zane- sljivosti snežne odeje v primeru različ- nih meja, do katerih je sneg zagotovo prisoten) pripravila ocene o »… poten- cialni relativni spremembi trajanja sne- žne odeje različne debeline v primerjavi s sedanjimi meritvami« (Vrtačnik Garbas 2009, 56). Zimskošportna središča v Sloveniji so na razmeroma nizkih nad- morskih višinah, k njihovi občutljivo- sti pa pripomore tudi dokaj razgiban relief. Smučišča na višjih nadmorskih višinah in smučišča, kjer smučarsko podlago urejajo z zasneževanjem s kompaktnim snegom, se bodo takim razmeram lahko prilagodila, vendar to še ne pomeni dolgoročne rešitve. Smučišča na nizkih nadmorskih viši- nah in tista brez sistema zasneževanja s kompaktnim snegom bodo tako lahko obratovala le v primeru ustreznih vre- menskih razmer, kar pomeni, da bodo slabo dobičkonosna, ali pa, kar je še bolj verjetno, sploh ne. Pričakovati je, da bodo v času neugodnih zimskih raz- mer najmanj izgube utrpela smučišča, ki imajo poleg zadostnih namestitve- nih kapacitet razvito dodatno ponud- bo, ki ni vezana na vremenske razmere (Vrtačnik Garbas 2009, 56–58).Uspešnost zimskošportnega turizma je odvisna tudi od drugih zunanjih dejavnikov, na primer vlaganj v turi- stično infrastrukturo, politično-eko- nomskega položaja v državi, življenj- skega standarda prebivalstva, trendov v turizmu in podobno. Poenostavlje- no analizo meje zanesljive zasneženo- sti (meja, nad katero je od 1. decem- bra do 15. aprila v desetih letih vsaj sedem zim z vsaj 100 dni trajajočo snežno odejo, primerno za smučanje) je pripravila Vrtačnik Garbasova. Na izbranih slovenskih smučiščih je ana- lizirala žičniško infrastrukturo in ugo- tavljala, koliko bi jih imelo zadostno snežno odejo, če bi bila meja zaneslji- ve zasneženosti na 1000 m, 1100 m, 1200 m, 1300 m, 1400 m in 1500 m nadmorske višine. Ugotovila je, da ima že pri meji 1000 m zanesljivo snežno odejo le 10 (Ka- nin, Vogel, Krvavec, Rogla, Kope, Golte, Soriška planina, Velika plani- na, Ribniška koča, T rije kralji, Zele- nica) od skupno 33-ih analiziranih slovenskih zimskošportnih središč. 18 med njimi jih nima niti ene žič- nice ali smučarske proge, katere spo- dnja točka bi bila nad nadmorsko višino 1000 m. Mednje spada tudi Smučarski center Cerkno. Možnost smučanja se z dvigom meje zaneslji- ve zasneženosti občutno krči; tako je na primer pri meji 1500 m edina možnost smučanja v Republiki Slove- niji le na Kaninu, saj bi bila snežna odeja v vseh drugih zimskošportnih središčih premalo zanesljiva. Podobno nakazuje tudi analiza dviga tempera- ture za 1° C, ko bi večina slovenskih smučišč na nižjih nadmorskih višinah imela velike težave z zagotavljanjem dovolj debele in dovolj dolgotrajne snežne odeje, zasneževanje podlage s kompaktnim snegom pa bi v tem pri- meru postalo nuja tudi na višje ležečih smučiščih. Ob dvigu temperature za 2° C bi bile razmere še bolj kritične, ob dvigu temperature za 3° C pa se lahko tako rekoč poslovimo od tu- rizma, navezanega na zimskošportna središča. Najprimernejši obliki pri- lagajanja podnebnim spremembam sta zagotovo usmerjanje v celoletni turizem (izobraževalni, kongresni, po- slovni, termalni, zdravstveni) oziroma povezovanje smučarskega turizma s termalnim in wellness turizmom (Vr- tačnik Garbas 2009). Za trajnostni razvoj občine Cerkno je pomembna tudi študija, ki sta jo opravili Černič Isteničeva in Mavrije- va (2014). V njej na primeru izbranih vasi v tej občini (Gorenji Novaki, Še- brelje in Zakojca) med drugim ugota- vljata, da so poleg gozdarstva in kme- tijstva razvojne priložnosti podeželja tudi dopolnilne dejavnosti, na primer turizem na kmetiji. Ta je tudi na na- cionalni ravni razvojna priložnost, saj kmetijam pomeni možnost dodatnega zaslužka, kar posledično ugodno vpliva na trajnostni razvoj našega podeželja in države nasploh. Podeželje se lažje raz- vija, če ima ugodne geografske danosti ter naravne in kulturne znamenitosti. V nasprotnem primeru je podeželski razvoj lahko oviran (še posebej, če ima slabe prometne povezave in slabšo do- stopnost) in zahteva pomoč širše lokal- ne skupnosti, pri čemer ne zadostuje niti gospodarski in socialni kapital lo- kalnih prebivalcev. Za turistični razvoj regije je potrebno tesno sodelovanje lokalne skupnosti z lokalnim gospo- GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 51CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI darstvom, institucijami, strokovnjaki in obiskovalci ter povezovanje javnega in zasebnega sektorja. Razvoj lokalnega gospodarstva je odvisen tudi od sode- lovanja lokalnih prebivalcev pri razvoju turizma, saj je od njihove interpretacije dediščine odvisno vzdušje v turizmu, ki ga občuti tudi obiskovalec (Černič Istenič in Mavri 2014). Analiza in interpretacija izbranih statističnih kazalnikov T urizem v občini Cerkno je v pora- stu, vendar je izrazito sezonski. Na to kažejo tudi podatki o prihodih in nočitvah turistov v občini (sliki 1 in 2). Med letoma 2006 in 2019 je ob- čino Cerkno največ turistov obiskalo leta 2017, veliko jih je bilo tudi v letih 2018 in 2019. Najmanj obiskovalcev so zabeležili leta 2014. Največ doma- čih obiskovalcev je občina imela leta 2017, največ tujih pa leta 2018; obo- ji so bili dobro zastopani tudi v letih 2016 in 2019 (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). V obravnavanem obdobju je v občini Cerkno največ turistov prenočilo leta 2018, veliko nočitev pa je bilo tudi v letih 2017 in 2019. Domači obisko-valci so največkrat prenočevali v letih 2017, 2016 in 2018, največ tujih obi- skovalcev pa je prenočilo v letih 2018, 2019 in 2017 (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). Eden od pomembnih statističnih kazalnikov obiskanosti določenega območja je tudi povprečna doba bi- vanja. V občini Cerkno je približno 3 dni, najdaljša, skoraj 4 dni, pa je bila leta 2007. Domači obiskovalci so se v občini najdlje zadržali leta 2008 (3,55 dneva), tuji obiskovalci pa leta 2007 (4,59 dneva) (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). 010.00020.00030.00040.00050.00060.00070.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 vsi turisti domači tuji02.0004.0006.0008.00010.00012.00014.00016.00018.00020.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 vsi turisti domači tuji Slika 2: Prenočitve turistov v občini Cerkno v letih 2006–2019 (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 5).Slika 1: Prihodi turistov v občino Cerkno v letih 2006–2019 (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 5). 52 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI turizem. Okoljska trajnost je v najve- čji meri upoštevana tudi na ekoloških kmetijah, socialna trajnost, ki je na takšnih kmetijah nuja, pa predvsem v obliki medgeneracijskega sodelovanja. Stališče državljanov je v državnih usta- novah neposredno upoštevano prek volitev, večnivojskega upravljanja ter načela od spodaj navzgor (bottom-up), saj se pri odločanju vključuje lokal- no samoupravo, regionalne razvojne agencije in razvojne svete. Na lokalni ravni je mnenje prebivalcev upošte- vano prek krajevnih skupnosti in lo- kalnih akcijskih skupin, ki sodelujejo pri pripravi lokalne razvojne strategije (Razpet 2017). Na MGRT menijo, da na območju Republike Slovenije načela trajnostne- ga razvoja pomembno prispevajo k iz- boljšanju bivalnega okolja. MGRT se osredotoča na gospodarski razvoj in s subvencijami spodbuja tudi ekološke inovacije na tehnološkem področju. T udi v lokalnih ustanovah se zavedajo, da lahko trajnostni razvoj pomembno prispeva k izboljšanju bivalnega oko- lja v občini Cerkno, trenutno stanje pa se lahko izboljša tudi z izvajanjem Glavne ugotovitve Ugotovili smo, da na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) pri pripravi zakonov upoštevajo koncept trajno- stnega razvoja, lokalne ustanove pa večinoma prepoznavajo njegov okolj- ski vidik, manj pa gospodarskega in socialnega. Uvodoma omenjene ze- lene površine v občini Cerkno dobro izkorišča projekt Gozdni selfness, ki je dober primer, kako se lahko Cerkljan- sko postopoma preusmeri v zeleni Stopnja zasedenosti turističnih zmo- gljivosti (slika 3) nam pove, kolikšno zasedenost je določena občina do- segla v obdobju enega leta. Občina Cerkno je imela med letoma 2006 in 2017 najvišjo stopnjo zasedenosti lež- išč (skoraj 38 %) leta 2008, najnižjo (16,90 %) pa leta 2014. V letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2012, 2015, 2016 in 2017 je bila nad državnim povpre- čjem, v preostalih letih pa pod njim (medmrežje 1; medmrežje 2; med- mrežje 3; medmrežje 4). Slika 3: Stopnja zasedenosti turističnih zmogljivosti v občini Cerkno v letih 2006–2017 in primerjava z nacionalnim povprečjem (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 3; medmrežje 4). 