gfe^t «hA W wQi ■ jwMb*
mi h t M*flwr* t y^JJnujm Axon » Mto Ml 14^ 3d prf tail i»—*
A Mi s lr~
JW«taka m p>#*f'!m
M. Gtrfla, Wsifat «&» feitr. Il Utt m
d®-
SLOVEN SK
List Ijudstra t pouk in zabavo.
omot iMte M- i i!»!»,-, m is pi fc«P«d« NoT«t-* m w4f£MS trgu pa iO is»
isw.aplsi se ne th*.
JtnjiUiaal listi M 3|Kvjnnnjcv
Za azaulla s« plsin^*
od navado« >rstio»( ee natisne «nkmt, ft 15 h, dvakrat £11, trikrat 38 k.
fcsersti se eprfcjffBM^s ■Jo sred« opohriba*
Stev. 33.
7 Maribora, dne 18. avgusta 1904.
Tečaj XXXYIII.
Pismo iz Slovaškega.
Orlovo, dne 7. avgusta 1904.
Še je pravzaprav ni, te celjske slovenske gimnazije, p& je že vendar veliko storila za slovensko ime. Saj nas še Dunajeani niso poznali, ki pridejo vendar v dotiko z vsemi avstrijskimi naredi. Ko je pa bila celjska gimnazija na dnevnem reda, se je ves svet začel popraSevati: »Kdo p& so ti Slovenci?«
—	In zdaj, ko bi-ram v tujini, se mi nešte-vilnokrat pripeti, ko povem, da sem Slovenec, da dobim odgovor: »O, Celjan! Kako je kaj s celjsko gimnazij. ?« — Pri tem odgovoru spreleti neslovanskega druga strah in groza, kakor nekdaj pri imenu celjskih grofov. V slovanskem drugu pa se vzbudi ponos na ta žilav krepek slovenski narod, ki se beri za svoje pravice, kakor so se odlikovali nekdaj v vojski celjski gretje.
Tako se mi je zgodilo tudi po noči od 5. do 6. avgusta, ko sem dremal v vlaku, ki me je peljal cd Požuaa naprej na Slovaško. Naenkrat stopi v voz mlad gospod, ki pozdravi madjarski. Ker je govoril prijazno, ga nisem zavrnil z madjar^kim joregeltom (dobro jutro)
—	bilo je namreč že jutro—smpak sem mu odzdravil v nemSčini, da bi takoj vedel, skom imam opraviti. Gospodič je namreč nato takoj cdgovoril v gladki nemSčini, ter se predstavil z »Dr. J____cky, odvetniški kandidat«.
Ime je bilo slovaško; toda raditega še na Ogrskem človek dolgo ni Slovan. Ko mu pa povem, da sem jaz Slovenec, mi tudi on izpove, da je Slovak, ter takoj začne s »celjsko gimnazijo«.
Mene so seveda bolj zanimale razmere . na Ogrskem »Ali se bodo vzlržali nemadjar- j ski narodi?« Nato je težko odgovoriti. . Res je, da nemSf i živelj na Ogrskem gre j nazaj kljub temu, da je Se dosti nemških i političnih listov Nekdaj nemška mesta, kakor Požun, so danes popolnoma madjarska. Po mestih se Nemci pomsdjarijo, po kmetih pa j poslovanijo. Po krvi gredo tudi Madjari nazaj, \ zlasti kalvinci, dočim Slovani po krvi na- • predujejo. Toda po jeziku Madjari zelo na- | predujejo vsled Sol in političnega nasilstva. | Najslabše se godi Rusinom. Košut jo imenoval Ruaine »gens iidelissima« (n?jmstejši narod, ; za Madjere seveda), dr. J ... cky je pa retol »gens stultissima (najbolj neumen narod). Š) t zdaj bojda poljubujejo zemljo pred nekdanjim zemljiSčnim gospodom, od katerih zdaj niso več odvisni, ter pred židovom, ki jih ima zdaj v krempljih. Za Rusine kot narod se ne briga skoro nihče. Najhujše je pa to, da so i tudi duhovniki že večinoma madjaroni. Tako Rusinov, ki imajo kot unijati slovansko bogoslužje, tudi to ne bo rešilo. Saj njih duhovniki la ?. mržnjo čitajo sv. mašo v slovanskem jeziku ter zahtevajo namesto staroslovaničine, katere bojda ljudstvo itak ne razume, mad- ; jarSčino. Pred leti so poslali ti rusinski duhovniki spomenico v Rim. na' se jim dovoli madjarščina kot obredni jezik. Dczdaj se j<m še sevedt ni dovolilo. Toda veliko duhovnikov se za to ne briga ter bere že v madjarSčini sv. maso. Ubogo rusinsko ljudstvo izsesa o od židov do mozga se v najnovejšem času v j velikem Številu izpeljuje v Ameriko. Brez iz- i obrazbe, kajti v madjarskih šolah se drugega I
ne učijo ko madjarščino, pa se to po abijo, ko izstopijo iz šole, brez vodstva posvetni» in duhovne gospode čaka rusiniki narod na Ogrskem v bedi in lakoti sveje narodne smrtne obsodbe, če ga ue re^i kako tevan-redno občno gibanje na Ogrskem, ki bi vzbudilo tudi njega iz smrtnega narodnega spanja.
Nekoliko bjljše sa godi Slovakom. T< s?: imajo vsaj večinoma duhovnike, ki jim pri-digujejo slovaški ter učijo slovaški katekizem proti volji vlade. Rekel mi je pred kratkim neki sicer razumen mož, katerega stariši so bili Nemci, on je »Msdjar«, da se slovanski narodi ne bodo pomadjarili, ker ima vsaka veriga občina lahko svojo versko šolo, kjer se lahko uči slovanski. V teoriji je to mogoče, toda v praksi je zopet to celo drugače. Včeraj sem bi! v Podgradcu t r vidfl tam madjarski napis: Rimsko - katolika ljudski«. Šola. Vprašam g. župnika, kak je učni jezsk, ter dobim odgovor: madjarski. Na opombo, da bi v tej verski Soli lahko bila slovaSčina učni jezik, pa mi reče: »Seveda bi bila lahko, ko bi občina mogla plačevati učitelja; trda ljudje so ubogi, zato dobiva učitelj podporo od vlade. Zato pa ima vlada pravico nastavljat: svojega nadzornika, ki zahteva, da so v Soli ne sme čuti slovaška beseda Komaj sam si iz vo je val to pravico, da smem učiti vero-nauk slovaški. V.i« drugo je madjarski.«
Tako si Slovaki v podobi dače mora ji plačevati nudjarske šole. ki jim ne prinašajo akoro nikake koristi. Blebetati za učiteljem sa bojda naučijo nekaj. Toda ko jih človek vpraša kaj v madjsrščini o rečeh, ki se ¡ih niso ravno nablebetali v Soli, si ne vedo po-
Listek,
Kristus ali Luter.
(Pripovest. Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.)
L
Gosti oblaki so pre.dekli nebo. Krog njih je Šumel veter in j:h preganjal po neizmerni praznoti. Veter in dež je bičal grmovje, ki se je Sirilo nad potokom, naraslim vsled obilega deževja. In potok, kakor bi zbesnei, je drl čf z obali in peneč se trgal seboj vse, kar se mu je vstavljalo.
Pod velikim dežnikom je urno korakal Luka, sluga pri Mskuliču. Urno je korakal po ozki stezi, kjer je voda drla. Vedno bolj pospeši korake, da se čim prej umakne hudemu vremenu. Z veselimi očmi je gledal izpod dežnika. Naenkrat se vstavi pri kapelici.
»Skoro čudno«, reče glasno, »vendar bi skoraj rekel, da je netri nov kip svetnika«.
»Ne norčuj se iz svetnikov«, oglasi se svež devojkin glas iz kapelice. »Smel bi se srečen imenovati, če bi ti svetnik hotel pomagati.«
»Mogoče, da govoriš prav«, reče Luka, »a meni se zdi, da ti nimaS dežnika in si sato ubežala v kapelico. Temu se pa lahko
H opomore, ker je moj dovolj velik in naju oba , varuje.«
»Imam ga, pa veter mi ga je siri«, reča dekle in pokaži mladeniču lep, prelomljen dežnik. Pri tem pogleda, ali bc skoro nehalo liti.
Pa na to ni bilo misliti. Nebo je bilo črno, kakor gavranovo perje.
»No, ne obotavljaj se in pojdi pod dežnik«, vabi jo mladenič, »ker prej ko prideš domov, si mokra do kože in to lahko zdravju škoduje.«
»Dobro«, reče Rožica in stopi po 1 dežnik. »Pa pojdiva!«
Skoraj pol ure sta Sla, ko prideta do majhne hišice kraj hriba. To je bila biša »na kamenu«, kakor no jo navadno imenovali
»Sedaj lepa hvala. Radi mene moraš hoditi to daljnem potu«, reče Roža.
»In sebi na ljubo«, reče on. »Z Bogom Rožica.«
»Z Bogom Luka«, reče deklica in odpre vrata.
»Tako pozno«, se oglasi starica na Širokem stoliču. »Obe kravi ste Se zunaj in kokoSi so na dežju.«
»Vse bo kmalu v redu, draga teta«, reče Roža in si obleče suha krila. Takoj gre v hlev, nabrani živino in spravi kokoSi, katerim je bilo perje od dežja napihnjeno.
Ni so videlo, d s bi spala R >ža pr; svoji teti na svilnati ; oatelji, a vendar je bila vesela.
Teta je bila bolehava, a zraven tega že od narave mrka in godrnjava.
»Ne bo dolgo«, je govoril Luka, ko je navadno po večerji prišei, da se razgovori kaj z Rožico. »Bojim se, ne bc dolgo.«
Rožici pa se je stiskalo srce. Teta je bila vencu r dobra z njo, siroto.
In Luka se ni varal. Po nekolikih nedeljah umre teta, a Rožica je podedovala hiSico.
II.
»V zakonski stan želita stopiti: Ženin Luka Šsrlija, katolik, polnoleten, sluga pri JVekuliču, samskega stanu; Nevesta Roža Račinova, katoličanka, proglašena zp polnc letno, posestnica hiše na »kamenu«, 8#<n$kegi stanu. Oklicana danes prvokrat.«
Tako je čita! gospod župnik 3 prižnice svojim vernikom. Nobene zapreke ni bilo od nobene strani in po treh nedeljah je bila vesela poroka.
Ni bila težka stvar obdelovati in upravljati malo posestvice, in zato je Luka delal tudi drugod in včasi še mu je pomagala Roža. Pa pozneje mu ni mogla več pomagati, ker je bilo doma dovolj posla. Dobri Rog
magati. In pri taki izobrazbi bi se naj vladalo ljudstvo samo sebe, namreč po županih, po poslancih itd.? Pri zadnjih državnozborskih volitvah je v tem kraju kandidiral tudi kandidat katoliške ljudske stranke, svojega slovaškega kandidata seveda ne znajo in ne upajo postaviti. Toda v Podgradu so volili vsi vladne-liberalno, ker je učitelj tako hotel ter trgovec Kohn — žid. Trgovski židje in učitelji so glavni madiarizatorji. Na pokopališču so Se povsod slovaški napisi, le učitelj je dal svojima otrokoma madjarski napis.
