Mar ko Juvan, ur. 


O knjigi 
Prostorskarazsežnost,kijesestavnidelslehernegarazmisleka odejanskemsvetu,sejespozitivizmom,strukturalizmom,literarno geografijo in »prostorskim obratom« v drugi polovici 20. stoletja uveljavila kot organizacijsko nacelo nekaterih literarno znanstvenih pristopov.MonografijaProstorislovenskeknjiževnostijeprispevek hgeografski razširitvi in epistemološki poglobitvi te paradigme. Temeljnaznacilnostnjeneslovenskerazlicicejeprenostežišca odpolemicne, samopromocijske in izklju cujoce logike »obrata« kneizkljucujocilogikicelostnekrepitvemeddisciplinarnihin metodoloških sinergij. Uvodnemu premisleku o teh vprašanjih sledita sklopa sovisnih razprav. Prvi s pomocjo GIS-ov analizira preplet naravnih, infrastrukturnih, institucionalnih, biografskih, komunikacijskih, vrednostnih in simbolnih pojavnih podrocij na slovenskem etnicnem ozemlju od konca 18. do srede 20. stoletja, drugipainterpretiratopografije»narodnihkrajin«ingeoprostorov, kakršne je moc pre poznati v literarnih besedilih in biografijah. »Slovenskosmer«raziskovanjazemljepisno-simbolnegaprostora zaznamujejo visoki standardi meddisciplinarnega obvladovanja kompleksnosti. Prica smo zapletenemu modeliranju celovitega naboraraznorodnihdejavnikov,kiseizognetakoideološkiinstru -mentalizaciji in scien tisticni trivializaciji kot tudi hermenevticni poljubnosti in poststrukturalisticni partikularnosti. Gre za enega najobetavnejših premikov v slovenski literarni vedi. 
Iz ocene dr. Dejana Kosa 


Pro­sto­ri­slo­ven­ske knji­žev­no­sti 
Ure­dil Mar­ko­Juvan 
Studia­litteraria­20 Uredniki zbirke:Darko­Dolinar,­Jernej­Habjan­in­Marko­Juvan Prostori­slovenske­književnosti Uredil:Marko­Juvan 
Avtorji prispevkov:Monika­Deželak­Trojar,­Joh­Dokler,­Marjan­Dolgan,­Marijan­Dovic, Jerneja­Fridl,­Jernej­Habjan,­Miran­Hladnik,­Andraž­Jež,­Marko­Juvan, Alenka­Koron,­Jaka­Ortar,­Urška­Perenic,­Jola­Škulj,­Mimi­Urbanc 
Izdelava zemljevidov:Jerneja­Fridl Oblikovanje:Ranko­Novak Stavek in prelom:SYNCOMP d.­o.­o. Izdajatelj:Inštitut­za­slovensko­literaturo­in­literarne­vede­ZRC­SAZU Za izdajatelja:Marko­Juvan Založila:Založba­ZRC,­ZRC­SAZU Za založbo:Oto­Luthar Glavni urednik založbe:Aleš­Pogacnik Tisk:Collegium­Graphicum,­d.­o.­o. Naklada:300­izvodov Prva­izdaja,­prvi­natis. 
Ljubljana­2016 
Izid­knjige­je­s­sredstvi­iz­leta­2015­podprla­Javna­agencija­za­raziskovalno­dejavnost Republike­Slovenije. 
Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence  https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504115. 

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 
821.163.6.09:91(082) 
PROSTORI slovenske književnosti / [posamezni prispevki Monika Deželak Trojar … et al.] ; uredil Marko Juvan ; [izdelava zemljevidov Jerneja Fridl]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. – (Studia litteraria / Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ISSN 1855-895X ; 20) 
ISBN 978-961-254-866-7 
1. Deželak Trojar, Monika 2. Juvan, Marko, 1960– 283056128 
8­2016,­Inštitut­za­slovensko­literaturo­in­literarne­vede,­Založba­ZRC,­ZRC­SAZU Vse­pravice­pridržane.­Noben­del­te­izdaje­ne­sme­biti­reproduciran,­shranjen­ali­prepisan­v­katerikoli­obliki oz.­na­katerikoli­nacin,­bodisi­elektronsko,­mehansko,­s­fotokopiranjem­ali­kako­drugace,­brez­predhodnega pisnega­dovoljenja­imetnikov­avtorskih­pravic. 
Vse­bi­na 
7 MAR­KO JUVAN:­Pred­go­vor 
UVOD 
13 MAR­KO JUVAN:­Na­poti­k pro­stor­ski­zgo­do­vi­ni­lite­rar­nih­kul­tur: knji­žev­nost­in­ustvar­ja­nje­slo­ven­ske­ga­pro­sto­ra 
43 JeR­Ne­JA FRIDL,­JOH DOKLeR,­MAR­KO JUVAN in JAKA ORTAR: Raz­mer­ja­geo­pro­sto­ra­s pro­sto­ri­knji­žev­no­sti:­geo­po­dat­ki, kar­to­gra­fi­ja­in­inte­rak­tiv­ni zem­lje­vi­di 
ANA­LI­Ze 
67 URŠ­KA PeRe­NIc:­Pro­stor­knji­žev­ni­kov:­kra­ji­biva­nja­in­služ­bo­va­nja in sre­diš­ca­nacio­nal­ne­lite­rar­ne­kul­tu­re 
99 JeR­NeJ HAb­JAN in ALeN­KA KORON:­Pro­stor­slo­ven­skih­tiska­nih­medi­jev 
117 JOLA ŠKULJ:­Pro­stor­tiskarn­in­založb 
133 URŠ­KA PeRe­NIc:­Pro­stor­lite­rar­nih­dru­štev:­cital­niš­tvo­v kon­tek­stu demograf­skih­zna­cil­no­sti,­uprav­no-po­li­tic­ne­in­sod­ne­deli­tve­ozem­lja ter­mre­že­sred­njih­in­viš­jih­šol 
157 MAR­KO JUVAN:­Pro­stor­lite­rar­nih­usta­nov­in­dru­štev:­gle­da­liš­ca, dra­ma­tic­na­druš­tva,­narod­ni­domo­vi 
181 MA­RI­JAN DOVIc:­Pro­stor­spo­mi­na:­spo­min­ska­obe­lež­ja­slo­ven­ske lite­rar­ne­kul­tu­re 
207 MI­RAN HLAD­NIK:­Pro­sto­ri­zgo­do­vin­ske­pove­sti­in­Geo­pe­di­ja 
IN­TeR­PRe­TA­CI­Je 
225 MO­NI­KA Deže­LAK TRO­JAR:­Pro­sto­ri­Jane­za­Lud­vi­ka­Schönleb­na (1618–1681)­ter­nji­hov­vpliv­na­potek­nje­go­ve­živ­ljenj­ske­in­ustvar­jal­ne­poti 
245 AN­DRAž Jež:­Šta­jer­ska­knji­žev­nost­v ca­su­zgod­nje­ka­pi­ta­li­stic­ne pro­duk­ci­je­pro­sto­ra 
263 MAR­JAN DOL­GAN:­Lite­rar­ni,­gle­da­liš­ki­in­film­ski­pro­stor­pri­Iva­nu Preg­lju 
281 JOLA ŠKULJ:­Moder­ni­stic­ni­pesniš­ki­pro­sto­ri:­pokra­ji­na­Devi­na­(Ril­ke) in­Kra­sa­(Ko­so­vel) 
299 ALeN­KA KORON:­Pri­po­ved­ni­pro­stor­v IdinikockiSuza­ne­Trat­nik 
SKLePNA ReFLeKSIJA 
315 MIMI URbANC in­JeR­Ne­JA FRIDL:­Oblikovanje­prostorov­literarne kulture­v­geografski­perspektivi 
327 Imen­sko­kaza­lo 339 O­avtoricah­in­avtorjih 343 Sum­mary 

Pred­go­vor 
Mar­ko­Juvan 
P
ri­cu­jo­ca­vecav­tor­ska­mono­gra­fi­ja je­nasta­la­iz­pro­jek­ta­Prostorslo­venskeliterarnekulture:literarnazgodovinainprostorskaanalizazgeografskim informacijskimsistemom,­ki­od­leta 2011­zdru­žu­je­lite­rar­no­ved­ne­razi­sko­­val­ce­in­geo­gra­fe.1 Pri­na­ša­prve­izsled­ke­razi­skav­zgo­do­vi­ne­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti z me­to­do­lo­gi­jo­nove­trans­dis­ci­pli­ne,­ki­jo­ime­nu­je­mo­»pro­stor­ska­lite­rar­na veda«.­Ta­se­obli­ku­je­na­pre­se­ciš­cu­lite­rar­nih­štu­di­jev­in­druž­be­ne­(»hu­ma­ni­­stic­ne«)­geo­gra­fi­je,­opi­ra­pa­se­na­sodob­ne­teh­no­lo­gi­je­kar­ti­ra­nja­in­geo­graf­ske infor­ma­cij­ske­siste­me­(GIS).­V pri­mer­ja­vi­z LiterarnimatlasomLjubljane(Dol­­gan­idr. 2014),2 ki­se­v ok­vi­ru­naše­ga­pro­jek­ta­zame­ju­je­na­ozem­lje­slo­ven­ske pre­stol­ni­ce­in­goji­poljud­no­pri­po­ved­no-pro­stor­sko­obrav­na­vo­posa­mez­nih pisa­telj­skih­bio­gra­fij,­je­tale­zve­zek­bli­že­štu­dij­skim­atla­som­ana­li­tic­ne­ga­tipa,­ki 
1 Ši­fra­pro­jek­ta­J6-4245,­finan­ci­ra­nje­ARRS,­tra­ja­nje­od­1. ju­li­ja 2011­do­30. ju­ni­ja 2014. Pro­jekt­na­sku­pi­na:­razi­sko­val­ke­in­razi­sko­val­ci­z ZRC­SAZU –­z In­šti­tu­ta­za­slo­ven­­sko­lite­ra­tu­ro­in­lite­rar­ne­vede­(ISLLV)­Mar­ko­Juvan­(vod­ja),­Mar­jan­Dol­gan,­Mari­jan Dovic,­Jer­nej­Hab­jan,­Alen­ka­Koron,­Mati­ja­Ogrin­in­Jola­Škulj,­z Geo­graf­ske­ga inšti­tu­ta­Anto­na­Meli­ka­(GIAM)­Jer­ne­ja­Fridl­in­Mimi­Urbanc,­z Glas­be­no­na­ro­do­­pi­sne­ga­inšti­tu­ta­pa­Mar­je­ta­Pisk –­in­z Od­del­ka­za­slo­ve­ni­sti­ko­Filo­zof­ske­fakul­te­te v Ljub­lja­ni­(Mi­ran­Hlad­nik­in­Urš­ka­Pere­nic­s svo­ji­mi­štu­den­ti).­Zuna­nji­sode­la­vec­za pro­gram­sko­opre­mo­in­splet­no­stran:­Joh­Dokler­(Ljub­lja­na).­Pri­pro­jek­tu­so­pri­po­­sa­mez­nih­nalo­gah­sode­lo­va­li­še­Andraž­Jež­(ISLLV),­Jaka­Ortar­(GIAM)­in­bar­ba­ra Lam­pic­(FF­ULj). 
2 LiterarniatlasLjubljaneje­po­izi­du­v mno­žic­nih­medi­jih,­stro­kov­ni­perio­di­ki­in­jav­no­­sti­(tudi­na­ceš­kem)­zve­ci­ne­doži­vel­naklo­njen­odmev­(Než­mah­2014;­Ter­se­glav 2014; Per­ko­2014;­Gom­bac­2014;­Van­cu­ra­in­Zelen­ka 2015),­okto­bra­2015,­ko­pri­cu­jo­co sku­pin­sko­mono­gra­fi­jo­odda­ja­mo­v tisk,­pa­tudi­odpr­te­ga­jav­ne­ga­pisma­femi­nistk­in nji­ho­vih­pod­por­ni­kov,­ki­je­avto­ri­ta­tiv­no­gra­ja­lo­dom­nev­no­pre­sla­bo­zasto­pa­nost knji­žev­nic­ne­le­v Atlasu,­tem­vec­tudi­v pro­jek­tu­(prim. splet­no­obja­vo­ene­od­ver­zij pisma­na­blo­gu­Spol.sidne­19. 10. 2015­in­odgo­vor­Mar­ka­Juva­na,­objav­ljen­20. 10. 2015 na­splet­nih­stra­neh­ZRC­SAZU). 
7 
temat­ske­kar­te­pove­zu­je­jo­s sta­ti­stic­ni­mi­ana­li­za­mi­vec­jih­koli­cin­podat­kov,­v li­­te­rar­ni­vedi­pa­mu­bolj­od­natanc­nih­branj­(closereading)­posa­mez­nih­besed­nih umet­nin­ali­umet­niš­kih­živ­lje­nje­pi­sov­ustre­za­Moret­ti­je­va­meto­da­»od­da­lje­ne­­ga­bra­nja«­(distantreading),­tj.­pre­štev­ne­in­nomo­te­tic­ne­ana­li­ze­podat­kov­ne­ga kor­pu­sa,­pri­dob­lje­ne­ga­iz­dru­ge­roke­(Mo­ret­ti­2011:­10–12) –­v na­šem­pri­meru podat­kov,­za­katerimi­smo­ruda­ri­li­po­Slovenskembiografskemleksikonu,­lite­rar­­noz­go­do­vin­skih­pri­roc­ni­kih,­bib­lio­gra­fi­jah­in­podob­nem. 
Tako­meto­do­loš­ki­okvir­naše­razi­ska­ve,­zasno­va­ne­na­ozad­ju­»pro­stor­ske­ga obra­ta«­v hu­ma­ni­sti­ki­(gl. Juvan,Napotikprostorskizgodoviniliterarnihkultur), kakor­tudi­nje­ni­prvi­ana­li­tic­ni­in­inter­pre­ta­tiv­ni­izsled­ki­so­bili­stro­kov­ni­javno­­sti­delo­ma­že­pred­stav­lje­ni­v do­ma­cem­in­tujem­znans­tve­nem­tisku­(Perenic,­ur. 2012;­Dovic,­Habjan­in­Juvan,­ur.­2013;­Dovic­2013;­Pere­nic­2014;­Fridl,­Juvan in­Ortar­2014;­Juvan­2015;­Juvan­in­Dokler 2015),­obe­nem­pa­tudi­na­splet­nih stra­neh­pro­jek­ta­(http://pslk.zrc-sazu.si).­Za­tole­knjiž­no­obja­vo­so­bili­naši­pris­­pev­ki­s sple­tiš­ca­in­iz­perio­di­ke­revi­di­ra­ni,­poso­dob­lje­ni­in­ure­je­ni­v novo­celo­to. 
Na­še­ana­li­ze,­temat­ski­zem­lje­vi­di­in­gra­fi,­uvrš­ce­ni­v Ana­li­ze,­osred­nji­del mono­gra­fi­je,­so­pris­pe­vek­k raz­re­še­va­nju­vpra­ša­nja,­kako­sta­na­slo­ven­skem etnic­­nem­ozem­lju­od­kon­ca­18.do­sre­di­ne­20.sto­let­ja­drug­na­dru­ge­ga­vpli­va­la geo­graf­ski pro­stor­in­lite­ra­tu­ra­v slo­venš­ci­ni.­V ta­namen­so­v na­ši­knji­gi­pred­stav­lje­ne­pro­­stor­sko-sta­ti­stic­ne­ana­li­ze­podat­kov­o živ­lje­njih­pomemb­nej­ših­lite­rar­nih­akter­jev, raz­vo­ju­medij­ske­in­insti­tu­cio­nal­ne­infra­struk­tu­re­knji­žev­no­sti,­kra­jih,­spo­min­­sko­pred­stav­lje­nih­v slo­ven­skih­zgo­do­vin­skih­roma­nih,­ter­pro­stor­ski­kon­ste­la­ci­ji spo­min­skih­objek­tov­in­poi­me­no­vanj,­ki­se­nana­ša­jo­na­slo­ven­ske­knji­žev­ni­ke. Prek­pro­stor­sko-pre­štev­ne­ana­li­ze­podat­kov,­zaje­tih­iz­lek­si­ko­graf­sko-en­ci­klo­­pe­dic­nih­del­in­izbra­nih­z upo­šte­va­njem­lite­rar­ne­ga­kano­na,­so­for­mu­li­ra­ni­prvi doloc­nej­ši­odgo­vo­ri­na­vpra­ša­nja­o in­te­rak­ci­ji­geo­graf­ske­ga­pro­sto­ra­in­lite­ra­tu­­re.­Z­geografske­perspektive­jih­povzema­in­nadgrajuje­sklep­na­refleksija. 
Osred­njo­in­sistem­sko­prob­le­ma­ti­ko­iz­Analiz­in­sklepnega­poglavja­v zad­­njem­delu­monogra­fi­je,­In­ter­pre­ta­ci­jah,­osvet­lju­je­pet­štu­dij­o pred­stav­lje­nih­in živ­ljenj­skih­pro­sto­rih­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­od­17. do­21. sto­let­ja.­Prek­njih­se izri­su­je­vzni­ka­nje­(in­današ­nje­zami­ra­nje?)­raz­svet­ljen­sko-ro­man­tic­ne­ideo­loš­­ke­kon­cep­ci­je­nacio­nal­ne­ga­kultur­ne­ga­pro­sto­ra.­Štu­di­je­sega­jo­od­baroc­ne­ga kato­liš­ke­ga­koz­mo­po­lits­tva­Jane­za­L.­Schönleb­na­(na­pre­se­ciš­cu­deže­le­Kranj­­ske­in­sred­njee­vrop­ske­regi­je)­do­slo­ven­sko-ilir­ske­ambi­va­len­ce­roman­ti­ka­Stan­­
ka­Vra­za,­cigar­oma­ho­va­nje­v imagini­ra­nju­»slo­ven­ske­ga«­kul­tur­ne­ga­pro­sto­ra dolo­ca­druž­be­no­geo­graf­ska,­pro­duk­cij­ska­in­ideo­loš­ka­raz­li­ka,­ki­se­je­v 19. sto­­let­ju­vzpo­sta­vi­la­med­narod­ni­mi­pre­po­ro­di­te­lji­s Kranj­ske­in­Šta­jer­ske.­Inter­­pre­ta­ci­je­nato­sprem­lja­jo­vdor­glo­ba­li­za­ci­je­v gle­da­liš­ce­kot­pos­ve­ce­ni­pro­stor nacio­nal­ne­ga­na­zacet­kih­moder­niz­ma­20. sto­let­ja­(Preg­lje­vo­kri­tic­no-sa­ti­ric­no eks­pre­sio­ni­stic­no­soo­ce­nje­s »pro­fa­nost­jo«­fil­ma,­kina­in­kinod­vo­ran)­in­moder­­ni­stic­no­samo­ref­lek­siv­no­poiesis,­ki­repre­zen­ta­ci­je kraš­ke­pokra­ji­ne­dolo­ca­s poe­­ti­ko­eksi­sten­cial­ne­nepo­sred­no­sti,­min­lji­vo­sti­in­nedo­vr­še­no­sti­(De­vin­in­Kras pri­Ril­ke­ju­in­Koso­ve­lu),­svo­jo­zgo­do­vin­sko­pot­pa­skle­ne­jo­ob­teo­ri­za­ci­ji­post­­mo­der­nih­femi­ni­stic­nih­pro­stor­skih­interven­cij­Suza­ne­Trat­nik,­ki­ustvar­ja­jo poseb­no­ver­zi­jo­Soje­ve­ga­»tret­je­ga­pro­sto­ra«. 
Prek­naših­zaca­snih­odgo­vo­rov­na­izzi­ve­pro­stor­ske­lite­rar­ne­zgo­do­vi­ne­slo­­ven­ske­ga­etno­pro­sto­ra­se­odpi­ra­jo­nova­vpra­ša­nja,­ta­pa­zah­te­va­jo­poglo­bi­tev­in nada­lje­va­nje­naše­razi­ska­ve:­Kako­so­na­lite­rar­no­živ­lje­nje­sko­zi­zgo­do­vi­no delo­va­le­fizic­ne­in­antro­po­ge­ne,­druž­be­ne­zna­cil­no­sti­pro­sto­ra­(re­lief­in­narav­­ne­meje,­tipi­pokra­ji­ne,­pro­met­ni­ce,­gosto­ta­pose­li­tve,­nasel­bin­sko­omrež­je, gos­po­dar­ska­in­kul­tur­na­raz­vi­tost)?­Kako­so­na­delo­va­nje­knji­žev­ni­kov­vpli­va­li nji­hov­raz­red­ni­polo­žaj,­spol,­mater­ni­jezik,­poklic,­pred­vsem­pa­kra­ji,­v ka­te­rih so­biva­li?­Zakaj­je­bilo­med­knji­žev­ni­mi­akter­ji­do­sre­di­ne­20. sto­let­ja­tako­malo žensk­in­delav­cev­ter­zakaj­so­bili­moš­ki­kul­tur­ni­ustvar­jal­ci­pogo­sto­sam­ski ozi­ro­ma­brez­»pra­ve­ga«­dru­žin­ske­ga­živ­lje­nja?­Zakaj­se­v 20. sto­let­ju­niso mogle­splo­šno­uve­lja­vi­ti­in­kano­ni­zi­ra­ti­knji­žev­ne­prak­se­v na­rec­jih?­Kako­so raz­lic­ne­lite­rar­ne­zvr­sti­sko­zi­cas­svoj­živ­ljenj­ski­pro­stor­bese­dil­no­pred­stav­ljale in­ideo­loš­ko­opo­me­nja­le?­Kako­moc­no­je­lite­ra­tu­ra­v pri­mer­ja­vi­z os­ta­li­mi­po­­droc­ji­jav­ne­ga­diskur­za­vpli­va­la­na­druž­be­no­doje­ma­nje­pro­sto­ra?­Kako­so­se prek­lite­ra­tu­re­na­pokra­ji­ne­in­kra­je­veza­le­sku­pin­ske­pri­pad­no­sti,­na­pri­mer regio­nal­ne­in­manj­šin­ske?­Kako­so­živ­ljenj­ske­poti­knji­žev­ni­kov­in­nji­ho­va omrež­ja­vzpo­stav­lja­li­notra­nji­in­zuna­nji­kul­tur­ni­trans­fer?­V kak­šna­doma­ca­in med­na­rod­na­omrež­ja­so­se­vple­ta­le­tra­jek­to­ri­je­akter­jev­slo­ven­ske­ga­lite­rar­ne­ga polja?­Kako­se­je­pro­stor­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­sko­zi­zgo­do­vi­no­vpe­njal v asi­me­tri­je­evrop­ske­ga­in­sve­tov­ne­ga­lite­rar­ne­ga­siste­ma? 
Spod­bu­je­ni­s ta­ki­mi­in­podob­ni­mi­odrp­ti­mi­vpra­ša­nji­upa­mo,­da­bomo­pro­­stor­sko­zgo­do­vi­no­knji­žev­no­sti­na­Slo­ven­skem­v na­sled­njih­letih­dogra­di­li­in­jo pove­za­li­z me­to­do­loš­ko­sorod­ni­mi­kom­pa­ra­ti­vi­stic­ni­mi­razi­ska­va­mi­šir­ših­lite­­rar­nih­pro­sto­rov. 
9 
Li­te­ra­tu­ra 
Dolgan,­Marjan,­idr.,­2014:­LiterarniatlasLjubljane.­Ljubljana:­Založba­ZRC, ZRC­SAZU. Dovic,­Mari­jan,­2013:­Memo­rials­in­Slo­ve­nian­Lite­rary­Cul­tu­re.­SloveneStu­dies35,­št. 1,­str. 3–27. 
Dovic,­Mari­jan,­Jer­nej­Hab­jan in­Mar­ko­Juvan (ur.),­2013:­Prostorski obratvliterarnivedi/TheSpatialTurninLiteraryStudies=­Primerjalnaknjižev­nost36,­št. 2. 
Fridl,­Jer­ne­ja,­Mar­ko­Juvan in­Jaka­Ortar,­2014:­Pro­stor­ske­ana­li­ze­slo­­ven­ske­lite­rar­ne­zgo­do­vi­ne.­V:­Rok­Ciglic,­Dra­go­Per­ko­in­Mati­ja­Zorn­(ur.):­Digi­talniprostor.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­2014.­(GIS­v Slo­ve­ni­ji 12).­Str. 173–183. 
Gom­bac,­Andraž,­2014:­Kra­ji­lite­rar­nih­debat,­popi­vanj,­vro­cih­lju­bic,­ova­du­­hov,­zasli­še­val­cev.­Primorskenovice68,­št. 264­(14. nov. 2014),­str. 16–18. 
Ju­van,­Mar­ko in­Joh­Dokler,­2015:­Towards­a GIS-Analy­sis­of­Lite­rary­Cul­­tu­res:­The­Making­of­Slo­ve­nian­eth­nos­ca­pe­through­Lite­ra­tu­re.­International JournalofHumanitiesandArtsComputing9,­št. 2,­str. 196–218. 
Ju­van,­Mar­ko,­2015:­From­Spa­tial­Turn­to­GIS-Map­ping­of­Lite­rary­Cul­tu­res. Europeanreview23,­št. 1,­str. 81–96. Mo­ret­ti,­Fran­co,­2011:­Grafi,zemljevidi,drevesaindrugispisiosvetovniliteratu-ri.­Ur. in­prev. Jer­nej­Hab­jan.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. Než­mah,­Ber­nard,­2014:­Mar­jan­Dol­gan­et­al.,­Lite­rar­ni­atlas­Ljub­lja­ne.­Mla­dinašt. 45­(7. nov. 2014),­str. 60. Pe­re­nic,­Urš­ka (ur.),­2012:­Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru/Spacein LiteratureandLiteratureinSpace=­Slavisticnarevija60,­št. 3. 