0,05,010,015,020,025,030,035,040,0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Cerkno Slovenija2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 občina Cerkno vsi turisti 3,64 3,94 3,92 3,52 3,40 3,33 3,40 3,19 3,05 3,08 3,15 3,16 3,29 3,08 domači 3,45 3,30 3,55 3,33 3,34 3,25 3,33 3,14 2,88 3,03 3,09 3,02 3,02 3,02 tuji 3,83 4,59 4,33 3,79 3,48 3,43 3,49 3,25 3,33 3,17 3,24 3,36 3,60 3,15 Slovenija vsi turisti 3,11 3,08 3,02 3,02 2,96 2,92 2,88 2,83 2,72 2,63 2,59 2,54 2,65 2,53 domači 3,73 3,65 3,52 3,51 3,44 3,32 3,27 3,21 3,14 3,05 2,99 2,95 3,00 2,88 tuji 2,78 2,78 2,73 2,71 2,67 2,68 2,68 2,64 2,53 2,44 2,42 2,39 2,53 2,42Preglednica 1: Povprečna doba bivanja v občini Cerkno v obdobju 2006–2019 ter primerjava z nacionalnim povprečjem (medmrežje 1, medmrežje 2, medmrežje 5). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 53CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI vajo tudi manjša kurišča. Zadeve se v tem pogledu premikajo počasi, saj so za temeljito prenovo infrastrukture potrebna precejšnja finančna sredstva in čas. Energetska prenova se obeta tudi celotnemu hotelskemu komple- ksu, s čimer vodstvo hotela cilja na energetsko (delno) pasiven hotel, ki bi temeljil na izkoriščanju sončne in geotermalne energije (Razpet 2017). Z namenom hitrejšega razvoja zelene- ga turizma MGRT pripravlja strate- gije razvoja turizma Slovenije, trajno- stna načela pa so upoštevana tudi pri pripravi regionalnih razvojnih progra- mov in opredelitvi prioritet. Ekološke kmetije s turistično dejavnostjo imajo pomembno vlogo tako z vidika poseli- tve podeželja in izvajanja gospodarske zeleni turizem in zato je Slovenija postala prepoznavna kot prva zelena država na svetu (Razpet 2017). Pome- na ekoloških gradenj in trajnostnejših energentov se zavedajo tudi v občini Cerkno. Hotel Cerkno se z bazenom vred ogreva z geotermalno vodo, prek geosonde pa se ogrevata tudi večna- menski objekt Centra šolskih in ob- šolskih dejavnosti in občinska stavba. Ravno v času raziskave je bil bazenski kompleks v fazi prenove v termalni kompleks, kjer bo geotermalna voda še bolje izkoriščena. Omenjena je bila tudi možnost postavitve več postaj na biomaso, s katerimi naj bi se zmanj- šali tudi izpusti žveplovega dioksida (SO2) v ozračje, Cerkno pa bi bilo v jutranjem času manjkrat skrito v me- gli oziroma smogu, h katerima prispe-različnih projektov. Zavedajo se tudi, da trajnostni razvoj spodbuja nove oblike gospodarskih dejavnosti, tudi na področju turizma, kar pomeni nova, zelena delovna mesta v občini, nove priložnosti pa dobijo tudi obsto- ječi ponudniki (Razpet 2017). Država podpira zelene tehnologije, krožno gospodarstvo in socialno pod- jetništvo, na depopulacijskih obmo- čjih spodbuja tudi start-up podjetja. MGRT tudi v turizmu spodbuja tako imenovane zelene naložbe, na primer prek eko marjetice, ki je okoljski znak Evropske Unije za turistične nastani- tve in je namenjen vsem ponudnikom tovrstnih namestitev (medmrežje 6). Slovenska turistična organizaci- ja (STO) je Slovenijo preusmerila v Slika 4: Priljubljena točka pohodnikov je Porezen (1630 m, na fotografiji v ozadju). 54 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI dejavnosti na demografsko ogroženih območjih kot razvoja trajnostnega tu- rizma. Ker so nosilke okoljsko spreje- mljivih dejavnosti, pozitivno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost. Pozitiv- no vlogo in priložnosti, ki jih imajo ekološke kmetije z nastanitvami v tu- rističnem potencialu občine Cerkno, prepoznavajo tudi lokalne ustanove. Po besedah takratnega župana obči- ne Cerkno je bilo v občini več kot 40 ekoloških kmetij, ki so pomemben potencial za preusmeritev v turistično dejavnost, vendar sta bili v času izva- janja raziskave na Cerkljanskem le dve ekološki kmetiji s turistično dejavno- stjo. Ekološke kmetije med drugim nudijo pristno domačo hrano v zdra- vem in čistem okolju, morebitne do- datne dejavnosti, ki jih ponujajo, pa njihovo vlogo v lokalnem turizmu le še povečujejo. Veliko vlogo imajo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah (peka kruha in peciva, izdelki iz lesa, izdelovanje oblačil iz volne in podob-no), zato Občina Cerkno spodbuja tudi podjetništvo in kmetijske pro- grame. Spodbuja tudi lokalni tržnici v Idriji in Cerknem, kjer imajo prebi- valci in obiskovalci možnost nakupa domačih pridelkov in izdelkov. Veliki oviri ostajata majhnost kmetij in nji- hovo večinoma starejše prebivalstvo. Ekološko kmetijstvo je sicer v porastu tudi v Sloveniji, saj se vse pogosteje poudarja pomen domačega sadja in zelenjave, kar čedalje bolj zanima tudi mlade. V tej smeri se je treba tudi iz- obraziti in ob tem zavedati, da vsak pridelek ali izdelek nista primerna za vsako kmetijo, saj je treba upo- števati naravneomejitve in geograf- ske danosti. Sogovorniki z ekoloških kmetij so bili večinoma mnenja, da imajo ekološke kmetije s turistično dejavnostjo v turizmu občine Cerkno premajhno vlogo. Poleg klasične po- nudbe izdelkov (meso, mesni izdelki, domača sadje in zelenjava) se dodatna ponudba od kmetije do kmetije razli-kuje. Nekatere ponujajo apiterapijo in wellness storitve, druge jahanje konj, pohodništvo, kolesarstvo in podobno (Razpet 2017). Sogovorniki v raziskavi so bili veči- noma seznanjeni s pojmi, kot so ze- leni turizem, trajnostni turizem in geoturizem, v državnih in lokalnih ustanovah pa tudi prepoznavajo nji- hov pomen in možnosti uveljavitve na območju občine Cerkno. Sogo- vorniki z ekoloških kmetij so bili bolj seznanjeni s pojmoma zeleni turizem in trajnostni turizem, ne pa tudi s poj- mom geoturizem. V okviru zelenega turizma svojim gostom priporočajo pohod na Porezen (slika 4) ali Blegoš, ogled pašnih planin in Šebreljske pla- note, ena od kmetij je pripravila tudi dve pohodniški poti (prvo ob Idrijci, drugo proti Ravnam pri Cerknem), v poletnem času nekatere kmetije pri- poročajo kopanje v Idrijci ali Idrijski Beli, med gosti, ki jih privlači ribolov, je priljubljeno muharjenje, mlade pa zanimajo predvsem adrenalinska do- živetja (Razpet 2017). Za aktivnosti, točke in območja, ki še niso vključena v turistično ponudbo, je bilo med sogovorniki precej različ- nih predlogov. Na Občini Cerkno se zavedajo, da je Cerkljansko pokrajina s pestro geološko sestavo, čistim zra- kom, dokaj neokrnjenim naravnim okoljem, prostranimi gozdovi ter či- stimi rekami in potoki. Sogovorniki vidijo priložnosti v lokalnem projektu Gozdni selfness, ki je že v času raziska- ve postajal vse bolj priljubljen. Nave- zan je na naravo in vključuje naravne materiale, vire in lokalne izdelke, obe- nem pa je oblika wellnessa, ki izhaja Slika 5: Alpska perla na Črnem vrhu nad Cerknim. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 55CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI čedalje več informacij širi prek spleta (Razpet 2017). Termalni turizem je od vzpostavi- tve vrtine leta 1995, s katero je bila odkrita termalna voda, do leta 2016 stagniral, saj ni bilo dovolj sredstev, ki bi ga lahko pognala v tek. Večino turističnih naložb so namreč nameni- li vzpostavitvi smučarskega centra na Črnem vrhu. Decembra 2016 so v Hotelu Cerkno odprli prenovljeni termalni bazen, ki bi bil lahko zametek družinskih term. V načrtu imajo nekaj obsežnih pro- jektov, pri čemer je glavni problem zagotovitev (večmilijonskih) sredstev. Sogovorniki so omenili, da bi bilo morda bolje, če bi pred leti namesto v smučišče vlagali v terme, saj se na primeru nekaterih drugih slovenskih krajev, kjer so toplice vidi, kako se je razvijala tamkajšnja dodatna ponudba in s tem tudi naselje.povečanem turističnem obisku. S tu- ristično promocijo priporočajo špor- tne dejavnosti za vse generacije (kole- sarjenje, lokostrelstvo, pohodništvo, supanje na jezeru) (Razpet 2017). Možnosti za celovitejšo povezanost turistične ponudbe se odpirajo v skupnem nastopu in povezovanju, posebej pomembno pa je, da v vsaki aktivnosti sodeluje celotna skupnost (občine, podjetja, gostilne, kmetje). Pomembno je