Od madjarske katoliške ljudske stranke sicer Slovaki tudi nimajo pričakovati izdatne pomoči, k večemu v socijalnem oziru, če bi Se res bila ljudska stranka, kar pa še zdaj ni. Vendar so nekateri Slovaki volih za tega kandidata, tudi dr. J ... cky, dasi slovaSki protestant, je agitiral za njega. Slovak je pač tudi veren narod, kajti pravili so po nekaterih krajih, kjer je ponujal liberalni kandidat po 20 gl. za glas: »Krista Pana (Gospoda) ne prodam.«
Nekaj samozavesti Se je v slovaškem narodu, dasi še ima toliko suženjske pchlev-nosti. Že njih pozdrav, zlasti če povejo madjarski, je nekako stokanje. Če pa malo lepše oblečena oseba koga nagovori, pa že jeclja: »Hvala za ponižanje, da ste imeli miiost me nagovoriti 1»
Zlasti pa so zdaj ti Slovaki silno "obrti, ker vlada tudi tukaj strašna suša. Že tri mesece ni deževalo. K temu pa še je vas Orlova skoro celo pogorela. Edina tolažba Se jim je reka Vag, ki napaja njih in njihovo živino, da se Se držijo po koncu.
Toda ravnokar je začel bobneti grom in rahel dežek je začel praii zaprašeno listje po drevju. Morebiti pa se nebo vendarle usmili te vsušene zemlje ter osužnjenega na njej slovaškega naroda____
Rnsko -japonska vojna.
Na suhem.
Kakor smo poročali, prodirajo Japonci od treh strani proti "Rusom. Zadnji čas pa so ustavili prodiranje južne armade, ter prodirajo samo z ostalima armadama. Na ta način hočejo zvabiti Ruse proti jugu, da bi jih proti severu zajeli.
Pri Ančančanu pričakujejo Rusi Okuo-vega napada. Japonci stavijo 60 km. od Mukdera in 40 km. od Santaja 8 mostov čez Pejcijo. Japonci so poizkušali s pomočjo Hunhuzov razstreliti železniški most pri
Mukdenu. Hunhuzi se pritožujejo, da Japonci zelo slabo plačujejo.
Angleški list »Standard« poroča iz San-gaja, da namerava Kuropatkin zbrati pri Ljaojanu močne čete, da prepreči Kurokijev poiakus, stvoriti zvezo z Mukdenom. Rusi \ baje hočejo braniti svoje postojanke severno od Hantova ob cesti proti Mukdenu. Tudi nameravajo napasti japonsko desno krilo. Japonsko desno krilo stoji v smeri proti Au-pinu, kjer so močne ruske čete. V sredini in na levem krilu ?e od 31. julija ni nič izpre-menilo. Poroča se, da se Rusi počasi umikajo in sicer okoli levega krila, ker se boje, da jim ne bi prišli Japonci za hrbet. Rusi se pridno utrjujejo in nastavljajo baterije pri Jančulinu.'
Najnovejša poročila pa poročajo, da je oddala južna japonska armada več polkov oblegajoči armadi pri Port Arturju. S tega se sprevidi, da so jih Rusi precej pobili, ker že rabijo pomoč.
Seveda so poročila angleških listov nezanesljiva. Ne ve se, ali se bodo res ustavili Rusi pri Mukdenu ali se bodo Se dalje umikali. Govori se tudi, da marSira drzni general Linjevič s 60000 ruskih vojakov iz Vlsdi-vosloka proti japonski armadi, nahajajoči se na vztočni strani Mandžurije. Ta vest ni še sicer uradno potrjena, ali že misel, da bi se znala vendarle uresničit«, napolnjuje Japonce z velikim strahom.
Na morju.
Na Japonskem vlada zadnje dni velikanski strah. Port Arturško brodovje je namreč udrlo z luke, premagalo nekatere japonske ladije, ki sc strašile vhod v Port Artur, ter zbežalo na morje, da se združijo z vladivosloškim brodovjem. Zasledovalo jih je sicer japonsko brodovje, toda sumi se, da je večina ladij srečno ušla. Oklopnica »Ceza-revič« je bila v boju precej poškodovana. Ker so izprevideli, da ne more priti v VI» di-vostok, so se peljali v nemško luko Kiaočan. Mornarji na »Cazareviču« poročajo, da je pri tem pomorskem boju bil ubit admiral Wittho!t in trije častniki, potem osem častnikov ranjenih, med temi kapitan »Cezareviča« Ivanov. Kaj se je z drugimi ladijami zgodilo, se ne ve.
Po mednarodnem pravu sme ostati bojna ladija kake bojujoče se države samo 24 ur v nepristranski luki. Ker je pa bil »Cezarovič« močno poškodovan, zato ni mogel zapustiti v tako kratkem času luke in je bil na povelje nemškega guvernerja razomen. Ladija ostane v luki, dokler traja vojna in se bo potem vrnila Rusiji.
Japonci so pa žo prerokovali, da dob vse brodovje v Port Arturju v svoje roke' Torej jim je to veselje odplavalo v resnici — po vodi.
Japonol — roparji.
Torpedovka »Rešiteljny« je bila odposlana iz Pori Arturja z važnimi brzojavkami generala Šteseljna na carja, z nalogo, da mora te na vsak način oddati. Dospela je v nepristrasnki kitajski pristan Čifu, kjer je rešila svojo nalogo. Ker ni zapustila v 24 urah pristanišča, je bila r&zorožena. V noči od 11. na 12. pa so priplule v luko tri japonske bojne ladije ter napadle proti mednarodnemu pravu razoroieno torpedovko. Moštvo se je nekaj časa branilo, ko je pa videlo, da nič ne pomaga, je poskakalo v morje ter se rešilo na suho. Japonci so pa odpeljali torpedovko iz luke, čeravno je ugovarjala kitajska oblast. Polastiti se razorožene ladije v nepristranski luki je — rop!
Port Artur.
Po hudih bojih se je posrečilo Japoncem vzeti Volčjo goro. Tam so postavili velike topove, od koder že od B. t. mes. streljajo neprenehoma v trdnjavo.
Kakor pripovedujejo ruski častniki, ki so prišli na ubeglih ladijah s Port Arturja, japonske granate kar dežujejo v mesto. Vkljub temu so ostale prodajalnice v mestu zaprte le prva dva dni, a tretji dan je bil promet v mestu že reden. Rusi so z bajoneti napadajoče Japonce odbili na ceh črti. Japonske izgube so bile ogromne. Mal požar v mestu so kmalu pogasili. Kapitan la ije »Rešitelnij« izjavlja, da Japonci ne bodo zavzeli nikdar mesta. Okolica je posejana z japonskimi mrliči, a ruske izgube so bile majhne. Pred tremi dnevi so Japonci napadli vso glavno črto utrdb. Japonska pehota se je navalila neustrašeno z bajoneti. Rusi so se branih ter uničili cele polke. V torek so Rusi nenadoma napadli Takušan. Lezli so po skalah in ob gori. Porazili so japonske prednje straže in pričeli nadaljni boj. Ruski napad je podpirala mornarica. Končno so Rusi zavzeli TakuSao. Klanje je bilo grozno. Pred Port Arturjem je 100.000 Japoncev, a dobivajo vedno pomoč. Topovi grome po noči in po dnevi. Požarna brsmba v Port Arturju je vedno v službi, da uduSi ogenj, ki ga povzročajo japonske granate. Nevojaško prebivalstvo je že skoraj vse zapustilo mesto.
njima je daroval dete, malega Pavla, ki je kričal in plakal, če ni videl matere.
Nekega dne pride v hišo debelo zapečateno pismo, na katerem je bilo prilepljenih števila tujih poštnih znamk.
»Odkod?» se čudita mGž in žena ter pogledujeta zavitek na vse strani. »Mogoče je le za naju, ker je napisan pravi naslov: Luka Šarlija.«
V celi okolici ni nobenega, ki bi se tako imenoval, ker so mu starisi že davno pomrli, a samo očetov brat je odšel nekam daleč, a ni znal kam.
»Odpriva ga v Božjem imenu; upam, da ni v njem nič hudega«.
Roža se vstopi za moža in gleda čez ramena v pismo, ko ga je Luka odpiral. Oba čitata ter pomagata drug drugemu pri tem poslu. Pismo se je glasilo:
»Moja dolžnost je, da Vam javim, da se je brat Vašega očeta, Ivan Šarlija, trgovec v Louisiani preselil v večnost in Vam, kot jedinemu svojemu dediču v oporoki zapustil vse svoje imetje. Prosim Vas, da mi čim prej naznanite, kako boste sprejeli dedščino. Ali pridete sami sem, ali mi daste oblast, da prodam hišo in zemljišče, a Vam pošljem denarje. Najbolje bi
bilo, da se sami lotite gospodarstva na posestvu.
Josip Vlašič, odvetnik.
Ko je Luka prebral pismo in ga prav razumel, je objel svojo ženo.
»Sedaj se nama ni treba ubijati in skrbeti. Otrok bo imel dovolj, da se pošteno preživi. Prodala bova tukaj vse in se preselila tja. Mnogo jih je našlo tam srečo in jaz sem siišal, da se marljive roke tam mnogo bolje plačujejo, kakor tu. Videla bož, da obogativa.«
»Dobrj bi bilo«, reče Roža, »da bi to bilo blizu. Ali kaj hočeva v tujini in Se daleč prek morja?«
»Prav praviš«, reče Luka. »A'i tudi tam je Bog, ki bo skrbel za naju, kakor tukaj.«
Mlada žena vzdihne in se nasmehlja. »Pa bodi po tvojem. Že mora biti tako Božja volja, drugače bi ne dobila pisma.«
Nekaj mesecev po tem je bila mala rodbina, oče, mati in dete na ladji, ki je plula proti Ameriki. Vedno bolj in bolj se je gu-bila suha zemlja in ogromna površina vode se je širila čim bolj. Mati je privijala dete tesneje k sebi in skozi solze se smehljala očetu, ki ju js ljubeznjivo gledal.
Srečno se pripeljejo v Ameriko in sto-; pijo na kopno. Tu sedejo na vlak, kateri je
pripelje v St. Louis. Tam poiščejo odvetnika, ki je imel oporoko.
On, rodom Hrvat, jima pomaga s svetom in delom. Ob Zdravi Mariji prideta v novo domovje, blizu kojega je tekel potočič, spominjajo ju domovine. Veter je pihljal in se igral s cvetlicami, kot bi jima naznanjal boljšo bodočnost.