Pe­re­nic,­Urš­ka,­2014:­An­over­view­of­lite­rary­map­ping­pro­jects­on­cities:­lite­­rary­spa­ces,­lite­rary­maps­and­socio­lo­gi­cal­(re)con­cep­tua­li­sa­tions­of­spa­ce. Neohelicon41,­št. 1,­str. 13–25. 
Per­ko,­Dra­go,­2014:­Mar­jan­Dol­gan,­Jer­ne­ja­Fridl,­Man­ca­Volk:­Lite­rar­ni­atlas 
Ljub­lja­ne.­Geografskivestnik86,­št. 2,­str. 113–114. Ter­se­glav,­Jer­nej,­2014:­Slo­ven­ski­knji­žev­ni­ki­vLjub­lja­ni.­Zvon18,­št.1/2,­str.49–50. Van­cu­ra,­Mic­hal in­Miloš­Zelen­ka,­2015:­Literární­atlas­jako­»oži­vený« 
histo­rio­gra­fický­žánr.­SlavicaLitteraria2/15,­v ti­sku. 



Uvod 
Na­poti­k pro­stor­ski­zgo­do­vi­ni­lite­rar­nih kultur:­knji­žev­nost­in­ustvar­ja­nje­slo­ven­ske­ga pro­sto­ra 
Mar­ko­Juvan 
Pro­stor­ski­obrat 
M
ic­hel­Fou­cault­je­pre­da­va­nje »O dru­gih­pro­sto­rih«­za­Kro­žek arhi­tek­tur­nih­štu­dij­leta 1967­uve­del­s pa­no­ram­sko­sli­ko,­ki­pov­ze­ma moder­no­epi­ste­mo­loš­ko­zgo­do­vi­no: 
Ve­li­ka­fik­sna­ide­ja,­ki­je­obsed­la­19. sto­let­je,­je­bila,­kot­vemo,­zgo­do­vi­na:­teme­raz­vo­ja­in zasto­ja,­teme­kri­ze­in­ciklu­sa,­teme­aku­mu­la­ci­je­pre­te­klo­sti,­moc­na­preo­bre­me­nje­nost z mr­tvi­mi,­ohla­di­tev,­ki­ogro­ža­svet.­[…]­Zdajš­nja­doba­bo­nema­ra­doba­pro­sto­ra.­Smo v dobi­socas­ja,­juk­sta­po­zi­ci­je,­v dobi­bližine­in­dalja­ve,­vzpo­red­no­sti,­raz­pr­še­no­sti.­Smo v tre­nut­ku,­v ka­te­rem­se­svet­potr­ju­je,­mislim,­manj­kot­neko­veli­ko­živ­lje­nje,­ki­naj­bi­se raz­vi­ja­lo­sko­zi­cas,­kakor­pa­kot­neka­mre­ža,­ki­pove­zu­je­toc­ke­in­pre­ple­ta­svo­je­niti.­Mor­­da­bi­lah­ko­rekli,­da­se­neka­te­ri­ideo­loš­ki­spo­pa­di,­ki­raz­vne­ma­jo­današ­nje­pole­mi­ke, odvi­ja­jo­med­spošt­lji­vi­mi­potom­ci­casa­in­zagri­ze­ni­mi­pre­bi­val­ci­pro­sto­ra.­Struk­tu­ra­li­­zem­ali­vsaj­to,­kar­se­zbi­ra­pod­tem­mal­ce­splo­šnim­ime­nom,­je­pri­za­de­va­nje,­da­se­med ele­men­ti,­ki­bi­bili­lah­ko­poraz­de­lje­ni­sko­zi­cas,­vzpo­sta­vi­neka­sku­pi­na­rela­cij,­ki­jih­pri­­ka­že­kot­juk­sta­po­ni­ra­ne,­zoper­stav­lje­ne,­drug­v dru­gem­impli­ci­ra­ne,­skrat­ka,­ki­jih­pri­ka­že kot­neke­vrste­kon­fi­gu­ra­ci­jo;­in­po­pra­vi­ci­rece­no,­pri­tem­ne­gre­za­zani­ka­nje­casa;­to­je dolo­cen­nacin­obrav­na­va­nja­tega,­kar­ime­nu­je­mo­cas,­in­tega,­kar­ime­nu­je­mo­zgo­do­vi­na. (Fou­cault­2007:­214) 
Re­to­ri­ka­nave­de­ne­ga­incipitaje­nabi­ta­z an­ti­te­za­mi:­tret­jeo­seb­ni­meto­ni­mi­ji za­znans­tve­ni­ke­iz­casov­no­izmer­je­ne­pre­te­klo­sti­(»19. sto­let­je«)­je­zoper­stav­­ljen­prvoo­seb­ni­sku­pin­ski­sub­jekt­(»smo«),­umeš­cen­v kro­no­loš­ko­nemer­je­no, nedo­vr­šno­sodob­nost­(»zdajš­nja­doba«);­tra­di­cio­na­li­stic­ni­pri­vr­žen­ci­histo­riz­­ma,­evfe­mi­stic­no­ozna­ce­ni­kot­»spošt­lji­vi­potom­ci­casa«,­se­ideo­loš­ko­spo­pa­da­jo z »za­gri­ze­ni­mi­pre­bi­val­ci­pro­sto­ra«,­naj­brž­hiper­bo­lo­za­pariš­ko­novo­kri­ti­ko; 
13 
»zgo­do­vi­na«­kot­»ve­li­ka­fik­sna­ide­ja«­minu­le­ga­obdob­ja­se­v »dobi­pro­sto­ra« umi­ka­nas­prot­ni­krov­ni­inter­pre­ta­ci­ji,­ki­pou­dar­ja­sin­hro­ne­pro­stor­ske­rela­ci­je (»doba­socas­ja«)­in­svet­pred­stav­lja­kot­»mre­žo«,­»kon­fi­gu­ra­ci­jo«.­Obrat­iz zasta­re­le­ga­casa­v ak­tual­ni­pro­stor­Fou­cault­sicer­para­dok­sno­pri­po­ve­du­je­v ca­­sov­ni­obli­ki,­in­to­prav­s to­po­som­pro­gre­si­stic­ne­zgod­be,­s ka­kr­šno­se­je­sub­jekt moder­ne­ved­no­sti­od­raz­svet­ljens­tva­naprej­ved­no­zno­va­in­vse­hitre­je­raz­me­je­­val­od­pre­se­že­ne­pre­te­klo­sti.­Toda­to­ni­ogro­zi­lo­traj­ne­ga­in­raz­pro­stra­nje­ne­ga ucin­ko­va­nja­nje­go­vih­figur­o za­su­ku­iz­casov­ne­ga­spoz­nav­ne­ga­reda­pre­te­klo­sti v pro­stor­ski­zna­caj­spoz­na­va­nja­v so­dob­no­sti. 
Fou­caul­te­ve­ide­je­o ob­cem­obra­tu­iz­casov­no­sti­v pro­stor­skost­so­vznik­ni­le iz­poseb­nih­oko­liš­cin­fran­co­ske­ga­znans­tve­ne­ga­živ­lje­nja­v šest­de­se­tih­letih 
20. sto­let­ja.­Gre­za­konjunk­tu­ro­struk­tu­ra­liz­ma,­ki­je­s svo­jo­usmer­je­nost­jo­k si­­stem­sko­sti,­socas­ju,­raz­mer­jem­in­trdi­zna­no­sti­(Fou­cault­v ese­ju­ome­nja ter­mo­di­na­mi­ko)­osva­jal­huma­ni­stic­ne­vede.­Fou­caul­te­ve­dom­ne­ve­so­kma­lu­po zapoz­ne­li­obja­vi­nje­go­ve­ga­pre­da­va­nja­(na­tis­nje­no­je­bilo­šele­leta 1984,­v an­­gleš­ci­ni­pa 1986)­nav­dih­ni­le­prve­izrec­ne­trdi­tve­o »pro­stor­skem­obra­tu« v so­dob­ni­huma­ni­sti­ki.­Varia­ci­je­na­tezo­o me­nja­vi­znans­tve­ne­para­dig­me­iz zgo­do­vin­ske­ga­v pro­stor­sko­spoz­na­va­nje­sve­ta­so­se­v šte­vil­nih­stro­kah­mno­ži­­le­od­pra­ga­devet­de­se­tih­let­naprej­(prim. Döring­in­Thiel­mann,­2008a).1 epi­ste­mo­loš­ki­pre­mik,­ki­ga­je­s svo­jim­struk­tu­ra­li­stic­nim­»na­ci­nom­obrav­na­­va­nja­tega,­kar­ime­nu­je­mo­cas,­in­tega,­kar­ime­nu­je­mo­zgo­do­vi­na«,­napo­ve­do­val Fou­cault,­sta­prek­skli­cev­na­nje­go­ve­in­Lefeb­vro­ve­spi­se­kot­spatialturnprva 
Ugo­to­vi­tve­o spre­mem­bi­raz­la­gal­nih­mode­lov­iz­casov­nih­v pro­stor­ske­so­danes­že sko­raj­samou­mev­ne­(npr.­Tally­2013:­3–4,­11–16;­Warf­in­Arias­2009:2–4;­Westp­hal 2011:­7–14).­Kma­lu­jih­je­spre­je­la­tudi­(pri­mer­jal­na)­lite­rar­na­veda,­deni­mo­že­leta 1990 v ProceedingsoftheXIIthCongressoftheInternationalComparativeLiteratureAssociation, kjer­Rein­gard­Net­her­so­le­zapi­še:­»Po­ve­da­no­na­krat­ko,­današ­nje­kri­tic­no­prev­pra­še­­va­nje­meri­na­tri­pomemb­na­sta­liš­ca­v hu­ma­ni­sti­ki,­vsa­kon­sti­tui­ra­na­že­v 18. sto­let­ju: na­historizem,­suve­re­ni­in­trans­cen­den­tal­ni­subjektin­pomen.­Vsa­ke­ga­od­teh­je­izbri­sa­­lo­preob­li­ko­va­nje­tem­po­ral­no­sti­v spa­cial­nost.­Tako­je­Fou­caul­te­vo­novo­bra­nje Nietzsc­he­ja­na­mestu­histo­riz­ma­proi­zved­lo­genea­lo­gi­jo,­Laca­no­vo­novo­bra­nje­Freu­­da­je­proi­zved­lo­pojem­raz­cep­lje­ne­ga­sub­jek­ta,­Der­ri­da­je­va­kri­ti­ka­ling­vi­stic­ne­ga mode­la­(de­Saus­su­re,­Peir­ce­in­nasled­ni­ki)­pa­je­proi­zved­la­différance,­nedo­lo­ce­nost, stal­no­odgo­di­tev­pome­nja­nja.«­Net­her­so­lo­va­meni,­da­ure­di­tev­sve­ta­v umet­no­sti­in teo­ri­ji­20. sto­let­ja­teme­lji­na­topo­loš­ki,­ne­pa­na­geo­me­tric­ni­spa­cial­no­sti­(Net­her­so­le 1990: 63). 
izrec­no­poi­me­no­va­la­huma­ni­stic­ni­geo­graf­edward­Soja­v PostmodernGeogra­phies iz­leta 1989­(16–21,­39–42 itn.)­in­lite­rar­no-kul­tur­ni­teo­re­tik­Fre­dric Jame­son­leta 1991­(153).­Oba­sta­pojem­pro­stor­ske­ga­obra­ta­vklju­ci­la­v svo­je diag­no­ze­post­mo­der­ne­kot­dobe­poz­ne­ga­kapi­ta­liz­ma,­ki­jo­obli­ku­je­jo­cez­na­­rod­ni­toko­vi­financ­ne­ga­kapi­ta­la,­pre­vla­da­mul­ti­na­cio­nalk,­mno­žic­na­potroš­nja, pob­la­gov­lje­nje­kul­tur­ne­proi­zvod­nje­ter­glo­ba­li­za­ci­ja­dela­in­trga.­Vsi­ti­dejav­­ni­ki­so­s pod­po­ro­sodob­nih­komu­ni­ka­cij­skih­in­trans­port­nih­teh­no­lo­gij,­ki pos­pe­šu­je­jo­inte­rak­tiv­ne­pro­ce­se­in­kraj­ša­jo­ali­izni­cu­je­jo­raz­da­lje,­pri­ved­li­do post­mo­der­ne­»zgo­sti­tve­pro­sto­ra­in­casa«­(»time-spa­ce­com­pres­sion«;­Har­vey 1990:­284–307).­Tako­so­zago­to­vi­li­mate­rial­no-iz­kus­tve­ne­pod­la­ge­za­kon­­cep­ci­jo­o sve­tov­no­pove­za­nem,­pre­toc­nem,­mno­go­te­rem­in­skr­ce­nem­geo­pro­sto­ru, v ka­te­re­ga­so­vsr­ka­ne­in­seslo­je­ne­zgo­do­vin­sko­in­kul­tur­no­raz­no­rod­ne­casov­­no­sti. 
Iz­Fou­caul­te­ve­pri­pom­be,­»da­pro­stor­[…]­ni­neka­ino­va­ci­ja«­in­da­»ima v za­hod­nem­izkus­tvu­neko­zgo­do­vi­no«­(Fou­cault­2007:­214),­je­raz­vid­no,­da­se kot­nice­jev­ski­genea­log­ni­videl­pri­izvi­ru­pro­stor­ske­ide­je,­ki­je­zaz­na­mo­va­la post­mo­der­ni­zem­v hu­ma­ni­sti­ki­in­druž­bo­slov­ju.­In­res­je­bila­kate­go­ri­ja­pro­­sto­ra­kot­dejav­nik­eksi­sten­ce­in­druž­be­no­sti­v hu­ma­ni­sti­ki­upo­šte­va­na­pre­cej pred­nomi­nal­nim­pro­stor­skim­obra­tom,­ceprav­je­bila –­na­pri­mer­v li­te­rar­ni zgo­do­vi­ni –­v glav­nem­podre­je­na­casov­ni­osi­in­so­ji­dale­pomen­šele­pri­po­ved­­ne­raz­la­ge.­Hip­poly­te­Tai­ne­in­dru­gi­pozi­ti­vi­sti­so­v »oko­lju«­vide­li­pre­plet fizic­no-in­druž­be­no­geo­graf­skih­dejav­ni­kov,­ki­kav­zal­no­vpli­va­jo­na­živ­lje­nje­in ustvar­jal­nost­pisa­te­ljev,­na­uspe­šnost­in­širi­tev­idej­ter­raz­pro­stra­nje­nost­in­traj­­nost­dolo­ce­nih­sku­pin­skih­men­ta­li­tet.­Rav­no­pozi­ti­vi­stic­ni­pogled,­da­oko­lje – kot­voz­liš­ce­narav­no-fi­zic­ne­in­druž­be­no-psi­ho­loš­ke­vzroc­no­sti –­deter­mi­ni­ra clo­ve­ka,­se­je­moc­no­zako­re­ni­nil.­Pod­vpli­vom­geo­gra­fi­je­je­na­pri­mer­še­Fer­­nand­brau­del­v svo­jih­knji­gah­o Sre­do­zem­lju­iz­leta 1949­in­»gra­ma­ti­ki­civi­li­za­cij« iz­leta 1987­trdil,­da­pod­neb­je­in­dru­ge­narav­ne­dano­sti­glo­bo­ko­in­dol­go­traj­no pogo­ju­je­jo­druž­be­no-eko­nom­sko­in­kul­tur­no­zgo­do­vi­no­dolo­ce­ne­ga­zem­lje­­pi­sne­ga­obmoc­ja;­iz­tega­pre­pri­ca­nja­se­je­še­pred­pro­stor­skim­obra­tom­(nanj­je sicer­vpli­val)­zav­zel­za­kon­cep­ci­jo­»geoz­go­do­vi­ne«­(brau­del 2006).­Toda­že leta 1903­je­socio­log­Georg­Sim­mel,­eden­od­nepre­poz­na­nih­pred­hod­ni­kov pro­stor­ske­ga­obra­ta,­kri­tic­no­pose­gel­v poe­no­stav­lje­ni­okolj­ski­deter­mi­ni­zem. Opo­zo­ril­je,­da­pro­stor­ni­le­narav­na­danost­ali­vseb­nik,­ki­vklju­cu­je­vase­druž­­bo­in­jo­dolo­ca,­tem­vec­da­so­druž­be­na­raz­mer­ja,­obli­ke­in­poli­ti­ke­tiste,­ki geo­graf­ski­pro­stor­pro­ji­ci­ra­jo,­mu­daje­jo­vse­bi­no­in­pomen­(Sim­mel 2006). 
15 
Rav­no­ta­obrat­v ra­zu­me­va­nju­pro­sto­ra­je­postal­tudi­os­pro­stor­ske­ga­obra­ta,­ki sta­ga –­ceprav­še­ne­nomi­nal­no –­vpe­lja­la­Fou­cault­in­Henri­Lefeb­vre. 
V ome­nje­nem­pre­da­va­nju­iz­leta 1967­je­Fou­cault­vpe­ljal­ide­jo,­da­je­»pro­­stor,­v ka­te­rem­živi­mo,­[…]­hete­ro­gen«­in­da­»ne­živi­mo­zno­traj­neke­praz­ni­ne«, tem­vec­»zno­traj­neke­celo­te­rela­cij«­(Fou­cault­2007:­216).­Raz­no­rod­nost­in rela­cio­nal­nost­pro­sto­ra­je­pri­ka­zal­s poj­mo­ma­uto­pi­je­in­hete­ro­to­pi­je,­ki­meri­ta na­druž­be­ne­pro­sto­re,­»ki­so­v od­no­su­z vse­mi­dru­gi­mi­polo­ža­ji,­ven­dar­na­tak nacin,­da­sus­pen­di­ra­jo,­nev­tra­li­zi­ra­jo­ali­spre­vra­ca­jo­celo­to­odno­sov,­ki­so­prek njih­nacr­to­va­ni,­zrca­lje­ni­ali­ref­lek­ti­ra­ni«­(nav. d.:­217).­Med­tem­ko­so­uto­pi­je odtr­ga­ne­od­»real­nih­kra­jev«­in­»z real­nim­pro­sto­rom­druž­be­vzdr­žu­je­jo­splo­­šen­odnos­nepo­sred­ne­ali­preo­br­nje­ne­ana­lo­gi­je«­(kot­»per­fek­cio­ni­ra­na­druž­ba sama­ali­pa­narob­na­stran­druž­be«),­so­hete­ro­to­pi­je –­Fou­caul­tev­neo­lo­gi­­zem –­»de­jan­ski­kra­ji,­ki­so­nacr­to­va­ni­v sami­insti­tu­ci­ji­druž­be­in­ki­so­nekak­šni pro­ti-po­lo­ža­ji«­(217),­na­pri­mer­zrca­la,­sve­ti­ali­pre­po­ve­da­ni­kra­ji,­psi­hia­tric­ne kli­ni­ke,­zapo­ri­ali­poko­pa­liš­ca.­V to­kate­go­ri­jo­se­uvrš­ca­jo­tudi­gle­da­liš­ca,­muze­­ji,­arhi­vi­in­knjiž­ni­ce,­kjer­ima­hete­ro­to­pi­ja­»moc,­da­na­enem­samem­real­nem kra­ju­posta­vi­vštric­vec­pro­sto­rov,­vec­polo­ža­jev,­ki­so­sami­na­sebi­nekom­pa­ti­­bil­ni«­(220),­ozi­ro­ma­da­aku­mu­li­ra­raz­lic­ne­case,­»he­te­ro­hro­ni­jo«­(220–221). Poleg­omemb­Fou­caul­to­ve­rela­cij­ske­teo­ri­je­pro­sto­ra­in­casa,­ki­pa­s poj­mom hete­ro­to­pi­ja­vred­osta­ja­sta­tic­na­in­eklek­tic­na­(Har­vey­2011:­202–204),­je­v raz­­prav­lja­njih­o zgo­do­vi­ni­pro­stor­ske­ga­obra­ta­nei­zo­gib­no­skli­ce­va­nje­na­dia­lek­tic­ni dina­mi­zem­knji­ge­Laproductiondel'éspaceHenri­ja­Lefeb­vra­iz­leta 1974.­Knji­gi je­dala­naslov­ide­ja,­da­pro­stor­ni­abso­lut­na,­mer­lji­va,­aprior­na,­evklid­sko-kar­te­­zi­jan­ska­kate­go­ri­ja­niti­vna­prej­dan­vseb­nik,­v ka­te­re­ga­se­umeš­ca­druž­ba,­pac pa­ga­druž­ba­s svo­ji­mi­prak­sa­mi­in­diskur­zi­nepre­sta­no­proi­zva­ja,­»iz­lo­ca«, tako­da­je­nje­gov­nacin­obsto­ja­rela­cij­ski,­pro­ti­slo­ven­in­raz­no­ro­den,­odvi­sen­od inte­rak­cij­med­fizic­no-na­rav­no,­druž­be­no­in­ideo­loš­ko-kog­ni­tiv­no­raz­sež­nostjo (Le­feb­vre­2013:­19–92;­477–491).­Dia­lek­tic­no­vec­plast­nost­in­druž­be­no­proizve­­de­nost­pro­stor­sko­sti­Lefeb­vre­zaja­me­v od­mev­ni­triad­ni­raz­vr­sti­tvi­na­»pro­stor­sko prak­so«­(vsak­da­nje­dejav­no­sti,­ki­ustvar­ja­jo­druž­be­ni­pro­stor­in­mu­vzpo­stav­­lja­jo­kohe­rent­nost,­na­pri­mer­nase­lje­va­nje­in­pro­met),­»predstave­pro­sto­rov« (sem­sodi­mode­li­ra­nje,­kon­ci­pi­ra­nje,­ana­li­zi­ra­nje­in­nacr­to­va­nje­pro­sto­ra,­na pri­mer­v ur­ba­niz­mu)­in­»pro­sto­re­predstav«­(gre­za­tele­sno­izkuš­njo­biva­nja v pro­sto­ru,­ki­jo­pomen­sko­obli­ku­je­jo­v fi­zic­ni­pro­stor­pose­ga­jo­ce­podo­be­in sim­bo­li­ima­gi­nar­nih­pro­sto­rov­ali­pa­jo­simu­li­ra­jo­umet­no­sti).­Za­vse­tri­dejav­­ni­ke­proi­zva­ja­nja­pro­sto­ra­je­zna­cil­na­tež­nja­k vzpo­stav­lja­nju­druž­be­ne­pove­za­no­sti in­konf­likt­no­sti,­pri­zad­njih­dveh­prek­siste­mov­zna­kov­in­sim­bo­lov­ter­ideo­lo­­gi­je;­prvi­clen­ustre­za­cut­no­»zaznanemu­pro­sto­ru«,­dru­gi­teo­ret­sko­»mišljenemu«, tret­ji­pa­bivanj­sko­»­ži­ve­te­mu­pro­sto­ru«­(Le­feb­vre­2013:­60–61).2 
Fou­caul­te­vo­hete­ro­to­pi­jo­in­Lefeb­vro­vo­poj­mov­no­tro­ji­co,­prek­kate­re­druž­­ba­dia­lek­tic­no­proi­zva­ja,­ref­lek­ti­ra­in­doživ­lja­pro­stor,­v ka­te­rem­sama­živi­in­se raz­vi­ja,­je­v svo­jo­post­mo­der­ni­stic­no­geo­gra­fi­jo­pov­zel­edward­Soja­in­jo­odmev­­no­pre­ko­val­v os­svo­je­ga­»pro­stor­ske­ga­obra­ta«.­Prek­kri­ža­nja­obeh­fran­co­skih teo­re­ti­kov­z Gid­den­so­vo­ide­jo­struk­tu­ra­ci­je­(1986)­ter­s poj­mi­dru­go­sti,­mej­­no­sti­in­hibrid­no­sti­iz­(post­ko­lo­nial­nih)­kul­tur­nih­štu­di­jev­je­Soja­izob­li­ko­val pri­vlac­no­megle­ni­pojem­»tret­je­ga­pro­sto­ra«­(thirdspace),­v ka­te­rem­se­resnic­ni, snov­ni­svet­meša­z ima­gi­nar­nim,­pred­stav­lje­nim­pro­sto­rom­(Tally­2013:­160). Soja­se­skli­cu­je­na­»pers­pek­ti­vo­radi­kal­ne­ga­post­mo­der­niz­ma«­(Soja­1996: 3) in­iz­poglav­ja­v po­glav­je­svo­je­ga­Thirdspace sle­di­Lefeb­vro­vi­»de­kon­struk­ci­ji binar­ne­logi­ke­miš­lje­nja­o pro­sto­ru­in­dru­gih­kom­plek­sno­sti­moder­ne­ga­sve­ta« (nav. d.: 7),­da­lah­ko­raz­vi­je­pojem­tret­je­ga­pro­sto­ra­kot­»us­tvar­jal­no­rekom­bi­­na­ci­jo­in­raz­ši­ri­tev,­ki­gra­di­na­pers­pek­ti­vi­Prve­ga­pro­sto­ra,­foku­si­ra­ni­na ‘re­snic­ni’­mate­rial­ni­svet,­in­na­pers­pek­ti­vi­Dru­ge­ga­pro­sto­ra,­ki­to­resnic­nost inter­pre­ti­ra­prek­‘za­miš­lje­nih’­repre­zen­ta­cij­pro­stor­sko­sti« (6).­Prvi­pro­stor, pogo­sto­ozna­cen­kot­»real­ni«,­se­nana­ša­na­»kon­kret­no­mate­rial­nost­pro­stor­­skih­oblik«,­na­»re­ci,­ki­se­jih­da­empi­ric­no­kar­ti­ra­ti«,­dru­gi­pro­stor,­ki­navad­no velja­za­»ima­gi­nar­ne­ga«,­pa­zaje­ma­»ide­je­o pro­sto­ru,­[…]­misel­ne­re-pre­zen­­ta­ci­je­clo­veš­ke­pro­stor­sko­sti­v men­tal­nih­ali­kog­ni­tiv­nih­obli­kah« (10).­Soja,­ki dia­lek­ti­ki­zmot­no­oci­ta­bina­ri­zem,­tol­ma­ci­Lefeb­vra­v prid­vpe­lja­ve­svo­je­»trialek­­ti­ke«­in­vme­sne­ga­tret­je­ga­cle­na­(Thirding-as-Othering),­ki­naj­bi­dru­žil­nas­prot­ja, obe­nem­pa­ohra­njal­dru­gost­(nav. d.:­60–70).­Pod­okri­ljem­tak­šne­post­mo­der­­ne­»tria­lek­ti­ke­Pro­stor­sko­sti,­Zgo­do­vin­sko­sti­in­Druž­be­no­sti« (71),­ki­naj­bi brez­moder­ne­meto­do­loš­ke­izklju­ce­val­no­sti­zaob­se­gla­vse­temelj­ne­eksi­sten­cia­­li­je,­iz­Lefeb­vro­ve­ga­poj­ma­repre­zen­ta­cij­ske­ga­ozi­ro­ma­žive­te­ga­pro­sto­ra­Soja ustva­ri­ide­jo­»tret­je­ga­pro­sto­ra«­prav­kot­tak­šen­tret­ji,­vme­sniš­ki­clen.­Soja namrec­tret­ji­pro­stor­post­mo­der­ni­stic­no­pris­po­dab­lja­z mi­stic­no­sim­bo­li­ko bor­ge­so­ve­ga­Alepha,­pro­sto­ra,­ki­v sebi­zbi­ra­vse­pro­sto­re­(nav. d.:­54–57).­Tret­ji pro­stor­tako­»ena­ko­vred­no­kom­bi­ni­ra­resnic­no­in­zamiš­lje­no,­reci­in­misli« (68). 