povezovanje občine z drugimi deležniki (tudi lokalno turi- stično organizacijo in drugimi sloven- skimi lokalnimi turističnimi organi- zacijami). Najprej je treba vzpostaviti povezovanje znotraj nekega območja, nato pa zagotoviti skupni nastop in promocijo (tudi v tujini). Omenjena je bila možnost uvedbe tako imeno- vane kartice destinacij, s katero bi obiskovalec obiske znamenitosti na določenem območju načrtoval prek mobilnih aplikacij, saj se v sodobnosti iz posameznikove odločitve o skrbi za dobro počutje in zdravje (medmrežje 8) in se udejanja z vodenimi pohodni- škimi in kolesarskimi izleti, ki bi se jih lahko združilo z ogledom številnih na- ravnih in kulturnih spomenikov (od teh je veliko manjših zaščitenih kme- tij) ter lokalno kulinariko (šebreljski želodec). Priložnosti so tudi v arhe- ološkem najdišču Divje babe, kjer bi bilo najprej treba urediti dostop, oži- vitvi različnih običajev, ki počasi to- nejo v pozabo (na primer rezbarstvo), jadralnem padalstvu (vzletišča so pod Poreznom in na vrhu Škofja) ter v bu- tičnem termalnem turizmu. Ponudbe pa ne bi bilo smiselno dro- biti, saj je Cerkno za to premajhno, temveč vse skupaj povezati in »zapaki- rati« v okviru zelenega turizma. V topli polovici leta ponudniki svojim obisko- valcem največkrat priporočajo obisk Partizanske bolnišnice Franja (slika 5), Bevkove domačije, arheološkega najdi- šča Divje babe pod Šebreljami (Mavri 2020), pohodnikom Porezen, spreha- jalcem in družinam pa obisk gozdov, Črnega vrha in doline Idrijce ter ogled Cerkljanskega muzeja, Kazarskega in Zakojške grape, kraškega izvira Zaga- njalke in različnih sakralnih objektov (Police, Šebrelje). V zimskem času iz- postavljajo smučišče na Črnem vrhu in pustno prireditev Laufarijo. Na nekaterih kmetijah si obiskoval- ci lahko ogledajo postopek izdelave mlečnih izdelkov. V Hotelu Cerkno so leta 2016 prvič intenzivneje pro- movirali območje Alpske perle (slika 6), objekta na Črnem vrhu, in tam- kajšnjega smučišča za celoletni turi- zem, kar se jim je že obrestovalo pri Slika 6: V soteski Pasice je skrita Partizanska bolnišnica Franja, poimenovana po njeni upravnici, zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec. Delovala je med letoma 1943 in 1945. NAPIS NAD ČLANKOM56 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI sodelovanje in povezovanje deležni- kov znotraj občine. Ugotovili smo, da je treba poveča- ti medsebojne sinergije med zelenim in termalnim turizmom ter razvojem trajnostnega koncepta turizma. Opre- delitev razvojnih možnosti zelenega turističnega potenciala je bila delno dosežena, saj deležniki, razen pou- darjanja pomena prehoda v celoletni turizem, omenjanja projekta Gozdni selfness ter izpostavljanja nekaterih na- ravnih znamenitosti niso imeli drugih predlogov, kako bi bilo to še mogoče doseči. Uspeli smo opredeliti, kako zeleni turizem povezati s trajnostnim razvojem in aplicirati na lokalno oko- lje v občini, kar je mogoče doseči le z dobrim sodelovanjem, medsebojnim povezovanjem in večjim vključeva- njem lokalnih ekoloških kmetij s turi- stično ponudbo v zeleni turizem obči- ne. Skladno s konceptom trajnostnega razvoja bi bilo dobro preveriti mnenje prebivalcev o stanju in razvoju turizma v občini, kar pa naj ostane izziv za pri- hodnje raziskovanje.mladega) prebivalstva. Lokalni dele- žniki si želijo preko razpisov privabiti in zaposliti mlajše prebivalce, ki pa so večinoma že našli zaposlitev v drugih, večjih zaposlitvenih središčih. Zave- dajo se pomena kadrovskih štipendij – tudi za termalni turizem je potreben ustrezno izobražen kader – in dejstva, da je zaposlovanje prišlekov lahko le začasna rešitev (Razpet 2017). Sklep Geografsko pestra predalpska občina Cerkno, ki se sooča z močnim odse- ljevanjem predvsem mlajšega prebi- valstva, ima veliko gozdnih zemljišč, ki so vse bolj priljubljena tudi med njenimi obiskovalci. Prav turizem je v zadnjih letih v opaznem vzponu, čeprav je še vedno izrazito sezonska dejavnost. Eden od ključnih razvojnih konceptov občine je trajnostni razvoj (tudi turizma). V Cerknem, ki je z le- tom 2016 s termalnim kompleksom postalo turistično bogatejše, deležniki prepoznavajo pomen ekoloških kme- tij s turistično dejavnostjo, pri čemer je kot glavni problem izpostavljeno Tega se zavedajo tudi v Hotelu Cerkno, saj je termalni turizem glede na segment uporabnikov in cenovno ugodnost do- stopnejši širši populaciji, pozitivno pa naj bi vplival tudi na sosednjo občino Idrija in obisk tamkajšnjih znamenito- sti. V hotelu namreč goste spodbujajo, naj se odpravijo na izlete po okolici, saj bo tako njihov oddih še bolj nepoza- ben, od tega pa imajo lahko koristi tudi drugi deležniki. Z vzpostavitvijo ter- malnega turizma bi se odprle možnosti za povezavo s Šebreljsko planoto, ki je bila zaradi ugodnih podnebnih razmer že pred prvo svetovno vojno med trža- ško gospodo znana kot zdraviliški kraj. Vendar bo tudi tam treba najprej po- skrbeti za infrastrukturo, na primer vse bolj priljubljenega glampinga, v sklopu katerega bi lahko ponujali antistresni program (Razpet 2017). Občina Cerkno se zaradi slabe pro- metne dostopnosti, oddaljenosti od zaposlitvenih središč in ostalih manj ugodnih dejavnikov tako kot mno- ge druge slovenske občine sooča z zmanjševanjem števila (predvsem Viri in literatura 1. Černič Istenič, M., Mavri, R. 2014: Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v občini Cerkno). Geografski vestnik 86-1. 2. Mavri, R. 2020: Cerkljansko z Divjimi babami. Slovenija IX. Ljubljana. 3. Medmrežje 1: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__08_nastanitev_ stara/2118102S.px/ (6. 12. 2019). 5. Medmrežje 2: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__05_nastanitev_ let/2164507S.px/ (6. 12. 2019). 7. Medmrežje 3: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__08_nastanitev_ stara/2118101S.px/ (6. 12. 2019). 9. Medmrežje 4: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__05_nastanitev_ let/2164504S.px/ (6. 12. 2019). 11. Medmrežje 5: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__01_ nastanitev__01_21644_nastanitev_mesecno/2164437S.px/ (27. 5. 2020). 13. Medmrežje 6: https://institute.si/eko-marjetica/kaj-je-eko-marjetica/ (9. 12. 2019). 14. Medmrežje 7: https://www.unwto.org/sustainable-development (27. 5. 2020). 15. Medmrežje 8: http://www.gozdni-selfness.si/predstavitev/ (29. 5. 2020). 16. Razpet, B. 2017: T rajnostni razvoj in občina Cerkno: analiza razvojnih možnosti s posebnim poudarkom na zelenem in termalnem turizmu. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 17. Vrtačnik Garbas, K. 2009: Razvojne možnosti zimskošportnih središč v Sloveniji v luči klimatskih sprememb. Academica T uristica 2/1-2. NAPIS NAD ČLANKOMGEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 57 IZVLEČEK Bolivija je država, ki se lahko pohvali ne le s svojo dolgo zgodovino, ki sega daleč v predkolumbovsko obdobje, ampak tudi s čudovito naravo ter zanimivim sodobnim političnim in gospodarskim razvojem. Zgodovina in izjemne naravne znamenitosti zagotovo ne bodo razočarale nobenega obiskovalca. Večina turističnih poti v Boliviji se osredotoča na severni del države z največjim mestom La Paz in predinkovskim spomenikom Tiwanaku. Potovanje navadno vključuje obisk Copacabane na obali jezera Titikaka ter plovbo do bližnjih otokov Isla del Sol in Isla de la Luna. Namen prispevka je ne le celovito informirati o tej celinski južnoameriški državi, ampak tudi predlagati nekaj drugih lokacij, ki jih na poti po Boliviji ne smemo izpustiti. Ključne besede: Bolivija, geografija turizma, turistične znamenitosti, Inki. ABSTRACT Bolivia - Tibet of the South America The Republic of Bolivia is a country that boasts not only of its long history dating back to the precolumbian era, but also beautiful countryside and very interesting contemporary political and economic developments. Interesting history and remarkable natural attractions will certainly not disappoint any visitor. Most tourist routes focus on the northern part of the country with its largest city, La Paz, and the nearby provincial monument of Tiwanaku. Usually, the trip is complemented by a visit to Copacabana on the shores of Lake Titicaca and a lake cruise to the nearby islands Isla del Sol and Isla de la Luna.. The aim of the article is to comprehensively inform not only about this land-locked South American