Stara služabnica otvori vrata hiSe in reče, da je bila gospodinja pokojnika in da je ostala tu, da hiša ne ostane sama.
m.
Našima znancema teko leta naglo naprej, posebno ker ju je dete zabavalo. Deček je bil tako nežen in priden, da sta ga vedno rajši imela.
Tako je zrastel Pavel za šolo. Moral je popustiti igranje z drugimi otroci in sedeti v šoli. A tudi tu je bil dober. Učil se je pridno in bil prvi v šoli.
»Mamica, jaz se hočem maogo učiti, da bom veliko zaslužil, pa bomo živeli vsi skupaj srečno«, je večkrat govoril materi.
»Da, da«, odgovori dobra mam ca. »Dobri Bog bo vse obrnil nam ca dobro « Po dovršeni ljudski šoli je Sel v gimnazijo ca veliko radost roditeljev.
_ (Dajje »ledi)
18. avgust* 1004.
SLQ'mm «OSPOBM.
Politični ogled.
Ruski prestolonaslednik. Dne 12. t. m. je porodila ruska carinja Aleksandra Feodo-rovna princa, ki bo poklican zasesti prestol velikanskega ruskega cesarstva. Dozdaj je bil prestolonaslednik brat carja Nikolaja II., veliki knez Mihael Aleksandrovih, ker ni imel car nobenega sina, ampak samo Štiri hčerke in sicer Olga, rojena 1. 1895, Tatjana, rojena L 1897, Marija, rojena 1.1897, in Anastazija, rojena 1. 1901. Novo rojenemu prestolnasled-niku bo ime Aleksis. Car je v 36. letu, carinja v 32. letu ter sta omoiena od 1.1894. Po celem Ruskem je zavladalo vsled tega nepopisno veselje in navdušenje. Ko se je raznesla po Petrogradu vest, da je carica porodila, je vse letelo ven na prosto, da posluSa, koliko strelov se bo oddalo. Ko je padel 101 strel, razobesile so se po celem mestu narodne zastave in zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Tudi mi Slovenci častitamo ruski vladarski hisi k temu veselemu dogodku. Saj je Ruska največja slovanska država in takorekoč prvoboriteljica za slovansko bodočnost.
Kronanje srbskega kralja Peter I, ki je zasedel lansko leto po umorjenju kralja Aleksandra srbski prestol, te bo vrSilo dne 21. septembra v Belemgradu, maziljenje pa pozneje v Čiči. Zaradi slabe letine in z ozirom na bratsko državo Rusijo, ki je zapletena v vojno, se bo vrSila slavnost v skromnih mejah brez potratnosti in sijaja.
Waldeck-Ronsseau. V Parizu je umrl v sredo bivSi francoski ministerski predsednik Waldeck-R':usseau, katerega je posebno židovstvo nosilo na svojih rokah, ker ni imelo Se nikdar na Francoskem takega prijatelja, kakor je bil baS Waldeck-Rousseau. Mož je bil star 58 let ter po poklicu odvetnik.
Dopisi.
Sy. Križ nad Mariborom. (Bikorejska zadruga.) Pri Sv. Križu nad Mariborom se je ustanovila dne 12. t. mes. " bikorejska zadruga, po posredovanju g. potov, učit JelovSeka. Zadruga obstoji pod imenom »Zadruga za rejo bikov« pri Sv. Križu nad Mariborom, vpisana zadruga z omejenim poroštvom Zadruga ima svoj sedež pri Sv. Križu nad Mariborom in obseže vso občino Sv. Križ nad Mariborom, Sober, Sleme in Rožbah, ter ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem Številu skupno se nakupovali in redili plemenski biki Marijadvorske pasme. Predstojništvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Alojz Hauptmann kot načelnik, Anton Waldhuber kot namestnik, Filip Ga-Iunder, tajnik in blagajnik; kot udi: Jurij Šunke, Alojz Waldhuber, Matija Maček; kot namestniki Miha Mandl, Jožef Maček, Anton Hauptmann. Razsodnija obstoji iz 3 udov in 2 namestnikov. Izvoljeni so: Dr. Radoslav PipuS, Martin Elsnik, Jakob Strnad, kot udi, Janes Čepe, Jakob Pajtler, kot namestnika. Eden opravilni delež znese 10 K, pristopnina 2 K, letnina za vsako v letni zadružni spisek vpisano kravo ah telico 1 K. Dosedaj je pristopilo 20 udov.
Sv. Benedikt v Slov. gor. (Ustanovna slavnost ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.) To vam je bila res znamenita slavnost v nedeljo, dne 7. avgusta pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, ki se je izvršila najkrasneje. Domače žene in dekleta so se je vdeležile v polnem Številu; velika četa vnetih deklet je prihitela od Sv. Antona, kaj lepo je bila zastopana Sv. Ana, Negova in Sv. Trojica, tudi Sv. Lenart, Sv. Ropert, Sv. Barbara, Jarenina, Ptuj, Gornja Radgona in celo daljni Ljutomer bo poslali svoje zastopnike in zastopnice. Naše ženstvo je ta dan pokazalo, da ve
ceniti družbo sv. Cirila in Metoda in da hoče tudi prinesti svoj dar za rešitev slov. mladine.
Med splošnim navdušenjem se prične ob 3. uri na prostoru pred župniSčem ustanovni občni zbor. TamburaSi krepko zatamburajo »Lepa naSa domovina«, dekliški zbor zapoje »Venček na glavi se«, in nato deklica Ma-tildaTomažič otvori občni zbor z iskrenim nagovorom, ki ga sklene s sledečimi besedami: Vsak narod brani, kar jenjegovega, branimo tudi mi, kar je naSega. In najdražje, kar je naSe, je naSa mladina. Zato pa vam vsem, ki ste počastili današnjo ustanovno slavnost ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kličem iz dna srca:
Slovenke, Slovenci, pozdravljeni, Ki danes ste semkaj veseli Od bliža in daleč prispeli! Daj Bog, da vam srce vsplamti Za npanje naše edino: Za našo slovensko mladino!
Moški zbor kaj lepo zapoje »Na planine«, in sedaj nastopi slavnostna govornica, deklica Amalija Letnik. Sovražniki nas Slovence stiskajo od vseh strani in nas hočejo uničiti. Pred vsem nam hočejo potujčiti naše otroke, zlasti ob mejah in po mestih. Moramo se braniti, braniti moramo naše otroke potujče-vanja. V ta namen je bila leta 1885. ustanovljena naSa Šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki z ustanovljanjem in vdrževanjem slovenskih Sol in otroških vrtecev ob mejah in po mestih brani našo deco pred potujče-vanjem nasproti grabežljivemu delovanju nemškega »šulvereina«. Sedaj šteje 147 podružnic in 8000 udov ter je v 19 letih svojega obstanka nabrala 3 06.519 goldinarjev za rešitev slov. otrok, kar je za nas mali narod res velika vsota. Lansko ieto je v svojih zavodih odgojevala 2500 slov. otrok, ki bi se sicer gotovo izgubili. Še več Sol bi rada ustanovila, pa manjka ji denarja, zato je treba, da se vzbudč Slovenke tudi v Slov. goricah. Zato smo ustanovile tukaj žensko podružnico za pet župnij. Komur ni mogoče dati ve i je svote, ah letnine 2 kroni, vsaj 20 vinarjev pa lahko daruje tudi najrevnejši Slovenec, naj-ubožnejša Slovenka. K naši podružnici naj b> pristopile vse žene in deklice, pa tudi možje in mladeniči in lahko nam bo spraviti skupaj vsako leto vsaj 200 kron za našo družbo:
V povzdigu dušno in za tast naroda Žrtvujmo združeni za darom dar, In da še plodneje uspeva stvar: Duh vodi svetih nas Ciril-Metoda!
Da so besede govorjene iz srca tudi našle pravi odmev v srcih vseh navzočih, je najlepše potrdilo vsprejemanje udov in pobiranje udnine, zakaj kmalu se je pokazalo, da šteje ženska podružnica že 4 ustanovne ude, 30 letnih udov in čez 100 podpornih udov. Vsakdo je hotel kaj darovati; pravo tekmovanje je bilo, kdo bo več daroval! Da, tudi naše žene, naša dekleta že dobro umevajo, da le tisti koristi narodu, ki mu pomaga v dejanju.
Z vsklikom je bil izvoljen sledeči odbor: Roza Doki, posestnica v Trsteniku, predsednica, Matilda Tomažic, tajnica, Amalija Letnik, glavna blagajničarka, Micika FriS, blagajničarka za Sv. Ano, T rezi k a P oš za Sv. Trojico, Ana Zimič za Sv. Antona in Apolonija Zeml jič za Negovo. Na to je res navdušeno deklamovala Amalija Klobasa »Pesem slovenskih deklet«, dekliški in moški zbor sta Se zapela nekaj lepih in končno Se je nastopila kot govornica Liza Hanželod antonjevške dekliške zveze. V krasnem govoru je vnemala zbrane k ljubezni do naroda pa tudi k darežljivosti za družbo sv. Cirila in Metoda. Rekla je med drugim: Pridno, kakor čebelice hočemo nabirati, donaSati in zlagati skromne svoje doneske, vsaka po svoji moči. SkuSati se hočemo, katera bo drugo prekosila. Vnete za blagor slov. naroda hočemo pustiti na stran vsako nepotrebno in gizdavo obleko, varovati se hočemo nepotrebnih izdatkov, da tem več naberemo za
ubogo zap uSčeno slo v. deco... Naša ženska podružnica naj pokaže, kaj premorejodobra,vernasloven8ka dekleta!
Po skončanem zboru smo Sli v šolo, kjer so benediška dekleta petokrat predstavljale ganljivo igro Marijino »Dve materi« tako dovršeno, tako z občutkom, da po posameznih dejanjih skoraj ni hotelo ponehati burno odobrovanje. Predstava je dala podružnici lepo Število kronic.
Po igri pa se je na vrtu gostilničarja Jožefa Horvata razvila živahna narodna veselica, ki je tudi popolnoma uspela. Tambu-ranje in petje domačih pevcev in pevk, potem Andraševčanov je oživljalo mnogoštevilno zbrane. Klobasova Malika je v krasni napit-nici pozdravila vse sosede in sosedinje, Ge-nofefa Lebarič iz Ljutomera pa je v čvrstih besedah napila naprednim, za narod tako vnetim benediškim Slovenkam.
Bila je ta slavnost pravi narodni praznik za Benedikt in okolico. Da je bila navdušenost občna, najlepše dokazuje 200 kron, katere smo že ta dan imeli skupaj za družbo sv. Cirila in Metoda in jih je družba že prejela. Nabiranje se nadaljuje in Število udov bo prej ko slej gotovo naraslo na več stotin.
Slava našim vnetim mladenkam, našim narodnim ženam! Tako se dela za narod. S istre Slovenke po drugih krajih, vzbudite se tudi ve k delu za narod, k delu za družbo sv. Cirila in Metoda!