2 Iz­vir­ni­izra­zi­so­lapratiquespatiale,lesreprésentationsdel'espace,lesespacesdereprésenta­tionozi­ro­ma l'espaceperçu/conçu/vécu. 
17 
Po­Soji­tudi­mno­ge­dru­ge­teo­re­ti­ke,­ki­sle­di­jo­pro­stor­ske­mu­obra­tu,­pre­že­ma ide­ja,­da­pro­stor,­v ka­te­rem­živi­mo,­nepre­sta­no­proi­zva­ja­jo,­spre­mi­nja­jo,­pred­­stav­lja­jo,­nacr­tu­je­jo­in­opo­me­nja­jo­druž­be­ne­prak­se­in­teh­no­lo­gi­je­ter­ideo­loš­ka raz­mer­ja­med­nji­mi. 
Soja­si­je­pro­stor­ski­obrat­zami­slil­kot­preo­braz­bo­znans­tve­ne­ga­miš­lje­nja druž­bo­slov­ja­in­huma­ni­sti­ke,­v ka­te­ri­bi­zna­nje­o pro­sto­ru­posta­lo­raz­la­gal­ni okvir­vseh­dru­gih­prob­le­mov,­tako­kakor­dot­lej­cas­in­zgo­do­vi­na.­Spra­še­val­se­je celo,­kate­ri­izraz­naj­bi­nado­me­stil­bese­do­»zgo­do­vi­nar«­in­»opi­sal­vseob­se­ga­­jo­ce­ga­spa­cia­li­za­tor­ja«­(Soja­2009:­11–12).­Natanc­nej­še­preu­ce­va­nje­zgo­do­vi­ne in­kon­cep­cij­pro­stor­ske­ga­obra­ta,­ki­sta­se­ga­loti­la­Jörg­Döring­in­Tri­stan Thiel­mann,­poka­že,­da­sicer­res­sko­raj­ni­vec­»dis­ci­pli­ne,­ki­ne­bi­ozna­nja­la­svo­­je­ga­spatialturn[…]­ali­pa­do­nje­ga­zav­ze­la­sta­liš­ca«,­ven­dar­pa­temu­ansamb­lu skli­ce­vanj­na­»trans­dis­ci­pli­nar­no­pro­stor­sko­para­dig­mo«­manj­ka­splo­šna­ute­­me­lji­tev­(2008a: 10).­Zato­mno­gi­pro­stor­ski­obrat­odprav­lja­jo­kot­še­ene­ga­od inf­la­tor­nih­ozna­nil­zasu­kov­v hu­ma­ni­sti­ki­ali­kot­cisto­hevri­stic­no­menja­vo pers­pek­ti­ve,­le­red­ki­pa­v njem­pre­poz­na­va­jo­»ide­jo­masterturnkot­veli­ke­para­­dig­me«­(Döring­in­Thiel­mann­2008a:­11–13).­Pri­tak­šnem­pogle­du­vztra­ja Soja,­eden­od­oce­tov­odmev­ne­ga­gesla.­Pro­stor­ski­obrat,­ki­se­v di­skur­zu­huma­­ni­sti­ke­povr­šin­sko­odra­ža­prek­pli­me­pro­stor­ske­ga­izraz­ja,­meta­for­in­pred­stav (Soja­2009:­23–26),­tol­ma­ci­rav­no­kot­glo­bin­sko­menja­vo­epi­ste­me,­ki­nad­do­­lo­ca­znans­tve­ne­para­dig­me­posa­mez­nih­strok­in­za­raz­la­go­sve­ta­uve­ljav­lja post­mo­der­ni­pojem­pro­sto­ra­(2008:­242–243 itn.). 
Toda­ce­v ge­nea­loš­ki­pers­pek­ti­vi­razu­me­mo­teo­ri­jo­kot­druž­be­no­prak­so, s svo­ji­mi­kon­kret­ni­mi­nosil­ci­umeš­ce­no­v zgo­do­vin­ski­pre­rez­dolo­ce­ne­diskur­­ziv­ne­kon­ste­la­ci­je,­se­»pro­stor­ski­obrat«­poka­že­kot­pre­ver­jen­posto­pek­iz zalo­ge­post­mo­der­ne­pre­ži­vi­tve­ne­reto­ri­ke­(prim. Hard­2008:­304–305;­Schlö­­gel 2003)­in­ena­izmed­stra­te­gij,­ki­so­se­jih­okle­pa­le­huma­ni­stic­ne­stro­ke,­da­bi si­omo­go­ci­le­eno­stav­no­repro­duk­ci­jo­sre­di­pob­la­gov­lje­nja­ved­no­sti­v poz­nem kapi­ta­liz­mu.­Na­tri­via­li­za­ci­jo,­sra­mo­te­nje­ali­spre­gle­do­va­nje­zna­no­sti­v množic­­nih­obci­lih,­na­nje­no­poli­tic­no-fi­nanc­no­mar­gi­na­li­zi­ra­nje­in­na­zah­te­ve­kul­tur­ne­ga trga­po­ved­no­novih­duhov­nih­proi­zvo­dih­so­se­huma­ni­stic­ne­vede,­pogo­sto­ne­­go­to­ve­v svo­ji­odtu­je­no­sti­od­druž­be­in­izgub­lje­ne­v sa­mo­ref­lek­si­ji­nei­zo­gib­nih notra­njih­pro­ti­slo­vij,­odzi­va­le­s po­nav­lja­jo­cim­se­ogla­še­va­njem­para­dig­mat­skih obratov,­po­dru­gi­stra­ni­pa­iska­le­dom­nev­no­trd­nej­še,­za­finan­cer­je­in­jav­nost pre­pric­lji­vej­še­pod­la­ge­v tr­dih­zna­no­stih­ali­vsaj­v druž­bo­slov­ju,­kate­re­ga­meto­­do­lo­gi­ja­pred­po­stav­lja­mer­lji­vost­in­pre­štev­nost.3 Obe­tež­nji­sta­med­raz­lo­gi,­da so­se­avant­gar­de­lite­rar­ne­vede­in­še­neka­te­rih­huma­ni­stic­nih­strok­v zad­njih deset­let­jih­zace­le­ozi­ra­ti­tudi­h geo­gra­fi­ji,­ko­so­iz­svo­je­struk­tu­ra­li­stic­no-post­­struk­tu­ra­li­stic­ne­samo­na­na­šal­no­sti,­ling­viz­ma­in­tek­stua­liz­ma­iska­le­izho­de v ob­no­vi­tvi­zani­ma­nja­za­zunaj­be­se­dil­no­nana­ša­nje­zna­kov,­za­kon­kret­ni­polo­­žaj­in­stvar­ne­ucin­ke­izjav­lja­nja,­druž­be­no-kul­tur­ni­kon­tekst,­za­raz­red,­raso, dušev­nost­in­telo­izjav­lja­jo­ce­ga­ali­razu­me­va­jo­ce­ga­sub­jek­ta.­Z avro­zna­no­sti,­ki je­s svo­ji­mi­kvan­ti­fi­ka­ci­ja­mi­zanes­lji­va­ter­upo­rab­na­v eko­no­mi­ji,­demo­graf­ski poli­ti­ki,­pro­stor­skem­nacr­to­va­nju­in­podob­no,­geo­gra­fi­ja­kriz­ni­huma­ni­stic­ni ved­no­sti­ponu­ja­obcu­tek­trd­no­sti,­ure­je­no­sti­in­pri­zem­lje­no­sti.­David­Har­vey (2001)­ga­posre­ce­no­ozna­cu­je­z ne­pre­ve­dlji­vo­sin­tag­mo­spatialfix(izraz­pomen­­sko­nami­gu­je­na­pric­vr­sti­tev,­popra­vi­lo­in­odme­rek­dro­ge).­Huma­ni­stic­na geo­gra­fi­ja­se­je­zara­di­pro­stor­ske­ga­obra­ta­v raz­mer­ju­do­huma­ni­stic­no-druž­­bo­slov­nih­strok­»iz­uvoz­ni­ce­idej­iz­dru­gih­polj«­pre­le­vi­la­v nji­ho­vo­»iz­voz­ni­co«; geo­gra­fi­ja­je­posta­la­pomemb­na,­osred­nja­dis­ci­pli­na,­ker­se­je­prek­nje­poka­za­­lo,­da­to,­»kje­se­kaj­zgo­di,­odlo­ca­o spoz­na­nju­tega,­kako­in­zakaj­se­to­zgo­di« (Warf­in­Arias­2009: 1). 
V tak­šnem­kon­tek­stu­se­geo­graf­ske­meto­de­in­poj­mi,­kot­so­pro­stor,­kraj, ozem­lje,­regi­ja­ali­pokra­ji­na,­današ­nji­lite­rar­ni­vedi –­podob­no­kakor­dru­gim huma­ni­stic­nim­pano­gam –­ponu­ja­jo­kot­sreds­tva,­s ka­te­ri­mi­ta­lah­ko­ustvar­ja vtis­svo­je­ga­spoz­nav­ne­ga­rea­liz­ma­in­bli­ži­ne­resnic­no­sti.­Geo­gra­fi­ja­zago­tav­lja konc­ne­refe­ren­ce­inter­pre­ta­ci­je,­nje­ni­poj­mi­pa­funk­cio­ni­ra­jo­kot­topo­si,­na kate­rih­se­zdi­mogo­ca­znans­tve­no­stro­ga­raz­la­ga­kul­tur­nih­praks,­tudi­lite­rar­ne (prim. Hard­2008:­305–306).­Pove­ca­no­zani­ma­nje­za­geo­gra­fi­jo,­ki­ga­lite­rar­­na­veda­sku­paj­s preo­sta­lo­huma­ni­sti­ko­kaže­v zad­nje­ga­cetrt­sto­let­ja,­izvi­ra­tudi iz­pred­sta­ve,­da­geo­gra­fi­ja­pre­moš­ca­epi­ste­mo­loš­ki­pre­pad­med­preu­ce­va­njem nara­ve­in­kul­tu­re,­fizic­ne­ga­in­druž­be­ne­ga­sve­ta.­Poleg­tega­je­posta­la­geo­gra­fi­­ja­za­znans­tve­no­ukvar­ja­nje­s knji­žev­nost­jo­pri­vlac­na,­ker­zago­tav­lja­meto­do­loš­ke pod­la­ge­pri­ljub­lje­nim­teh­no­lo­gi­jam­za­pro­stor­sko­umeš­ca­nje­in­pred­stav­lja­nje infor­ma­cij­(na­vi­ga­ci­ja­GPS,­GIS,­Goo­glo­vi­zem­lje­vi­di­itn.;­prim. Soja­1996: 74–77).­Ker­je­libe­ral­na­stru­ja­post­mo­der­ne­(li­te­rar­ne)­teo­ri­je­tako­dov­zet­na­za konjunk­tur­ne­filo­zof­ske,­druž­bo­slov­ne­in­znans­tve­no-teh­no­loš­ke­toko­ve,­jo­je 
3 Tak­šna­opo­ra­je­razum­lji­va,­saj­so­se­nume­ric­ni­kodi –­v ob­li­ki­sta­ti­stik,­financ­nih 
indek­sov,­pro­gram­skih­algo­rit­mov­ali­digi­tal­nih­medi­jev –­v post­mo­der­ni­vsi­li­li­za 
pod­la­go­misel­nih­in­medij­skih­kon­struk­cij­resnic­no­sti­(prim. fil­me­iz­niza­Matrica). 
19 
zna­nost­o ze­melj­skem­pro­sto­ru­oca­ra­la­ne­nazad­nje­tudi­zato,­ker­se­zdi­ustrez­­na­duhu­casa­poz­ne­ga­kapi­ta­liz­ma­ter­neo­li­be­ral­nim­zgod­bam­o kon­cu­zgo­do­vi­ne in­krce­nju­glo­ba­li­zi­ra­ne­ga­sve­ta­v eno­samo­plo­skev.4 
Pri­za­de­va­nje­sodob­ne­lite­rar­ne­vede­in­dru­ge­huma­ni­sti­ke,­da­bi­si­utr­di­le druž­be­no­velja­vo­in­spoz­nav­no­vero­do­stoj­nost­prek­med­di­skur­ziv­ne­ga­navezova­­nja­na­geo­gra­fi­jo,­se­konec­kon­cev­izka­že­za­pono­vi­tve­no­varia­ci­jo­raz­svetljenske epi­ste­mo­lo­gi­je,­ki­se­je­sku­ša­la­ute­me­lji­ti­v zna­no­sti­kot­moder­nem­nado­mest­­ku­meta­fi­zi­ke.­Pro­stor­ski­obrat­namrec­neve­de­reak­ti­vi­ra­sta­ro,­danes­sko­raj pozab­lje­no­Kan­to­vo­ide­jo,­o ka­te­ri­piše­David­Har­vey.­Po­Kan­tu­je­namrec­prav geo­gra­fi­ja­v druž­bi­antro­po­lo­gi­je­pokli­ca­na,­da­zago­to­vi­trden­znans­tve­ni­temelj celot­ne­mu­siste­mu­ved­no­sti,­tudi­filo­zof­ski­meta­fi­zi­ki­(Har­vey­2011:­21–45). V tem­smi­slu­pro­stor­ski­obrat,­ki­je­z uvo­zom­geo­graf­ske­ga­zamiš­lja­nja­v druž­­bo­slov­je­in­huma­ni­sti­ko­»po­nov­no­uve­lja­vil­pro­stor«­(Soja 1989),­ni­izum­post­­mo­der­ne,­ampak­kvec­je­mu­neza­ved­na­revi­zi­ja­kan­tov­ske­ga­pro­jek­ta­moder­no­sti. 
Pro­stor­ski­obrat­je,­vsem­svo­jim­tota­li­za­cij­skim­pre­ten­zi­jam­nav­kljub,­v zad­­nji­instan­ci­ven­dar­le­diskur­ziv­ni­proi­zvod­kon­tin­genc­nih­raz­mer­v zgo­do­vin­skem inter­va­lu­med­struk­tu­ra­li­stic­nim­epi­ste­mo­loš­kim­rezom,­raz­vo­jem­novih­komu­­ni­ka­cij­skih­teh­no­lo­gij­poz­ne­ga­kapi­ta­liz­ma­in­neo­li­be­ral­ni­mi­pri­ti­ski­na­struk­tu­re huma­ni­stic­ne­ved­no­sti,­ki­v kul­tu­ra­li­stic­ne­tro­pe­post­mo­der­niz­ma­in­glo­ba­li­za­­ci­je­ode­va­jo­svo­je­eko­no­mi­stic­ne­impe­ra­ti­ve­(»bodi­a­pli­ka­bi­len,­trž­no­uspe­šen, upo­ra­ben,­kori­sten,­rea­li­sti­cen,­cilj­no­usmer­jen,­ne­izgub­ljaj­se­v prob­le­mih svo­je­stro­ke!«).­Toda­tudi­kri­tic­na­genea­lo­gi­ja­ne­more­spre­gle­da­ti­inte­lek­tual­­ne­ga­fak­ta,­da­je­v di­skur­zu­pro­stor­ske­ga­obra­ta­vznik­nil­dru­ga­cen­kon­cept pro­sto­ra.­Ta­opuš­ca­novo­veš­ke­pro­stor­ske­kon­cep­te,­ute­me­lje­ne­v ev­klid­ski geo­me­tri­ji,­kar­te­zi­jan­skem­sub­jek­ti­viz­mu­in­new­to­nov­ski­podo­bi­tri­di­men­zio­­nal­ne­ga,­abso­lut­ne­ga­vseb­ni­ka­za­mate­rial­ni­svet;­bliž­ji­so­mu­Leib­niz­z ide­jo pro­sto­ra­kot­rela­cij­med­tele­si,­Kan­to­va­filo­zo­fi­ja­pro­sto­ra­kot­misel­ne­kate­go­­ri­je,­v ka­te­ro­se­umeš­ca­vsa­poj­mov­nost,­ein­stei­no­va­rela­tiv­nost­na­teo­ri­ja 
o fi­zi­kal­nem­kon­ti­nuu­mu­pro­sto­ro­ca­sa­in­Spi­no­zov­meta­fi­zic­ni­moni­zem,­na kate­re­ga­je­svo­je­noma­do­loš­ko­miš­lje­nje­pro­stor­sko­sti­oprl­tudi­Gil­les­Deleu­ze (Tally­2013:­27–30,­135–140).­Pro­stor,­rede­fi­ni­ran­z ome­nje­nih­izho­dišc,­naj­bi po­raz­pa­du­porazs­vet­ljen­skih­veli­kih­pri­po­ve­di,­izpo­dri­nil­casov­ne­kon­cep­ci­je 
4 Za­mate­ria­li­stic­no­kri­ti­ko­Izravnavanjasvetaneo­li­be­ral­ca­Tho­ma­sa­Fried­ma­na­gl. Har­­vey­2011:­65–98. 
dogod­ka,­zacet­ka,­raz­vo­ja,­napred­ka­in­cilja,­vde­la­ne­v pri­po­ved­no­epi­ste­mo sta­re­ga­histo­riz­ma. 
Kaj­torej­loci­pri­po­ved­ni­vzo­rec­sta­re­ga­histo­riz­ma­od­pro­stor­ske­pred­stav­­no­sti,­vpe­lja­ne­s struk­tu­ra­liz­mom­in­nje­go­vi­mi­post­mo­der­ni­mi­dedi­ci,­apo­lo­ge­ti pro­stor­ske­ga­obra­ta?­Zgod­be­no­struk­tu­ro­tvo­ri­zapr­ti­niz,­v ka­te­rem­eno­sta­nje zara­di­delo­va­nja­ene­ga­ali­vec­akter­jev­zame­nja­nasled­nje­sta­nje,­nasta­lo­s spre­­mem­bo­ali­izni­ce­njem­pred­hod­ne­stop­nje,­ki­je­nasleds­tvo­sploh­omo­go­ci­la – ta­pre­hod­ima­obli­ko­dogod­ka.­Zato­je­zgod­ba­nacel­no­eno­crt­na,­nje­ne­eno­te (do­god­ki­in­sta­nja)­se­pojav­lja­jo­in­izgi­nja­jo­loce­no­v so­sled­ju,­nje­ni­akter­ji­pa so­pomen­sko­opre­de­lje­ni­in­hie­rar­hi­zi­ra­ni­gle­de­na­svo­jo­vlo­go­v konc­nem dogod­kov­nem­nizu,­ki­vodi­od­izho­dišc­ne­ga­do­cilj­ne­ga­sta­nja.­V nas­prot­ju z opi­sa­nim­zgod­be­nim­vzor­cem,­ki­je –­s svo­jo­zaklju­ce­nost­jo­ter­z eno­crt­nost­­jo,­med­se­boj­no­raz­lo­ce­nost­jo­in­funk­cij­sko-te­leo­loš­ko­hie­rar­hi­jo­sesta­vin – dolo­cal­logi­ko­zgo­do­vin­ske­pri­po­ve­di,­je­pojem­pro­sto­ra,­kakr­šne­ga­je­s pro­­stor­skim­obra­tom­uve­lja­vi­la­post­mo­der­na­huma­ni­sti­ka,­odprt,­nedo­vr­šen, rela­cij­ski,­hete­rar­hi­cen,­casov­no­vec­raz­se­žen­(na­isto­mesto­se­vpi­su­je­jo­pre­te­­klost,­seda­njost­in­mož­na­pri­hod­nost),­onto­loš­ko­mno­go­ter­(fi­zi­cen,­zamiš­ljen, aktua­len,­vir­tua­len,­dejan­ski,­mogoc,­diskur­zi­ven,­doži­vet,­pred­stav­ljen­itn.), pred­vsem­pa­v ne­pre­sta­nem,­delo­ma­samo­rod­nem­(av­to­poet­skem)­nasta­ja­nju in­preob­li­ko­va­nju,­ki­utr­je­ne­in­geo­me­tric­no­doloc­lji­ve­pro­stor­ske­dano­sti­kri­­ža­z gib­lji­vost­jo­raz­no­smer­nih­tokov­in­nji­ho­vih­pri­zo­rišc;­v tak­šnem­pro­sto­ru geo­me­tri­je­fizic­nih­dano­sti­sto­pa­jo­v in­te­rak­ci­jo­z druž­be­ni­mi­prak­sa­mi,­men­­tal­nim­kar­ti­ra­njem,­in­vec­smer­nim­toko­vom­infor­ma­cij,­virov,­dobrin,­lju­di­in kapi­ta­la­(prim. Har­vey­2011:­169–205;­Prie­to­2011:­13–18;­Tally­2013:­37–42; Warf­2009;­Westp­hal­2011:­9–36). 

Pro­stor­ski­obrat­in­lite­rar­na­veda 
Pro­stor­ski­obrat­v li­te­rar­ni­vedi­ni­že­sam­na­sebi­pov­zro­cil­menja­ve­para­dig­me. Na­nje­go­vi­sle­di­neka­te­ri­pis­ci­zgolj­revi­di­ra­jo­semio­tic­ne­ide­je­o be­se­dil­nem mode­li­ra­nju­kul­tur­nih­pro­sto­rov,­na­pri­mer­z obu­ja­njem­bah­ti­nov­ske­ga­poj­ma kro­no­top­(bah­tin 1982)­ali­Lot­ma­no­ve­(2006)­kon­cep­ci­je­semios­fe­re.­Dru­gi­se s pre­nov­lje­nim­bese­diš­cem­lote­va­jo­nalog,­s ka­te­ri­mi­se­je­od­zacet­kov­20. stolet­­ja­ukvar­ja­la­obrob­na,­a pri­ljub­lje­na­pano­ga,­ki­je –­s stra­ni­vodil­nih­lite­rar­no­ved­nih tokov­pre­zr­ta­ali­pre­zi­ra­na –­samo­sebe­poi­me­no­va­la­»li­te­rar­na­geo­gra­fi­ja«. 
