Kako bomo gospodarili z gozdovi v Horjulski dolini
Gozdarstvo se je že zelo zgodaj zavedlo dejstva, da brez načrtovanja ne more gospodariti z gozdo-vi. Gozdarji smo dolžni vsako desetletje izdelati oz. obnoviti načrt gospodarjenja z gozdovi v posa-mezni gospodarski enoti.
Gospodarska enota Dobrova zajema gozdove v Horjulski dolini, od Šentjošta do Šujice ter del barjanskih gozdov v okolici Brezovice. Na tem območju 5.325 ha gozdov, od tegajih je v privatni lasti 84%, v družbeni pa 16%. Prvi načrt gospo-darjenja s temi gozdovi je bil izdelan leta 1956, lani pa je bila dokončana tretja revizija tega na-črta.
V Horjulski dolini imamo opravka predvsem z raznimi oblikami bukovih gozdov, le v okolici Šentjošta in Butajnove se nahajajo gozdovi jelke in smreke. Poleg tega pa je za večino teh gozdov značilno. da opravljajo izredno pomembno varo-valno vlogo. Kar 64% vseh gozdnih površin leži na pobočjih z večjim naklonom od 20°. Kljub temu pa so skoraj vsi gozdovi uvrščeni v skupino lesno proizvodnih gozdov brez omejitve. V teh gozdovih gospodarimo v skladu z vsemi zahteva-mi, ki jih pri nas postavljata gozd in družba.
Nekaj besed velja posvetiti tudi dvema gozdni-ma rezervatoma, ki sta v teh gozdovih. Prvi je Oblakov gozd, s katerim gospodari Biotehnična fakulteta in leži v katastrski občini Brezovica, drugi pa je cerkveni gozd, ki leži v katastrski občini Dobrova. Oba rezervata služita za študij sestojev in človekovih vplivov na gozd.
Gozdovi gospodarske enote Dobrova se naha-jajo pretežno v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah, ko gozdovi tudi najbolj intenzivno prirašča-jo. Le malo pa je starejših odraslih gozdov primer-nih za posek in obnovo. Tako stanje je posledica dejstva, da na velikem delu teh gozdov prevladuje drobna posest. Za Ijudi, ki pa so imeli v preteklo-sti le malo gozda, pa je bilo značilno, da so hoteli dobiti iz gozda poleg lesa še drva, pogosto pa so v teh gozdovih tudi steljarili. Prav zaradi tega je precej teh gozdov tudi degradiranih.
Zaradi opuščanja steljarjenja in zmanjšane od-visnosti lastnikov gozda so v zadnjih tridesetih letih porasle tudi lesne zaloge s 140 na 200 m3 po ha. S tem pa se je povečal tudi prirastek, saj je znano, da les lahko raste le na lesu.
Kljub temu pa so sestavljalci načrta ocenili, da je bil etat v preteklem desetletju previsok. Hkrati pa niso bila opravljena vsa gojitvena dela. V bo-doče bo zato občutno zmanjšan etat.
Največji del etata bomo dobili z redčenji in sanitarnimi sečnjami. Redčenja bomo najintenziv-neje izvajali v mlajših sestojih, kjer je možnost vplivanja na kvaliteto največja. Lesno zalogo pa bomo akumulirali z močno zadržanim posega-njem v vseh tistih gozdovih, ki so v fazi najbolj intenzivnega priraščanja. V degradirane gozdove bomo posegali samo v kolikor bo to nujno potreb-no zaradi usmerjanja nadaljnjega razvoja teh goz-dov proti pronaravnemu gozdu.
Gozdove bomo obnavljali le na manjših površi-nah in sicer tako, da bomo ob vključevanju vsega naravnega mladja snovali predvsem mešane goz-dove. Tak način je tudi z estetskega vidika mnogo bolj primeren.
V prihodnjem desetletju se ne predvideva no-vogradenj gozdnih cest. Potrebe po novogradnjah vlak pa se bodo ugotavljale sproti ob izdelavi ustreznih sečno spravilnih načrtov.
JANKO VIDMAR