Razne stvari.
IJE domačih krajev,
Mladeniški shod v Zagorja. Dne 28.
t. m. se vrši mladeniški shod za kozjanski okraj v Zagorju. Predpoldan se udeležijo mladeniči sv. opravila v Zagorju, potem pa odkorakajo skupno na Lesično, kjer se bo vršil mladeniški shod. Kar se natančne določitve tiče, objavimo v prihodnji številki. Mladeniči kozjanskega okraja, na dan in pokažite, da je pri vas doma katoliška-narodna zavednost. Skrbite, da bo i pri Vas shod veličasten, kakor so bih vsi dosedajni mladeniški shodi na Slov. Štajerskem.
S šole. V pokoj je stopil g. Luka Kožuh, nadučitelj pri Sv. Martinu ob Paki, kjer je služboval celih 23 let.
S pošte. Med Ribnico in Brezjem ob kor. žel. vozi od 16. t. m. vsak dan pošta. — Skušnjo za brzojavno slažbo so naredili: Kari Herman v Gornji Polskavi, Gabrijela Hočevar v Gomilskem in Frančiška Vrbnjak pri Sv Miklavžu pri Ormožu.
Volitev v mariborskem okraja. V drugih okrajih imajo Slovenci že povsod svojega kandidata za deželni zbor ter lahko razvijajo potrebno agitacijo. V mariborskem okraju še do danes nimamo kandidata in nihče ne ve, za koga bi naj agitiral in do koga se mu je v agitacijskih zadevah obračati. Vsled tega je vse mrtvo in zaspano, saj ne vemo, kako in kaj bo. Zadnji četrtek je bil sicer nekak zaupen shod v Mariboru, ki pa ničesar ni sklenil, ker ni bil pravilno Bklican. Kaj bo sedaj, ne vemo. V Mariboru so razpoloženi volilni zapiski, a nihče se od slovenske strani ne pobriga za nje. Skrbeti bi trebalo, da bi posebno v mariborskem okraju bilo število slovenskih volilcev odlično, a če se bo tako delalo, bo ravno nasprotno. Mi poživljamo g. poslanca Fr. Robiča, kateremu se je poverila skrb za volilno in agi-tacijsko delo v mariborskem okraju, da kmalu kaj ukrene v zadevi volitve, kajti čas je že najskrajneji za to! V delu je rešitev!
Mariborske novice. Hlapec Maks Čuček, doma pri Sv. Andražu blizu Ptuja, je ukradel hlapcu Janezu Šlauc iz Kovčeka 45 K.
«trou e.
v aortami wmbj VMO».
10 BVgUBtB «»w
Zamenjal je tudi svoje raztrgane čevlje z novimi, ki so stali pri kovčeku. Ker je pa bil tako nepreviden, da je pustil svoje čevlje tam, kjer je kradel, so na čevljih takoj spoznali tat», ki je pa medtem zginil iz Maribora — Jesenska dirka bo v Mariboru dne 11. septembra. Oglasiti se je do 1. septembra.
—	Mmolo nedeljo in na praznik Marije vnebovzetja, v pondeljek, je bilo mnogo romarjev pri Materi Milosti v Mariboru iz Prekmurskega. — V kleti žganjarne Stroh-bscba se je vnel včeraj okoli dveh pet oldne špirit. Požarna bramba je prihitela takoj na lice mesta ter pogasila ogenj, da se niso už-gali drugi srdi n ipelnjeni z žganjem in likeri. Ako bi se bilo to zgodilo, bila bi velika nesreča neizogibna Eden požarnih brambovcev se je na roki precej poškodoval.
Pred mariborsko porotno sodišče, ki prične svoje zasedanje 12. s«pt pridejo: Vincercij Gregorič radi uboja, Aaton Košar radi požiga, Franc Harc, Ljudmila Dietrich, Ana Harc radi posilstva, zapeljevanja, goljufije in umora.
Brestenica pri Mariboru. V Brestaniškem potoku sta lovila brez dovoljenja postrvi tesar Rejnik in kočar Verdonik. Zaradi tega sta stala pred sodnikom, ki jima je prisodil vsakemu 14 dnij in vsakemu še povrh po dva dni poet, ko ne bosta dobila postrvi.
Nesreče. Dne 10 avgusta t. 1 proti poldan je strela vbila kmeta Martina D urnik p. d. Svinšek v Trbovljah. Peljal je voz detelje in bil že blizu hiše, kar se v črni megli zasveti, zagromi in voznik je le al mrtev. Rajni je bil stsr 37 let, od 8. svečana t. 1. oženjen, poročen v Konjicah od strica svoje žene Bog bodi vsmiljen njegovi duši. Strela je ubiia tudi enega vola. — Pri Brežicah je povozil vlak 50 letnega kmeta Jožefa Cvetko, ki se je sam vrgel pod v!ak. Raztrgalo ga je na drobne kosce. — Sedemdesetletni prevžitkar Martin Pinterič iz B i -zeljskega je gnal dne 10 t. m. kravo, katere ni prodal na sejmu v Brežicah, proti domu. Med potom je postala krava divja t3r je podrla starčeka aa tla. Pri tem je dobil take poškodba, dn je čez nekaj ur umrl. —
—	V torek, dne 9 avgusta našli so pri Sv. Marjeti ob Pesnici na travniku posestnika Jožefa Grušovnik, prevrnjen voz z dvema konjema, voznik je ležal pod vozom — mrtev. Ponesrečenec je 20 letni Aloiz Vaupotič, kmetski sin iz Radenc. Kakor se je nesreča pripetila, se za gotovo n»? ve, kajti tisti, ki bi mogel to pojasniti, umolknil je za vselej. Sodi se pa, da je ponesrečenec bržčas na vozu zaspal, voz je prišel raz cesto in se prevrnil, in pri nesrečnem padcu čez precej visoki rob našel je imenovani mladenič zgodnjo smrt. Tudi eden konj je kmalu na to, ko so ga našli, poginil. Ubogi mladenič pač ni slutil, ko je zdrav odhajal od doma, da ga ne bo nikdar več videl, in da mu bodo daleč od doma zapeli v kratkem času zvonovi slovo k večnemu počitku. Bil je namreč pokopan na tukajšnjem pokopališču v četrtek, dne 11. avgusta. Pozor vozniki I kajti nesreča nikdar ne miruje, in ura smrti je neznana.
Ogenj V Velikem Janževem vrhu pri Radgoni je udarilo dne 9. t. m. okoli polnoči v poslopje Franca Singovič. Leseno, s slamo kT ito poslopje je pogorelo do tal. — V hlevu hotel« »Stiria« ra Dobni pri Celju je začelo goreti dne 9 t. m. K preči so ogenj hitro pogasili, sicer bi bil nastal velik požar, ker je na hlevu okoli 200 stotov sena. — Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je zgorelo dne 6. t. m. viničarsko poslopje Janeza Osojnik iz Plačarovc. Zažgal je otrok. — Na jednaki način je naštel ogenj vPodvincih, kjer so zgorela štiri poslopja. Posestniku R-i3p je vse zgorelo. — Velikanski požar je uničil dne 13 t. mes. zvečer hišo in gospodarsko poslopje Jožefa Juš v N a d o 1 i pri Rogatcu. Požar so povzročili otroci, k! «o Sli na seno spat. Svetili so si s svetilko, ki se je previgla, in vžgala seno. V trenutku so bili otroci obdani cd gorečega sena. Mati je takoj letela na podstrešje po otroke, katere
je sicer rešila toda se pri tem močno opekla. Mož je med tem rešil živino. Ker je bilo vse suho in napolnjeno s poljskimi pridelki, ni bilo misliti na gašenje. Zgorelo je vse do tal.
Umrla je dne 3. t. m. v Lokah, občine Trbovlje, priljubljena, narodna soproga posestnika Flisa, po domače Volaj, v 38. letu.
—	Dne 8. t. m. je umrl v M r č n i s e 1 i pri Koprivnici Mihael Zvonar, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 25 let. Rajni je bil pošten mladenič, vrl slovenski narodnjak ter tudi naročnik »Slov. Gospod.« Sveti mu večna luč! — N« Nemškem je umrl Matija K o S i r, doma v Koretnem pri Laškem — V Radečah pri Zidanemmostu je umrl gostilničar gosp. Fri\nc Z a v r š n i k. N. v m. p.! — V gr&ščini Mirszan pri Petrovčah je urtrl dne t. m. Franc Julij Fri-d r i b, bivši tovarnar in lastnik premogokopa v Le hojah in Zabukovcih, v 77 letu. — Dne 14. t. m. je umrla v Zrečeh gospa Lujiza Dobnik, roj. Rušnik po dolgi, mučni bolezni.
Letošnja suša. Osrednji cdbor za varstvo kmetijskih teženj je sklenil z ozirom na pomankanje. ki preti vsled letošnje slabe letine našemu kmetu, da država in dežela priskočita kmetom pravočasno na pomoč, da se v veliki meri odpišejo davki in da se poskrbi uvoz vseh pridelkov, ki so kmetom potrebni, a jih letos primankuje. Vlada je prepovedala izvažati krmo iz Avstrije. S tem bo pomagano kmetom, ki vsled suše niso dobili krme, da dobijo krmo in da cene krmi ne bodo mogle preveč poskočiti.
Celjske novice. Umrl je posestnik hotela in mesarski mojster g. Anton Skoberne.
—	Tudi v Celju si hoče peščica protestantov postaviti svojo cerkev seveda s pomočjo densrja, katerega dobivajo z Nemčije. K položitvi ustanovnega kamena pridejo pastorji od vseh krajev, eden celo iz Nemčije.
Celjske porotne obravnave se pričnejo dne 12. septembra t. 1. Izžrebani so sledeči glavni porotniki: Jožef Janežič, vele-po>est v Stari vesi, Jožef Franci, gostilničar v Storeh, Jakob Vorinc, posestnik v Vojniku, Jožef Delakorda, <brtnik v Št Janžu, Biaž Š mar t'in, pek v Celja, Mirto Kroflič, obč. pr dstojnik v Černovem, Ant. Šuk, g stiloičar v Sloveč jgradcu, Anton Klaužer, posestnik v Brežicah, Ignac Brezinšek, gostilničar v Rogatcu, Luka Putan. trgovec v Celju, Franc Korun, trgovec v Št Petru v Sav. dol., Jožef Vrečer, gostilničar v Vojniku. Martin Bincl, posestnik v Trnovljah, Ivan Dvornik, posest, v Družmirjah, Jakob Pečolar, posestnik v Legnu, Friderik Kolb, sedlar v Brežicah, Janez Širner, posestnik v Le^nu, Iv. Cajner, posest v Lukni vasi, Matija Šfeorjanc, posest, v Doberlečih, Karol Rezar, posest, v Kres-nikah, Jan. Kramer, velepes. v Slovenjgradcu, Ludevit Smolej, trgovec v Sevnici, Jožef Rt-zar, posestnik v Trnovljah, dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, Karol Herman, trgovec v L škem, Andrej Hudovernik, posestnik v Velenu, Karel Teržtn, posest, v Petrovčah, Ed. Kukec, ravnatelj pivovarne v Laškem, Ivan Gcričnik, posestnik v Rečički vasi, Igoac KaS, sedlar v Vojniku, Karol Kostomaj, gostilničar v Storeh, Ign. Fludernik, gostilničar v Ljubnem, Ksrol Petrlček, sladčičar v Celju, Ivan Vidmar, trgovec v Kapeli, Franc Vršeč, ces. kr. notar v Sevnici in Martin Vrečko, posestnik pri Vojniku; kot namestniki porotnikov: Ivan Kos, trgovec v Celju, Viktor Nasko hišni posestnik v Celju, Herman Kincl, trgovec v Št Juriju ob juž. žel., Ant. Čanč, hišni posestnik v Celju dr H. Jabornegg, odvetnik v Celju, Anton Napotnik, gostilničar v Št. Juriju ob juž želez, Ivan Ssger, hišni posestnik v Celju ?n Ivan Dobovišek, gostilničar v Št Juriju ob juž. žel.