21 
Kot­podrob­no­raz­la­ga­bar­ba­ra­Piat­ti­(2008:­65–121),­so­se­nemš­ki,­bri­tan­ski­in fran­co­ski­pred­stav­ni­ki­lite­rar­ne­geo­gra­fi­je –­ta­je­nered­ko­slu­ži­la­inte­re­som dežel­ne­ga­domo­ljub­ja,­šols­tva­in­kul­tur­ne­ga­turiz­ma –­ukvar­ja­li­v glav­nem z in­ter­pre­ti­ra­njem­in­kar­ti­ra­njem­oko­lij,­v ka­te­rih­so­biva­li­in­jih­upo­dab­lja­li zna­ni­knji­žev­ni­ki.­Obrav­na­va­li­so­še­dru­ge­teme:­zgo­do­vin­ske­pre­mi­ke­sre­dišc in­naj­de­jav­nej­ših­regij­zno­traj­posa­mez­nih­nacio­nal­nih­lite­ra­tur;­afi­ni­te­te­med posa­mez­ni­mi­lite­rar­ni­mi­zvrst­mi­ter­tipi­pokra­jin­in­nase­lij;­vlo­go­knji­žev­ne­ga ustvar­ja­nja­pri­vzpo­stav­lja­nju­regio­nal­nih­navad,­misel­no­sti­in­dežel­ne­kul­tur­ne isto­vet­no­sti.­Lite­rar­ni­geo­gra­fi­so­se­uba­da­li­še­s pred­sta­vi­tva­mi­posa­mez­nih geo­graf­skih­podro­cij­v le­po­slov­nih­bese­di­lih­in­vpli­vom­teh­upo­do­bi­tev­na druž­be­no­doživ­lja­nje,­vred­no­te­nje­in­opo­me­nja­nje­dejan­skih­pro­sto­rov. 
bar­ba­ra­Piat­ti­v svo­ji­Geographie der Literatur (2008)­dekla­ra­tiv­no­obu­ja obrob­no­in­zasta­re­lo­pomož­no­stro­ko,­da­bi­jo­pod­okri­ljem­pro­stor­ske­ga­obra­­ta­poti­sni­la­v glav­ni­tok­sodob­ne­lite­rar­ne­vede.­Po­zaslu­gi­post­mo­der­nih razu­me­vanj­pro­sto­ra­in­teo­rij­o raz­mer­jih­med­dejan­ski­mi­in­mož­ni­mi­sve­to­vi se­Piat­ti­je­va­dokaj­uspe­šno­izog­ne­pre­pro­ste­mu­okolj­ske­mu­deter­mi­niz­mu, neza­ved­ni­mitic­no­sti­poj­ma­geniusloci,­nacio­na­li­stic­nim­ide­jam­o vraš­ce­no­sti duha­narod­ne­skup­no­sti­v ozem­lje­ter­etnic­nim­in­dežel­nim­ste­reo­ti­pom.­Tež­­ko­bi­ji­oci­ta­li­tudi­dru­ge­sla­bo­sti­tra­di­cio­nal­ne­lite­rar­ne­geo­gra­fi­je,­na­pri­mer naiv­no­mime­tic­no­teo­ri­jo­odra­za­in­zgolj­pona­zo­ri­tve­no­vlo­go­temat­skih­zem­­lje­vi­dov.­Švi­car­ska­razi­sko­val­ka­tako­s po­moc­jo­pre­nov­lje­nih­kon­cep­cij­pro­sto­ra kro­no­loš­ko­ana­li­zi­ra­in­kar­ti­ra­obse­žen­kor­pus­doga­ja­lišc­sto­pet­de­se­tih­doma­­cih­in­tujih­lepo­slov­nih­del,­ki­so­se­od­18. sto­let­ja­do­leta 2004­bolj­ali­manj doloc­no­in­z vec­jo­ali­manj­šo­mero­domiš­ljij­ske­ga­preob­li­ko­va­nja­refe­renc­no nana­ša­li­na­eno­naj­bolj­pre­poz­nav­nih­podro­cij­Švi­ce,­tj.­na­Lucern­sko­jeze­ro­in pre­laz­Sv.­Gott­har­da.­Toda­nje­na­poso­dob­lje­na­lite­rar­na­geo­gra­fi­ja,­ome­je­na­na kar­ti­ra­nje­lepo­slov­no­pred­stav­lje­nih­pro­sto­rov,­nana­ša­jo­cih­se­na­dolo­ce­ni­»geo­­pro­stor«,­ne­more­ute­me­lji­ti,­v cem­so­za­lite­rar­no­vedo­sploh­rele­vant­ne­glav­ne avto­ri­ci­ne­ugo­to­vi­tve,­povr­hu­izpe­lja­ne­iz­vpraš­lji­vo­izbra­ne­ga­kor­pu­sa.­Gre­za spoz­na­nja­o mar­si­cem:­geo­graf­skih­pogo­jih,­ki­vpli­va­jo,­da­so­neka­te­ri­kra­ji­in (deli)­pokra­ji­ne­vec­krat­pred­met­lepo­slov­ne­ube­se­di­tve­od­osta­lih;­zgo­do­vi­ni vzpo­nov­in­pad­cev­zani­ma­nja­lokal­nih,­regio­nal­nih,­nacio­nal­nih­ali­sve­tov­nih knji­žev­ni­kov­za­posa­mez­no­zem­lje­pi­sno­obmoc­je;­naci­nih­lite­rar­ne­ga­doživ­lja­­nja,­pri­ka­zo­va­nja,­opo­me­nja­nja­in­vred­no­te­nja­dejan­ske­ga­geo­pro­sto­ra,­ki­se lah­ko­usi­dra­jo­v sku­pin­ski­spo­min­in­med­be­se­dil­ne­enci­klo­pe­di­je­dru­gih­pisa­­te­ljev.­Vse­to­je­samo­na­sebi­lah­ko­zani­mi­vo,­a se­v li­te­rar­ni­vedi­doti­ka­kvec­je­mu tema­to­lo­gi­je­in­ima­go­lo­gi­je,­ne­pris­pe­va­pa­k raz­re­še­va­nju­nje­nih­kon­sti­tu­tiv­­nih­prob­le­mov. 
Po­dob­no­velja­za­ene­ga­opaz­nej­ših­lite­rar­no­ved­nih­pri­sto­pov,­ki­se­v ok­vi­ru pro­stor­ske­ga­obra­ta­bolj­ambi­cioz­no­raz­gla­ša­za­menja­vo­para­dig­me –­geo­kri­­ti­ko­ber­tran­da­Westp­ha­la­in­nje­go­vih­sode­lav­cev­(prim. Tally­2013:­112–145). Westp­ha­lo­vo­obzor­je,­raz­vid­no­iz­nje­go­ve­LaGéocritique:Réel,Fiction,Espace (2007),­je­pla­ne­tar­no,­pri­mer­jal­no­in­cez­na­rod­no,­nje­go­va­teo­ret­ska­orod­ja,­ki jih­z ese­ji­stic­no­veš­ci­no­in­samo­ref­lek­si­jo­upo­rab­lja­v pro­stor­skih­inter­pre­ta­ci­­jah­Sre­do­zem­lja,­Sred­nje­evro­pe,­Pari­za,­Trsta­ter­dru­gih­regij­in­kra­jev,­pa­so izde­la­na­pred­vsem­iz­post­struk­tu­ra­li­stic­nih­kon­cep­cij,­na­pri­mer­Deleu­zo­vih poj­mov­spatiuma,­teri­to­ria­li­za­ci­je­in­dete­ri­to­ria­li­za­ci­je,­glad­ke­ga­in­braz­da­ste­ga pro­sto­ra,­vec­sloj­no­sti­in­nomads­tva.­Seve­da­se­Westp­hal­opi­ra­še­na­nosil­ne ide­je­Fou­caul­ta,­Lefeb­vra,­Jame­so­na,­Soje­in­dru­gih­pro­ta­go­ni­stov­pro­stor­ske­­ga­obra­ta.­Tvor­no­se­nave­zu­je­še­na­teo­ri­je,­ki­so­v li­te­rar­ni­vedi­že­pred­Sojo obrav­na­va­le­pre­že­ma­nja­med­real­ni­mi­pro­sto­ri­geo­gra­fi­je­in­ima­gi­nar­ni­mi­sve­­to­vi­knji­žev­no­sti –­od­bah­ti­no­ve­ga­kro­no­to­pa­(tj.­žanr­sko­zna­cil­ne­ga­in ideo­loš­ko-vred­nost­no­pomen­lji­ve­ga­pre­ple­ta­zgod­be­ne­casov­no­sti,­druž­be­no­­sti,­zgo­do­vin­sko­sti­in­pro­stor­sko­sti­bese­dil­ne­ga­sve­ta)­prek­bac­he­lar­do­ve feno­me­no­loš­ke­poe­ti­ke­pro­stor­ske­domiš­lji­je­in­nje­nih­arhe­tip­skih­podob­do Lot­ma­no­ve­semio­ti­ke­zna­kov­no­pred­stav­lje­nih­pro­sto­rov­kot­mode­lov­zunaj­­be­se­dil­ne­resnic­no­sti,­nje­nih­enot,­raz­sež­no­sti,­mej­in­pome­nov­(Lot­man 2010). Toda­»geo­cen­tric­ni«­obrat,­ki­ga­Westp­hal­ozna­nja­na­podroc­ju­pri­mer­jal­ne knji­žev­no­sti­(2011:­111–119),­je­tudi­obrat­od­lite­rar­ne­vede­k neki­novi,­samo­­stoj­ni,­a in­ter­dis­ci­pli­nar­ni­vedi­o ze­melj­skem­pro­sto­ru,­k stro­ki,­ki­jo­sam­snu­je v bli­ži­ni­post­mo­der­ne­filo­zo­fi­je,­semio­ti­ke,­huma­ni­stic­ne­geo­gra­fi­je,­kul­tur­nih štu­di­jev,­umet­nost­nih­ved,­brau­de­lo­ve­geoz­go­do­vi­ne­in­antro­po­lo­gi­je. 
ce­prav­je­Westp­ha­lo­vo­delo­teo­ret­sko­ocit­no­bolj­izpo­pol­nje­no­od­lite­rar­ne geo­gra­fi­je­in­zem­lje­vi­dov­bar­ba­re­Piat­ti,­pa­je­nje­gov­spoz­nav­ni­inte­res­sko­raj enak­nje­ne­mu­in­ena­ko­odda­ljen­od­inte­re­sov­(pri­mer­jal­ne)­lite­rar­ne­vede.­V nas­­prot­ju­s tra­di­cio­nal­ni­mi­lite­rar­ni­mi­zgo­do­vi­nar­ji­ali­lite­rar­ni­mi­geo­gra­fi­Westp­ha­la geo­pro­stor­ne­zani­ma­v lu­ci­nje­go­ve­ga­pome­na­za­posa­mez­ne­ga­avtor­ja,­še­manj kot­sklop­vzro­kov,­ki­v po­do­bi­oko­lja­vpli­va­jo­na­pisa­telj­ske­živ­ljenj­ske­poti­in misel­nost,­na­raz­voj­lite­rar­nih­zvr­sti­ali­knji­žev­ne­kul­tu­re.­Nalo­ga­geo­kri­ti­ke mu­je­poka­za­ti,­kako­se­prek­mno­go­te­rih­bese­dil­nih­pers­pek­tiv­(»mul­ti­fo­ka­li­­za­ci­je«)­in­lite­rar­no­zamiš­lje­nih­pri­zo­rišc­zgo­do­vin­sko­raz­gri­nja­vec­plast­no, 
23 
ambi­va­lent­no,­konf­likt­no,­vec­kul­tur­no­doje­ma­nje­neke­ga­kon­kret­ne­ga­kra­ja, pokra­ji­ne,­regi­je –­konc­ni­cilj­je­dose­ci­»po­li­sen­zo­ric­no«­rekon­struk­ci­jo­spoz­­nav­ne­in­cut­no-cus­tve­no­celost­ne­izkuš­nje­dane­ga­geo­pro­sto­ra,­nje­go­vih­mej­in mno­go­te­rih­zgo­do­vin­skih­pla­sti.­Zgo­do­vi­no­tak­šnih­doživ­ljanj­v med­se­boj­­nem­dia­lo­gu­in­»stra­ti­graf­skem«­aku­mu­li­ra­nju­casov­no­sti­neke­ga­kra­ja­posre­du­je­jo ne­le­lite­rar­na­dela,­ampak­tudi­fil­mi,­sli­ke,­zem­lje­vi­di,­poto­pi­si,­urba­ni­stic­ni nacr­ti­in­raz­lic­ni­dru­gi­nefik­cij­ski­doku­men­ti­(Westp­hal­2011:­111–147). 
Da­naš­nje­kar­ti­ra­nje­lepo­slov­no­ube­se­de­nih­geo­pro­sto­rov­ter­raz­la­ga­struk­­tu­re­in­(es­tet­skih)­vlog­nji­ho­vih­upo­do­bi­tev­res­da­del­no­obnav­lja­ta­nalo­ge­sta­re lite­rar­ne­geo­gra­fi­je,­a ven­dar­le­z iz­po­pol­nje­nim­poj­mov­nim­orod­jem.­Celo­na ožjem­podroc­ju­lite­rar­no­geo­graf­skih­ali­geo­kri­tiš­kih­razi­skav­o tem,­kako­resnic­­ni­pro­sto­ri­sto­pa­jo­v be­se­dil­no­obli­ko­va­ne­pro­sto­re­in­kako­lite­rar­no­namiš­lje­ni pro­sto­ri­pose­ga­jo­v do­je­ma­nje­resnic­nih­kra­jev,­je­nedav­na­preu­sme­ri­tev­žarišca huma­ni­sti­ke­s ca­sov­ne­na­pro­stor­sko­os­spod­bu­di­la­lite­rar­no­vedo­k te­me­lji­tej­­še­mu­preu­re­ja­nju­izho­dišc­in­metod.­Tudi­Westp­hal­in­Piat­ti­je­va­sta­med­tisti­mi, ki­so­se­odzi­va­li­na­spre­mem­be­v ra­zu­me­va­nju­pro­sto­ra­od­Lefeb­vra­do­Soje­in Har­vey­ja.­Kot­smo­vide­li,­so­ti­v svo­jih­spi­sih­trdi­li,­da­pro­sto­ra­ni­vec­mogo­ce zve­sti­na­negib­lji­vo,­abso­lut­no­misel­no­kate­go­ri­jo­niti­na­snov­no­otip­lji­vo­in geo­me­tric­no­mer­lji­vo­zemelj­sko­poso­do­za­druž­bo,­pac­pa­da­obsta­ja­kot­odpr­­ta,­pre­pust­na,­onto­loš­ko­plu­ral­na­in­spre­men­lji­va­tvor­ba.­Pro­stor­se­namrec zasnav­lja­rela­cij­sko:­v med­se­boj­nem­vpli­va­nju­narav­no-kul­tur­no­dane­ga­in­druž­­be­no­proi­zve­de­ne­ga,­v po­vrat­nih­zan­kah­med­dejan­skost­jo­in­vir­tual­nost­jo, v dia­lek­tic­nih­izme­nja­vah­med­fizic­nim­in­men­tal­nim­ter­v igri­raz­me­ro­ma­usta­­lje­nih­in­doloc­lji­vih­oze­melj­z no­mad­ski­mi­loka­ci­ja­mi,­ustvar­je­ni­mi­v to­ko­vih in­pro­ce­sih­(prim. Har­vey­2011:­169–209;­Warf 2009).­Histo­ri­stic­na­in­pozi­­ti­vi­stic­na­dediš­ci­na­pre­pro­ste­ga­okolj­ske­ga­deter­mi­niz­ma­sicer­še­ni­povsem izgu­bi­la­pre­pric­lji­vo­sti,­saj­pod­pokro­vi­teljs­tvom­neo­li­be­ra­liz­ma­v pri­mer­jal­nih štu­di­jih­ponov­no­dvi­ga­gla­vo,­na­pri­mer­v us­pe­šni­ci­Jare­da­Dia­mon­da­o nee­na­­kem­raz­vo­ju­civi­li­za­cij­(Har­vey­2011: 257–314).­A v pri­mer­ja­vi­z is­ka­njem­prvih vzro­kov­kul­tur­nih­praks­v na­rav­no-fi­zic­nih­dano­stih­ali­spre­mem­bah­zemelj­­ske­ga­oko­lja­se­lite­rar­ni­vedi­prek­opi­sa­ne­pro­stor­ske­misli­ned­vom­no­ponu­ja bolj­pre­ta­njen­raz­la­gal­ni­instru­men­ta­rij.­Z njim­se­lah­ko­ustrez­ne­je­loti­preu­ce­­va­nja­kom­plek­snih­raz­me­rij­med­geo­pro­sto­ri­(kot­so­uprav­no-po­li­tic­na­ali etnic­na­ozem­lja,­pokra­ji­ne,­kra­ji,­mesta,­regi­je,­celi­ne­itn.),­fik­cij­ski­mi­sve­to­vi, bese­dil­ni­mi­struk­tu­ra­mi,­lite­rar­ni­mi­žanri­in­lite­rar­nim­živ­lje­njem.­Pro­stor­kot nova­domi­nan­ta­v struk­tu­ri­znans­tve­ne­ga­ute­me­lje­va­nja­izpo­stav­lja­zaple­te­no dia­lek­ti­ko­med­narav­ni­mi­in­druž­be­ni­mi­sil­ni­ca­mi,­s ci­mer­pa­lite­rar­na­veda­ne menja­va­nuj­no­svo­jih­znans­tve­nih­para­di­gem,­pac­pa­zve­ci­ne­zgolj­raz­šir­ja­in meto­do­loš­ko­dosled­ne­je­izgra­ju­je­podroc­je­svo­jih­sicerš­njih­zani­manj­za­kon­­tek­ste­knji­žev­nih­bese­dil.­S tega­vidi­ka­se­pro­stor­ski­obrat­v li­te­rar­ni­vedi vklju­cu­je­v niz­novej­ših­metod­kon­tek­stua­li­za­ci­je,­zato­ni­samou­mev­na­alter­na­­ti­va­nekaj­sta­rej­še­mu­»zgo­do­vin­ske­mu­obra­tu«.­(Li­te­rar­na)­zgo­do­vi­na­se­odslej bere­prek­pro­sto­ra,­v ka­te­rem­se­raz­no­rod­ni­antro­po­ge­ni­dejav­ni­ki­neke­ga­oko­­lja­pre­ple­te­jo­še­z na­rav­ni­mi­danost­mi­in­pro­ce­si:­pro­stor­je­zato­zgo­do­vin­ski, zgo­do­vi­na­pa­pro­stor­ska.5 
To­vrst­na­kon­tek­stua­li­za­ci­ja­se­kaže­v eni­od­bis­tve­nih­spre­memb,­s ka­te­ri­mi se­sodob­na­lite­rar­na­veda­nave­zu­je­na­geo­graf­sko­zamiš­lja­nje­in­brau­de­lo­vo kon­cep­ci­jo­geoz­go­do­vi­ne:­name­sto­poj­ma­nacio­nal­ne­lite­ra­tu­re­kot­eno­te­za preu­ce­va­nje­izbi­ra­ozem­lja,­ki­so­(bila)­etnic­no­meša­na,­vec­je­zic­na­ali­cez­na­rod­­na.­Kul­tur­ni­nacio­na­li­zem­19. sto­let­ja­se­je­prek­ena­ce­nja­poj­ma­naro­da­z eno­vi­tim ozem­ljem,­jezi­kom­in­kul­tu­ro­vpi­sal­v kom­ple­men­tar­ni­zasno­vi­idej­nacio­nal­ne in­sve­tov­ne­knji­žev­no­sti,­v ob­li­ki­used­lin­meto­do­loš­ke­ga­nacio­na­liz­ma­pa­se­je do­današ­njih­dni­ohra­nil­v struk­tu­rah­nacio­nal­ne­in­pri­mer­jal­ne­lite­rar­ne­zgo­­do­vi­ne­ter­vti­snil­glo­bok­pecat­v izro­ci­lo­pri­po­ved­no­usmer­je­ne­ga­lite­rar­ne­ga zgo­do­vi­no­pis­ja­(Ju­van­2011: 153–160,­315–346).­Na­pod­la­gi­kri­tik­tak­šnih ideo­loš­ko-me­to­do­loš­kih­pre­žit­kov­se­v pri­mer­jal­ni­knji­žev­no­sti­zad­njih­pet­­naj­stih­let­pora­ja­jo­obsež­ne­knjiž­ne­izda­je­in­razi­sko­val­ni­pro­jek­ti,­ki­se­obra­ca­jo v dru­go,­regio­nal­no-pro­stor­sko­smer,­na­pri­mer­LiteraryCulturesofLatinAme-rica(Valdés­in­Kadir,­ur. 2004),­HistoryoftheLiteraryCulturesofEast-Central Europe(Cor­nis-Pope­in­Neu­ba­uer,­ur.­2004–2010)­ali­AComparativeHistory of Literatures in the Iberian Peninsula (Cabo­Ase­gui­no­la­za­idr.,­ur. 2010). V »trans­gre­siv­nem«­raz­mer­ju­do­poli­tic­no-je­zi­kov­nih­mej­nacio­nal­nih­lite­rar­­nih­zgo­do­vin­se­ti­pro­jek­ti­nave­zu­je­jo­na­kar­to­graf­ske­pred­sta­ve­o stic­nih­ali hibrid­no­pre­kri­va­jo­cih­se­jezi­kov­nih­in­etnic­nih­area­lih,­pro­met­nih­poteh­knji­­žev­ne­menja­ve,­spre­men­lji­vih­kon­fi­gu­ra­ci­jah­mest­nih­sre­dišc,­obro­bij­in­mej­nih podro­cij­lite­rar­ne­kul­tu­re­ipd.­(prim. Neu­ba­uer­2008;­Domínguez­2011;­Cabo Ase­gui­no­la­za 2011).­Na­ta­nacin­pro­stor­sko­zasno­va­na­kom­pa­ra­ti­vi­stic­na­dela v cez­na­rod­ni­pers­pek­ti­vi­osvet­lju­je­jo­»pre­ple­te­no­zgo­do­vi­no«­(l'histoirecroisée, 
5 Geo­graf­Mike­Crang­(2008)­z vi­di­ka­»epi­ste­mo­lo­gi­je­pro­sto­ra«­raz­prav­lja­o »ca­su 
kot­pro­sto­ru«­in­pri­bra­nju­casov­no­sti­v kra­ju­ali­pokra­ji­ni­(timescape)­raz­li­ku­je­med 
sin­hro­nim­in­dia­hro­nim­casom. 
25 
entangledhistory),­med­li­te­rar­ne­odno­se,­hibri­di­za­ci­je­in­kul­tur­ni­trans­fer­na­zgo­­do­vin­sko­pove­za­nih,­vecet­nic­nih,­kul­tur­no­meša­nih­in­vec­je­zic­nih­geo­graf­skih obmoc­jih.­Po­César­ju­Domíngue­zu­se­»post­na­cio­nal­na«­kom­pa­ra­ti­vi­sti­ka­lote­­va­preu­ce­va­nja­lite­rar­nih­siste­mov,­ne­da­bi­jih­deli­la­po­lite­rar­no-po­li­tic­nih mejah,­saj­za­svoj­pred­met­vzpo­stav­lja­»geo­li­te­ra­tu­ro­kot­kate­go­ri­jo,­ki­inte­gri­­ra­in­izra­ža­dia­lek­tic­na­raz­mer­ja­med­ozem­ljem,­kul­tur­ni­mi­pro­sto­ri­in mul­ti­kul­tur­nost­jo«;­tako­zasno­va­na­pri­mer­jal­na­lite­rar­na­zgo­do­vi­na­se­lah­ko opre­na­eni­stra­ni­na­even-Zo­har­je­vo­poli­si­stem­sko­teo­ri­jo­in­D.uri­ši­no­vi­kon­­cep­ci­ji­med­li­te­rar­nih­pro­ce­sov­in­med­li­te­rar­nih­skup­no­sti,­na­dru­gi­stra­ni­pa­na »li­te­rar­no­geo­gra­fi­jo«,­socio­ling­vi­sti­ko­jezi­kov­v sti­ku­in­izde­lo­va­nje­lite­rar­nih zem­lje­vi­dov­na­pod­la­gi­jezi­kov­nih­kart­(Domínguez 2011). 
Skle­ne­mo­lah­ko,­da­pri­pro­stor­skem­obra­tu­v li­te­rar­ni­vedi­nima­mo­oprav­ka z me­nja­vo­para­dig­me,­ampak­s pre­mi­kom­epi­ste­mo­loš­ke­domi­nan­te,­ki­znans­­tve­ni­govo­ri­ci­omo­go­ca,­da­prek­kon­struk­ci­je­pro­stor­skih­vzor­cev­s po­moc­jo geo­graf­skih­kon­cep­cij­in­metod­med­ele­men­ti­spoz­na­va­nja­izob­li­ku­je­nove­ali prej­zane­mar­je­ne­sovi­sno­sti.­Zbor­nik­Geohumanities,­ki ozna­nja­nastop­pro­­stor­ske­domi­nan­te­v so­dob­ni­huma­ni­sti­ki,­na­splo­šno­zago­var­ja­»cono­ustvar­jal­ne inte­rak­ci­je­med­geo­gra­fi­jo­in­huma­ni­sti­ko«­(Dear,­ur.­2011:­1–3).­Pod­pokro­­viteljs­tvom­geo­hu­ma­ni­sti­ke­se­vrsti­jo­spod­bu­de­k so­de­lo­va­nju­med­lite­rar­no vedo,­geo­gra­fi­jo­in­GIS-i:­»Za­ni­ma­nje­za­vlo­go­kra­ja­v živ­lje­nju­knji­žev­no­sti­in vlo­go­knji­žev­no­sti­v proi­zvod­nji­kra­ja­je­eno­izmed­vzne­mir­lji­vih­sti­cišc­med geo­gra­fi­jo­in­huma­ni­sti­ko­[…]­geo­gra­fi­ja­nam­lah­ko­poma­ga­razu­me­ti­knji­žev­­nost,­knji­žev­nost­pa­geo­gra­fi­jo.«­(Lu­ria­2011: 67)6 Kako­naj­torej­prek­pro­stor­ske­ga obra­ta­raz­la­ga­mo­raz­mer­je­med­geo­graf­skim­pro­sto­rom­in­lite­rar­ni­mi­prak­­sami?­Na­lite­ra­tu­ro­geo­graf­ski­pro­stor­ned­vom­no­vpli­va,­a tako,­da­v nje­nem druž­be­nem­živ­lje­nju­omo­go­ca­in­spod­bu­ja­ali­pa­ovi­ra­in­one­mo­go­ca­raz­voj­ne mož­no­sti.­Gorat,­z vo­da­mi­raz­cle­njen­relief­na­pri­mer­ote­žu­je­druž­be­no-po­li­­tic­no­in­jezi­kov­no-kul­tur­no­inte­gra­ci­jo­pre­bi­vals­tva,­med­tem­ko­teh­no­loš­ko napred­ne­pro­met­ni­ce­pove­cu­je­jo­mož­no­sti­notra­nje­ga­in­zuna­nje­ga­kul­tur­ne­ga trans­fer­ja.­ce­depo­pu­la­ci­ja­obmoc­ja­ogro­ža­raz­voj­lite­rar­ne­kul­tu­re,­po­kon­­cen­tra­ci­ja­pre­bi­vals­tva­v ur­ba­nih­sre­diš­cih­omo­go­ca­nasta­ja­nje­usta­nov­lite­rar­ne­ga posred­niš­tva,­kot­so­založ­be­ali­gle­da­liš­ca.­Fizic­no-geo­graf­ski­in­druž­be­no-kul­­tur­ni­pro­stor­sta­navse­zad­nje­dejav­ni­ka,­ki­vpli­va­ta­na­zgrad­bo­in­pomen bese­dil­nih­sve­tov.­Kot­opo­zar­ja­ta­že­bah­ti­nov­pojem­kro­no­to­pa­ali­Lot­ma­nov 
6 Za­sti­ciš­ca­geo­gra­fi­je­in­lite­rar­ne­vede­gl. tudi­Urbanc­in­Juvan­2012. 
pojem­semios­fe­re,­geo­pro­sto­ri­v be­se­dil­nih­sve­to­vih­niso­samo­pred­stav­lje­ni, ampak­delu­je­jo­tudi­na­struk­tu­ri­ra­nje­pri­po­ve­di,­pome­na­in­žanra.­Toda­tudi lite­ra­tu­ra­vpli­va­nazaj­na­geo­pro­stor,­tako­prek­svo­jih­mate­rial­nih,­insti­tu­cio­­nal­no-druž­be­nih­raz­sež­no­sti­kakor­prek­bese­dil­nih­struk­tur­in­ima­gi­na­ci­je. Lite­ra­tu­ra­pris­pe­va­k druž­be­ne­mu­obli­ko­va­nju,­zamiš­lja­nju­in­osmiš­lja­nju­pro­­sto­ra:­brez­nje­ne­bi­bilo­gle­da­lišc,­jav­nih­knjiž­nic,­sede­žev­kul­tur­nih­dru­štev­in podob­nih­prvin,­ki­so­boga­ti­le­sim­bol­ni­kapi­tal­pre­stol­nic­in­s tem­spod­bu­ja­le pri­se­lje­va­nje­ali­trgo­va­nje.­brez­Gogo­lja,­Puš­ki­na­in­bele­ga­ne­bi­bilo­»pe­ter­­burš­ke­ga­tek­sta«­(To­po­rov 2003),­ki­se­je­use­del­v tra­di­ci­jo­opo­me­njanj­dejan­ske­ga mesta­ob­bal­ti­ku­prek­nas­prot­ja­med­redom­in­kao­som.­brez­Pre­šer­no­ve­pesni­­tve­bi­bila­Savi­ca­le­eden­izmed­slo­ven­skih­sla­pov,­brez­Koso­ve­lo­vih­pesmi­pa Kras­v šir­ši­zave­sti­Slo­ven­cev­ne­bi­imel­poe­tic­ne­vred­no­sti. 
