NAJPREPROSTEJŠI NAČIN ODBIRE ČEBEL
prof. dr. JOŽE RIHAR
Kako poteka množična odbira v praksi
Pri delu na čebelnjaku nas vodijo naslednja načela:
-	iz nadaljnje reje izločamo družine z nezaželenimi lastnostmi (negativna selekcija).
- razmnožujemo medarje (pozitivna selekcija),
- skrbimo, da ne pride do škodljivih posledic plemenjenja v bližnjem sorodstvu.
Od načina čebelarjenja je odvisno, kdaj bomo izločali neustrezne družine. Največ-
jo priložnost za ugotavljanje lastnosti čebel imamo ob pomladanskem pregledu in ob točenju. Spomladi vidimo, kateri panji so slabo prezimili: na dnu imajo dosti mrtvic, opazni so znaki griže ali noseme, poraba hrane je velika, zaostajajo v razvoju. V večini primerov bomo take panje zaenkrat pustili v čebelnjaku, vendar si jih bomo zabeležili, da ne pozabimo nanje. Koristno je manjvredne družine pred glavno pašo pridružiti normalnim plemenjakom.
Ob točenju smo bolj radikalni. Družine, ki ne dajo nič ali le malo medu, izločimo iz nadaljnje reje. Zamenjamo jim matice, če so živalne, če pa so šibke, jih združimo z normalnimi plemenjaki. Matice zamenjamo tudi preveč srditim panjem. Ob tej priložnosti pridružimo tudi trotovce k normalnim družinam. Včasih sate takih družin ometemo, da si čebele izprosijo pot v druge panje. Tako delamo zlasti konec sezone, ko pripravljamo čebele za zimo.
Pozitivno odbiro izvajamo na več načinov
Priporočljivo je, da ob pregledu oz. točenju razdelimo družine vsega čebelarstva na tri skupine.
V	prvi skupini so hiravci, družine, ki jih nameravamo izločiti: združiti z drugimi ali jim izmenjati matice. V drugi skupini so odbranke, družine, v katerih smo že več let zapovrstjo pridelali nadpovprečno mnogo medu, kjer matice obilno in sklenjeno zale-gajo, prezimujejo brez griže in noseme, čebele pa so krotke in brez rjavkasto rdečkastih obročkov. Ob izzimitvi smo našli v njih le malo ali nič mrtvic. Prednost dajemo medarjem, ki ob navzočnosti stare vzgojijo novo matico. V tretji skupini, kije ponavadi najštevilnejša, so ostale povprečno dobre družine. Vesely razvršča družine čebelnjaka ^posamezne skupine na naslednji način. Če je povprečni pridelek medu na panj v vsem čebelarstvu enak 1 00 %, spadajo v tretjo skupino družine s pridelkom od 71-120%, v skupino hiravcev družine, ki naberejo manj kot 70%, ter v skupino odbrank družine, ki naberejo več kot 120 % medu, glede na povprečje čebelnjaka.
Važno je, da za obnovo matic in narejen-cev jemljemo matičnike le iz skupine odbrank. Če vzrejamo matice, jemljemo vzrejno gradivo - žerke ali jajčeca - le iz najboljših družin, ki nam vsestransko us-
trezajo. Družine odbranke nam služijo potemtakem za matičarje in trotarje. Zaradi vzreje trotov nekaterim odbranim družinam že v prvi polovici aprila vstavljamo v gnezda satnike, v katerih bodo čebele gradile trotovino, da bodo v čebelnjaku prevladovali boljši troti. Kolikor je v naši moči, istočasno omejujemo vzrejo trotov v slabih družinah. Če imamo sate z že zgrajeno trotovino, jih postavljamo najboljšim plemenjakom poleg gnezda.
Z grafikonom je pokazan potek množičnega odbiranja na čebelarstvu Selekcijskega posestva Ponoviče pri Litiji, kjer smo pričeli načrtno odbirati leta 1951. Grafikona za leto 1948 in 1950 sta primera za leti, ko se odbiri še ni posvečala nikakršna pozornost. Oddaljenost med panji z najnižjim in najvišjim pridelkom je velika. Grafikona za leti 1 952 in 1 953 pa kažeta rezultate množične odbire. Kot je videti, se je v letih 1952 in naprej večalo število panjev z višjim donosom na desni in manjšalo število panjev z manjšim donosom na levi strani.
Vpliv množične odbire na pridelek medu na čebelarstvu Kmetijskega gospodarstva Ponoviče pri Litiji
V	obdobju 1947-1950, ko se na tem čebelarstvu še ni odbiralo, je bil povprečni pridelek medu na panj 1 1,8 kg, v drugem obdobju 1951-1955 pa se je dvignil na 1 7,9 kg na panj. Vzporedno s tem pa se je rojivost zmanjšala za 6-krat. V prvem obdobju je bilo na leto povprečno 2 5,7, v drugem pa le 4,2 rojev.
Znani velečebelar F. Kirar je vodil zapiske o vsaki posamezni družini (imel jih je okoli 500). Za vsako skupino panjev je izračunal povprečni pridelek. V ožji izbor je vzel tri skupine, ki so izkazovale najvišji povprečni pridelek. Med njimi je izbral 9 najboljših panjev. V želji, da bi od teh dobil dve najboljši družini, je pri vseh 9 odbran-kih pregledal za 10 let nazaj zapiske. Ti so mu govorili o poreklu matic, doseženih pridelkih, nerojivosti in nagnjenju k prelega-nju. Tako je izločeval nadaljnje družine, dokler mu končno nistcTostali dve, ki sta imeli največ plusov, ki sta se odlikovali po krot-kosti, ki nista imeli svetlih oznak, katerih čebele so lepo varovale zalego, itd.