Požarna bramba se snuje na Polže; i. Zelo hvalevredna in človekoljubna misel je to, in čast mu, ki jo je izprožil. Res čudili tmo se, kako da še vrli Polzelani nimajo svojega gasilnega društva, ko smo j'h vendar videli pri vseh pežarih v bližnji in daljni okolici, kako požrtovalno so prihiteli na pomoč. Kolikor poznamo ustanovitelje, smemo
biti uverjeni, da bo požarna bramba slovenska,
in zlasti, da bo imela slovensko povelje. Saj bi vendar bilo brezpomembno in tudi sramotno za narodno občnino, ko bi si nakopala morda nekterim gospodičem na ljubo nemško komando. Ne dajte se torej begati. Vprašajte sosedne požarne brambe in vidili boste, da so vam zagotovljene ravno tiste podpore, tudi če ne žrtvujete svojega jezika. In če bi tudi ne bilo tako. Polzelani so že tako trdni, da si lahko sami ustanovijo svojo požarno brambo, ne da bi jim bilo treba za par grošev prodajati materinega jezika. Sicer pa, kakor smo rekli, poznamo naše zavedne može in vemo, da so krepki Slovenci. Zato: Bog živi novo društvo!	Saviojčan.
Na Polzeli se vrši dne 28 avgusta ob 3 uri popoldne pri g. Cimpermaau volilni shod. Predstavil se bo naš narodni kandidat za četrto skupino štajerskega deželnega zbora, gospod Ferdo Roš, šupan v Trbovljah Razun nlega bodo nastopali še drugi govorniki. --Po shodu priredita »Bralno društvo« in »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda« skupno ljudsko veselico z godbo, petjem itd. Vstop k veselici je prost — Kdo? pozna naže razmere, mora uvidet da je tak shod za nas krvavo potreben. Ža radi tega, ker se te volitve vrše na čisto nov način, treba je vsakemu, da se pouči o njih. Hvaležni moramo biti tudi gospodu kandidatu, da pride osebno med nas, da se spoznamo, da mu povemo svoje želje in potrebe. Pred vsem pa je potreben ta shod radi tega, ker bo pomagal, da se to Polzela, kakor vedno, tudi ob volitvah pokazala vrlo narodno, vkljub vsem naporom raznih nemških in nemčurskih gospodkov. Vabimo pa tudi vse sosede Sa-vinjčaae, da se mnogobrojno udeležijo našega shoda, posebno tiste, katerim je na Vransko predaleč. Po shodu pa ss bomo prav po stari slovenski navadi pošteno med seboj pozabavali. H koncu omenjamo še enkrat, da se ne bo pobirala nobena vstopnina, in se bo torej lahko vsakdo udeležil, ne da bi se meral bati stroškov.
Iz Vranskega okraja. Zadnji »Naš Dom« je donesel tudi naslednjo novico: »Žal, je, da imamo tudi enega ključarja »Štajer-čevega« pristaša — Blatnika« Dotični dopisnik je varal uredništvo, ker trditev ni resnična. G. Blatnik je v celi okolici znan kot značajen. neomahljiv Slovenec in odločen nasprotnik »Štajerca« in njegovih pristašev. Tudi svoje otroke vzgaja verno in v narodnem duhu. Sploh je mož poštenjak, ki je vedno stal trdno za svoje katoliško-narodno prepričanje!
Za volilne okraje Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer in Gornja Radgona je postavljen kandidatom za IV. kurijo gosp. dr. Miroslav P1 o j.
Iz Ptuja. Za volitev v četrti kuriji, katera se ima vršiti dne 20. septembra 1.1., treba je raznih priprav. Po občinah so se že povsod napravili imeniki volilcev; vslad tega js število volilcev v vsaki občini znano. Ker je to prva volitev, katera se vrši za deželni zbor štajerski tajno in neposredno, bi vendar kazalo, da bi vse občine število volilcev v časnikih objavile, da bi se moglo pred volit-vijo izračuniti, koliko volilcev šteje n. pr. okoliš ptujski in koliko okoliš Celje. Pozneje bi se te številke tudi potrebovale, da se primerjajo z oddanimi glasovi, da se izračuni, koliko volilcev se je volitve res udeležilo itd. Slednjič bi ostalo za vse bodoče čase zapisano, koliko volilcev je imela vsaka občina pri prvi volitvi leta 1904! Kazalo bi, da v vsaki župniji kdo zapiše število volilcev vsake občine in pošlje izkaz »Slov. Gospodarju«! — Storimo to!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dež, suša in ogenj so lotos v naših krajih hudo gospodarili. Vsled preobilega dežja spomladi nam je peronospora uničila gorice in skoro ves letošnji vinski pridelek, ki se je bil tako obilno nastavil tsr je trpela ozimina. Suša pa je škodila koruzi in ajdi tako, da ob novem
18 avgust i im
SLOTIKSKI GOSPODAH
Stmt 6.
letu v marsikateri hisi kruhca ne bo. Tudi sadna drevesca so se vmes p:suSila. Največje gorje so pa povzročili požar:. V teku 14 dni smo videli in slišali o de etih požarih, večinoma povzročeni po nepaznosti in kakor se sliSi tudi po hudobni roki iz sovrrštva. V Bratislavcih, isre Pdenšak, ja pa dne 10 avgusta ob pol dveh popoldne zažgala strela. Ravno so se dcm?.či kakor p» »avodt namenih vsesti pred hiSo k obedu Mali sinček pravi: »Mati, cbedujmo danes, ker i« hladno, v hisi.« V trenutku, ko so vsi v ¿¡Se odšli, se Z3bli ne in strsla vdari v vežo. Angel varvh ma>ga jih je tukaj očividno že večje nesreče obvaroval. Ako bi bili ostali v veži, bi b i Ithko kateri smrtno zadet —Blagodejni dež n?.m ja sušo pregca', požari pa se Se vedno ponavljajo.
V Raki pri Sv. Pavlu pri Prebolda
je priredil shod socijaldemokraski kandidat MUker. Večina zborovalcev so bili socialdemokrati iz Trbovelj, katerim bi bil lahko razlagal doma svoje sccijaldemokraškt misli.
Politični shod v Slovenjgradcn, ki se je vrsii v nedeljo, dne 14. t. m. je bil prec ;j dobro obiskan od volilcev. Predsedoval mu je 3. Iv. Rogira, govorili so pa gg. dr. Kukovec, Ferdo Roš in dr. KarlovSek. Prvi je podal nekaj pojasnil o volitvah in posebno o bližnji volitvi za deželni zbor v IV. kuriji in je priporočal, da se je udeležijo vsi volilci. 6. RoS je povedal, za kaj se hoče potegovati, če bo izvoljen: da se pomaga delavcem kmetskega stanu, da bodo oskrbljeni za starost in onemoglost, čeS, da potem ne bodo tako silili kmetski ljudje v rudokope in tovarne in bo potem več delavcev ostajalo na kmetih. Tega sicer deželni zbor ne more sam doseči, vendar more vplivati, da se doseže. Zahtevati hoče, da se bo dala Slovencem kaka meščanska in kmetijska šola, da se zakon o ri-barstvu preskrbi, da ne bodo imeli od ribar-stva samo graSčaki koristi, drugi — kmetje pa le Škodo, ker se jim pri tem pohodijo travniki. Naj se nadalje ustanovi deželna zavarovalnica zoper ogenj, točo in po voden j; pri učiteljskih plačah naj se odpravi III plačilni razred in s tem zvišajo učiteljem plače. Rekel je tudi, da kandidira in je priporočal obilno udeležbo pri volitvah, ker ima potem poslanec več veljave, ker se lahko sklicuje na veliko Število volilcev, ki vsi zahtevajo, kar on priporoča. Dr. Karlu vSek je zopet priporočal, da bi vsi Sli volit. To je treba, da pokažemo, da smo Se na svetu in da smo zavedni. Božja volja je, da smo in da Se tudi ostanemo med drugimi narodi, če nas je tudi malo. Božja previdnost nad nami čuje in noče, da bi nas zatrli nasprotniki. To je bilo videti pri okrajnih volitvah v Cel ji in pri občinskih volitvah v Šoštanju, kjer je žreb odločil v prilog Slovencev. Božja volja je torej, da ostanemo, toda delati moramo. Pojimo torej volit vsil
Št. Ilj pod Turjakom. Dne 8 avgusta 1.1. je umri večletni občinski predstojnik, ud krajnega Šolskega sveta in veleposestnik v Dolžah, Andrej Vavkan. Smrtna kosa je pač prerano prerezala nit življenja možu krepkega in odločnega značaja in pristno slovenskega duha, ki je bil veren kristjan, skrben oče, moder gospodar in «i je mnogo storil v prid Št. Iljske občine. Občinski odborniki so ga polnoStevilno spremljali na zadnjem potu in mu darovali krasen venec. Poleg njegovih porodnikov si je brisala ob njegovem grobu solzne oči nestevilna množica njegovih prijateljev in hvaležnih občanov. Blag mu bodi spomin!
Sv. Jurij ob Sčavnici V Gradcu je umrla dne 16. t. m. gospa Berta Cirič, orga-nistova žena, v 35. letu svoje starosti.
Dijaki i» Murskega polja in Slovenskih gorie se vabijo k sestanku, kateri se vrši v četrtek dne 24. t. m. ob 9 uri predpcldne v Soli na Cvenu pri Ljutomeru. Predavalo se bo o kmetijskih zadrugah in po predavanju si bomo ogledali tukajšnjo kmetijsko zadrugo in mlekarno! Prijatelji mladine,
dobro dosli! V slučaju slabega vremena se vrSi sestanku dne 1. kimovca!