Po­pro­stor­skem­obra­tu­posta­ja­pro­stor­potem­ta­kem­orga­ni­za­cij­sko­nace­lo zgo­do­vin­ske­ga­diskur­za,­saj­mu­dopuš­ca,­da­brez­vna­prejš­njih­izklju­ce­vanj­(na pri­mer­zane­mar­ja­nja­sta­rej­še,­manj­šin­ske,­narec­ne­ali­dvo­je­zic­ne­knji­žev­ne­proi­­zvod­nje,­nes­klad­ne­z ide­jo­nacio­nal­ne­lite­ra­tu­re­in­nacio­nal­ne­ga­knjiž­ne­ga jezi­ka)­zaja­me­obsež­na­bese­dil­na­gra­di­va­in­dru­ge­podat­ke,­ki­pri­ca­jo­o sta­njih in­menja­vah­lite­rar­nih­dejav­no­sti­v do­lo­ce­ni­regi­ji,­in­jih­raz­lo­ži­zunaj­obraz­cev eno­crt­ne­vzroc­no­sti­in­zgod­be­no­sti.­To­lah­ko­lite­rar­na­veda­poc­ne­z mo­de­lom zgo­do­vin­sko­vec­sloj­ne­ga­pro­sto­ra,­pre­pust­ne­ga­za­naklo­nje­no­ali­konf­likt­no pre­de­la­vo­bliž­nje­ali­dalj­ne­jezi­kov­no-kul­tur­ne­tujo­sti,­pro­sto­ra,­ki­se­struk­tu­­ri­ra­kot­gib­lji­vo,­spre­mi­nja­jo­ce­se­omrež­je­raz­no­smer­nih­tokov,­stanj­in­raz­no­rod­nih prvin,­a po­stav­lje­nih­v med­se­boj­ne­odno­se­prav­s tem­in­tak­šnim­pro­sto­rom.7 

Kar­ti­ra­nje­knji­žev­no­sti­na­papir­ju­in­z GIS-i 
V hu­ma­ni­sti­ki­in­lite­rar­ni­vedi­je­na­pre­ho­du­v 21. sto­let­je­pora­slo­zani­ma­nje­za zem­lje­vi­de­in­kar­to­gra­fi­jo;­posta­la­sta­»ana­li­tic­no­žariš­ce­in­nav­dih«­(Dear 2011: 7).8 Zem­lje­vi­di­so­iko­nic­ni­tek­sti,­ustvar­je­ni­s struk­tu­ri­ra­njem­sim­bo­lov 
7 Vec­kul­tur­nost,­mej­nost,­nepre­sta­no­dia­loš­kost­in­zgo­do­vin­skost­pro­stor­skih­iden­­
titet­zaje­ma­ta­tudi­Lot­ma­no­va­poj­ma­semios­fe­re­in­trans­gre­si­je,­ki­ju­v tem­smi­slu 
v nizu­clan­kov­obrav­na­va­Jola­Škulj­(2004,­2005, 2011). 8 V tem­okvi­ru­je­pomen­lji­vo,­da­sta­Fre­dric­Jame­son­in­kog­ni­ti­vi­zem­zem­lje­vid­upo­ra­­
bi­la­kot­pris­po­do­bo­za­cle­ni­tev­men­tal­nih­podro­cij;­izraz­mappingse­je­s po­sred­niš­tvom­
27 
iz­kar­to­graf­skih­kodov­(gl. Fridlidr.,Razmerjageoprostorasprostoriknjiževnosti). že­tisoc­let­ja­doku­men­ti­ra­jo­raz­voj­clo­veš­ke­tež­nje­po­spoz­nav­nem­obvla­do­va­­nju­in­dejav­nem­pri­laš­ca­nju­zna­nih­in­nez­na­nih­oze­melj.­bili­so­pri­po­mo­cek­za evrop­ske­trgov­ce,­mor­nar­je,­voja­ke­in­misi­jo­nar­je,­sreds­tva­za­kolo­ni­zi­ra­nje­no­­vih­celin­in­nad­zo­ro­va­nje­impe­ri­jev­ter­pod­la­ge­za­raz­me­je­va­nje­nacio­nal­nih­držav. Zem­lje­vi­di­so­zato­v no­vem­veku­doživ­lja­li­koli­cin­ski­in­kako­vost­ni­vzpon.­Prek izde­la­nih­geo­me­tric­nih­pod­lag,­pro­jek­ci­je,­meril,­koor­di­nat­nih­mrež­in­kartograf­­skih­sim­bo­lov­se­jim­je­pove­ce­va­la­zanes­lji­vost­pri­ka­za,­a ni­mogla­uta­ji­ti­evropo­­cen­tric­ne­zasno­ve­in­vlo­ge­(prim. Stock­ham­mer­2007:­11–49;­Tally 2013:­20–26; Westp­hal­2011:­57–63).­Po­temat­skih­zem­lje­vi­dih­je­od­svo­jih­zacet­kov­v zgod­­njem­20. sto­let­ju­sega­la­tudi­lite­rar­na­geo­gra­fi­ja­(Döring­2008;­Piat­ti2008: 32–52,­65–121).­Delo­ma­za­znans­tve­ne­name­ne,­še­raje­pa­za­didak­tic­ne,­domo­­znan­ske­ali­turi­stic­ne­potre­be­je­s kar­ti­ra­njem­pred­stav­lja­la­pokra­ji­ne­in­poti posa­mez­nih­pisa­te­ljev­ali­raz­me­sti­tve­fik­cij­skih­pri­zo­rišc­v vec­jih­mestih.­Z zem­­lje­vi­di­je­lite­rar­na­geo­gra­fi­ja­na­pri­mer­pri­mer­ja­la­še­jakost­in­gosto­to­knji­žev­ne ustvar­jal­no­sti­med­posa­mez­ni­mi­deže­la­mi­neke­ga­naro­da­v raz­lic­nih­zgo­do­vin­­skih­obdob­jih­ali­pa­zasle­do­va­la­poti­med­na­rod­ne­ga­umet­niš­ke­ga­vpli­va­nja. 
ce­pusti­mo­ob­stra­ni­zem­lje­vi­de­v knji­žev­nih­delih,­ki­pri­be­se­dil­no­iko­ni­zi­­ra­jo­geo­gra­fi­jo­umiš­lje­nih­sve­tov­(npr.­v Swif­to­vih­Gulliverjevihpotovanjih, Moro­vi­Utopiji, Faulk­ner­je­vih­roma­nih­o de­že­li­Yok­na­pa­tawp­ha;­prim. Piat­ti 2008:­20–26;­Stock­ham­mer­2007:­62–70;­Döring­2013:­139–140),­so­se­prvi knji­žev­ni­zem­lje­vi­di­pojav­lja­li­od­19. sto­let­ja­kot­pri­po­moc­ki­za­lite­rar­ni­turizem, roma­nja­k rojst­nim­hišam­pisa­te­ljev­ozi­ro­ma­obi­ske­izvir­nih­pri­zo­rišc­nji­ho­vih pri­po­ve­di­ali­pesmi­(npr.­izle­ti­v Lake­District,­poto­va­nja­po­sle­deh­byro­no­vega Don­Jua­na,­ali­vodic­po­pokra­ji­ni­sester­brontë;­Piat­ti­2008:­267–272).­Temat­­ski­zem­lje­vi­di­pisa­telj­skih­bio­gra­fij­in­geo­graf­skih­oza­dij­nji­ho­vih­fik­cij­skih pri­zo­rišc­so­bili­temelj­ne­ga­pome­na­za­lite­rar­no­geo­gra­fi­jo­od­nje­nih­zacet­kov konec­19. sto­let­ja,­deni­mo­Phelp­sov­ALiteraryMapofEnglandiz­leta 1899, bart­ho­lo­mew­jev­ALiteraryandHistoricalAtlasofEurope(1910)­ali­Shar­po­va LiteraryGeographyiz­leta 1904­(Piat­ti­2008:­89–94,­107).­že­na­zacet­ku­20. sto­­let­ja­se­je­v li­te­rar­nih­zem­lje­vi­dih­poka­za­la­tež­nja,­da­bi­pre­se­gli­ilu­stra­tiv­no vlo­go­in­rabi­li­kot­ana­li­tic­na­orod­ja,­cetu­di­pogo­sto­ute­me­lje­ni­na­pre­ži­ve­tih pozi­ti­vi­stic­nih­pred­po­stav­kah­in­vpraš­lji­vem­nacio­na­liz­mu.­DeutscherLiteratu­
post­mo­der­ne­teo­ri­je­raz­ši­ril­po­tren­dov­ski­huma­ni­sti­ki­(v slo­venš­ci­ni­se­na­pri­mer upo­rab­lja­popa­cen­ka­»ma­pi­ra­nje«­name­sto­uve­ljav­lje­ne­ga­izra­za­»kar­ti­ra­nje«). 
ratlas,­ki­ga­je­leta 1907­sesta­vil­Sieg­fried­Robert­Nagel,­je­na­pri­mer­na­45 she­­ma­tic­nih­temat­skih­kar­tah­sku­šal­raz­lo­ži­ti,­kako­so­geo­graf­ske­zna­cil­no­sti nemš­kih­dežel­pogo­je­va­le­pro­duk­tiv­nost­in­mobil­nost­pisa­te­ljev,­kate­re­regi­je in­mesta­so­v po­sa­mez­nih­obdob­jih­igra­li­vlo­go­kul­tur­nih­sre­dišc­in­podob­no (Piat­ti­2008:­70;­Döring­2009:­252–256).­Še­bolj­ana­li­tic­no­usmer­je­no­je­delo Jose­fa­Nad­ler­ja­LiteraturgeschichtederdeutschenStämmeundLandschafteniz­1912, ki­zgo­do­vi­no­regio­nal­nih­raz­lik­zno­traj­nemš­ke­knji­žev­no­sti­raz­la­ga­kot­pre­plet dejav­ni­kov,­kakr­šni­so­ple­men­ski­izvor­pisa­te­ljev­in­nji­hov­habi­tat­(Lebensraum). Nad­ler­jev­atlas­je­ostal­spo­ren­zara­di­svo­jih­rasi­stic­nih­(Blut-und-Boden)­pred­­po­stavk,­mogo­ce­pa­ga­je­inter­pre­ti­ra­ti­tudi­bolj­naklo­nje­no,­v lu­ci­sodob­nej­ših kon­cep­cij,­kot­so­kul­tur­ni­spo­min,­zgo­do­vi­na­socia­li­za­ci­je­ipd.­(Piat­ti­2008: 74–80;­Pere­nic­2013:­165–169).­Jörg­Döring­(2009:­257)­meni,­da­je­tako resno­kakor­sko­raj­pozab­lje­ni­Nad­ler­lite­rar­ne­kar­te­spet­obrav­na­val­šele­Fran­­co­Moret­ti­v AtlasoftheEuropeanNovelleta 1998.­Potem­ko­je­resna­lite­rar­na zna­nost­zem­lje­vi­de­dol­go­zapo­stav­lja­la,­se­je­Moret­ti –­na­ozad­ju­pro­stor­ske­ga obra­ta –­z nji­ho­vo­pomoc­jo­zav­zel­za­»geo­gra­fi­jo­lite­ra­tu­re«­ter­lite­rar­no­vedo prib­li­žal­meto­dam­druž­bo­slov­ja­in­nara­vo­slov­ja­(Mo­ret­ti­1998:­1–6). 
Ro­bert­Stock­ham­mer­v svo­ji­tek­stua­li­stic­ni­kri­ti­ki­Moret­ti­je­ve­ga­mimeticnega mate­ria­liz­ma­trdi,­da­se­pri­zo­rišc­lite­rar­ne­fik­ci­je,­tudi­ce­se­ta­mime­tic­no­na­na­­ša­jo­na­stvar­ne­loka­ci­je,­ne­da­ustrez­no­kar­ti­ra­ti­(Stock­ham­mer­2007:­84–88; 2013), med­tem­ko­Jörg­Döring­zago­var­ja­sta­liš­ce,­da­kar­ti­ra­nje­lite­rar­nih­pro­sto­rov­ne pred­po­stav­lja­nuj­no­mime­tic­ne­naiv­no­sti­(Döring­2013:­140–148).­Sam­sem pre­pri­can,­da­toc­kov­na,­linij­ska­ali­poli­gon­ska­gra­fic­na­pred­sta­vi­tev­fik­tiv­nih loka­cij­na­zem­lje­vi­du –­kot­žanru­vero­do­stoj­ne­odsli­ka­ve­resnic­no­sti –­tem loka­ci­jam­napac­no­pri­pi­še­mesto­v on­to­lo­gi­ji­dejan­sko­sti,­name­sto­da­bi­jih ume­sti­la­v to­po­lo­gi­jo­mož­ne­ga­sve­ta.­Iko­ni­za­ci­ja­zem­lje­vi­da­poleg­tega­izbri­še pomen­ske­vezi­mime­tic­nih­lite­rar­nih­pri­zo­rišc­s ca­sov­nim­struk­tu­ri­ra­njem­pri­­po­ve­di,­popa­ci­nji­ho­ve­zno­traj­be­se­dil­ne­mere­in­domiš­ljij­ske­koor­di­na­te­ter odmi­sli­pre­ple­te­s fik­tiv­ni­mi,­spo­min­ski­mi,­men­tal­ni­mi­in­dru­gi­mi­pro­stor­ski­­mi­slo­ji.­Toda­kar­to­graf­ske­epi­ste­mo­loš­ke­dile­me­ni­mogo­ce­reši­ti­na­rav­ni tek­stual­no­sti/mi­me­tic­no­sti­same­ga­zem­lje­vi­da.­Zem­lje­vi­di­z vri­sa­ni­mi­pri­zo­­riš­ci­lite­rar­nih­del­so­namrec­vrsta­temat­skih­kart,­zato­nji­ho­vo­seman­ti­ko­dolo­ca prag­ma­ti­ka,­torej­kon­tekst­rabe­in­spoz­nav­ni­inte­res.­Med­tem­ko­ima­hoja­s tak­­šnim­zem­lje­vi­dom­po­pokra­ji­ni,­ki­jo­je­v svo­jih­delih­sla­vil­ta­ali­oni­pisa­telj, pred­vsem­turi­stic­no,­doživ­ljaj­sko­vlo­go­in­zem­lje­vid­slu­ži­orien­ta­ci­ji­v de­jan­­skem­sve­tu,­pa­upo­rab­nost­temat­skih­zem­lje­vi­dov­pri­Moret­ti­ju­in­Piat­ti­je­vi­ni 
29 
v nji­ho­vi­indek­sal­ni­vlo­gi.­Tak­šne­kar­te­niso­kaži­po­ti,­v njih­sto­pa­v os­pred­je ana­li­tic­na­vred­nost,­na­pri­mer­ce­si­z nji­mi­sku­ša­mo­raz­lo­ži­ti,­kate­ri­geo­graf­ski pre­de­li­so­bili­pogo­ste­je­pre­sli­ka­ni­v on­to­lo­gi­jo­mož­ne­ga­sve­ta­lite­ra­tu­re,­zakaj, kdaj­in­cemu­se­je­to­doga­ja­lo,­kje­se­zgod­be­neke­ga­žanra­zace­nja­jo,­kje­pa­kon­­cu­je­jo,­kako­so­v knji­žev­nih­bese­di­lih­tema­ti­zi­ra­ne­pro­met­ni­ce,­nase­lja,­narav­ne in­poli­tic­ne­meje­in­podob­no. 
Ker­je­geo­graf­sko­preu­ce­va­nje­posa­mez­nih­pisa­telj­skih­živ­lje­nje­pi­sov­in­knji­­žev­nih­del­znans­tve­no­tri­vial­no­in­zgolj­ilu­stra­tiv­na­vlo­ga­zem­lje­vi­dov­za pro­stor­sko­usmer­je­no­lite­rar­no­vedo­ni­zadost­na­(Mo­ret­ti­1998:­18;­Piat­ti­2008: 50–52,­102,­120),­lah­ko­kar­to­gra­fi­ja­doka­že­svo­jo­ana­li­tic­no­vred­nost­šele­pri razi­ska­vi­obsež­nih­kor­pu­sov­podat­kov­o geo­graf­sko­opre­de­lje­nem­lite­rar­nem polju.­Temat­ski­zem­lje­vid­v tem­pri­me­ru­ni­sli­ko­vi­ta­pona­zo­ri­tev,­ampak­orod­­je­za­»od­da­lje­no­bra­nje«,­s ka­te­rim­se –­kot­ute­me­lju­je­Moret­ti –­lite­rar­na­veda bli­ža­mode­lom­stro­gih­zna­no­sti.­Moret­ti­tako­v svo­jih­spi­sih­o ro­ma­nu­(1998; 2011:­79–109) na­namer­no­asket­ske­temelj­ne­kar­te­she­ma­tic­no­vri­su­je­doga­ja­­liš­ca­vec­je­ga­šte­vi­la­bese­dil,­da­bi­se­doko­pal­do­zgo­do­vin­sko-raz­voj­nih­in pro­stor­skih­vzor­cev,­ki­z obi­caj­no­inter­pre­ta­cij­sko­meto­do­ne­bi­bili­raz­vid­ni, a pris­pe­va­jo­k li­te­rar­no­ved­ni­raz­clem­bi­kon­ven­cij­in­ideo­lo­gij,­zna­cil­nih­za­dolo­­ce­ni­žanr­roma­na­(Mo­ret­ti­1998:­11–140).­Nje­go­vo­kar­ti­ra­nje­podat­kov,­kot­so šte­vi­lo­in­raz­po­re­di­tev­jav­nih­knjiž­nic­ter­pro­fi­li­nji­ho­vih­zbirk,­omo­go­ca­skle­­pa­nje­o re­per­toar­jih­in­social­no-pro­stor­skem­dose­gu­usta­nov­lite­rar­ne­ga posred­niš­tva,­to­pa­pris­pe­va­k bolj­še­mu­razu­me­va­nju­lite­rar­nih­pro­ce­sov­(nav. d.: 149–158).­Na­cez­na­rod­ni­rav­ni­te­pro­ce­se­poma­ga­jo­osvet­li­ti­Moret­ti­je­vi­zem­­lje­vi­di­širi­tve­posa­mez­nih­žanr­skih­mode­lov­po­evro­pi­iz­cen­trov­v pe­ri­fe­ri­je (nav. d.:­164–197).9 
Zem­lje­vid­posta­ja­danes­vse­zmog­lji­vej­še­raz­la­gal­no­orod­je­tudi­po­zaslu­gi raz­vo­ja­sate­lit­skih­navi­ga­cij­skih­teh­no­lo­gij­in­geo­graf­skih­infor­ma­cij­skih­siste­­mov­(GIS).­GIS-i­so­se­poja­vi­li­v zgod­njih­šest­de­se­tih­letih­20. sto­let­ja­kot pro­gram­ska­opre­ma­za­kar­ti­ra­nje­in­ana­li­zo,­v osem­de­se­tih­letih­posta­li­main­stream racu­nal­niš­kih­a­pli­ka­cij,­svo­jo­teh­no­loš­ko­vlo­go­pa­v zad­njem­casu pre­se­ga­jo,­saj­so­po­bese­dah­Davi­da­boden­ha­mer­ja­posta­li­izho­diš­ce­za­GIS­ci, »geo­graf­sko­infor­ma­cij­sko­zna­nost«­(2010:­17–18).­V pri­mer­ja­vi­s tra­di­cio­nal­­
9 O Mo­ret­ti­je­vi­kar­to­graf­ski­teo­ri­ji­in­zgo­do­vi­ni­roma­na­v kon­tek­stu­pro­stor­ske­lite­­rar­ne­vede­prim. Ju­van­2011:­199–203.­Gl. tudi­Döring­2008:­272–279. 
ni­mi­zem­lje­vi­di,­ki­so­dokonc­ni­in­nes­pre­men­lji­vi­izdel­ki,­se­kar­ti­ra­nje­z GIS-i odli­ku­je­v kom­plek­sno­sti,­dina­mic­no­sti,­inklu­ziv­no­sti­in­inte­rak­tiv­no­sti.­GIS-i omo­go­ca­jo­zdru­že­va­nje­veli­kih­koli­cin­podat­kov,­ki­sodi­jo­v raz­no­rod­ne­onto­­lo­gi­je­in­tem­po­ral­no­sti,­a jih­je­mogo­ce­ned­voum­no­veza­ti­na­en­sam­pro­stor­ski iden­ti­fi­ka­tor.­Zato­je­geo­po­da­tek­kate­ri­ko­li­poda­tek­z geo­graf­sko­refe­ren­co (Kemp­2010: 31).­GIS-i­pred­stav­lja­jo­kva­li­ta­tiv­ne­in­kvan­ti­ta­tiv­ne­geo­po­dat­ke v va­ria­bil­nih­meri­lih,­s ci­mer­omo­go­ca­jo­»vi­zual­no­odkri­va­nje­pro­stor­skih­vzorcev, ki­v be­se­di­lih­in­tabe­lah­osta­ja­jo­skri­ti«­(bo­den­ha­mer­idr.­2010: vii;­boden­ha­­mer­2010:­28–29). 
A raz­mer­je­huma­ni­sti­ke­z GIS-i­ni­enoz­nac­no.­Struk­tu­ra­GIS-ov­je­namrec pri­la­go­je­na­rea­li­stic­ni­spoz­nav­ni­teo­ri­ji­in­kvan­ti­ta­tiv­ni­ana­li­tic­no­sti,­zna­cil­ni za­druž­bo­slov­ne­zna­no­sti.­Zato­se­zdi­na­prvi­pogled­teže­združ­lji­va­s her­me­­nev­ti­ko­huma­ni­sti­ke­in­z nje­nim­zani­ma­njem­za­sin­gu­lar­no,­kva­li­ta­tiv­no­in zgo­do­vin­sko­inter­pre­ta­ci­jo­poja­vov.­Geo­graf­ska­infor­ma­cij­ska­zna­nost­od­huma­­ni­stov­pri­ca­ku­je,­da­svo­je­podat­ke­in­meto­de­pri­la­go­di­jo­»ri­gid­nim­para­me­trom pro­gram­ske­opre­me«,­ta­pa­teme­lji­na­pozi­ti­vi­stic­nih­pred­po­stav­kah­(bo­den­­ha­mer­idr.­2010:­viii–xii, 40).­Med­pro­jek­tom­smo­se­o tem­lah­ko­nic­koli­ko­krat pre­pri­ca­li,­zla­sti­kadar­smo­nale­te­li­na­koli­zi­je­med­binar­no­logi­ko­GIS-ov­in neod­loc­lji­vost­jo­poja­vov­zno­traj­zgo­do­vin­ske­ga­toka.­Kako­v sin­hro­no­kla­si­fi­­ka­cij­sko­she­mo­(npr.­sto­penj­izo­braz­be,­druž­be­ne­ga­polo­ža­ja),­abstra­hi­ra­no­iz casov­ne­ga­pote­ka,­uvr­sti­ti­podat­ke,­ki­so­zaje­ti­iz­zgo­do­vin­sko­spre­men­lji­vih siste­mov­(izo­bra­že­va­nja,­pro­duk­cij­skih­naci­nov)?­Kako­»si­nop­tic­no«­izme­ri­ti težo­druž­be­nih­in­lite­rar­nih­vlog­posa­mez­ne­ga­akter­ja,­ceprav­so­se­raz­mer­ja med­nji­mi­spre­mi­nja­la­v teku­nje­go­ve­ga­živ­lje­nja?­Kako­ned­voum­no­dolo­ci­ti geo­po­dat­kov­ne­eno­te­pri­lite­rar­nih­usta­no­vah,­ce­so­te­v zgo­do­vi­ni­menja­va­le loka­ci­je,­stav­be,­ime­na­ali­last­ni­ke?­Raz­re­še­va­nje­tak­šnih­dilem­je­zah­te­va­lo­veliko napo­ra­in­sla­be­vesti:­dru­ga­cen­pre­mi­slek­(ref­lek­siv­no-hi­sto­ric­ne­in­logic­no-no­­mo­te­tic­ne­nara­ve)­bi­namrec­neiz­bež­no­vodil­k dru­gac­ne­mu­siste­ma­ti­zi­ra­nju geo­po­dat­kov,­s tem­pa­tudi­k dru­gac­nim­izsled­kom.­Vse­to­kaže,­da­se­lite­rar­na veda,­ki­se­lote­va­digi­tal­ne­ga­kar­ti­ra­nja­in­pre­štev­ne­ana­li­ze­obsež­nih­in­raz­no­­rod­nih­podat­kov­o li­te­rar­nih­bese­di­lih­ter­akter­jih,­usta­no­vah­in­medi­jih lite­rar­ne­ga­polja,­sicer­prib­li­ža­meto­dam­druž­bo­slov­nih­in­nara­vo­slov­nih­zna­­no­sti,­a še­ved­no­osta­ja­dolo­ce­na­kot­huma­ni­stic­na­zna­nost.­boden­ha­mer opo­zar­ja,­da­GIS-i­s svo­jo­kom­plek­snost­jo­pod­pi­ra­jo­her­me­nev­tic­no,­ref­lek­siv­­no­epi­ste­mo­lo­gi­jo,­ki­»in­te­gri­ra­mno­go­te­re­gla­so­ve,­pogle­de,­in­spo­mi­ne­na našo­pre­te­klost«­(2010:­28–29).­V konc­ni­posle­di­ci­so­tudi­GIS-zem­lje­vi­di, 
31 
gra­fi­in­sta­ti­stic­ne­pre­gled­ni­ce,­nav­zven­stro­go­znans­tve­ni,­sami­na­sebi­zgolj (meta)tek­sti,­ki­jih­je­tre­ba­bra­ti­in­inter­pre­ti­ra­ti.­Še­vec:­huma­ni­stic­no­predz­na­­nje­in­pred­sod­ki­vzpo­stav­lja­jo­pogo­je­za­for­mu­li­ra­nje­hipo­tez,­ki­moti­vi­ra­jo samo­zbi­ra­nje­in­izbi­ra­nje­podat­kov. 