country, but also to offer several sites that should not be left out when visiting Bolivia. Keywords: Bolivia, geography of tourism, tourist attractions, The Incas. Bolivija – Tibet Južne Amerike 58 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Avtorja besedila in fotografij: JÁN VESELOVSKÝ, doktor naravoslovnih znanosti in teologije Oddelek za turizem Fakultete za srednjeevropske študije Univerze Konštantina Filozofa v Nitri, Slovaška E-pošta: jveselovsky@ukf.sk PETR CHALUPA, Prof., doktor filozofije Katedra za turistične dejavnosti Visoke politehnične šole v Jihlavi, Češka E-pošta: chalupapet@seznam.cz COBISS 1.04 strokovni članekV Novem svetu (Amerika) se med 32. (na zahodu) in 26. (na vzhodu) stopinjo severne zemljepisne širine ter 54. stopinjo južne zemljepisne širine na 16 odstotkih svetovnega kopna razteza območje, ki so ga ko- lonizirali Evropejci s Pirenejskega polotoka – Španci in Portugalci. Območje med rekama Rio Grande del Norte na severu in Ognjeno zemljo na jugu so Francozi poimenovali Latinska Amerika. Od obdobja kolonizacije, ki je po- tekala med letoma 1492 in 1550 in povzročila propad obstoječih indijanskih imperijev ter praktično uničenje avtohtonega prebivalstva na obsežnih obmo- čjih, je minilo že veliko časa. Ekspanzionistični kolonialni sistem je skupaj z izkoriščanjem poceni delovne sile in bogatih naravnih virov med letoma 1550 in 1780 v oddaljeni Evropi omogočil nastanek kolonialnih velesil. Kriza ko- lonialnega sistema je v letih 1780–1826 avtohtone prebivalce spodbudila, da so se poskušali znebiti nadvlade evropskih držav (Adams 1959), kar jim je leta 1825 tudi uspelo (medmrežje 5). Bolivija, ki je velika kot Francija in Španija skupaj, je ena od dveh celinskih držav južnoameriške celine. Zaradi svoje oddaljenosti in svojske terenske mor- fologije s hladnimi gorovji si kljub vročim in namočenim tropskim nižavjem oznako Tibet Južne Amerike resnično zasluži. Naravne razmere bi sicer omogo- čale razvoj turizma, vendar turistična infrastruktura zaenkrat še ni na primerni ravni, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti, saj Bolivija privlači čedalje več tujih turistov. Zgodovinski razvoj Na ozemlju Bolivije so se že v drugem stoletju pr. n. št. začele razvijati kulture avtohtonih Indijancev. Prva med njimi je bila kultura Tiwanaku (Tihuanaco), za njo sta se razvili kultura Ajmarov in kultura Inkov, ki se je ohranila vse do prihoda Evropejcev. Španci so postopoma zavladali v obliki centraliziranega imperija, njihov interes za to območje pa se je še povečal po odkritju nahajališč srebra v Potosíju. Leta 1809 je proti španski nadvladi izbruhnil kreolski upor, ki ga je vodil Antonio José Sucre, leta 1824 pa je bilo bolivijsko ozemlje ločeno od španske krone. Novonastala država Bolivija je dobila ime po junaku boja za neodvisnost, Venezuelcu Simónu Bolívarju.–. Prvi predsednik je postal sam Simón Bolívar, drugi je bil Sucre. V letih 1836–1839 je bila Bolivija del Peruj- sko-bolivijske konfederacije, ki je v vojni s Čilom razpadla. Čile je obe države zasedel, zato sta izgubili nekaj svojega ozemlja. Bolivija je bila prikrajšana za puščavo Atakamo s slanimi jezeri in tako tudi za edini dostop do morja (Bur- land 1975). V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja je Bolivija začela z demokratizacijo, s čimer je želela odpraviti nesorazmerje med bogatim vzhodnim delom države in revnim zahodnim delom. Od leta 2006, ko je predsednik postal domorodec iz gorskega ljudstva Ajmara Juan Evo Morales iz Isallave v departmaju Oruro, se je proces pospešil. Po prihodu na oblast je nacionaliziral vse naftne družbe, GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 59BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE sko prebivalstvo nizek življenjski standard – 64 % pripadnikov živi v absolutni revščini. To se kaže tudi v pričakovani življenjski dobi, ki je za moške le 57 let, za ženske pa 61. Ob- vezno šolanje v starosti od 6 do 13 let opravi 81 % otrok, približno tretjina jih nadaljuje izobraževanje v srednjih šolah, visoke šole pa v starosti od 18 do 24 let obiskuje le 23 % mladih. Po uradnih virih je imela Bolivija leta 2017 najnižjo stopnjo brezposelno- sti v Latinski Ameriki, vsega 4,5 % (medmrežje 7). Najštevilčnejši etnični skupini indi- janskega prebivalstva sta Ajmara in Kečua. V vzhodnem delu države je še precej drugih indijanskih etničnih skupin, v bližini meje s Paragvajem na primer Gvarani. Potomci evrop- skih priseljencev živijo večinoma v velikih mestih (Chalupa 2014). Družbenogeografske značilnosti V Boliviji s površino 1.098.580 km2 prebiva 11,8 milijonov prebivalcev. Njeno veliko ozemlje in majhna go- stota poselitve (približno 11 prebi- valcev na 100 km2) jo uvrščata med redko poseljene države. Največ pre- bivalcev (približno 61 %) je v staro- stni skupini od 15 do 64. let. Mlajših od 15 let je 33 %. Delež belega pre- bivalstva je okrog 15 %, ostali so In- dijanci in mešanci. V petih največjih mestih živi približno 4 milijone pre- bivalcev. Največje mestno območje je La Paz-El Alto z več kot 1,6 milijona prebivalcev, veliki mesti sta še Santa Cruz in Cochabamba. Stopnja urba- nizacije dosega 64 % in se nenehno povečuje (medmrežje 7). Kot navajajo Chalupa, Némethová in Hübelová (2008), ima indijan-da bi preprečil njihov prenos v roke tujih vlagateljev. Prav tako je odkri- to nasprotoval Združenim državam Amerike in začel tesno sodelovati z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom in kubanskim Fidelom Castrom. Bolivija je postala članica gospodarske organizacije ALBA, ki jo poleg nje sestavljajo še Kuba, Ve- nezuela, Ekvador in Dominikanska republika. ALBA je ustanovila lastno banko Banco Sur, saj se trudi, da bi bila neodvisna od Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, pri- zadeva pa si tudi za gospodarsko so- delovanje brez vpliva Združenih držav (Chalupa in Hübelová 2009). Morales je državljane navduševal tako s podporo domorodcem kot z nasprotovanjem Združenim drža- vam. Zavzemal se je za ponovno lega- lizacijo gojenja koke, ki je bilo zaradi pritiskov ZDA leta 1988 prepoveda- no. Leta 2009 je bolivijski predse- dnik na konferenci na Dunaju, kate- re cilj naj bi bil povezati mednarodna prizadevanja v boju proti drogam, postal slaven s tem, ko je protestiral z žvečenjem listov koke. T rdil je, da je žvečenje koke del bolivijske kultur- ne in nacionalne tradicije, ki nima nič skupnega s proizvodnjo kokaina. Morales je z rudarjenjem mineralnih surovin prihodke države povečal za 40 %. Vlagal je v izobraževanje, biva- nje in zdravstveno varstvo, vključno z gradnjo bolnišnic. Nova ustava iz leta 2009 mu je omogočila ponovitev predsedniškega mandata. Leta 2019 se je za predsedniški položaj pote- goval že četrtič, vendar je novembra leta 2019 zaradi očitkov o nepošte- nih volitvah odstopil. -800.000 -600.000 -400.000 -200.000 0 200.000 400.000 600.000 800.0000-45-910-1415-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475-7980-8485-8990-9495-99100+ Moški ŽenskeSlika 1: Starostna piramida prebivalstva Bolivije (medmrežje 3). 60 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Bolivija kljub znatnemu rudnemu bogastvu spada med gospodarsko manj razvite države. Še vedno obsta- jajo območja brez elektrike. Težave so tudi z oskrbo večjih mest s pitno vodo, kanalizacijo in čiščenjem od- plak.. Gospodarsko središče je mesto Santa Cruz de la Sierra v vzhodnem delu države. Sledita mesti La Paz-El Alto in Cochabamba. Zemeljski plin je Glavni temelj bolivijskega gospo- darstva so zaloge zemeljskega plina, saj ta zagotavlja 50 % vrednosti izvoza države; glavna nahajališča so v naj- manjšem departmaju Tarija.. Središči pridobivanja mineralnih surovin sta andska departmaja Potosí in Oruro (medmrežje 1). Prometne povezave v Boliviji so neza- dostne in zastarele. Hrbtenica cestne- ga omrežja je Panameriška avtocesta iz mesteca Desaguadero na meji s Peru- jem, speljana prek La Paza, Orura in Potosíja do mesta Villazón na meji z Argentino. Preostale ceste, asfaltira- nih je le 10 000 km, so slabo vzdr- ževane. Do tihooceanske obale vodita železniški progi iz Uyunija v Antofa- gasto in iz La Paza v Arico. Preostalo železniško omrežje, ki sicer razme- roma dobro pokriva ozemlje države, je zastarelo. Največje mednarodno letališče je El Alto v La Pazu (Bates 1975). Redni vodni promet poteka po jezeru