Otvoritev „Narodnega doma" v Brežicah, te mogočne in lepe stavbe, se je vršila m n >lo nedeljo ob navzočnosti velikanske množice domačega in tujega ljudstva. Vseh skupaj je bilo okoli 7000 oseb. Navzočih je bilo pet sokolskih, devet pevskih društev in sedem p isrnh bramb. Stavbo je blagoslovil č. g. dekan Žičkar ob asistenci treh gg duhovnikov. Siavnost se je obnesla tako slovesno in veličastno, da pač noben udeleženec ne bo pns.j|h:i pa ure splošnega narodnega navdušenja, katere je preživel v brežiški slovenski trdn-a 1. N^vduSenje pa, ki je vladalo ta dan med Slover.ci 7 Brežicah, naj nikdar ne pogasne, ampak naj naraSča do take mogočnosti, da od zame okraju zadnji madež — nerr.?ko okrajno saitopstvo! Nem-Skutarji so sicer hoteli *r.oiili slsvnoat, a se jim ni posrečila Slov«c<-;c ?i na lastni zemlji ne da zapovedovati od drsivh privandrancev! Nadalie ne uars Se pirča: S aiba je jako lepa, skupno i«; vd,a'a posojilnico ckolu 160000 trnu. Slavne-in j_o >cr ¡e imel ¿osp. Kunej, ki je povdaijtd, da ta d; m p.kisnjn čitalnica slovenskemu nn^du, da b de trdna trdnjava preti nemštvu. HrvsLm bile za-branjene društvena zastave, n »hrvatska radnička strsnka« je korakala v Brež ca pod veliko hrvaško zastavo. Slovenska druafv* so korakala v sprevodu s svojinM sn ¿t ava no i. I? tisoč in tisoč grl sc drneli po Brežcžh slovenski »Ž vie«. Policijski komi'ar so j j zaganjal v ljudi, a proti veliki.n«li: mocž ci ni mogel ničesar opraviti. Dr. Sin ičk je bil potem pozvan na prlicijo, Ijer ¡'o ¡¡«grozili, da bodo vsekega zaprli, kdor po rce^iu U.cai »živio«! Fopoludandta veselica je bila velikanska. Navdušeno je givonl dr Strašek. Za slovenstvo v Brežicah se je pričela nova doba; »nemstva« v Brežic*h tudi celjski policaji ne bjdo reSili. Slovensko celjsko pevsko druStvo je poletelo po slavnogti v Zagreb, kjer je bil o prisrčno sprejet i H vatie so Slovonce na koncertu pri »Jagr.ijt.lu« navdušeno pozdravljali.
Nagrado za rešitev življenja sta dobila zidarja Karol Vukiu in M.ha Zuraja v Brežičah ReSila sta dne 18. aprila t. L pri požaru v Podčetrtku dva majhna otroka iz goreče hiSe.
Od Sotle. V naSem kraju so se zgodili zaporedoma trije slučaji nagle in neprevidene smrti. Enega kmeta je pri Sotli, v kateri je hotel konje umivati, zadela srčna kap, da je hipoma umrl. Drugi je padel iz mosta v plitvi potok in se ubil. Tretjega je vlak povozil in zmečkal. Vsi so ležali na mrtvaškem odru — v mrtvašnici.
Nove poštne znamke. Kakor poroča postni in brzojavni strokovni list, bodo postne znamke od 1 do 6 vinarjev nekoliko izpremenili. Poštne znamke od 1 do 6 vin. dobe vrednostne Stevdke v belih krogih na vseh Štirih oglih. Pri znamkah od 10 do 30 vinarjev ostane vrednostna Številka črna na belem polju in sicer v čveterokotih. Postne znamke od 35 do 60 vinarjev bodo imele vrednostne Številke bele na polju barve do-tične znamke. Postna znamka za 40 vin. bo, da jo bodo lažje razlikovali od 35 vinarske, vijolčasta.
Žepni koledarček, kakorsnega so si člani naSih bralnih društev že davno želili, izda meseca oktobra ljubljanska slovenska kršč.-socijalna zveza. Imel bo jako lično obliko, veliko prostora za zapiske, potem poročilo o vseslovenskem mladeniskem shodu na Brezjah, opravilnik za mladeniske zveza, potem Se celo vrsto člankov važnib za dmšt-veno in mladeniško organizacijo. V njem bo tudi seznamek vseh zvezinih društev in poročilo o delovanju »zveze«. Stal bo 1 K. Zvezina društva so že prijela poziv za nabiranje naročnikov in ob enem dopisnico za društveno poročilo. Naj torej javijo do 25. avg. zvezi, koliko iztisov koledarčka vzamejo in naj vpoSljejo dopisnico s poročilom. Katera
društva Se želijo biti zaznamovana v koledarčku, naj svoj pristop javijo kar naravnost tuki Smolnikarju, stol. vikarju v Ljubljani. Kdor nabere 10 naročnikov za žepni koledarček, dobi enega po vrhu. Mladeniči na delo 1 Vsak mladenič, vsak delavec, vsakfčlan društva naj bi imel ta koledarček. Naj vsakdo do 15 avg. javi g. L Smolnikarju po dopisnici, ki želi koledarček. Denar se posije pozneje.
Cerkvene stvari.
Nastavljen je za provizorja v Št. Lovrencu nad Mariborom č. g. Friderik Horvat, vikar mestne lare v Ptuju.
V Št Ilju v Slov. gor. bo služil v nedeljo, dne 21. t. m. novo sv. maSo č. g. P. J o a h i m. Pridigal bo č. g. Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru.
Dekliški Marijin shod pri Sv. Trojici v Slov. Goricah se vrSi v nedeljo, 21. avg. po sledečem vsporedu: Od V, 10 do 10. ure prihajajo dekleta od vsake župnije lenarSke dekanije in iz soseščine v procesijah s Križem, z zastavo in z dušnim pastirjem. Ob 10 uri pridiga, slovesna sv. maSa, med sv. ms^o skupno sv. obhajilo vseh deklet. Spoved uaj opravijo dekleta doma že v soboto. Po službi božji gredo dekleta v veliki procesiji s križi, z zastavami in duhovniki na prostor pri kapeli Marije Mulec pod Argom v Zgornjih Vrjanah. kjer se vrSi po kratkem oddihu krasna Marijina slavnost, katero priredi be-nodtSka ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, z govori, deklamacijami in petjem Marijinih pesmi. O o '/* 3 gredo zopet vsa dekleta v procesiji nazai v cerkev, kjer bodo slovesne večernice in kratko slovo in ob 4. uri bo odhod v pricesijah domov. Dekleta, ki iaasjo h I < obleko, raj pridejo v beli obleki, ako bo viemo ugodno, družbt-nice Marijinih družb pa m j prid* j 1 vse z drrčbemmi svetinjami. Po-'rebno z» prigrizek naj T;zarae vsaka s seboj. Kakcr vi? kal;), bo '.;> i hod res nekaj krasnega Ii prav tako, saj velja proslavi 50letnice Brezmadežne. Na svidenje hčarke Marijine!
Dekanijski mlsdeniški Marijin shod pri Sv. Treh Kraljih bo v nedeijo na god preč. Srca Marijinega 28 avg. Zanimanje med miadeniči cele dekanije je veliko. Od V, 10. do 10. ure bodo pnha.ate pr oesije od posameznih župnij z zastavami in z dušnimi pastirji. Oo 10. uri pridiga, slovesna sv. maSa in skupno sv. obhajilo vseh mladeniče v. Po cerkvenem opravilu bo velik mladeniski zbor na prostoru pred gostilno Konrada Rajtarja v bližini cerkve z govori, deklamacijami in v petjem. Ob 3. uri slovesne večernice, slov6 in ob 4. uri odhod v procesijah. Mladeniči Marijinih družb naj pridejo j dri žbenimi svetinjami na prs;h. Za prigrizek jo d bro k; j vzeti s seboj. Kakor čujemo se bened ski mladeniči že jako pridao prir ravnajo d 1 ksc • najlepSe sprejmajo vse bro te svoje od blizu in daleč na krasnem hribčku v veličastni cerkvi Sv. Treh Kraljih, kamor so že pred več nego 300 leti romali Slovenci od blizu in daleč. Na svidenje torej v velikem Številu, da še bolj utrdimo našo mladeniško organizacijo pa se tudi utrdimo v ljubezni do Brezmadežne 1
Lep nov molitveuik: Pouk o pobož-nosti presvetega Srca Jezusovega, je izdal in založil knez "škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Cena: ž rdečo 1 K 20 v, z zlato obrezo 1 K 60 v, mehka vez, z zlato obrezo 2 K; po poŠti 10 v ve i. Znamenito, nabožno knjižico toplo priporočamo!
Umeščenje č. g. Franca M o r a v e c, mestnega župnika mariborskega, se je vršilo v torek, dne 16. t. m.
Sl?m S
SLOVKIS383 GGSPODAŽ
18 avgasU 1904,
DraštTena porodila.
Veselica t Lembahu, ki se je vršila 14. t. m., je izvrstno uspela. Stvarnik, kateri pošilja soince in dež, nam je bil naklonjen; dal nam je krasen dan. Zato pa se je vrt Robičeve gostilne napolnil do zadnjega kotička. Zabava je bila živahna; denarni uspeh pa nas je iznenadii. Lepa vsota čistega dobička bo uspešen zaklad lembažke šole. Nemška protiagitacija izgubi tako svoj pomen. Vsem, ki so pri veselici kaj sodelovali, pa se izraža najsrčnejša zahvala. Posebno hvaležni moramo biti pevskemu in bralnemu društvu »Maribor«, katero je občinstvo zabavalo s krasnim umetniško ubranim petjem. Zahvaljujemo se nadalje dobrotnikom, kateri so radodarno prispevali denar ah darila za sre-čolov, med temi se je posebno odlikovala Robičeva rodbina, za kar se ji izraža srčen »Bog plati.« Hvala gre tudi tistim, ki so delali in se trudili pri pripravah za veselico. Upajmo, da bode »okroglo« seme naSe veselice obilen sad obrodilo. Na svidenje do takrat, ko blagodejni vir zopet usahne.
V Jarenini bo v nedeljo dne 21. avgusta veselica bralnega društva. Začne se ob 6. uri zvečer. Najprej bo srečlov. Dobitki bodo veliki in lepi. Potem bo govor o Japoncih, njih navadah in Sogsh. Poslušalce bo gotovo govor jako zanimival. Govoril bo dober in že znan govornik. Nazadnje pa bo lepa Marijina igra, ki se je zadnjič že igrala. Jarenin-čani in sosedje, pridite v obilnem številu! Žal ne bo nikomur, to vam zagotavljamo. Posebna vabila se ne bodo izdala.