Uvod­v GIS-ana­li­ze­lite­rar­nih­pro­sto­rov­na­Slo­ven­skem 
Na pre­mi­sle­kih­o pro­stor­skem­obra­tu,­pred­stav­lje­nih­doslej,­je­zasno­van­tudi pro­jekt­Prostorslovenskeliterarnekulture:literarnazgodovinainprostorskaanaliza zgeografskiminformacijskimsistemom,­ki­od­leta 2011­zdru­žu­je­lite­rar­no­ved­ne razi­sko­val­ce­in­geo­gra­fe­in­v ok­vi­ru­kate­re­ga­je­nasta­la­tudi­pri­cu­jo­ca­vecavtorska mono­gra­fi­ja.­Prvi­te­vrste­na­Slo­ven­skem­se­z li­te­rar­noz­go­do­vin­sko­in­lite­rar­­no­geo­graf­sko­prob­le­ma­ti­ko­vklju­cu­je­po­eni­stra­ni­v »me­dij­sko­geo­gra­fi­jo«,­in sicer­s po­moc­jo­loka­li­za­cij­skih­teh­no­lo­gij­(prim. Döring­in­Thiel­mann­2008b: 11–13, 46),­po­dru­gi­pa­v »geoz­go­do­vi­no«,­ki­se­na­pod­la­gi­zami­sli­Fernanda brau­de­la­danes­»moc­no­opi­ra­na­zgo­do­vin­ske­geo­graf­ske­infor­ma­cij­ske­siste­­me­(HGIS),­da­bi­pove­za­la­pro­stor­in­cas­za­name­ne­razi­sko­val­ne­ga­in­znans­tve­ne­ga sode­lo­va­nja«­(Ric­hard­son­2011:­209).­V pri­mer­ja­vi­s po­dob­ni­mi­pro­jek­ti­po sve­tu­naša­sku­pi­na­ne­preu­cu­je­le­raz­me­rij­med­geo­pro­sto­rom­ter­pisa­telj­ski­mi živ­lje­nji­in­deli,­pac­pa­si­pri­za­de­va­z GIS-i­kar­ti­ra­ti­in­zgo­do­vin­sko­raz­cle­ni­ti vzni­ka­nje­in­raz­voj­lite­rar­ne­ga­polja­v ce­lo­ti.­Sode­lav­ci­pro­jek­ta­z vi­di­ka­novej­­ših­kon­tek­stual­nih­metod­razu­me­mo­lite­ra­tu­ro­kot­diskurz­in­sistem­druž­be­nih inte­rak­cij,­v ka­te­rem­so­bese­di­la­prek­raz­me­ro­ma­utr­je­nih­estet­skih­kodov­neloc­­lji­vo­vpe­ta­v te­le­sne­in­misel­ne­dejav­no­sti­svo­jih­proi­zva­jal­cev,­posred­ni­kov­in naslov­ni­kov,­med­tem­ko­so­pome­ni­lite­rar­nih­del,­nji­ho­ve­vlo­ge,­vid­nost­in odmev­spre­men­ljiv­ke,­odvi­sne­od­distri­bu­ci­je­lepo­slov­ja­prek­tiska­nih­obcil­in kul­tur­nih­usta­nov;­vse­to­pote­ka­zno­traj­druž­be­ne­ga­polja,­ki­je­po­svo­jih­vlogah spe­cia­li­zi­ra­no,­raz­me­ro­ma­samo­stoj­no­in­avto­po­ie­tic­no,­a ideo­loš­ko­raz­de­lje­­no,­pro­stor­sko­nee­na­ko­mer­no­poraz­de­lje­no­in­druž­be­no­raz­slo­je­no­(Ju­van­2011: 19–45;­Pere­nic 2010).­Ozna­cu­je­mo­ga­z izra­zom­»li­te­rar­na­kul­tu­ra«. 
Li­te­rar­na­kul­tu­ra,­zasno­va­na­v es­tet­skem­diskur­zu,­se­je­v slo­venš­ci­ni­zace­la obli­ko­va­ti­v kon­tek­stu­evrop­skih­narod­nih­pre­ro­dov­poz­ne­ga­18. in­19. sto­let­ja. Podob­no­kot­dru­god­v evro­pi­sta­lite­rar­no­kra­ji­no­na­Slo­ven­skem­bis­tve­no preob­li­ko­va­la­pro­ce­sa­estet­ske­avto­no­mi­za­ci­je­in­nacio­na­li­za­ci­je­(Ju­van­2012: 295–346).­To­pre­pro­sto­pome­ni,­da­se­je­iz­vec­je­zic­ne­ga,­funk­cij­sko­raz­no­rod­­
ne­ga,­pre­tež­no­nabož­ne­ga,­na­tra­di­cio­nal­ne­dežel­ne­iden­ti­te­te­veza­ne­ga­sta­rej­­še­ga­slovs­tva­na­Slo­ven­skem­do­zacet­kov­20. sto­let­ja­ideo­loš­ko­izci­sti­la­kate­go­ri­ja umet­niš­ke­lite­ra­tu­re­v enem­samem­knjiž­nem­jezi­ku­(slo­venš­ci­ni),­ki­je­prek stan­dar­di­za­ci­je­knjiž­ne­ga­jezi­ka­in­širi­tve­nje­go­ve­jav­ne,­repre­zen­ta­tiv­ne­rabe delo­va­la­kot­nosil­ni­ste­ber­za­izo­bra­žen­sko-meš­can­sko­zamiš­lja­nje­slo­ven­ske­ga naro­da.­Ideo­loš­ki­posto­pek­avto­no­mi­zi­ra­nja­in­nacio­na­li­zi­ra­nja­pa­lite­rar­ne­ga polja­ni­struk­tu­ri­ral­samo­inter­no,­ampak­je­mate­rial­no­ucin­ko­val­tudi­na­fizic­­no­in­druž­be­no­oko­lje.­V svo­jem­elit­nem­jedru­je­torej­lepo­slov­je­zaje­ma­lo pred­vsem­estet­ske­mu­doživ­lja­nju­name­nje­ne­zvr­sti,­napi­sa­ne­izkljuc­no­v iz­bra­­nem­in­stan­dar­di­zi­ra­nem­slo­ven­skem­knjiž­nem­jezi­ku.­Slo­ven­ska­lite­ra­tu­ra­je od­usta­no­vi­tve­Novicleta 1844 postop­no­zace­la­osva­ja­ti­jav­no­sfe­ro,­ki­ji­je­vse­­bolj­daja­lo­ton­svo­bo­do­mi­sel­no­in­nacio­na­li­stic­no­meš­can­sko­izo­bra­žens­tvo, ceprav­je­bilo­slo­ven­sko­etnic­no­ozem­lje­do­kon­ca­prve­sve­tov­ne­voj­ne­v glavnem del­vec­na­cio­nal­ne­habs­burš­ke­monar­hi­je.­V dobi­med­izi­dom­pesniš­ke­ga­alma­­na­ha­Pisanice(1779–1781),­prve­pub­li­ka­ci­je,­name­nje­ne­estet­ski­potroš­nji,­in zacet­kom­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­na­Slo­ven­skem­(1941)­je­slo­ven­ska­lite­rar­na kul­tu­ra­doživ­lja­la­pro­stor­ske­spre­mem­be­držav­no-uprav­nih­raz­me­ji­tev­in­poli­­tic­ne­obla­sti.­Pre­tež­no­slo­ven­sko­etnic­no­ozem­lje­je­v obrav­na­va­nem­obdob­ju pri­pa­da­lo­raz­lic­nim­držav­nim­tvor­bam:­avstrij­ski­in­avstro-ogr­ski­monar­hi­ji, beneš­ki­repub­li­ki,­Ilir­skim­pro­vin­cam,­Drža­vi­SHS­in­kra­lje­vi­ni­Jugo­sla­vi­ji. Slo­ven­ska­lite­rar­na­kul­tu­ra­se­je­v teh­oko­liš­ci­nah­sicer­izob­li­ko­va­la­na­ozem­lju, poseljenem­s­Slovenci,­a to­je­bilo­zgo­do­vin­sko­vec­kul­tur­no­in­mno­go­je­zic­no. Socio­ling­vi­stic­no­je­slo­venš­ci­na­zace­la­pre­vla­do­va­ti­v jav­nem­živ­lje­nju­šele­v dru­­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja;­na­Kranj­skem­je­bila­dol­go­v sen­ci­nemš­ci­ne,­na­Goriš­kem ita­li­janš­ci­ne,­v Prek­mur­ju­pa­madžarš­ci­ne.­Vse­to­je­vpli­va­lo­na­meje­nacionalizi­­ra­ne­ga­lite­rar­ne­ga­polja,­na­notra­nje­pre­raz­po­re­di­tve­nje­go­vih­usta­nov­in­medi­jev, menja­ve­lite­rar­nih­sre­dišc,­pa­tudi­na­zuna­nje­vezi­z dru­gi­mi­lite­rar­ni­mi­pro­sto­­ri­in­sve­tov­nim­lite­rar­nim­siste­mom.­Slo­ven­ska­besed­na­umet­nost­je­prek­stal­ne nave­za­ve­na­evrop­ske­jedr­ne­lite­ra­tu­re­in­pol­pe­ri­fer­ne­siste­me­sred­njee­vrop­­skih­in­slo­van­skih­knji­žev­no­sti­v ob­dob­ju­moder­ne­na­pre­lo­mu­sto­let­ja­dose­gla pol­no­zvrst­no,­stil­no,­medij­sko-in­sti­tu­cio­nal­no­in­ideo­loš­ko­dife­ren­ci­ra­nost. 
Na­ša­razi­sko­val­na­sku­pi­na­je­zbra­la,­siste­ma­ti­zi­ra­la­in­geo­re­fe­ren­ci­ra­la­sto­ti­­ne­podat­kov,­ki­prvi­ne­lite­rar­ne­kul­tu­re­ozna­cu­je­jo­funk­cij­sko­in­social­no,­jih umeš­ca­jo­v pro­stor­in­vpli­va­jo­na­nji­hov­doseg.­Kot­smo­delo­ma­že­poka­za­li v raz­pra­vah­Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru/SpaceinLiteratureand LiteratureinSpace(Pe­re­nic,­ur. 2012)­in­Prostorskiobratvliterarnivedi/The 
33 
SpatialTurninLiteraryStudies(Dovic­idr.,­ur. 2013),­se­ukvar­ja­mo­s ka­rier­ni­mi pot­mi­knji­žev­ni­kov­(pi­sa­te­ljev,­kri­ti­kov,­pre­va­jal­cev,­ured­ni­kov­itn.),­nji­ho­vi­mi sti­ki­in­omrež­ji;­z raz­vo­jem­in­raz­me­sti­tvi­jo­infra­struk­tu­re­medi­jev­in­usta­nov (re­vij,­gle­da­lišc,­tiskarn,­založb,­cital­nic­itn.),­nji­ho­vo­gosto­to­in­dose­gom;­s kon­­fi­gu­ra­ci­jo­»kra­jev­spo­mi­na«­in­lite­rar­nih­spo­me­ni­kov­na­Slo­ven­skem­in­v tu­ji­ni; ne­nazad­nje­pa­še­z do­ga­ja­liš­ci­in­topo­graf­ski­mi­refe­ren­ca­mi­zgo­do­vin­ske­pove­­sti,­kljuc­ne­ga­žanra­kul­tur­ne­ga­spo­mi­na­in­sku­pin­ske­iden­ti­te­te.­Z ana­li­zo­teh podat­kov­sku­ša­mo­odgo­vo­ri­ti­na­vpra­ša­nje,­kako­sta­na­slo­ven­skem­etnic­nem ozem­lju­od­kon­ca­18. sto­let­ja­do­sre­di­ne­20. sto­let­ja­drug­na­dru­ge­ga­vpli­va­la raz­no­li­ki­geo­pro­stor­in­knji­žev­nost­v slo­ven­skem­jezi­ku. 
Pro­stor­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­je­vec­slo­jen­in­raz­no­ro­den,­nepre­sta­no­ga preob­li­ku­je­dia­lek­tic­na­inte­rak­ci­ja­med­narav­no-fi­zic­ni­mi­sil­ni­ca­mi­oko­lja­in ucin­ki­spre­men­lji­vih­druž­be­no-kul­tur­nih­praks.­Medij­te­dia­lek­ti­ke­so­kog­ni­­tiv­ni­pro­sto­ri,­pred­stav­lje­ni­ali­zamiš­lje­ni­v druž­be­nih­diskur­zih,­tudi­lite­rar­nem. Pro­stor­je­poleg­tega­casov­no­raz­slo­jen,­zaje­ma­zapo­red­ja­ter­sobi­va­nja­rit­mic­­no­nee­na­kih­pro­ce­sov.­Tako­razum­ljen­pro­stor,­ki­ga­je­tre­ba­še­natanc­ne­je raz­cle­ni­ti­(npr.­pokra­jin­sko­tipo­loš­ko,­demo­graf­sko),­lite­rar­ne­kul­tu­re­ne­deter­­mi­ni­ra­vzroc­no.­V pro­jekt­ni­sku­pi­ni­se­zato­na­ozad­ju­pro­stor­ske­ga­obra­ta pos­ve­ca­mo­sovi­sno­sti­med­geo­pro­stor­ski­mi,­druž­be­ni­mi­in­bese­dil­ni­mi­dejav­­ni­ki,­ki­obvla­du­je­jo­zgo­do­vin­sko­dina­mi­ko­lite­rar­ne­ga­polja.­Po­eni­stra­ni­je lite­rar­na­kul­tu­ra­pro­stor­ska­prak­sa­in­kot­tak­šna­sesta­vi­na­geo­pro­sto­ra.­Sled­nji v druž­bi­dru­gih,­zve­ci­ne­odlo­cil­nej­ših­dejav­ni­kov­(do­ma­cih­izro­cil,­cez­na­rod­­nih­kul­tur­nih­tokov,­tuje­hege­mo­ni­je,­vla­da­jo­cih­ideo­lo­gij­ipd.)­dolo­ca­nabor lite­rar­nih­mož­no­sti.­Geo­pro­stor­namrec­do­neke­mere­vpli­va­na­kako­vost,­moc in­raz­me­sti­tev­medij­sko-in­sti­tu­cio­nal­ne­infra­struk­tu­re,­pa­tudi­na­mož­na­rav­­na­nja­knji­žev­ni­kov.­Tako­lite­rar­na­infra­struk­tu­ra­kot­lite­rar­ne­prak­se­se­odzi­va­jo na­narav­no-fi­zic­ne­in­antro­po­ge­no-druž­be­ne­pote­ze­geo­pro­sto­ra,­kot­so­relief in­narav­ne­meje,­tipi­pokra­ji­ne,­demo­graf­ska­struk­tu­ra,­omrež­je­nasel­bin­in pro­met­nic,­raz­mer­je­med­pode­že­ljem­in­mesti,­gosto­ta­pose­li­tve,­gos­po­dar­ska in­kul­tur­na­raz­vi­tost­regij­ali­lega­sre­dišc,­spre­mi­nja­nje­držav­nih­mej­in­gra­vi­ta­­cij­ska­sila­kul­tur­nih­in­uprav­nih­sre­dišc­zunaj­Slo­ve­ni­je.­Geo­graf­ski­pro­stor v druž­be­nem­živ­lje­nju­knji­žev­no­sti­omo­go­ca­in­spod­bu­ja­ali­pa­ovi­ra­in­one­mo­­go­ca­raz­lic­ne­raz­voj­ne­mož­no­sti.­Napred­nej­še­pro­met­ni­ce­so­na­pri­mer­pri­lož­nost za­kul­tur­ni­trans­fer­iz­tuji­ne­ozi­ro­ma­za­bolj­šo­notra­njo­in­med­na­rod­no­poveza­­nost­neke­ga­ozem­lja;­gos­po­dar­ska­raz­vi­tost,­bogas­tvo­in­demo­graf­ska­struk­tu­ra neke­regi­je­pa­omo­go­ca­ta­usta­nav­lja­nje­in­zgo­sti­tev­lite­rar­nih­usta­nov­ali­medijev. 
Kon­kret­no­se­poka­že,­da­je­na­pri­mer­nee­na­ko­mer­na­raz­po­re­di­tev­slo­ven­­skih­cital­nic­v 19. sto­let­ju­v ko­re­la­ci­ji­z ad­mi­ni­stra­tiv­ni­mi­meja­mi­med­uprav­ni­mi eno­ta­mi­habs­burš­ke­monar­hi­je­in­raz­po­re­di­tvi­jo­nji­ho­vih­sede­žev,­z omrež­jem gim­na­zij­po­vec­jih­kra­jih,­pred­vsem­pa­s po­te­kom­etnic­ne­mejo­med­slo­ven­sko govo­re­cim­pre­bi­vals­tvom­Kranj­ske­in­sosed­ni­mi­Ita­li­ja­ni­(gl. Pe­re­nic,­Prostor literarnihdruštev;­Pere­nic­2012b).­Zara­di­dol­go­traj­nih­demo­graf­skih­tren­dov, kot­je­kon­cen­tra­ci­ja­pre­bi­vals­tva­v ma­lo­šte­vil­nih­veli­kih­urba­nih­sre­diš­cih­in mno­ži­ci­manj­ših­mest­in­trgov,­so­tudi­slo­ven­ski­knji­žev­ni­ki,­roje­ni­v va­seh, pogo­sto­kon­ca­li­svo­jo­živ­ljenj­sko­pot­v na­cio­nal­nih­ali­regio­nal­nih­sre­diš­cih (Per­ko­1998:­283–285;­gl. Perenic,Prostorknjiževnikov;­Pere­nic 2013).­V de­­želah­z ve­li­kim­dele­žem­slo­ven­sko­govo­re­cih­(Kranj­ski,­Goriš­ki,­Koroš­ki, Šta­jer­ski­in­Prek­mur­ju)­je­bilo­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­raz­me­ro­ma­niz­ko­(1.101.854 leta 1857­in­1.267.888­v letu 1900);­poleg­slo­venš­ci­ne,­ki­je­v šir­šo­jav­nost­pro­­di­ra­la­šele­v dru­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja,­so­se­kot­urad­ni­ozi­ro­ma­kul­tur­ni­jezi­ki upo­rab­lja­li­še­nemš­ki,­ita­li­jan­ski­in­madžar­ski­jezik;­nepi­sme­nost­je­bila­veli­ka (nad­90%­konec­18. sto­let­ja,­60%­v letu 1870,­in­15 %­oko­li­1900;­prim. Perko 1998: 277–279,­292–293;­Pisme­nost 2014).­Nave­de­ne­demo­graf­ske­oko­liš­ci­ne­ocit­­no­niso­dopuš­ca­le­obsež­nej­še­lite­rar­ne­pro­duk­ci­je­v slo­venš­ci­ni­niti­komer­cial­no uspe­šne­knji­žev­ne­potroš­nje.­Sku­paj­s skrom­no­urba­ni­za­ci­jo,­neob­sto­jem­pre­­tež­no­slo­ven­skih­vele­mest­in­pre­vla­do­kmec­ke­ga­pre­bi­vals­tva­so­ti­dejav­ni­ki zavi­ra­li­estet­sko­in­ideo­loš­ko­diver­zi­fi­ka­ci­jo­slo­ven­ske­ga­lite­rar­ne­ga­reper­toar­­ja,­izo­bra­žen­ce,­med­nji­mi­knji­žev­ni­ke,­pa­sili­li,­da­oprav­lja­jo­vec­pomemb­nih druž­be­nih­vlog­hkra­ti­in­tako­opuš­ca­jo­pro­fe­sio­na­li­za­ci­jo­pisa­teljs­tva­(gl. Urbanc inFridl,Oblikovanjeprostorovliterarnekulturevgeografskiperspektivi). 
Po­dru­gi­stra­ni­je­knji­žev­nost­dejav­nik,­ki­geo­pro­stor­ne­samo­ideo­loš­ko, domiš­ljij­sko-iz­kus­tve­no­pred­stav­lja­v svo­jih­bese­di­lih,­ga­v njih­pomen­sko­ref­­lek­ti­ra,­vred­no­ti­in­pom­ni,­tem­vec­vanj­prek­svo­jih­usta­nov­in­praks­tudi mate­rial­no­pose­ga.­Lite­rar­ni­diskurz­si­namrec­zago­tav­lja­druž­be­no­repro­duk­­ci­jo­tudi­tako,­da­raz­vi­ja­spe­cia­li­zi­ra­ne­medi­je­in­usta­no­ve,­te­pa­se­mate­ria­li­zi­ra­jo v jav­nih­zgrad­bah­in­z nji­mi­pove­za­nih­ruti­nah­ali­habi­tu­sih.­Nasta­ja­nje­tiskarn in­založb­ter­usta­nav­lja­nje­revij­in­gle­da­lišc­tako­spre­mi­njata­podo­bo­in­gos­po­­dar­sko­struk­tu­ro­kra­jev,­z aku­mu­la­ci­jo­kul­tur­ne­ga­kapi­ta­la­pove­cu­jeta­nji­hov pre­stiž,­pri­vla­cita­izo­bra­že­ne­in­pre­mož­nej­še­slo­je,­ne­nazad­nje­pa­kre­pita­ideo­­loš­ko-sim­bol­no­repre­zen­ta­tiv­nost­nase­lja­v na­rod­nem­pro­stor­skem­ima­gi­na­ri­ju. Dra­ma­tic­na­druš­tva,­ki­so­jih­usta­nav­lja­li­od­60. let­19. sto­let­ja,­so­raz­pr­še­no lju­bi­telj­sko­gle­da­liš­ce­cital­nic­postop­no­pro­fe­sio­na­li­zi­ra­la,­ker­so­stre­me­la­k bolj 
35 
cen­tra­li­zi­ra­ni­insti­tu­cio­na­li­za­ci­ji­ide­je­estet­sko-na­cio­nal­no­pre­stiž­ne­ga­narod­­ne­ga­gle­da­liš­ca.­estet­sko­zah­tev­nej­še­gle­da­liš­ke­pred­sta­ve­v slo­venš­ci­ni­so posto­po­ma­zav­zema­le­obsto­je­co­struk­tu­ro­gle­da­lišc­na­Slo­ven­skem,­jo­pro­ti kon­cu­sto­let­ja­nad­gra­di­le­tudi­z no­vi­mi­poslop­ji,­name­nje­ni­mi­mate­rial­ni­sim­­bo­li­za­ci­ji­ide­je­naro­da –­med­nji­mi­z na­rod­ni­mi­domo­vi.­Usta­no­vi­tev­Slo­ven­ske­ga narod­ne­ga­gle­da­liš­ca­leta 1919­v Ljub­lja­ni­je­na­pri­mer­sim­bo­li­zi­ra­la­pre­stiž mesta,­ki­je­v Kra­lje­vi­ni­SHS­prvic­posta­lo­narod­na­pre­stol­ni­ca,­obe­nem­pa zari­sa­la­pri­vi­le­gi­ra­no­obmoc­je­meš­can­ske­viso­ke­kul­tu­re,­ki­se­je­zli­la­z iz­ka­zo­­va­njem­narod­ne­zave­sti­(gl. Juvan,Prostoriliterarnihustanovindruštev;­Dolgan, Literarni,gledališkiinfilmskiprostorpriIvanuPreglju;­Dol­gan 2012).­Tudi­lite­rar­ni medi­ji­in­usta­no­ve­so­s svo­ji­mi­vse­bi­na­mi,­jezi­kom­in­okrož­ji­ucin­ko­va­nja­na­slo­­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju­vzpo­stav­lja­li­ideo­loš­ko­kohe­zi­jo­druž­be­(gl. HabjaninKoron,Prostorslovenskihtiskanihmedijev;Škulj,Prostortiskarninzaložb).­živ­­ljenj­ske­poti­knji­žev­ni­kov,­nji­ho­va­druž­be­na­omrež­ja­in­lite­rar­na­dela­so­slo­ven­sko knji­žev­nost­misel­no­pove­zo­va­li­navz­no­ter­in­nav­zven,­z bliž­njim­in­odda­lje­nim sve­tom­(gl. Perenic,Prostorknjiževnikov).­Knji­žev­nost­se­je­s fik­cij­skim­upo­dab­­lja­njem­dejan­skih­pokra­jin­in­kra­jev­vplet­la­v zgo­do­vi­no­nji­ho­ve­ga­doživ­lja­nja, zato­so­se­prek­lite­rar­ne­ga­diskur­za­na­raz­ne­slo­ven­ske­pokra­ji­ne­veza­le­skup­­nost­ne­iden­ti­te­te,­zla­sti­pokra­jin­ske­in­nacio­nal­ne.­žanr­zgo­do­vin­ske­pove­sti­je s svo­ji­mi­doga­ja­liš­ci­uza­veš­cal­kra­je­in­pokra­ji­ne,­ki­so­obve­lja­li­za­kon­sti­tu­tiv­ne v po­sa­mez­nih­obdob­jih­nacio­nal­ne­zgo­do­vi­ne­(Hladnik,Prostorizgodovinskepove­stiinGeopedija;­Hlad­nik­in­Fridl 2012).­Kva­li­ta­tiv­na­razi­ska­va­lite­rar­nih­bese­dil, ki­pred­stav­lja­jo­geo­pro­sto­re­slo­ven­ske­Istre,­je­poka­za­la,­da­se­prek­knji­žev­no­sti v kul­tur­nem­spo­mi­nu­regi­je­zasi­dra­jo­topofilija,­iden­ti­tet­no­raz­li­ko­va­nje­mi/dru­­gi,­obcut­je­kra­ja­(thesenseofplace)­in­trav­ma­izgu­be­lokal­ne­poseb­no­sti­spri­co moder­ni­za­ci­je­in­dru­gih­tran­sre­gio­nal­nih­pro­ce­sov­(Ur­banc­in­Juvan 2012).­Geo­­gra­fi­ja­torej­s po­moc­jo­lite­rar­ne­vede­ana­li­zi­ra­lite­ra­tu­ro­kot­doku­ment­druž­be­ne­ga zamiš­lja­nja­in­osmiš­lja­nja­pokra­jin,­vzpo­stav­lja­nja­lokal­nih­in­regio­nal­nih­pri­­pad­no­sti.­Ne­nazad­nje­je­ana­li­za­sto­tin­spo­min­skih­objek­tov,­obe­le­žij­ter insti­tu­cio­nal­nih­in­kra­jev­nih­imen,­ki­so­jih­od­dru­ge­polo­vi­ce­19. sto­let­ja­naprej Slo­ven­ci­pos­ve­ca­li­svo­jim­knji­žev­ni­kom,­poka­za­la,­kako­je­zamiš­lje­na­skup­nost prek­njih­jav­no­in­traj­no­iden­ti­fi­ci­ra­la­ozem­lje­med­Kara­van­ka­mi­in­Tržaš­kim zali­vom­kot­svoj­»na­cio­nal­ni«­teri­to­rij,­pre­žet­s kul­tur­nim­memo­ri­ra­njem­vrhun­­skih­dosež­kov­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti­(gl. Dovic,Prostorspomina;­Dovic­2012,2103). 