Titikaka, ki si ga Bolivija deli s Perujem in kjer je tudi linija med mestoma Guaquí v Boliviji in Puno v Peruju. Titikaka s površino 8562 km2 in prostornino vode 893 km3 je naj- večje jezero v Južni Ameriki. Nastalo je v tektonski udorini. Dolgo je 204 km in široko 65 km, njegova gladi- na je na nadmorski višini 3812 m. 2016 2017 2018delež 2018 (%)sprememba 2018/2017 (%) skupaj 584.449 604.389 607.564 100,00 0,53 Afrika 1487 1539 1 547 0,25 0,52 Amerike 379.173 390.544 392.666 64,63 0,54 Severna Amerika 71.925 74.109 74.499 12,26 0,53 Kanada 13.184 13.865 13.918 2,29 0,38 Mehika 7356 7586 7616 1,25 0,40 Združene države Amerike 51.385 52.658 52.965 8,72 0,58 Južna Amerika 297.559 306.320 308.019 50,70 0,55 Argentina 72.082 73.525 73.951 12,17 0,58 Brazilija 43.145 44.471 44.782 7,37 0,70 Čile 35.973 36.736 36.929 6,08 0,53 Kolumbija 13.574 13.936 13.998 2,30 0,44 Ekvador 7466 7662 7687 1,27 0,33 Paragvaj 6635 7012 7019 1,16 0,10 Peru 107.003 110.879 111.490 18,35 0,55 Urugvaj 4297 4538 4547 0,75 0,20 Venezuela 7384 7561 7616 1,25 0,73 Srednja Amerika 9689 10.115 10.148 1,67 0,33 Japonska in Oceanija 29.247 30.016 30.180 4,97 0,55 Japonska 7874 8276 8329 1,37 0,64 Oceanija 21.373 21.740 21.851 3,60 0,51 Evropa 174.542 182.290 183.171 30,15 0,48 Severna Evropa 3629 3913 3949 0,65 0,92 Južna Evropa 31.740 33.574 33.750 5,55 0,52 Italija 11.268 11.626 11.671 1,92 0,39 Španija 20.472 21.948 22.079 3,63 0,60 Zahodna Evropa 102.585 106.613 107.157 17,64 0,51 Francija 31.675 32.893 33.083 5,45 0,58 Nemčija 27.738 28.604 28.737 4,73 0,46 Nizozemska 8922 9361 9390 1,55 0,31 Švica 9486 9983 10.055 1,65 0,72 Združeno kraljestvo 24.764 25.772 25.892 4,26 0,47 ostala Evropa 26.046 27.279 27.366 4,50 0,32 Izrael 10.542 10.911 10.949 1,80 0,35Preglednica 1: Število tujih turistov v hotelih in podobnih obratih po celinah in državah (medmrežje 6). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 61BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE savane in mokrišča. Bolivijski Andi so razdeljeni na Zahodno in Vzho- dno Kordiljero (medmrežje 2).Ozemlje s polsušnim do sušnim pod- nebjem je prekrito z redkim sušnim subtropskim gozdom, ki prehaja v Od bolivijskega romarskega središča, mesta Copacabana, lahko jezeru z najvišje ležečim ladijskim prevozom na svetu odplujete na otoka Isla del Sol ('Otok Sonca') in Isla de la Luna ('Otok Lune'). T urizem se je začel raz- vijati šele v devetdesetih letih prejšnje- ga stoletja. (Short 1994). Naravnogeografske značilnosti Pestra morfologija se odraža v zelo raznoliki naravi. Verjetno je težko najti kako drugo državo, ki ima na svojem ozemlju kraje s tako različno nadmorsko višino. Dovolj je že, če primerjamo ledeniško goro Nevado del Illimani (6830 m) v bližini La Paza z najnižjo točko v bližini reke Paragvaj, ki je le 90 m nad morsko gladino. Na zahodu prevladujejo vi- soke gore, na vzhodu pa je nižinska tropska Amazonija z velikimi rekami in aluvialno ravnino Gran Chaco. Slika 3: Altiplano s čredami lam (foto: Petr Chalupa). Slika 4: Altiplanska vas (foto: Petr Chalupa). 62 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE rude v tamkajšnjih rudnikih srebra, treking po Ruta del Che okrog La Higuere, kjer je bil pred dobrega pol stoletja umorjen argentinski revolu- cionar Che – Ernesto Guevara de la Serna (1928–1967), zgodovinski spo- menik Tiwanaku ter potepanje po Al- tiplanu do jezer s tisočerimi rožnatimi flamingi, gejzirji in vročimi izviri, pa tudi obisk največjega mesta La Paz. Uyuni in Salar de Uyuni Solna ravnica je bila pred približno 40.000 leti del velikega prazgodo- vinskega jezera, katerega ostanki so jezeri Poopó in Uru Uru ter solni ravnici Salar de Coipasa in Salar de Uyuni. T uristi se po tem ogromnem območju brez obzorja premikajo s terenskimi vozili, večina pa se jih ne izjemni arhitekturni spomeniki, ohra- njena in živahna folklora ter bogata tradicija avtohtonih ljudstev pa v za- dnjih desetletjih privabljajo čedalje več tujih obiskovalcev. Domov se vra- čajo polni vtisov in so prepričani, da je Bolivija ena od najbolj zanimivih držav na svetu. Ko smo želeli napisati najljubšo po- tovalno frazo »Kdor v Boliviji ni videl …, v Boliviji ni bil«, smo zaman is- kali glavni bolivijski popotniški „naj“. Zato smo se odločili, da v drugem delu članka priporočimo nekaj mest, območij, poti, ki si jih je v Boliviji vse- kakor vredno ogledati. Izpostavljamo mesto Uyuni s pokopališčem lokomo- tiv in solno ravnico Salar de Uyuni, mesto Potosí z možnostjo izkopavanja Altiplano, ki se razprostira na nad- morski višini med 3600 in 3800 m, je prostrano območje med gorskimi vrhovi z najvišjimi ledeniškimi vr- hovi (Nevado Sajama 6542 m, Ne- vado Illimani 6462 m in Illampu 6368 m). Na jugu so solne ravnice (salares), med katerimi je tudi naj- večja tovrstna ravnica na svetu Salar de Uyuni. S površino 10.582 km2 je približno 25-krat večja od Bonnevil- le Salt Flats v ameriški zvezni državi Utah (Bičík 1997). Bolivijski »naj« Do sredine prejšnjega stoletja je bila Bolivija povsem nezanimiva za tuje turiste. Dobro ohranjena raznoli- ka narava, možnosti ribolova, lova, gorništva in gorskega pohodništva, Slika 5: S kaktusi porasel otok Incahuasi nad solno ravnico Salar de Uyuni (foto: Ján Veselovský). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 63BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE koko in dinamit. Tako opremljen se v potovalni agenciji preobleče v rudar- sko opremo in se oborožen s čelado z žarometom skupaj z vodnikom spu- sti v rudnik. Rudarjem, ki delajo tu- kaj, izroči alkohol, koko in dinamit, včasih pa se tudi po kolenih lahko plazi po labirintu hodnikov. Rudarji si v nepredstavljivi vročini globokega rudnika na nadmorski višini pribli- žno štiri tisoč metrov z izhlapeva- njem alkohola ohladijo obraz. Žve- čijo koko in jo, skupaj z alkoholom, nekaj darujejo tudi kipu, zaščitniku rudnika. Ker država ne ščiti rudarjev, si zdravje in srečo zagotovijo tako, da pred keramično figuro boga – hudiča z imenom T ata Kaj´chu, ki ga pri- jateljsko kličejo El Tío ('stric') – ob petkih nosijo alkohol in liste koke. Cigarete, alkohol in koka pomagajo še višje). V 18. stoletju je zaradi pri- dobivanja srebra postalo največje in najbogatejše mesto na južni polobli. Rudarjenje na tem območju se je za- čelo po najdbi srebrne žile, ki jo je leta 1544 odkril perujski Indijanec Diego Huallpa, ko je svoje lame pasel blizu gore, ki se v kečvanskem jeziku imenuje P'utuqsi urqu. Leta 1545 so tu začeli rudariti Španci in goro po špansko poimenovali Cerro Rico v pomenu 'Bogata gora' (Murphy 2002). V tridesetih letih prejšnjega stoletja je tukaj živelo več kot 120.000 pre- bivalcev. V mestu so velike cerkve, kovnica in samostan, zato je bilo leta 1987 vpisano na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Na tržni- ci lahko turist kupi alkohol (96 %), pozabi ustaviti v solinskem hotelu, ki je zdaj preurejen v muzej. Od 10 mi- lijard ton z litijem bogate soli, ki je nakopičena tukaj, je družba Colcha- ni letno izkoristi približno 25.000 ton. Solne zaloge vsebujejo never- jetnih 50 do 70 % svetovnih zalog litija. Izhodišče za vožnjo po solni ravnini je mesto Uyuni. Njegova naj- večja privlačnost je »pokopališče lo- komotiv«, kjer je na ogled več deset odsluženih lokomotiv. Potosí in gora Cerro Rico Potosí je mesto, ki se je nekoč ime- novalo Villa Imperial de Potosí in se razprostira na nadmorski višini od 3900 do 4090 m. Velja za najvišje ležeče samostojno mesto na svetu z več kot 100.000 prebivalci (El Alto, ki je predmestje La Paza, je namreč Slika 6: Salar de Uyuni, prevoz s terenskim vozilom po plitvo preplavljenem solnem območju (foto: Ján Veselovský). NAPIS NAD ČLANKOM64 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Telo revolucionarja so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v naselju Val- legrande, kjer so mu amputirali roke in jih poslali na Kubo. Telo so nato skrivaj pokopali pod pristajalno stezo lokalnega letališča, leta 1996 pa so bili njegovi ostanki odpeljani na Kubo in skupaj s pobitimi tovariši pokopani v mavzoleju v Santa Klari. V La Higu- eri so majhen muzej z okrvavljenimi oblačili, dva njegova kipa in nov zdra- vstveni center, kjer delajo kubanski zdravniki. Tiwanaku Podobno kot večina južnoameriških predinkovskih civilizacij je Tiwanaku dosegel visoko raven v keramiki, za sabo pa