„Slov. pevsko društvo v Ptuju" si je izvolilo pri velikem zboru, dne 7. avgusta v Mariboru, predsednikom g. Drag. Zupančiča, v odbor pa so bih voljeni sledeči gg.: dr. Bela Stuhec, podpredsednik; Iv. MurSec, blagajnik; Silvester Sentjurc, arhivar; Val. Kajnih, tajnik; namestniki: gg. Slavinec, Podobnik, Porekar in Strelec; zunanji odborniki: gg. Matej Hubad, Ljubljana; prof. JoSt, Celje; dr. GoriSek, Maribor in Zaherl, Ljutomer; računski pregledniki: gg. prof. Zelenik, Skuhala in Babič.
Cven. Naše gasilno društvo je imelo dne 15. t. m. v poslopju g. Ivana Kukovec svojo večerno zabavo, pri kateri se je tudi vršila tombola. Društvo je z uspehom tombolo prav zadovoljno. Obisk veselice bil je prav dober; velika dvorana in pa zraven ležeče sobane bile so polne. Obiskala in podpirala nas je v prvi vrsti naSa odlična duhovščina. NaSa zahvala gre tudi vrlemu ljutomerskemu učiteljstvu, ki se je z malimi izjemami v polnem Številu vdeležilo naSe veselice. Nadalje smo opazili med mnogoštevilnimi gosti iz bližnjih vasi velecenjeno obitelj g. VrSičevo iz Ljutomera in Se tudi nekatere obrtnike in meSčane-poStenjake med drugimi gg. Karta, Rajh, Rižnar, Velnar itd., ki so s svojo navzočnostjo pripomogli, da je naSa tombola tako dobro uspela. Hvala jim vsem za tokrat in prosimo jih, da se tudi v bodočnosti blagovolijo udeležiti naših zabav in veselic.
Iz drugI* krajev.
Tudi suša utegne biti koristna. V
Torok Kanisi sta se sprla mož in žena. Pla kaje je zbežala žena iz hiše na dvorišče, kjer je skočila v vodnjak. Prestrašeni mož jo je hotel reSiti, skočil je za njo in na dnu vodnjaka sta se zopet našla. Vsled suSe pa je bilo v vodnjaku le toliko vode, da je segala nekaj nad kolena. V tem položaju sta se soproga pogledala, se eden drugemu nasmejala ter pomirila; medtem so pa prihiteli dobri sosedje ter jima pomagali iz vodnjaka.
Madeže od črnila se najbolje odstranja s limovim sokom; z navadnim milom se jih Se bolj zamaže, da jih potem ni možno od straniti.
Ruska ima več praznikov, nego vsaka druga država v Evropi, namreč 86 na leto.
Prebivalstvo Kitajske. Nobena posamezna država na svetu nima toliko prebivalcev kakor Kitajska. Šteje jih po zadnjem uradnem Štetju celih 426 milijonov; to je pa več nego četrtina vseh prebivalcev na zemlji. Angležka država ima vseh svojih podanikov z Indijo vred 396 milijonov in je torej druga država na svetu po Številu svojih podanikov.
600.000 kron za zanesljivega vremenskega preroka. V severoameriškem senatu so predložili kalifornski zastopniki načrt zakona, s katerim se razpisuje 600.000 kron nagrade za onega preroka, ki bo z nezmotljivo gotovostjo napovedoval vremenske spremembe.
V 112 letih trije vladarji. V deželah, ki tvorijo sedanjo avstro-cgrsko monarhijo, so vladali v 112 letih t. j. od 1792 do danes samo trije vladarji, namreč Franc I. od leta 1792 do 1835, Ferdinand I. od leta 1835 do 1848 (+ 1875) in od leta 1848 naprej sedanji cesar Fran Josip I.
Pettenkoferjev dežnik. Učenjaki so jako pozabljivi ljudje. Eden takih je bil tudi slavni monakovski profesor in zdravnik dr. Pettenkofer. Ce je vzel z doma seboj dežnik, ga je gotovo vselej kje pozabil. Njegova družina mu je to vedno očitala. Zato je bil revež res nekoč ponosen, ko je s svojega potovanja po Angleškem zopet prinesel na celino svoj dežnik. Ves vesel zato brzojavi iz Augsburga domov: »Jaz in moj dežnik prideva to in to uro domov.« Ko pa nesrečnež stopi čez domači prag, zapazi v veliko svojo prevaro, da je bil dežnik pustil v brzojavnem uradu v Augaburgu.
Največji hotel. Največji ameriški hotel je v St. Luisu, kjer je sedaj svetovna rastava, ter se imenuje »Insi de Fun«. Ves je zgradjen iz lesa, da se pa prepreči vsaki nevarnosti, so po hodnikih postavljene priprave za gašenje. Izhodov ima 50, hodnikov pa 15. Sob za goste je 2500. V vsaki sobi sta dve postelji, tako da zamore prenočiti v hotelu 5000 oseb, a v sili tudi 6000. Lastnik hotela dobiva na dac nad 70.000 kron dohodkov, sama restavracija donaša na dan 7 do 9 tisoč kron. Časniki stanejo na dan 1100 kron. — Stavba hotela je stala 2 in poi milijona kron. Hotel ima 6000 oken, istotolik» tudi vrat. V kuhinji je 400 kuharjev. Natakarjev je 350, natakaric pa 800.
Društvena naznanila.
Bralno društvo na Laškem priredi dne 21. t m. Ciril-Metodovo slavnost s petjem in z igrama: „Sv. Neža" in „Ne vdajmo sel"
Bralno društvo na Ljubnem priredi dne 21. avg. veselico z igro, peljem in prosto zabavo v gostilni g. Petka.
Sv. Janž na Drav. polju. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi dne 21. vel. srpana veselico s prijaznim sodelovanjem dijakov. Na vsporedu sta dve gledališki igri: „Eno uro doktor" in „Bob iz Kranja", nastop tamburašev, nastop pevcev ter prosta zabava s šaljivimi prizori. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Katol. delavsko društvo v Maribora priredi v nedeljo, dne 21. t. m. veselico na vrtu gostilne g. Robifa v Lembahu. Začetek ob 8. popoldne.
Gospodarske drobtinic«.
Nekaj o aadjoreji.
Piše Goričan, potovalni učitelj.
Malokje je zemlja in podnebje za sadje-rejo tako pripravno kakor pri nas, in vendar je Se na jako nizki stopinji. Mi imamo v obče premalo nasajeno, in Se kar je, so večinoma malovredne vrste. Vsaki vir za nove dohodke je treba odpreti, in zato mora biti dandanes pravi kmet tudi umni sadjerejec.
Koliko posestnikov je, ki si še potrebne pijače za domačo rabo ne pridelajo — o prodaji sadja Se govoriti ni. Čeravno je jabolč-nica ena najbolj zdravih pijač, se vendar Se ne zmenijo za to, da bi začeli sadno drevje saditi in tako vsaj za prihodnost skrbeti. Kmetska hiSa bi morala imeti najmanj skoz 6 mesecev v letu svežega sadja za domačo rabo; brez suhih hrušek, režljev in čeSpljev bi
pa sploh nikdar ne smela biti Za otroke ni-boljše in bolj zdrave hrane kakor sadje in tudi odraSčen ima včasi rad malo spremembe.
Na Virtemberškem, kjer se kakor znano največ jabolčnice popije, ima je vsak delavec en sod doma, katere si v žeji privošči, namesto da bi se po krčmah in žganjarijah klatil, denar in zdravje zapravljal sebi in svoji družini v nesrečo. Mar tega pri nas ni mogoče ? Je mogoče in Se prav lahko! Treba je samo dobre volje in pa nekaj znanja in pridelalo se bode jabolčnice boljSe kakor do-sihmal in v tolikej množini, da si jo bode vsakdo lahko oskrbel po nizki ceni.
Vse gole stene naših his, hlevov in drugih poslopij naj bi se izkoriščale, kjer bi se lahko najfinejše namizno sadje, jabolke, hruške, marolice ah grozdje pridelalo. HruSke, katere je poleg trsja najboljše ob stene saditi, morajo biti cepljene na kutino, ker drugače, cepljene na divjaka, dale bi mnogo lesa pa nič sadja. Za vzgojo se priporoča navpični kordon, ker z njim se najlažje ravna. V tem oziru bi nam morala posebno javna poslopja, kot šole, župnije i. t. d. v vzgled služiti. Kadar bi kmet videl, koliko takšno drevje ob steni lepega sadja da, koliko to dobička donese — bode vzgled posnemal in v nekaj letih bi se tudi kmetje poprijeli tega vira novih dohodkov.
Kadar bomo boljše sadne vrste sadili, kadar bodo vse te boljSe, za sadno drevje najpripravnejše lege zasajene, tedaj bomo videli, kakšne zaklade ima sadjereja v sebi in katere nam rada odda, če se le potrudimo jih vzdigniti. Slabe navadne vrste naj se samo tam sadijo, kjer boljSe ne uspevajo. Na hribu v lepi solčni, proti vetru zavarovani legi lesnike in druge malovredne vrste imeti, kar se pri nas žalibog le prepogosto najde — to se pravi od narave podarjeno prednost vsled nevednosti ali zanikernosti zametavati.
Take, posebno dobre lege naj se z najboljšimi pozno zorečimi namiznimi vrstami zasadijo. Nekaj dreves naj se vzame tudi od takih vrst, ki so najbolj zgodne. V lepi solnčni legi zori zgodno sadje še nekaj dni poprej kakor v dolini. Vsakemu pa je znano, da se tisto sadje, katero najpoprej in katero najpozneje na trg pride — vsikdar najdražje proda.
(Konec aladi.)
Llsinloa uradn. i G. Lorger, Ljubno: Uredite telo stvar sami z gospodom ravnateljem posojilnice. — Zusem: So celo osebne stvari in še Da vrh ne spadajo v politiko.
Loterijske številke.
Gradec 13. avgusta: 70, 78, 28, 66, 58. Dunaj 13. avgusta: 77, 16, 34, 21, 31.
Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko
se obrača z uljudno prošnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti:
a)	pristopijo kot redni udje (100 K enkrat i za vselej ah na leto 5 K, zato dobe | društveno glasilo »Časopis«);
b)	naj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ah narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posode, stare narodne noše, starinsko pohišno opravo itd.;
c)	naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivostih svojega kraja;
d)	tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej.
PoSiljatve naj se naslovijo na »Zgodovinsko društvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
Najboljše
priporoča po najnižjih cenah -
trgovina z železnino „MERKUR"
454 9
■www P. Maj «lié — Celje
Bogata zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, 3C traverz, -3BC železniških šinj, vodovodnih naprav, cevi in sploh vsega v železniško stroko ' spad&jočega blaga.	1
Zveza slovenskih posojilnic v Celjn
razpisuje s tem	609 i—i
službo nradniba.
Zahteva se spretnost v vseh strokah posojilniškega in po možnosti drugega zadružnega poslovanja sploh ter znanje trgovskega knjigovodstva in korespondence.
Vojaščine prosti prosilci, ki so vešči stenografije in bi se usposobili za revizijski posel, imajo prednost Plača in pogoji po dogovoru.