S svo­jo­razi­ska­vo­smo­doka­za­li,­da­se­je­lite­rar­ni­diskurz­v slo­venš­ci­ni­lah­ko v jav­no­sti­pre­vla­du­jo­ce­vzpo­sta­vil­v kon­tek­stu,­opre­de­lje­nem­tudi­z mož­nostmi, ki­so­jih­ponu­ja­li­geo­graf­ski­dejav­ni­ki,­ome­nje­ni­zgo­raj­(na­rav­ne­meje,­struk­tu­­ra­in­raz­vi­tost­nasel­bin,­pro­met­ni­ce­itn.).­Pro­sto­ri,­ki­jih­knji­žev­nost­upo­dab­lja in/ali­v njih­živi,­jih­s svo­jim­odzi­vom­in­mode­li­ra­njem­opo­me­nja,­s svo­ji­mi prak­sa­mi­in­usta­no­va­mi­pa­tudi­spre­mi­nja,­so­v zgo­do­vi­ni­slo­ven­ske­knji­žev­ne kul­tu­re­odi­gra­li­pomemb­no­vlo­go­na­dva­sood­vi­sna­naci­na: •­prek­obli­ko­va­nja­in­širi­tve­pro­stor­sko-druž­be­ne­ga­omrež­ja­lite­rar­nih­akter­­
jev,­medi­jev­in­usta­nov­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju­(te­mre­že­so­se orga­ni­zi­ra­le­okrog­vse­moc­nej­ših­urba­nih­sre­dišc,­kate­rih­kul­tur­ni­kapi­tal­se je­postop­no­aku­mu­li­ral); 
•­prek­refe­ri­ra­nja­lite­rar­nih­bese­dil­v slo­venš­ci­ni­na­geo­pro­sto­re,­ki­so­bili­prek zem­lje­pi­snih­imen­in­opi­snih­zna­cil­no­sti­med­obcins­tvom­lah­ko­pre­poz­na­ni kot­slo­ven­ske­»na­rod­ne­kra­ji­ne«­ozi­ro­ma­»zgo­do­vin­ski«­kra­ji,­vred­ni­naro­­do­ve­ga­kul­tur­ne­ga­spo­mi­na.­Na­ta­nacin­se­je­medij­sko­ustva­ri­la­pred­sta­va 
o enot­nem­in­zgo­do­vin­sko­ute­me­lje­nem­narod­nem­pro­sto­ru,­ki­je­posta­la pod­la­ga­narod­ne­ga­giba­nja­in­pri­za­de­vanj­za­kul­tur­no­in­poli­tic­no­avto­no­­mi­jo. 

Li­te­ra­tu­ra 
Bah­tin,­Mihail­M.,­1982: Teorijaromana.­Ur. Alek­san­der­Ska­za,­prev. Dra­go bajt.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba. Bart­ho­lo­mew,­J. G.,­1912:­ALiterary andHistoricalAtlas ofEurope. Lon­don: 
J. M.­Dent­&­Sons. Bo­den­ha­mer,­David J.,­2010:­The­Poten­tial­of­Spa­tial­Huma­ni­ties.­V:­David 
J. boden­ha­mer,­John­Cor­ri­gan­in­Tre­vor­M.­Har­ris­(ur.):­TheSpatialHumanities: GISandtheFutureofHumanitiesScholarship.­bloo­ming­ton:­India­na­Uni­ver­sity Press.­Str. 14–30. 
Bo­den­ha­mer,­David J.,­John­Cor­ri­gan in­Tre­vor M.­Har­ris,­2010: Intro­duc­tion.­V:­David­J.­boden­ha­mer,­John­Cor­ri­gan­in­Tre­vor­M.­Har­ris­(ur.): TheSpatialHumanities:GISandtheFutureofHumanitiesScholarship.­bloo­ming­-ton:­India­na­Uni­ver­sity­Press.­Str. Vii–xv. 
Brau­del,­Fer­nand,­1949:­LaMediterranéeetleMondemediterranéenAI'epoque 
dePhilippeII.­Paris:­Armand­Colin. —,­1987:­Grammairedescivilisations.­Paris:­Art­haud. —,­2006:­Géohistoireund­geo­grap­hisc­her­Deter­mi­ni­smus.­V:­Jörg­Dünne­in­Step­­
han­Günzel­(ur.):­Raumtheorie:GrundlagentexteausPhilosophieundKulturwissenschafte. Frank­furt­ob­Maj­ni:­Suhr­kamp,­2006.­Str. 395–407. 
37 
Cabo­Ase­gui­no­la­za,­Fer­nan­do,­Anxo­Abuín­Gon­za­lez in­César Domínguez (ur.),­2010:­A Comparative History ofLiteratures in the Iberian Peninsula.­1.­Amster­dam:­John­benja­mins. 
Cabo­Ase­gui­no­la­za,­Fer­nan­do,­2011:­The­Spa­tial­Turn­in­Lite­rary­Hi­sto­­riography.­CLCWeb:ComparativeLiteratureandCulture13,­št. 5.­http://docs.lib. pur­due.edu/clcweb/vol13/iss5/5­(do­stop­14. 5. 2015). 
Cor­nis-Pope,­Mar­cel,­in­John­Neu­ba­uer (ur.),­2004–2010:­Historyofthe LiteraryCulturesofEast-CentralEurope.­Amster­dam:­John­benja­mins. 
Crang,­Mike,­2008:­»Zeit:­Raum«.­V:­Jörg­Döring­in­Tristan­Thielmann­(ur.): SpatialTurn:DasRaumparadigmaindenKultur-undSozialwissenschaften.bie­le­­feld:­trans­cript.­Str. 409–438. 
Dear,­Mic­hael,­2011:­Geo­crea­ti­vity.­V: Michael­Dear­idr.­(ur.):­Geohumanities: Art,History,TextattheEdgeofPlace.­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str. 5–7. 
Dear,­Mic­hael idr.­(ur.),­2011:­Geohumanities:Art,History,TextattheEdgeof Place.Lon­don:­Rout­led­ge. 
Dia­mond,­Jared M.,­2008: Puške,baciliinjeklo:Zakajjecloveškirazvojnarazlic­nihcelinahnapredovalrazlicnohitro.­Prev. Urš­ka­Pajer.­Tržic:­Uci­la­Inter­na­tio­nal. 
Dol­gan,­Mar­jan,­2012:­Pre­stol­ni­ca­in­sre­diš­ca­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti.­Slavistic­narevija60,­št. 3,­str. 401–414. 
Dol­gan,­Mar­jan,­s so­de­lo­va­njem­Jer­ne­je­Fridl­in­Man­ce­Volk,­2014:­Literarni atlasLjubljane:Zgodeinnezgode94slovenskihknjiževnikovvLjubljani.­Ljub­lja­na: ZRC­SAZU,­Založ­ba­ZRC. 
Domínguez,­César,­2011:­Lite­rary­Geo­graphy­and­Com­pa­ra­ti­ve­Lite­ra­tu­re. CLCWeb:ComparativeLiteratureandCulture13,­št. 5.­http://dx.doi.org/10.7771/ 1481-4374.1902­(do­stop­14. 5. 2015). 
Döring,­Jörg,­2008:­Zur­Gesc­hich­te­der­Lite­ra­tur­kar­te­(1907–2008).­V:­Jörg Döring­in­Tri­stan­Thiel­mann­(ur.):­Mediengeographie:Theorie–Analyse–Diskus­sion.­bie­le­feld:­trans­cript.­Str. 247–290. 
Döring,­Jörg,­in­Tri­stan­Thiel­mann,­2008a:­ein­lei­tung:­Was­lesen­wir­im Rau­me?­Der­SpatialTurn und­das­gehei­me­Wis­sen­der­Geo­grap­hen.­V:­Jörg Döring­in­Tri­stan­Thiel­mann­(ur.): SpatialTurn:DasRaumparadigmaindenKul-tur-undSozialwissenschaften.­bie­le­feld:­trans­cript.­Str. 7–45. 
—,­2008b:­Medien­geo­grap­hie:­Für­eine­Geo­me­dien­wis­sensc­haft.­V:­Jörg­Döring in­Tri­stan­Thiel­mann­(ur.): Mediengeographie: Theorie –Analyse –Diskussion. bie­le­feld:­trans­cript.­Str. 9–64. 
Dovic,­Mari­jan,­2012:­Mre­ža­spo­me­ni­kov­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­kot­semio­­tic­no­pri­laš­ca­nje­(na­cio­nal­ne­ga)­pro­sto­ra.­Slavisticnarevija60,­št. 3,­str. 339–350. 
Dovic,­Mari­jan,­Jer­nej­Hab­jan in­Mar­ko­Juvan (ur.),­2013:­Prostorski obratvliterarnivedi/TheSpatialTurninLiteraryStudies=Primerjalnaknjižev­nost36,­št. 2. 
Fou­cault,­Mic­hel,­2007:­O dru­gih­pro­sto­rih.­Prev. Vo­ji­slav­Likar.­V:­Michel Fou­cault:­Življenjeinpraksesvobode:izbranispisi.­Ur. Je­li­ca­Šumic­-Riha,­prev. Jelka Ker­nev­Štrajn­idr.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­ZRC­SAZU.­Str. 214–223. 
Gid­dens,­Ant­hony,­1986:­TheConstitutionofSociety:OutlineoftheTheoryof Structuration.­ber­ke­ley:­Uni­ver­sity­of­Cali­for­nia­Press. Hard,­Ger­hard,­2008:­Der­SpatialTurn,­von­der­Geo­grap­hie­her­beo­bach­tet. 
V: Jörg­Döring­in­Tri­stan­Thiel­mann­(ur.): SpatialTurn:DasRaumparadigmain denKultur-undSozialwissenschaften.­bie­le­feld:­trans­cript.­Str. 263–315. Har­vey,­David,­1990:­TheConditionofPostmodernity:AnEnquiryintotheOrigins 
ofCulturalChange.Cam­brid­ge (MA):­black­well. —,­2001:­Glo­ba­li­za­tion­and­the­»Spa­tial­Fix«.­GeographischeRevue3,­št. 2,­str. 23–30. —,­2011:­Kozmopolitstvoingeografijesvobode. Prev. Po­lo­na­Petek.­Ljub­lja­na:­Sop­hia. Hlad­nik,­Miran in­Jer­ne­ja­Fridl,­2012:­Pro­stor­v slo­ven­ski­zgo­do­vin­ski­po­­
ve­sti­in­nje­go­va­geo­graf­ska­pre­zen­ta­ci­ja. Slavisticnarevija60,­št. 3,­str. 431–442. Ja­me­son,­Fre­dric,­1991:­Postmodernism,ortheCulturalLogicofLateCapitalism. Dur­ham (NC): Duke­Uni­ver­sity­Press. Ju­van,­Mar­ko,­2011:­LiteraryStudiesinReconstruction:AnIntroductiontoLitera-
ture.­Frank­furt­ob­Maj­ni:­Peter­Lang. —,­2012:­Prešernovskastrukturainsvetovniliterarnisistem.­Ljub­lja­na:­LUD­Literatura. Kemp,­Karen K.,­2010:­Geo­grap­hic­Infor­ma­tion­Scien­ce­and­Spa­tial­Analy­sis­for 
the­Huma­ni­ties.­V:­David­bodenhamer,­John­Corrigan­in­Trevor­M.­Harris­(ur.): TheSpatialHumanities:GISandtheFutureofHumanitiesScholarship.­bloo­ming­-ton­in­India­na­po­lis:­India­na­UP.­Str. 31–57. 
Le­feb­vre,­Henri,­2013:­Produkcijaprostora.­Prevedla­Varja­balžalorsky­Antic. Ljub­ljana:­Studia­humanitatis. Lot­man,­Jurij M.,­2006:­Znotrajmislecihsvetov.­Prev. Ur­ša­Zabu­ko­vec.­Ljub­lja­­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. —,­2010:­Strukturaumetniškegateksta.­Prev. bo­rut­Kra­še­vec.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­­ni­ta­tis. Lu­ria,­Sarah,­2011:­Geo­texts.­V:­Michael­Dear­idr.­(ur.):­Geohumanities:Art, 
History,TextattheEdgeofPlace.­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str. 67–70. Mo­ret­ti,­Fran­co, 1998:­AtlasoftheEuropeanNovel1800–1900.­Lon­don:­Verso. —,­2011:­Grafi,zemljevidi,drevesaindrugispisiosvetovniliteraturi.­Ur. in­prev. Jer­nej 
Hab­jan.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. 
39 
Net­her­so­le,­Rein­gard,­1990:­From­Tem­po­ra­lity­to­Spa­tia­lity:­Chan­ging Con­cepts­in­Lite­rary­Cri­ti­cism.­V:­Roger­bauer­in­Dou­we­W.­Fok­ke­ma­(ur.): SpaceandBoundaries:ProceedingsoftheXIIthCongressoftheICLA.­München: Iudi­cium.­Str. 59–63. 
Neu­ba­uer,­John,­2008:­Kaj­so­ingre­siv­ne­lite­rar­ne­zgo­do­vi­ne­in­zakaj­jih­potre­­bu­je­mo?­Prev. Vera­Tro­ha.­V:­Dar­ko­Doli­nar­in­Mar­ko­Juvan­(ur.): Primerjalna književnostv20.stoletjuinAntonOcvirk.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­ZRC­SAZU. Str. 195–204. 
Pe­re­nic,­Urš­ka,­2010:­Empiricno-sistemskoraziskovanjeliterature.Ljub­lja­na:­Zve­­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no­druš­tvo­Slo­ve­ni­je. 
—,­2012a:­bar­ba­ra­Piat­ti:­DieGeographiederLiteratur.­Slavisticnarevija60,­št. 3, str. 568–573. 
—,­2012b:­cital­niš­tvo­v pers­pek­ti­vi­druž­be­no­geo­graf­skih­dejav­ni­kov.­Slavisticna revija60,­št. 3,­str. 365–382. 
—,­2013.­Kar­ti­ra­nje­bio­gra­fij­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov:­od­zacet­kov­do­sodob­ne­pro­­stor­ske­ana­li­ze­v GIS.­Primerjalnaknjiževnost36,­št. 2,­str. 163–183,­298–302. 
Pe­re­nic,­Urš­ka (ur.),­2012:­Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru=­Slavisticna revija60,­št. 3. 
Per­ko,­Dra­go,­1998:­Pre­bi­vals­tvo.­GeografijaSlovenije.­Ur. Ivan­Gams­in­Ivan Vri­šer.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­mati­ca.­Str. 270–309. 
Piat­ti,­Bar­ba­ra,­2008: Die Geographie der Literatur. Schauplätze, Handlung­sräume,Raumphantasien.Göttin­gen:­Wall­stein. 
Pi­sme­nost,­2014:­Pisme­nost.­Wikipedia,thefreeencyclopedia[4. sep­tem­ber 2015]: http://sl.wi­ki­pe­dia.org/wiki/Pi­sme­nost 
Prie­to,­Eric,­2011:­Geo­cri­ti­cism,­Geo­poe­tics,­Geop­hi­lo­sop­ha,­and­beyond. 
V: Robert­T.­Tally­Jr.­(ur.):­GeocriticalExplorations:Space,Place,andMappingin LiteraryandCulturalStudies.­basing­sto­ke:­Pal­gra­ve­Mac­mil­lan.­Str. 13–27. Ric­hard­son,­Dou­glas,­2011:­Geo­hi­sto­ries.­V:­Michael­Dear­idr.­(ur.):­Geohu­manities:Art,History,TextattheEdgeofPlace.­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str. 209–214. Schlögel,­Karl,­2003:­ImRaumelesenwirdieZeit:ÜberZivilisationsgeschichte undGeopolitik.­München:­Han­ser. 
Sim­mel,­Georg,­2006:­Über­räum­lic­he­Pro­jek­tio­nen­sozia­ler­For­men.­V:­Jörg Dünne­in­Step­han­Günzel­(ur.):­Raumtheorie:GrundlagentexteausPhilosophieund Kulturwissenschafte.­Frank­furt­ob­Maj­ni.:­Suh­kr­kamp.­Str. 304–315. 
Soja,­Edward W.,­1989:­PostmodernGeographies:TheReassertionofSpaceinCri­ticalSocialTheory.­Lon­don:­Ver­so. —,­1996:­Thirdspace:Journeysto Los Angeles andOther Real-and-ImaginedPlaces. Cam­brid­ge (MA):­black­well. 
—,­2008:­Vom­»Zeit­geist«­zum­»Raum­geist«:­New­Twists­on­the­SpatialTurn. 
V: Jörg­Döring­in­Tri­stan­Thiel­mann­(ur.):­SpatialTurn:DasRaumparadigmain denKultur-undSozialwissenschaften.­bie­le­feld:­trans­cript.­Str. 241–262. —,­2009:­Taking­Spa­ce­Per­so­nally.­V:­bar­ney­Warf­in­San­ta­Arias­(ur.):­TheSpatial Turn:InterdisciplinaryPerspectives.­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str. 11–35. Stock­ham­mer,­Robert,­2007:­KartierungderErde:MachtundLustinKarten undLiteratur.­München:­Fink. Škulj,­Jola,­2004:­Lite­ra­tu­re­and­Spa­ce:­Tex­tual,­Arti­stic­and­Cul­tu­ral­Spa­ces­of Trans­gres­si­ve­ness.­Primerjalnaknjiževnost27,­poseb­na­št.,­str. 21–37. —,­2005:­Lite­ra­tu­ra­in­pro­stor:­o se­mio­zi­in­semios­fe­ri.­Slavisticnarevija53,­št. 3, str. 347–361. —,­2011:­Nova­kri­tic­na­para­dig­ma­med­kul­tur­ne­eksi­sten­ce­lite­ra­tu­re.­Primerjalna 
književnost34,­št. 3,­str. 291–307. 
Tally,­Robert T.­Jr.,­2013:­Spatiality.­Lon­don:­Rout­led­ge. 
To­po­rov,­V. N.,­2003:­Peterburgskiitekstrusskoiliteratury:Izbrannyetrudy.Sankt-Pe­-ter­burg:­Iskuss­tvo-SPb. 
Ur­banc,­Mimi in­Mar­ko­Juvan,­2012:­Na­sti­ciš­cu­lite­ra­tu­re­in­geo­gra­fi­je:­lite­­ra­tu­ra­kot­pred­met­geo­graf­ske­ga­preu­ce­va­nja­na­pri­me­ru­slo­ven­ske­Istre. Slavisticna revija60,­št. 3,­str. 297–316. 
Valdés,­Mario in­Dje­lal­Kadir (ur.),­2004:­LiteraryCulturesofLatinAmerica: AComparativeHistory.­New­York:­Oxford­Uni­ver­sity­Press. 
Warf,­Bar­ney in­San­ta­Arias,­2009:­Intro­duc­tion:­The­Rein­ser­tion­of­Spa­ce in­the­Huma­ni­ties­and­Social­Scien­ces.­V:­bar­ney­Warf­in­San­ta­Arias­(ur.):­The SpatialTurn:InterdisciplinaryPerspectives.­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str. 1–10. 
Warf,­Bar­ney,­2009:­From­Sur­fa­ces­to­Net­works.­V:­bar­ney­Warf­in­San­ta Arias­(ur.): The SpatialTurn: InterdisciplinaryPerspectives.­Lon­don:­Rout­led­ge. Str. 59–76. 
Westp­hal,­Ber­trand,­2011:­Geocriticism:RealandFictionalSpaces.­basing­sto­­ke:­Pal­gra­ve­Mac­mil­lan. —,­2007:­LaGéocritique:Réel,Fiction,Espace.Paris:­Minuit. 
41 


Raz­mer­ja­geo­pro­sto­ra­s pro­sto­ri književnosti:­geo­po­dat­ki,­kar­to­gra­fi­ja in interak­tiv­ni­zem­lje­vi­di 
Jer­ne­ja­Fridl,­Joh­Dokler,­Mar­ko­Juvan­in­Jaka­Ortar 
Vi­zua­li­za­ci­ja­pro­stor­sko­opre­de­lji­vih literarnozgodovinskih­dej­stev 
P
ri­kaz­lite­rar­noz­go­do­vin­skih­dej­stev na­zem­lje­vi­dih­pome­ni­velik izziv­za­geo­gra­fi­jo­in­kar­to­gra­fi­jo,­ki­je­samo­stoj­na­znans­tve­na­veda, ven­dar­vec­krat­obrav­na­va­na­tudi­pod­okri­ljem­geo­graf­ske­ali­geo­det­ske zna­no­sti.­Ne­zgolj­zato,­ker­se­geo­gra­fi­ja­kot­eksakt­na­zna­nost­odpi­ra­tudi razi­sko­val­nim­poljem,­ki­ne­teme­lji­jo­le­na­pred­nost­no­kvan­ti­ta­tiv­nem,­koli­­cin­sko­mer­lji­vem­pri­ka­zu­podat­kov.­Še­bolj­zato,­ker­se­geo­gra­fi­ja­kot­tipic­no znan­stve­na­dis­ci­pli­na­odpi­ra­tudi­podroc­ju­umet­no­sti,­umet­niš­ki­akt­pa­teme­­lji­na­ustvar­jal­no­sti­in­vec­po­men­sko­sti­pri­ka­za­nih­vse­bin,­ki­jih­lah­ko­cisto vsak­reci­pient­umet­niš­ke­ga­dela­razu­me­in­raz­la­ga­na­sebi­lasten,­indi­vi­dua­len nacin. 