zapustil kamnite monolite, za katere se znanstveniki še vedno niso zedinili, kakšen je bil njihov de- janski namen. Monoliti so nastajali pline in azbest. Zaradi silikoze večina rudarjev umre že po desetih do pet- najstih letih dela. Cerro Rico, gora, ki daje in jemlje, je vzela že ogromno življenj. Rute del Che Argentinca Ernesta Guevaro de la Ser- no se v Evropi pogosto dojema proti- slovno, kar je v nasprotju s splošnim pojmovanjem velike večine prebival- cev Latinske Amerike. Konec njego- vega življenja lahko spoznamo, če se s terenskim vozilom odpeljemo iz San- ta Cruza prek naselja Vallegrande do začetka tako imenovane Rute del Che (‘Chejeva pot’). Po njej prispemo v vas La Higuera. Leta 1967 se je Erne- sto Guevara v družbi partizanov skri- val blizu te vasi, v soteski Churo, kjer ga je bolivijska vojska ranila in zatem tudi ubila. pri obvladovanju strašnih razmer v rudniku. Zjutraj si v usta dajo 15 gramov koke in jih žvečijo pribli- žno 4 do 5 ur, nato pa še 15 gramov popoldan. Tako zdržijo in delajo cel dan, ne da bi karkoli jedli. Do sredine osemdesetih let prejšnje- ga stoletja je delavcem kazalo dokaj dobro. Do korenitih sprememb je prišlo, ko je leta 1985 cena surovin padla, država pa je prenehala skrbeti za rudarje. Delo v rudnikih še vedno ni urejeno; namesto da bi se otroci šolali, delajo skupaj s starši tudi po več dni zapored in to z zelo primi- tivnimi orodji. Povprečni zaslužek na osebo se giblje le med 40 in 60 bolivi- anov na dan (od 5 do 8 evrov). Tem- peratura v rudnikih lahko doseže do 45 °C, rudarji vdihavajo kremenčev prah, acetilensko paro, detonacijske Slika 7:Nekdanji hotel, zdaj muzej sredi solne ravnice Salar de Uyuni (foto: Ján Veselovský). NAPIS NAD ČLANKOMGEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 65 Slika 9: Gora Cerro Rico nad mestom Potosi (foto: Petr Chalupa). Slika 8: Pokopališče lokomotiv v mestu Uyuni (foto: Ján Veselovský). 66 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE predvsem v obdobju Tiwanaku IV (med letoma 300 in 700). Tamkaj- šnji Indijanci so se s keramiko ukvar- jali že od nekdaj, njene značilnosti pa so se sčasoma spreminjale. Za obdobje Tiwanaku I je bila značilna barvna keramika, za Tiwanaku II (od 400 pr. n. št. do 0) so bile značilne velike posode. Tiwanaku III (od 0 do 300) je imelo tribarvno kerami- ko, okrašeno z živalskimi podobami. Na keramiko obdobja Tiwanaku IV je močno vplivala vključitev dekora- tivnih linij človeškega telesa. Kera- mika je V obdobju Tiwanaku V (od 700 do 1200) je keramika stagnirala, nakar je začela nazadovati in se niso več pojavile nobene pomembne nove prvine (Gardner in sodelavci 1993). Slika 12: Jezero Laguna Verde z ognjenikom Licancabur v ozadju (foto: Ján Veselovský). Slika 11: Observatorij na obali jezera Titikaka, v bližini Copacabane (foto: Petr Chalupa). GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 67BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Slika 14: La Paz – hiše iz doline segajo po pobočju navzgor vse do zgornjega dela mesta, imenovanega El Alto (foto: Petr Chalupa). Slika 13: Čilski plamenci (Phoenicopterus chilensis) v plitvini jezera Laguna Blanca(foto: Petr Chalupa). 68 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Viri in literatura 1. Adams, R. N. A. 1959: Community in the Andes. Seattle. 2. Bates, M. 1975: Jižní Amerika. Artia. Praha. 3. Bičík, I. 1997: Latinská Amerika. Geografické rozhledy 6-4. 4. Burland, C. A. 1975: Amerika před Kolumbem. Orbis. Praha. 5. Coe, M., Snow, D., Benson, E. 1997: Svět předkolumbovské Ameriky. Knižní klub. Praha. 6. Gardner, P ., Scott, A., Rohan, S., Shackleton, A. 1993: Encyklopedie–Zeměpis světa. Praha. 7. Chalupa, P ., Némethová, J., Hübelová, D. 2008: Geografia Ameriky. Visikošolski učbenik. Nitra. 8. Chalupa, P . 2014: Latinská Amerika se mění. Geográfia 22. 9. Chalupa, P ., Hübelová, D. 2006: Kam kráčíš, Latinská Ameriko? Geografia, časopis pre základné, stredné a vysoké školy 14-1. 10. Lehárová, D. 1995: Atlas panenských míst. Knižní klub. Praha. 11. Medmrežje 1: https://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_Bolivia (21. 4. 2020). 12. Medmrežje 2: https://en.wikipedia.org/wiki/Geography_of_Bolivia (21. 4. 2020). 13. Medmrežje 3: https://www.bcb.gob.bo (11. 6. 2019). 14. Medmrežje 4: https://www. businessinfo.cz/cs/clanky/bolivie-zakladni-charakteristikateritoria-18878.html (11. 6. 2019). 15. Medmrežje 5: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bl.html (21. 4. 2020). 16. Medmrežje 6: https://www.e-unwto.org/doi/suppl/10.5555/unwtotfb0068010020142018201911 (21. 4. 2020). 17. Medmrežje 7: https://www.ine.gob.bo/ (21. 4. 2020). 18. Medmrežje 8: https://www.mzv.sk/documents/750637/620840/Bol%C3%ADvia+-+ekonomickC3%B3riu+2018 (11. 6. 2019). 19. Murphy, A. 2002: Bolivia Handbook. Footprint, 3rd Edition. 20. Short, R. J. 1994: Lidská sídla. Nakladatelský dům OP . Praha.Zdaj je Tiwanaku samo še senca svoje podobe iz časa največje slave. Najdeno zlato so Španci pozneje odpeljali, veči- no keramike so na mestu uničili verski fanatiki, kamniti bloki so bili upora- bljeni za gradnjo v vasi Tiwanaku in železniške proge proti La Pazu. Pred- kolumbovsko arheološko najdišče, ki velja za eno najpomembnejših južnoa- meriških znamenitosti, je od leta 2000 na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Arheološko lokacijo Tiwa- naku sestavljajo podzemni tempelj, tempelj Kalasasaya, piramide Akapana in Puma punku ('Pumina vrata') (Coe, Snow in Benson 1997). Altiplano in jezera Obe andski gorovji, tako Zahodna Kordiljera kot Kordiljera Real s števil- nimi aktivnimi ognjeniki omejujeta planoto Altiplano s površino 170.000 km², ki se razprostira na nadmorski višini od 3600 do 3800 m. Na severu Altiplana je tudi jezero Titikaka, ki si ga delita Bolivija in Peru. V osrednjem delu sta jezeri Poopó in Coipasa, na jugu pa, med drugimi privlačni jezeri Laguna Verde ('Zeleno jezero') in La- guna Blanca ('Belo jezero'). Dvodelno slano jezero Laguna Verde s površino 5,2 km2 je tako kot vsa druga tam- kajšnja jezera brezodtočno. Leži pod ognjenikom Licancabur (5920 m), v najjužnejšem delu narodnega rezervata Eduardo Avaroa. Značilna barva jezera je posledica visoke vsebnosti minera- lov, njen odtenek (od svetlo turkizne do temno zelene) pa je odvisen od ja- kosti vetra in posledičnega vrtinčenja sedimentov. Na sosednjem jezeru La- guna Blanca, ki ima drugačno kemič- no sestavo (Lehárová 1995), domuje na tisoče plamencev. La Paz La Paz je ena od dveh bolivijskih »pre- stolnic«. V v njem ima sedež vlada, se- dež sodne veje oblasti pa je v Sucreju, ki velja za ustavno glavno mesto. To pa ni preprečilo La Pazu, da bi ohra- nil status najvišje ležeče metropole na svetu. Središče mesta je trg Murillo, ki ga omejujejo predswedniška palača, stavba narodnega kongresa in bazilika Naše ljube Gospe iz 19. stoletja. Neda-leč stran je cerkev sv. Frančiška iz 18. stoletja, dobro ohranjen primer bolivij- ske kolonialne arhitekture. Glavna la- paška turistična privlačnost je Mercado de las Brujas ('T rg čarovnic'), kjer med drugim lahko kupite različne čarobne amulete za dolgo življenje, eliksirje za večno ljubezen, živalska trupla, srebrne okraske in figure vaših sovražnikov. Zaključek Mesto Uyuni s pokopališčem loko- motiv, solna ravnica Salar de Uyuni, mesto Potosí z možnostjo izkopavanja rude v rudnikih srebra, Ruta del Che v bližini La Higuere, zgodovinski spo- menik Tiwanaku, Altiplano z jezeri in najvišje ležeče glavno mesto na svetu La Paz so le glavne destinacije, ki bi se po našem mnenju morale znajti na seznamu ogledov ob obisku Bolivi- je. Kljub zgodnji fazi razvoja turizma Bolivija s svojo pestro zgodovino in raznoliko naravo postaja turistično če- dalje bolj privlačna država, ki si zaradi svojske planotaste lege velikega dela ozemlja vsekakor zasluži ime Tibet Juž- ne Amerike. GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 69POROČILA Diplomanti geografije v letu 2019 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2019 je na Oddelku za geogra- fijo Filozofske fakultete v Ljubljani za- ključilo študij 75 študentov. Prvo sto- pnjo bolonjskega študijskega programa je zaključilo 47 študentov, drugo sto- pnjo bolonjskega študijskega programa pa 28 študentov. Med prejemniki Pre- šernove nagrade Univerze v Ljubljani za leto 2019 je tudi študentka Oddelka za geografijo Maja Sevšek, ki je prejela nagrado za magistrsko delo Razvojni potenciali funkcionalno degradiranih območij Osrednjeslovenske statistične regije. Sara Uhan je za magistrsko delo Geografski vidiki prehranske enač- be na primeru Škofjeloškega hribovja prejela Dekanovo nagrado Filozofske fakultete za leto 2019. Priznanja Od- delka za geografijo za študente za naj- boljša zaključna dela sta prejeli Špela Stanonik in Danijela Strle. 