Nastop službe takoj oziroma do 15. septembra 1904 ev. tudi pozneje.
Prošnje s spričevali in dokazih dosedanjega službovanja se sprejemajo do 25. avgusta 1904.
S
t :: î uj .'Atj ; t
Dr. Janko Sernec
prakt. zdravnik in zobozdravnik v Celjn,
se mora od nedelje 14. avgnsta naprej na 4 tedne odpeljati. Zdravniško in zobozdravniško prakso prevzame gospod višji-štabni zdravnik v p. dr. J. Vučinič. Otvoritev prakse se
bode posebno naznanila.
608 1—1
I 11 I I I I i B BI+4-HB I 1 I I M 8 I S"
Slovenci!	1
darujte za	1
družbo Sv. Cirila in Metoda!] 1 B B B B B B B I frUhH IIJ M I H ! ■! ■
priporoča
tiskarna sv. Oirila v Mariboru.
I Vsaka beseda !
strne 2 ».
Najmanj« objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane a vin.
Vsaka beseda ! stane 2 v.
Večkr. objava I po dogovoru.
Ti jpserati ge gamo proti predplačilu sprejemajo ; pri vprašanjih na npravnižtve se mora znamka za odgovor pridelati.
Proda se.
Stampllje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 16.	426 61—9
Novozldana hiša s poljem in vrtom se po ceni proda. Vpraša se pri Tomažu Jagodič v Novi vasi St. 70 pri Mariboru.	595 8—S
Lepo posesto, s hišo in hlevom, 26 oralov, njiva, travnik in vrt, gozd, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo.
549 8—d
Pristava blizu Sevnice, 10 min zunaj trga, v prijazni dolinici se proda. Obsega: 6 oralov njiv, 10 oralov travnikov s sadnim drevjem, 4 orale hoste, 1 oral vinograda. V dobrem stanu je hiša in vse gospodarska poslopja. Bedi se lahko da 15 glav goveje živine. Vse posestvo so stika nepretrgano. Cena 6000 K.
548 3-3
Nova hiša z grajzlarijo in lepim vrtom, 11 let davka prosta, se proida pod zelo ugodnimi pogoji. Radvanjeka ulica št. 175, pošta Maribor.	631 8—2
Novozldana hiša z dvema sobama in dvema kuhinjama, klet, dve drvarnici, trijsvinjski hlevi, vrt za zelenjavo in mala njiva, se po ceni proda. Gornje Pobreže št. 250 pri Mariboru. 612 2—1
Posestvo se proda, obsegajoč 98'/, oralov, od katerih je 25 oralov njiv in travnikov, drugo gozd in pašnik z lesom obraščen, poslopje v dobrem stanu, blizu farne cerkve, cena po dogovoru. Jurij Potočnik v Razboru, pošta Slov. Gradec.
602 8—2
Prodaja trt. Naznanjam vsem vinogradnikom, da imam veliko zalogo cepljenih in divjih amerikanskih vkorenič-jenih trt in sicer ceplenke: Mosler , ali šipon, laški Risling, Sylvaner ali Jelenžič in Rafol ali VeltUnec zeleni in od divjakov Riparija portalis. Cena ceplenih trt: I. vrste: 100 komadov 20 K od vseh sort in II. vrste: 100 komadov 14 K; od di^ih vkoreničjakov 100 komadov 2 K. Pri večjem naročanju primeren popust ali pa navržek divjih trt. Ponudbe do 16. septembra. Josef Setinšek, ekonom, Preseldol, pošta R^jhenburg, Štajersko.
601 8-2
Gostilno z malo trgovino vzamem v najem. Ponudbe se prosijo na upravništvo Slov. Gospodarja, Maribor, pod Številko 611 2-1
Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove upravništvo.	443 10—10
Frostg služte.
Učenca, slovenščine in nemščine zmožnega, sprejma takoj trgovina z manu-fakturnim blagom Alojzij Gnivšek, trgovec a Mariboru, grajski trg 2. 501 6
Služba organista In mežnarja
se takoj odda pri žapni cerkvi sv. Flori-jana pri Rogatcu. Cerkveno predstojništvo sv. Florjana pri Rogatcu. 604 2—2
Poštenega fanta, ki ima veselje za krojača, sprejme Jakob Caplo v Selnici ob Dravi.	600 3—2
Mizarski učenec se takoj sprejme. Ant. Viher, mizarski mojster v Mariboru Koroške ulice št. 31. 605 3—2
Učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenih Btaršev, ki ima veselje do pekarne sprejme Janez Baumgartner, pek pri Sv. Marjeti ob Pesnici blizu Maribora. 608 2—2
Crevlari samostojen in dobro izučen, se išče za eno občino, v koji je mnogo dela in nobenega izučenega črevljarja.
Kje, pove upravništvo.
590 6-8
Krojaški pomočnik išče dela.'Na-slov pri upravništvu. 593 3—8
Služba spretnega organista in cerkovnika, samskega, se takoj odda v Žetalah. Cerkveno predstojništvo. 607 2—1
Spretna kuharica v srednih letih išče službe; gre tudi v župnišče. M. K. poste restante, Radgona. 614 8—1
Gospodinja) pridna, vajena vsakega dela, išče službe — gre tudi v župnišče. Naslov pove upravništvo lista. 618 3-1
Pridnega učenca sprejme takoj Alojzij Pinter, trgovec z mešanim blagom, v Slov. Bistrici.	610 3—1
Kuverte
vsako j alce vrste»
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Dr. Fr. Jankovič
okrožni zdravnik v Kozjem, naznanja
da se mudi do 15. septembra pri vojaških vajah. 615 l—i ^
MMMM*nmmmmm>m#
sprnjema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. are dopolndne in jih obrestuje po 4°/« ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plažuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina (jub-tjanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K.
hranilnica ljubljanska
320 7
na Mestnem trgu
zraven rotovža
H
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja sc na zemljišča po 4a/4°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5*/« izposojenega kapitala. Na ta način se ve3 dolg poplala v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 •/• izposojenega kapitala.
Posoja se tndi na meniee in na vrednostne papirje in sicer po 4'/i7o do &*/<>•
ÍS
Í" i
co
<33 >N
CO -O O
03
■ «M* >
O
cn
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karel
„pri solno«6®
Gosposka ulica št. 10 Maribor
Worsche
,«pri solncu"
Maribor Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moSke ali ženske obleke
v velini in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Sukno (stof) za celo moško obleko (suknja, hlafte in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3 20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
6	vrste sukneceea blaga.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 140, 1.80, 230, 3.— in naprej do najinejse vrste v ni jcoviiSh modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. — 65, — 80, —90, 1.—,
120, 1.40 in naprej do najfinejše vMe. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za posteče, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgot^vljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnrgo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
ta ,
so
co ■
N<
CD
CO Oí
CD* i
JLj Največja in najccnejža "^H W
(lomilca slovenska H eksportna tvrdka ur, ^ zlatnine in srebrnine. I Priznano dobro blago! B ▼ mmm Žepne are «o pravega S9 švicarskega izdelka, mmmma A
m
Kranju (Krainburg). g
Zalagatelj dražbe c. kr. državnih ui cinik o v ?a Avstrijo, priporoča svojo bogato zalrgo liuUi in a-taočno idočih pravih Švicarskih tir, dataiue u s>thr niue. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. -•• Opomba: Daje moje blago zore« II«»«» in ure zanesljivo idoče, je dokaz to, ds razpošiljam ¡¡re na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro irtafti» iim »n;i>ii na se zaupno obrne na mojo tvrdko,_
m o m o
< 'i
__ ▼ 463 80- 7
Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo bolj koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj! Takisto gotovo je, da so nekatera umetno pripravljena živila za ži vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bolj ceneja (če niso draga!) nego navadno polagane krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravljena živila so sledeče navedene priklaje: 1. Drobec Iz zanesljivo relo svežih kosti z 20 °/0 do 30 °/» mesnih in mastnih snovi od uradno potrjeno zdravih goved. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potrojljo število v letu Ieženlh jajec; piščanci, pujski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr svinje se čudobitro odebele. — To sredstvo ie tiilo v tem letu že večkrat ns razstavah odlikovano. — Pripravlja se ta drobec v dveh vrstah: L vrste zelo droben^ II. vrste manj droben in stane v Mariboru podpisanem: I. vrste I kg 40 vin., 50 kg 16 K; II. vrste 1 kg 33 vin., 50 kg 15 S. Uporabni navod <f dodava. — 2. Na Dunaju 19C4 odlikovane umetno pripravljene klaje za *rtl>ne ptice, ki so v ljudsko-gospodarskem ozira tudi velikega pomena: a) Ventra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za gnezdne mladiče ¡| 'n krepilna priklaja oorastlim pticam; 60, 30 in 10 vin. b) Aurora, se priklaja /a ča;a misenja in stori pticam peije rudeče; 2 K, 1 K in 30 v. c) Ornithyg6n1 j« zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice; 50, 30 in 10 v. Uporabni navod je vsakem i blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojte se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visokoobrestnega dobička! Štedenje takih izdelkov bi bilo neumno 1 — Razglede (prospekte) brezplačno. — Priporoča se Vam
Ivan E. TVeixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3.
G. z 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-idavacije koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in ilruifib umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek.
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ek3trahuan) alkohol (mlad konjak), in je od vseb zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriPorof» posebno rekon-
' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 150 gld. — Pri naročitvi 4 steklen.
pošiljatev frankira.
Benedikt llertl, posest sraščiue Golič pri Konjicah, S p. Ž ta j V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirin ___pri Martinu Suster.	526 52—44
S parno silo obratovana
za glinske izdelke
420 8-6	v Ilaeju
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, opeke za oboke, lončenih cevi za drenažo, na strojih izdelane strelne opeke, DC patentirane zarezne opeke, "M plolč za tlakaiye. — Blago izvrstno, ker Je napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke!
Na leto se razproda nad 10.000 kom.
^^ilravo in lepo živino imeti, je bogastvo!
Vse to doseže hranilni prsšek za živiro!
Ta hrani ri ži vioski p k pr poročajo m 10-gi žvinozdrav-
liki, a rabj'o ga mnogi dobri gospodarji za svoji živino. Posebno se priporoča: Prah za konle.
n
Ta čisti in pospešuje prebavo, odstraiy^e kašelj (keh), koliko, kakor tndi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bo-an konj kmalu zdravi, med tem
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto, da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito se daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prab za svinje je priporočeno sredstvo proti akoro vsem l oleznim svinj, postbno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-8 Vsak gori navedenih prašekov stane: 3 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v franko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo
Mestna v lekarna v Zagrebu,
Markov trg št. BOO, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj ai nemndoma naroči.
Vsak dan dojde veliko naročb iz vseh krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov.
ifdaiatelj in «aloinik kat. tisk. društvo.
Odgovorni uradnik: Fard» Lukavar.
Tiak tiskar o« »v. Cinl»,