Za uspeh pri odbiri iz množice naj navedemo še nekaj preizkušenih priporočil.
o
20	40
60
00	100	120	140	160	180	200	220	2*0
1948	«	>	11,2	kg
30
25
20
15
10
5
o
>
0
20
60
00
1950
100 120 0-31,2 kg
160
100
140
0	20	40	60	80	100	120	140	160	100
1952	®= 30,9 kg
20
15
10
5
100
100
120 ® -18,4 kg
140
160
1953
Sl. 48. Grafikon kaže vpliv množične odbire na pridelek medu na čebelarstvu Selekcijskega posestva Ponoviče pri Litiji. 1 948, 1 950 - brez odbire; 1 952, 1 953 - uspehi odbire
Pri izbiri matičarjev in trotarjev se kaj rado dogaja, da je izbranec pravzaprav medrodovni križanec, ko pri potomcih njegove posebne lastnosti izginejo, tako da le-ti ne dosegajo niti povprečja. Po Hej-
tmanku obstaja vedno nevarnost, da gre za križanca-luksuranta, če je izbrana družina nabrala več kot 20-30 % medu nad povprečjem čebelnjaka. Iz družin rekorderk, ki so nabrale 100 % ali več medu, to-
Leto	Število č. družin	Skupni pridelek (v kg)	Povprečni pridelek (v kg)	Obseg variranja (v %)	Število razredov	Vk (v %)
1948	92	1029	11,2	0-250	20	50,64
1950	93	2916	31,2	20-190	18	47,82
1952*	93	1 184	12,7	0-200	19	47,41
1952	93	2884	37,9	20-180	16	33,19
1953	94	1733	18,4	50-180	14	27,6
• Pridelek iz akacije.
Preglednica kaže vpliv množične odbire na pridelek medu na čebelarstvu kmetijskega gospodarstva Ponoviče pri Litiji. V številkah so podani isti podatki, ki so prikazani na grafikonu, razen tega pa tudi obseg variiranja, število razredov ter variacijski koeficient (v %).
rej ne jemljemo vzrejnega gradiva. Paziti moramo tudi, da v skupino odbrank ne bomo vključili panjev, iz katerih so hodile čebele po hrano v tuje panje (tihi rop), in iz panjev, ki so stali v skladovnici na posebno ugodnem mestu, kamor so se vletavale težke čebele iz drugih panjev ob vrnitvi s paše.
Na odbiranje utegne vplivati tudi izdatnost medenja. Najboljše podatke o nabiralni zmogljivosti posameznih panjev dobimo v srednje dobrih letih. To velja posebno pri čebelarjenju v prostorsko omejenem AŽ panju. Ob izdatni hojevi paši leta 1 957 se nam je zgodilo, da so se razlike v pridnosti posameznih panjev zabrisale, ko so tudi slabše družine v kratkem času napolnile medišča. V takih letinah je pri čebelarjenju v Žnideršičih priporočljivo, da ocenjujemo pridnost družin le po zgodnejši smrekovi, akacijevi, travniški ali kostanjevi paši. Z zanesljivostjo določimo nabiralno zmogljivost posameznih družin po množini zalege. Merimo jo v aprilu, pred rojilnim razpoloženjem ali ob prestavljanju (prevešanju) v AŽ panjih.
Če smo se z nekajletnim odbiranjem dokopali do manjšega števila odbranih družin, je priporočljivo, da napravimo še ožji izbor. Za čebele trotarja in matičarja napravimo še analizo glede na dedno čistost, ki nam bo povedala, če smemo pri njihovih potomcih pričakovati enakih lastnosti.
Z odbiranjem iz množice - kot smo ga opisali - zožujemo obseg variranja, siromašno dedno gmoto naše nekdanje populacije. Dosegli smo bolj izravnane pridelke, računati pa moramo, da se po nekaj letih utegnejo pojaviti škodljive posledice zaradi plemenenja matic z domačimi troti. Zato imamo v družini odbrank še vedno nekaj družin za rezervo. Iz njih ne jemljemo vzrejnega gradiva in v njih ne pospešujemo razvoja trotov. Da bi se izognili škodljivim posledicam parjenja v bližnjem sorodstvu, si preskrbimo vsakih 3-5 let po eno matico ali družino, ki nam služi potem kot matičar za nadaljnje razmnoževanje. Matice v ta namen kupujemo na zanesljivih plemenil-nih postajah ali iz rejnih okrožij, za katere vemo, da gojijo drugačen rod, kot je naš. Kupujmo jih tudi pri čebelarjih, ki prav tako odbirajo, ki imajo po možnosti isti rejski cilj, končno pa pri čebelarjih v samotnih oddaljenih krajih, ki ne prevažajo in kamor tuji čebelarji ne dovažajo čebel na pašo. Zlasti od naravno nastalih rejnih okrožij, za katera je ugotovljena pasemska in dedna čistost, lahko pričakujemo osvežitve naše reje.
VIRI:
1) Najpreprostejši način odbire čebel, Sl. č. 1970, str. 202-203.
2) Vzrejajmo boljše čebele - Lj. 1 972 - str. 134 do 138.