1. Diplomanti po bolonjskem programu (Prvostopenjski univerzi- tetni študijski program Geografija) BANDELJ Klemen: Tornado v Mahničih. Mentor: Karel Natek. COBISS.SI-ID 70209122 BRUS Matija: Slovenci v Dolini pri T rstu. Mentor: Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 70273890 COTIČ Mateja: Kmetijstvo v Vipavski dolini v luči ekstremnih vremenskih dogodkov. Mentor: Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 70214498Maja Sevšek se je za svoje zaključno magistrsko delo lotila celovite obrav- nave aktualnega (geografskega) proble- ma degradiranega oz. razvrednotenega prostora. S sodelovanjem pri nacional- nem projektu je v letih 2016 in 2017 kot popisovalka na terenu prevzela evidentiranje prisotnosti funkcional- no razvrednotenih območij (FDO) v Osrednjeslovenski statistični regiji. Na terenu zbrani podatki o 384 lokacijah so predstavljali izhodišče za pogloblje- no teoretično analizo problematike ter metodološko nadgradnjo z razvojem geoinformacijske podpore in večkri- terijskega vrednotenja, ki predstavlja podporo pri ocenjevanju prostorsko- -razvojnega potenciala evidentiranih FDO oz. nakaže, kakšna je njihova primernost za prenovo in ponovno oživitev. S kompleksno metodo je na koncu ocenila, da ima v Osrednjeslo- venski regiji 666 ha danes funkcional- no razvrednotenega prostora zelo visok oz. visok razvojni potencial. Rezultati magistrskega dela nudijo neposredno podporo za trajnostno prostorsko na- črtovanje. Njeno delo je nadpovprečno vsaj v treh segmentih: • Kompleksnost obravnavane pro- blematike in obseg terenskega dela. Že samo evidentiranje in natančen popis značilnosti vseh FDO v regi- ji, skupaj 384, ki kjer jih je Maja prepoznala, na terenu obiskala in popisala, o vsaki lokaciji pridobila dodatne informacije ter le-te nad-gradila z uradnimi podatki pred- stavnikov vseh 25 občin regije. • Poglobljena obravnava znanstve- nih virov. V magistrskih delih ni (več) redna praksa poglobljenega teoretično-metodološkega pristopa obravnavanega problema. Maja je v tem segmentu svoj pristop pri- bližala obravnavi na ravni doktor- ske disertacije – med skupaj 297 uporabljenimi viri je preko 100, vsebinsko smiselno uporabljenih, znanstvenih prispevkov. • Vztrajnost in delavnost, ki se od- raža v fazi teoretično-metodološke obravnave, terenskega dela (več mesecev terenskega dela), razvoju in preverjanju računsko podprte metode vrednotenja ter nenaza- dnje samemu pisanju naloge s kar- tografskimi ponazoritvami. Potek dela, rezultate in zagovor naloge so spremljali ter izjemno visoko oce- nili tudi predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so neposredni uporabniki rezultatov dela. S takšnimi raziskavami in kvali- tetno opravljenim delom naši študen- tje utirajo in širijo možnosti zaposlitve sebi in kolegom. Magistrsko delo Maje Sevšek izkazu- je kompleksno geografsko znanje in obvladovanje številnih veščin. Uni- verzitetna Prešernova nagrada nadgra- juje in zaokroži vse, že predhodna leta študija vidne nadpovprečne rezultate naše študentke. V zadnjih letih pogo-Univerzitetna Prešernova nagrada 2019 za geografsko magistrsko delo Maje Sevšek z naslovom »Razvojni potenciali funkcionalno degradiranih območij Osrednjeslovenske statistične regije«sto nagrajena geografska študentska dela na najvišji fakultetni in celo uni- verzitetni ravni potrjujejo tudi kako- vost dela Oddelka za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Barbara Lampič 70 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020DIPLOMANTI DIPLOMANTI ČUFER Ana: Nesreče v gorah in možnosti njihovega preprečevanja. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 69948002 FORTUN Barbara: Prepoznavnost LAS- ov na podeželju : primer LAS-a Dolenjske in Bele krajine. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 72017250 GANTAR Nataša: Uporaba satelitskih posnetkov Landsat za proučevanje širjenja mesta Nairobi v Keniji v obdobju od 1976 do 2016. Mentor: Marko Krevs. COBISS.SI-ID 70328162 HAFNER David: Industrijska cona T rata Škofja Loka. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 70204258 HERMAN Eva: Ekološki odtis prebivalcev občine Rogatec. Mentorica: Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 70304610 JANČIČ Maša: Prostorski vidiki projekta Umirjanje prometa v dolino Vrata. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70293602 JANEŽIČ Tim: Značilnosti planinskega obiska na območju Kamniške Bistrice. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 70164066 JEREB Teja: Preoblikovanost dreves zaradi vetra : primerjava med Velikim Snežnikom in Slavnikom. Mentor: Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 72018530 JEREB-SEDEJ Matej: Vpliv rekonstrukcij cest na prometno dostopnost občine Idrija. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 70175330 JERMAN Žiga: Velika lakota v Ukrajini in njene geografske posledice. Mentorja: Jernej Zupančič, Kornelija Ajlec. COBISS.SI-ID 69077858 KALIŠNIK Maja: Izdelava kart na podlagi geolociranih podatkov iz družabnih omrežij. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70334562 KASTELIC Vid: Vpliv rekreacije na onesnaženost zelenih površin v Ljubljani na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega gradu. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 70264930 KAVKA Nejc: Predstavitev pedo in fitogeografskih značilnosti širšega območja Iškega vršaja in Krima s pomočjo učne poti. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70239842 KIMOVEC Lea: Spreminjanje oskrbnih navad prebivalcev občine Vodice. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 70211170 KOKOŠAR Matic: Razvojne ovire in priložnost demografsko ogroženih območij v občini Tolmin. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 70281058 KOPAČ Nejc: Energetska politika Evropske unije. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 69356130 KOŠIR Jon: Razvoj političnih meja moderne poljske države. Mentor: Jernej Zupančič, somentorica: Ana Cergol Paradiž. COBISS.SI-ID 70272610 KOTNIK Vesna: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Kidričevo. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 70265442 KOVAČ Tanja: Kartiranje obsega rastišč dresnikov med letoma 2017 - 2018 na izbranih območjih. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70209634 KRNC Jure: Hidrogeografske značilnosti tekočih površinskih voda v porečju Blanščice. Mentor: Tajan T robec. COBISS.SI-ID 70179426 KUTNJAK Lucija: T ržne poti lokalnih kmetijskih proizvodov v občini Lendava. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 70059618LAMPRET Blaž: Geografske značilnosti kreativnih industrij v Novem mestu. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 69948514 LAPAJNE Pija: Vpliv Bohinjskega jezera na temperaturo zraka. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 70201954 LOZANČIČ Gabriela: Vpliv prostotrgovinskih sporazumov TTIP in CETA na prehransko varnost Slovenije. Mentorica: Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 70215010 LOZAR Nastja: Geografska analiza poslovne cone TRIS Kanižarica. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70333538 LOZEJ Mojca: Luksuzno kampiranje kot razširitev ponudbe mladinskega hotela Pliskovica. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 72020066 MARKEŠ Jože: Analiza ukrepov trajnostne mobilnosti na primeru Bohinja. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 70195810 MEDVEŠČEK ROVAN Teja: Vplivi hidroelektrarn na okolje na primeru Hidroelektrarne Brežice. Mentorica: Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 70165346 MISLEJ Urban: Geografski vidiki selitve kazahstanskega glavnega mesta. Mentor: Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 70264418 MOČNIK Laura: Razvoj industrije v Senovsko-Brestaniški dolini. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70526306 PAVLIČ Andraž: Geografski in sociološki oris izbranih staroselskih skupnosti v Kanadi. Mentorja: Tatjana Resnik Planinc, Damjan Mandelc. COBISS.SI-ID 70198114 PAVLIN Tina: Subakvalne prsti v krajinskem parku Strunjan. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 69863522 PETROVIČ Alen: T uristično in prostočasno ravnanje starejših prebivalcev na primeru Maribora in Slovenskih goric. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 70239074 REJC Simona: Obremenjenost prsti z živim srebrom v Idriji. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 69947234 RIFELJ Klemen: T uje neposredne investicije v Sloveniji med letoma 2000 in 2018. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70294370 SCHIFFER Nik: Kvaliteta bivalnega okolja v krajevni skupnosti Anhovo-Deskle. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 70294114 SVETINA Anita: Predlog ureditve območja Bajerja pri Debeli peči v Ribnem pri Bledu. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70267490 SVOLJŠAK Janez: Vpliv naklona in nadmorske višine na prst v severnem delu Kamniške Bistrice. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70198626 ŠKOFIC Teja: Proučevanje temperaturnega obrata v Kranju z okolico. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 70280034 ŠKRJANEC Erika: Predlog umestitve konjeniških poti med Ljubljano in Kamnikom. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70201186 TILIA Vid: Tamilsko vprašanje na Šrilanki. Mentorja: Jernej Zupančič, Kornelija Ajlec. COBISS.SI-ID 70084962 VIDMAR Katja: Prispevek socialnega kapitala k trajnostnemu razvoju podeželja. Mentorja: Irma Potočnik Slavič, Jože Vogrinc. COBISS.SI-ID 70192994VRHOVEC Valentina: Primerjava geoinformacijskih metod za zaznavanje jamskih vhodov na podlagi LiDARsko zajetih podatkov. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70674786 ZUBOVIĆ Venera: Razvojni izzivi Zagrebškega pristanišča na Reki. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 70275170 Magistri po bolonjskem programu (Drugostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) BAČNAR Katja: Modeliranje poplavne ogroženosti Poljanske doline s pomočjo orodja HEC-RAS. Mentor: Karel Natek. COBISS.SI-ID 69745506 BENKOVIČ Uroš: Geomorfološka analiza dna slovenskega morja. Mentor: Karel Natek, somentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70295906 CERAR Kaja: Gospodarski razvoj obvipavskega dela občine Miren. Mentorja: Simon Kušar, Bojan Balkovec. COBISS.SI-ID 70302818 DREMEL Manca: Prostorska razširjenost onesnaženosti zunanjega okolja z azbestom v Sloveniji. Mentorica: Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 70498914 GODEC Katarina: Vključevanje javnih zavodov v kratke prehranske verige. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 69730914 GORNIK Barbara: Poslovni modeli zeliščarjev na slovenskem podeželju. Mentorica: Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 70371170 GRBEC Alen: Analiza obmejnega območja pri Jelšanah. Mentor: Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 69843810 HALILOVIĆ Nela: T rajnostno reševanje problemov dnevne mobilnosti v Mestni občini Velenje. Mentor: Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 70298466 KASTELIC Alenka: Mejice kot element slovenske kulturne pokrajine - stanje in vloga na primeru treh izbranih območij. Mentorica: Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 70502754 KOS Maja: Zemljepisna imena pri pouku geografije in slovenščine v osnovni šoli. Mentorja: Mojca Ilc Klun, Matej Šekli. COBISS.SI-ID 70318690 KRALJ Roman: Poselitev Črnega grabna od leta 1945 do 2017 s posebnim poudarkom na povojnem obdobju. Mentorja: Marko Krevs in Kornelija Ajlec. COBISS.SI-ID 70013538 KRANJC Špela: Geografska in sociološka presoja izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Mentorja: Katja Vintar Mally, Damjan Mandelc. COBISS.SI-ID 70338402 LIPAR Boštjan: Geografska in sociološka analiza življenja Aboriginov v Zahodni Avstraliji : primer skupnosti Tjuntjuntjara. Mentorji: Tatjana Resnik Planinc, Anja Zalta, Matej Lipar. COBISS.SI-ID 69765218 LONGAR Urška: Vloga slikovnega gradiva pri pouku geografije v osnovni šoli na primeru Dinarskokraških pokrajin. Mentorja: Mojca Ilc Klun, Damijan Štefanc. COBISS.SI-ID 70350434 LONGAR Žiga: Industrializacija in družbena dinamika v občini T ržič. Mentorja: Simon Kušar, Igor Škamperle, somentor: Damjan Mandelc. COBISS.SI-ID 70337378 MAROLT Edita: Medpredmetno povezovanje geografije in angleščine na primeru Avstralije in Oceanije. Mentorica: Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 69443426 GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 | 71DIPLOMANTI Foto: www.eko-planet.netNOVLJAN Živa: Vrtače na pobočjih. Mentor: Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 70343522 PINTAR Patricija: Možnosti medpredmetnega povezovanja pri pouku geografije in domovinske in državljanske kulture ter etike v osnovni šoli. Mentorja: Tatjana Resnik Planinc, Damijan Štefanc. COBISS.SI-ID 69848674 PLEVNIK Nina: Vpliv evropskih projektov na spremembe prometa in prometnega načrtovanja v Ljubljani. Mentor: Matej Ogrin, somentor: Aljaž Plevnik. COBISS.SI-ID 69444194 REBERNIK Lea: Upravljanje in planiranje mest, ki se krčijo (shrinking cities) - analiza izbranega primera v vzhodni Nemčiji. Mentor: Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 70296418 RIGLER Andrej: Električna vozila v Sloveniji leta 2035 in njihov vpliv na izpuste CO₂ ter energijo. Mentor: Matej Ogrin, somentor: Goran T urk. COBISS.SI-ID 70367330 RUS Anita: Skupnostno izobraževanje in delovanje društev v lokalnem okolju : študija primera društva Eko krog. Mentorja: Marko Radovan, Simon Kušar. COBISS.SI-ID 69531746 RUTER Luka: Strokovne osnove za izvedbo kabinetnih in terenskih vaj pri predmetu Meteorologija in oceanografija v srednješolskem programu Plovbni tehnik. Mentorja: Tatjana Resnik Planinc, Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 69804386 STANONIK Špela: Ukoreninjenost podjetja v lokalno okolje : primer podjetja Domel v Železnikih. Mentor: Simon Kušar. COBISS.SI-ID 69795426STRMŠEK Veronika: T urizem v Zgornji Savinjski dolini s poudarkom na športnem turizmu. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 70301282 VIDGAJ Katja: Značilnosti priljubljenih območij za gorsko kolesarjenje. Mentor: Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 70327906 VOGRIN Domen: Spremembe izbranih kategorij rabe tal na Veliki planini v zadnjih stotih letih. Mentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70500962 ZOF Anja: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku geografije. Mentorica: Tatjana Resnik Planinc, somentor: Blaž Repe. COBISS.SI-ID 70370146 Lucija Miklič Cvek Diplomanti na Oddelku za geografi- jo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v letu 2019 Diplomanti po bolonjskem progra- mu (Prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) PALJK Urban: Pretočne značilnosti reke Savinje v obdobju 1961—2010. Mentorica: Valentina Brečko Grubar.ŠIMUNOVIĆ David: Priseljevanje državljanov Bosne in Hercegovine v Slovenijo po letu 1991. Mentor Miha Koderman. STRLE Nives: Ekonomskogeografske značilnosti občine Krško s posebnim poudarkom na energetiki. Mentor Miha Koderman. OSREDKAR Katka: Sopotništvo kot oblika trajnostne mobilnosti: na primeru Koroške regije. Mentor Janez Nared. Magistri po bolonjskem programu KORENČ Vanja: Geografija v umetnosti. Mentor Stanko Pelc MATKOVIČ Klemen: Analiza sončnega obsevanja za postavitev fotonapetostnih modulov v občini Črnomelj. Mentorica Nataša Kolega HORVAT Jelka: Duh kraja in identiteta Prekmurja skozi učilnico v naravi : na primeru Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana. Mentor Stanko Pelc Doktoranti PERKOVIĆ Ksenija: Družbeni in prostorski vidiki regionalne opredeljenosti in multikulturne identitete - primer Vojvodine. Mentor Milan Bufon, somentorica Mateja Sedmak. izr. prof. dr. Gregor Kovačič Ni pa nujno, da nam je kolo vedno pri roki. Iz različnih razlogov se nam lahko zgodi, da bi želeli opraviti določeno pot s kolesom, vendar so naše predhodne poti sestavljene iz drugih transportnih sredstev, kar pomeni, da svojega kolesa takrat nimamo ob sebi. Kot idealna rešitev se nam tako ponuja sistem izposoje koles … … v naslednji številki Geografskega obzornika. NAPIS NAD ČLANKOM72 | GEOGRAFSKI O BZORNIK • 1-2/2020 GEOGRAFSKA RAZGLEDNICA Foto: Ján VeselovskyBolivijki ob vsakdanjem klepetu.