Zato­se­pri­izbi­ri­ustrez­nih­kar­to­graf­skih­zna­kov­in­naci­nov­pri­ka­za­dolo­ce­­nih­lite­rar­nih­dej­stev­mora­mo­zave­da­ti,­da­kar­to­graf­ski­pri­kaz­nuj­no­zah­te­va: (i)­dolo­ce­no­stop­njo­gene­ra­li­za­ci­je­infor­ma­cij,­na­pri­mer­izbi­ra­nje,­poe­no­stav­­lja­nje,­zdru­že­va­nje­in­pre­mi­ka­nje­geo­lo­ci­ra­nih­podat­kov,­(ii)­izbi­ro­ustrez­nih gra­fic­nih­spre­men­ljivk,­kot­so­obli­ka,­veli­kost,­bar­va,­svet­lost­na­vred­nost,­barvna jakost­in­vzo­rec­za­toc­kov­ne,­linij­ske­ali­povr­šin­ske­kar­to­graf­ske­zna­ke,­(iii) ne nazad­nje­tudi­izbor­ustrez­ne­ga­meri­la.­Glav­na­dile­ma­pri­kar­ti­ra­nju­lite­rar­nih pro­sto­rov­tako­ni,­ali­nam­bo­uspe­lo­zaje­ti­vse­ustrez­ne­podat­ke,­ki­naj­bi­upo­­do­bi­li­real­no­sli­ko­sta­nja­(pri­soo­ca­nju­z li­te­rar­no­topo­gra­fi­jo­se­namrec­real­nost ved­no­sre­cu­je­tudi­s fik­tiv­nim­sve­tom),­tem­vec­ali­bomo­z nuj­no­poe­no­sta­vi­tvi­­jo­vec­izgu­bi­li­ali­pri­do­bi­li. 
43 
V pro ­ce ­su ­nuj ­ne ­poe ­no ­sta ­vi ­tve ­vse ­bin ­lite ­rar ­ne ­vede, ­ki ­jih ­želi ­mo ­pri ­ka ­za ­ti na ­zem ­lje ­vi ­dih, ­lite ­rar ­nih ­vse ­bin ­ne ­sme ­mo ­popa ­ci ­ti ­in ­iz ­njih ­nare ­di ­ti ­nove ­literar ­-ne ­zgod ­be, ­pod ­kate ­ro ­bi ­se ­kot ­avtor ­pod ­pi ­sal ­prvens ­tve ­no ­kar ­to ­graf. ­Kar ­to ­graf ­ska zna ­nost ­se ­mora ­v pri ­me ­ru, ­ko ­se ­prib ­li ­žu ­je ­polju ­umet ­no ­sti ­in ­posku ­ša ­nje ­ne »do ­miš ­ljij ­ske« ­podat ­ke ­pre ­na ­ša ­ti ­v ma ­te ­rial ­no ­real ­nost ­zem ­lje ­vi ­da, ­zave ­da ­ti, ­da nje ­na ­vlo ­ga ­ni ­v krei ­ra ­nju ­novih ­vse ­bin ­za ­nje ­no ­last ­no ­razi ­ska ­vo. ­Kar ­to ­graf ­je v tem ­pri ­me ­ru ­pred ­vsem ­pomoc ­nik, ­neke ­vrste ­ope ­ra ­tiv ­na ­pod ­po ­ra, ­ki ­lite ­rar ­ni vedi ­omo ­go ­ca ­snov ­za ­nadalj ­njo ­razi ­ska ­vo, ­zato ­je ­prvi ­pogoj ­za ­uspe ­šnost ­kar ­­to ­graf ­ske ­ga ­pri ­ka ­za ­lite ­rar ­nih ­vse ­bin ­tesno ­sode ­lo ­va ­nje ­s stro ­kov ­nja ­ki ­s po ­droc ­ja lite ­rar ­ne ­vede. ­Šele ­v zelo ­pre ­ple ­te ­nem ­inter ­dis ­ci ­pli ­nar ­nem ­odno ­su ­lah ­ko ­izbi ­-ra ­mo ­teme, ­ki ­naj ­bi ­bile ­na ­zem ­lje ­vi ­dih ­pri ­ka ­za ­ne. ­To ­se ­je ­še ­pose ­bej ­izka ­za ­lo v in ­ter ­dis ­ci ­pli ­nar ­nem ­pro ­jek ­tu ­Prostorslovenskeliterarnekulture:literarnazgodo­vinainprostorskaanalizazgeografskiminformacijskimsistemom,­kjer ­smo ­prvi ­na Slo ­ven ­skem ­svo ­ja ­znans ­tve ­na ­spoz ­na ­nja ­zdru ­ži ­li ­in ­v ca ­su ­tra ­ja ­nja ­pro ­jek ­ta ­tudi nad ­gra ­di ­li ­lite ­rar ­no ­ved ­ni ­razi ­sko ­val ­ci, ­geo ­gra ­fi ­in ­kar ­to ­gra ­fi. 
Naj ­manj ­dilem ­pri ­pri ­ka ­zo ­va ­nju ­lite ­rar ­noz ­go ­do ­vin ­skih ­dej ­stev ­je ­v pri ­me ­ru, ko ­pred ­stav ­lja ­mo ­geo ­lo ­ci ­ra ­ne ­lite ­rar ­ne ­podat ­ke, ­ki ­jih ­je ­mogo ­ce ­kvan ­ti ­ta ­tiv ­no 
ovred ­no ­ti ­ti, ­na ­pri ­mer ­rojst ­ne ­kra ­je ­ali ­kra ­je ­smr ­ti ­lite ­rar ­nih ­ustvar ­jal ­cev, ­delova ­-nje ­usta ­nov, ­kot ­so ­cital ­ni ­ce, ­kul ­tur ­no -umet ­niš ­ka ­druš ­tva, ­gle ­da ­liš ­ca, ­narod ­ni ­domo ­­vi ­ipd., ­ter ­spo ­min ­ska ­obe ­lež ­ja, ­pos ­ve ­ce ­na ­slo ­ven ­skim ­knji ­žev ­ni ­kom ­( Zemljevid1). 
bolj ­prob ­le ­ma ­ti ­cen ­pa ­je ­pri ­kaz ­podat ­kov, ­kadar ­želi ­mo ­na ­zem ­lje ­vi ­dih ­upo ­­do ­bi ­ti ­infor ­ma ­ci ­je, ­ki ­niso ­pre ­štev ­ne, ­temvec ­izha ­ja ­jo ­iz ­ana ­li ­ze ­lite ­rar ­nih ­del (na ­pri ­mer ­pri ­kaz ­doga ­jal ­nih ­pro ­sto ­rov ­lite ­rar ­ne ­ga ­dela ­ali ­vec ­je ­ga ­šte ­vi ­la ­lite ­-rar ­nih ­del, ­struk ­tu ­ri ­ra ­nost ­pokra ­jin, ­v ka ­te ­rih ­se ­lite ­rar ­no ­delo ­doga ­ja). 1 Pose ­ben izziv, ­ki ­je ­s so ­dob ­ni ­mi ­racu ­nal ­niš ­ki ­pro ­gra ­mi ­neko ­li ­ko ­bolj ­obvla ­dljiv, ­je ­tudi upo ­dab ­lja ­nje ­lite ­rar ­nih ­podat ­kov, ­ki ­jih ­ni ­mogo ­ce ­pro ­stor ­sko ­ume ­sti ­ti ­v do ­locen 
Na ­to ­dile ­mo ­je ­v svo ­jem ­ese ­ju ­Literarnageografijaže ­leta 1905 ­opo ­zo ­ri ­la ­pisa ­te ­lji ­ca Vir ­gi ­nia ­Woolf: ­»Pi ­sa ­te ­lje ­va ­pokra ­ji ­na ­je ­ozem ­lje ­v nje ­go ­vih ­mislih; ­in ­tve ­ga ­mo ­razo ­­ca ­ranje, ­ce ­posku ­ša ­mo ­tak ­šna ­fan ­tom ­ska ­mesta ­spre ­me ­ni ­ti ­v otip ­ljiv ­zidak ­in ­mal ­to.« (Woolf 1986: 35). ­Nas ­prot ­no ­Mal ­colm ­brad ­bury ­v svo ­jem ­uvo ­du ­v Atlassvetovnelite­rature ugo ­tav ­lja: ­»Zelo ­velik ­del ­naše ­ga ­pisa ­nja ­je ­zgod ­ba ­o nje ­go ­vih ­kore ­ni ­nah v pro ­sto ­ru: ­pokra ­ji ­na, ­podroc ­je, ­vas, ­mesto, ­drža ­va ­ali ­celi ­na… ­Še ­vec, ­sami ­kra ­ji ­se spre ­mi ­nja ­jo ­s tem, ­kar ­je ­o njih ­napi ­sa ­no, ­in ­od ­lite ­ra ­tu ­re ­prev ­za ­me ­jo ­nekaj ­svo ­je ­ga pome ­na ­in ­mit ­ske ­ga ­zna ­ca ­ja.« ­(brad ­bury 1999: 8) 

45 
koor­di­nat­ni­sistem­(npr.­social­na­omrež­ja –­Slika1).­Niti­v sve­tov­nem­meri­lu­še ni­raz­re­še­na­dile­ma,­ali­je­v tak­šnem­pri­me­ru­za­sode­lo­va­nje­z li­te­rarnoz­go­do­­vin­sko­vedo­treba­raz­vi­ti­povsem­nove­meto­do­loš­ke­kar­to­graf­ske­pri­sto­pe,­ki jih­ne­more­mo­a­pli­ci­ra­ti­na­dru­ga­polja­umet­niš­ke­ga­ustvar­ja­nja,­ali­pa­je­meto­­do­lo­gi­ja,­s ka­te­ro­pri­ka­zu­je­mo­lite­rar­noz­go­do­vin­ske­podat­ke,­ena­ka­tisti,­s ka­te­ro bi­na­pri­mer­pri­ka­za­li­tudi­teme­iz­zgo­do­vi­ne­glas­be­ali­likov­ne­umet­no­sti.­Naj­­prej­je­torej­tre­ba­dolo­ci­ti,­kaj­je­zna­cil­no­za­pri­ka­zo­va­nje­vse­bin,­ki­izha­ja­jo­iz umet­niš­kih­stva­ri­tev­na­splo­šno,­nato­pa­še­kate­re­so­spe­ci­fi­ke­same­ga­lite­rar­ne­­ga­dela.­Ali,­pove­da­no­z be­se­da­mi­Armina­Ungern-Stern­ber­ga:­»Do­go­vo­ri­ti­se mora­mo­o kri­te­ri­jih,­meri­lih­in­meto­dah,­kako­lite­rar­no­reto­ri­ko­pro­sto­ra­preob­­li­ko­va­ti­v sli­kov­ni­sistem.«­(Un­gern-Stern­berg 2009: 248) 
Kot­pou­dar­ja­jo­Anne-Kat­hrin­Reusc­hel,­bar­ba­ra­Piat­ti­in­Lorenz­Hur­ni (2013: 138),­je­v pri­me­ru,­ko­posku­ša­mo­v kar­to­graf­skem­jezi­ku­izra­zi­ti­pro­stor ene­ga­bese­di­la­ali­vec­je­ga­šte­vi­la­lite­rar­nih­del,­tre­ba­naj­prej­poi­ska­ti­raz­li­ko med­real­nim­geo­pro­sto­rom­in­tek­stual­nim­pro­sto­rom,­pred­stav­lje­nim­v li­te­rar­­nem­delu.­Pri­tem­ome­nje­ni­tri­je­avtor­ji­po­Judi­Thom­so­n,­Water­su­in­evan­su ter­Fis­her­ju­pov­ze­ma­jo­pet­kon­cep­tov­»ne­do­loc­lji­vo­sti«­(ang.­uncertainty)­v lite­­rar­ni­geo­gra­fi­ji­(Reusc­hel,­Piat­ti­in­Hur­ni 2013: 137): •­dvoum­nost­(ang.­ambiguity) –­geo­me­tric­ni­podat­ki­se­veže­jo­na­opi­sne­poj­­
me­(npr.­izra­zi,­kot­sta­blizumesta,­edenodsosednjihotokov),­a jih­ni­mogo­ce natanc­no­geo­lo­ci­ra­ti, 
•­pov­pre­ce­nje­(ang.­averaging) –­diskret­ni­geo­me­tric­ni­podat­ki­so­v bis­tvu pov­prec­je­casov­no­ali­pro­stor­sko­varia­bil­nih­geo­graf­skih­opi­sov­(npr.­zdru­­že­va­nje­vec­obmo­cij­v ene­ga­pri­manj­šem­meri­lu,­zdru­že­va­nje­raz­lic­nih­cetr­ti mesta­v me­sto­kot­celo­to), 
•­nepre­ki­nje­nost­ozi­ro­ma­zvez­nost­(ang.­continuousness) –­geo­me­tric­ne­podatke je­tež­ko­defi­ni­ra­ti,­ker­se­vred­no­sti­enti­tet­stop­nju­je­jo­(npr.­od­vznož­ja­gore, na­meji­pokra­ji­ne), 
•­sub­jek­tiv­nost­(ang.­subjectivity)–­geo­me­tric­ni­podat­ki­so­posle­di­ca­inter­pretacij in­ne­golih­dej­stev­(npr.­liki­se­spre­ha­ja­jo­po­mest­ni­uli­ci,­kate­re­ime­ni­omenjeno), 
•­neja­snost­(ang.­vagueness) –­kadar­ni­mogo­ce­jasno­raz­lo­ci­ti­geo­me­tric­nih podat­kov,­ker­tega­ne­dovo­lju­je­jo­skrom­ne­opre­de­li­tve­kate­go­rij­objek­tov (npr.­hiša,­ki­je­lah­ko­bodi­si­v sre­diš­cu­bodi­si­v do­lo­ce­ni­pokra­ji­ni). 
ce­želi­mo­kar­ti­ra­ti­fik­tiv­ne­pro­sto­re­in­ana­li­zi­ra­ti­inte­rak­ci­je­med­nji­mi in njim­ustrez­ni­mi­»real­ni­mi«­loka­ci­ja­mi­v geo­graf­skem­pro­sto­ru,­mora­mo 

47 
najprej­dolo­ci­ti­pro­stor­ske­struk­tu­re­v fik­tiv­nem­bese­di­lu­in­jih­raz­bi­ti­na­posa­­mez­ne­pro­stor­ske­enti­te­te,­kot­pred­la­ga­ta­Reusc­hel­in­Hur­ni­(2011): •­doga­jal­ni­pro­stor –­pro­stor,­v ka­te­rem­se­naha­ja­jo­liki­in­v njem­pote­ka­doga­­
janje, •­zamiš­lje­ni­pro­stor –­pro­stor,­o ka­te­rem­liki­sanja­ri­jo,­se­ga­spo­mi­nja­jo­in 
podob­no,­a v njem­niso­pri­sot­ni, •­obmoc­je­doga­ja­nja –­zdru­žu­je­vse­doga­jal­ne­in­zamiš­lje­ne­pro­sto­re,­ki­jih 
opre­de­li­razi­sko­va­lec­lite­rar­ne­ga­bese­di­la, •­zna­me­nje –­pro­stor,­ki­je­zgolj­ome­njen,­naka­zu­je­geo­graf­ski­obseg­ozi­ro­ma 
obzor­je­fik­tiv­ne­ga­pro­sto­ra,­nima­pa­poseb­ne­ga­pome­na­za­zgod­bo­ali­lik, •­pot –­tista,­po­kate­ri­se­liki­gib­lje­jo,­ali­pa­pove­za­ve­zno­traj­doga­jal­nih­in 
zamiš­lje­nih­pro­sto­rov­ozi­ro­ma­med­nji­mi. 
Na­dru­gi­stra­ni­je­tre­ba­razu­me­ti­ter­upo­šte­va­ti­tudi­zako­ni­to­sti­in­ome­ji­tve, ki­jih­postav­lja­jo­geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­siste­mi­pri­vizua­li­za­ci­ji­pro­stor­sko opre­de­lje­nih­podat­kov.­Vsak­objekt­je­namrec­v GIS-struk­tu­ri­enoz­nac­no­defi­­ni­ran­kot­toc­ka,­lini­ja­ali­poli­gon,­zato­trans­for­ma­ci­ja­pro­stor­skih­enti­tet fik­tiv­ne­ga pro­sto­ra­v to­po­loš­ko­opre­de­lje­ne­pro­stor­ske­objek­te­real­ne­ga­pro­sto­ra­zah­te­va sode­lo­va­nje­obeh­znans­tve­nih­dis­ci­plin. 
V nas­prot­ju­s šte­vil­nej­ši­mi­razi­ska­va­mi,­ki­se­osre­do­to­ca­jo­na­ana­li­zo­lite­rar­­nih­bese­dil­in­nji­ho­vo­upo­dab­lja­nje­(Piat­ti 2008;­Moret­ti 1998;­Reusc­hel,­Piat­ti in­Hur­ni 2013),­smo­se­pri­pro­jek­tu­Prostorslovenskeliterarnekultureodlo­ci­li,­da bomo­razi­ska­li­tudi­mož­no­sti­kar­ti­ra­nja­lite­rar­no­ved­nih­vse­bin,­ki­ne­izha­ja­jo le iz­umet­niš­kih­bese­dil,­tem­vec­so­pred­vsem­pove­za­ne­z nji­ho­vi­mi­ustvar­jal­ci, medij­sko-kul­tur­no­infra­struk­tu­ro­ali­z ohra­nja­njem­spo­mi­na­nanje.­Tako­smo se­naj­prej­osre­do­to­ci­li­na­zaje­ma­nje­podat­kov­za­izbra­ni­vzo­rec­pomemb­nej­ših lite­rar­nih­oseb­no­sti,­se­ukvar­ja­li­z raz­pro­stra­nje­nost­jo­njim­pos­ve­ce­nih­spo­­min­skih­obe­le­žij­na­ozem­lju­Slo­ve­ni­je­in­v tu­ji­ni­ter­iska­li­caso­pi­se­in­revi­je­kot tudi­z li­te­ra­tu­ro­pove­za­ne­insti­tu­ci­je,­ki­so­v pre­te­klo­sti­igra­li­pomemb­no­vlo­go v slo­ven­skem­pro­sto­ru.­Za­vsa­ko­od­šti­rih­kate­go­rij­lite­rar­noz­go­do­vin­skih podat­kov­smo­opre­de­li­li,­kate­re­nji­ho­ve­atri­bu­te­je­mogo­ce­tudi­geo­lo­ci­ra­ti, torej­poi­ska­ti­koor­di­na­te­nji­ho­vih­loka­cij.­Pou­da­rek­je­bil­pred­vsem­na­iska­nju meto­do­loš­kih­reši­tev­za­kar­ti­ra­nje­ome­nje­nih­lite­rar­nih­podat­kov,­zato­smo v ca­su­tra­ja­nja­projek­ta­ope­ri­ra­li­z vzorc­no­bazo,­ki­pa­bo­za­dalj­no­sež­nej­šo upo­­ra­bo v ra­zi­sko­val­ne­in­didak­tic­ne­name­ne­zah­te­va­la­dopol­ni­tve­z no­vi­mi­akter­­ji,­medi­ji­in­insti­tu­ci­ja­mi. 
Vzpo­red­no­je­tekel­tudi­zajem­podat­kov­o do­ga­ja­liš­cih­zgo­do­vin­skih­romanov, torej­kar­ti­ra­nje­kvan­ti­ta­tiv­nih­vse­bin­o fik­tiv­nih­pro­sto­rih.­Meto­do­loš­ko­smo vtem pri­me­ru­preiz­ku­si­li­upo­rab­nost­jav­no­dostop­nih­inte­rak­tiv­nih­splet­nih­atla­sov, v na­šem­pri­me­ru­Geo­pe­dije,­ki­jo­je­raz­vi­lo­pod­jet­je­Siner­gi­se­in­omo­go­ca­doda­­ja­nje­vse­bin­tudi­zuna­njim­upo­rab­ni­kom­(geo­pe­dia.si).­V nas­prot­ju­s podat­kov­no bazo­lite­ra­tov,­medi­jev­in­insti­tu­cij,­ki­omo­go­ca­poprav­lja­nje­in­dopol­nje­va­nje podat­kov­le­ome­je­ne­mu­kro­gu­stro­kov­nja­kov,­pa­zbir­ka­doga­ja­lišc­zgo­do­vin­skih roma­nov­spod­bu­ja­šir­šo­jav­nost­k vno­su­novih­doga­ja­lišc.­Pred­nost­tovrst­ne­ga zaje­ma­nja­podat­kov­je­pred­vsem­v hi­trej­šem­dopol­nje­va­nju­vse­bin,­ven­dar­pri tem­obsta­ja­vec­ja­mož­nost­vse­bin­skih­nepra­vil­no­sti,­še­pose­bej,­ce­vno­si­niso pred­obja­vo­potr­je­ni­s stra­ni­stro­kov­ne­ga­ured­niš­ke­ga­odbo­ra. 

Te­mat­ski­zem­lje­vi­di­kot­ana­li­tic­na­orod­ja­za­upo­dab­lja­nje lite­rar­nih­vse­bin 
Iz­doslej­nave­de­nih­ugo­to­vi­tev­sledi,­da­je­glav­ni­cilj­inter­dis­ci­pli­nar­ne­ga­sode­­lo­va­nja­med­lite­rar­no­vedo­in­kar­to­gra­fi­jo­v tem,­da­zem­lje­vi­di­lite­rar­ni­vedi omo­go­ca­jo­sin­tez­ni­pre­gled­nad­celo­to­neke­ga­lite­rar­noz­go­do­vin­ske­ga­doga­ja­­nja­ter­nudi­jo­mož­no­sti­za­nadalj­nje­razi­ska­ve,­ana­li­ze­in­znans­tve­ne­teze,­ki­iz takih­celo­vi­tih­pri­ka­zov­izha­ja­jo.­Pri­tem­se­mora­lite­rar­na­veda­zave­da­ti­tudi ome­ji­tev­kar­to­gra­fov.­Te­so­posle­di­ca­pra­vil­in­meto­do­loš­kih­nacel­obli­ko­va­nja zem­lje­vi­dov,­ki­so­se­pod­okri­ljem­kar­to­graf­ske­zna­no­sti­raz­vi­ja­la­sko­zi­vec tisoc­le­tij­in­je­nanje­vpli­val­tudi­vse­hitrej­ši­teh­no­loš­ki­raz­voj.­V pri­me­ru­upo­­dab­lja­nja­spe­ci­fic­nih­lite­rar­noz­go­do­vin­skih­podat­kov­na­zem­lje­vi­dih­mora­mo prvens­tve­no­dore­ci: •­medij,­na­kate­rem­želi­mo­podat­ke­pred­sta­vi­ti­(ti­ska­ni­zem­lje­vi­di­v pub­li­kaci­ji 
ali­inte­rak­tiv­ni­splet­ni­zem­lje­vid), •­temo­zem­lje­vi­da,­ki­mora­biti­že­pred­nje­go­vo­izde­la­vo­jasno­defi­ni­ra­na, •­meri­lo­zem­lje­vi­da,­ki­je­naj­vec­krat­pogo­je­no­z ve­li­kost­jo­pub­li­ka­ci­je­ali­ekrana – 
mobil­nih­tele­fo­nov,­tab­lic­ali­racu­nal­ni­kov,2 
2 Zmot­na­je­splo­šno­uve­ljav­lje­na­pred­sta­va,­da­lah­ko­zem­lje­vi­de­eno­stav­no­pove­ca­mo ali­pomanj­ša­mo­na­žele­ni­for­mat,­ne­da­bi­pri­tem­izgu­bi­li­pri­pre­gled­no­sti,­ber­lji­vo­sti in­estet­sko­sti­zem­lje­vi­dov.­Ne­le­za­tiska­ne,­temvec­tudi­za­inte­rak­tiv­ne­zem­lje­vi­de mora­jo­biti­podat­kov­ni­slo­ji­za­raz­li­cen­raz­pon­meril­raz­lic­no­gene­ra­li­zi­ra­ni­in­upo­­dob­lje­ni­z raz­lic­ni­mi­kar­to­graf­ski­mi­zna­ki. 
49 
•­vrsto­tiska­pub­li­ka­ci­je­(cr­no-bele­ali­barv­ne­sli­kov­ne­pri­lo­ge), •­tip­pro­stor­skih­podat­kov­gle­de­na­nji­hov­obseg­(toc­kov­ni,­linij­ski­ali­povr­­
šin­ski­objek­ti), •­šte­vi­lo­podat­kov­nih­slo­jev,­ki­še­omo­go­ca­pre­gled­nost­zem­lje­vi­da­(zem­lje­vid 
ne­sme­biti­preob­te­žen­z raz­no­rod­ni­mi­vse­bi­na­mi), •­stop­njo­in­nacin­gene­ra­li­za­ci­je­posa­mez­nih­podat­kov­nih­slo­jev­(iz­bi­ra­nje, 
poe­no­stav­lja­nje,­zdru­že­va­nje,­pre­mi­ka­nje­itn.)­in •­izbor­ustrez­nih­gra­fic­nih­spre­men­ljivk­(ob­li­ka,­veli­kost,­bar­va,­svet­lost­na 
vred­nost,­barv­na­jakost,­vzo­rec)­za­posa­mez­ne­vrste­kar­to­graf­skih­zna­kov. 
Za­raz­voj­inter­dis­ci­pli­nar­ne­ga­sode­lo­va­nja­med­lite­rar­no­vedo,­geo­gra­fi­jo­in kar­to­gra­fi­jo­sta­pomemb­ni­dve­pre­lom­ni­ci: •­raz­mah­lite­rar­nih­temat­skih­zem­lje­vi­dov­v zgo­do­vi­ni­kar­to­gra­fi­je, •­raz­voj­racu­nal­ni­kov­in­sve­tov­ne­ga­sple­ta­ter­digi­tal­nih­mož­no­sti­kar­to­graf­­
ske­obde­la­ve­raz­no­rod­nih­podat­kov. 
Te­mat­ski­zem­lje­vi­di,­ki­so­v nas­prot­ju­s splo­šno­geo­graf­ski­mi­osre­do­to­ceni na­pou­dar­ja­nje­ene,­dveh,­red­ke­je­vec­samo­stoj­nih­tema­tik­o na­rav­nih,­druž­­be­nih­ali­huma­ni­stic­nih­poja­vih,­nji­ho­vih­med­se­boj­nih­odno­sih­ter­nji­ho­vi raz­pro­stra­nje­no­sti­v pro­sto­ru­in­casu,­so­na­lite­rar­no­podroc­je­sto­pi­li­dokaj poz­no.­Prvi­zamet­ki­temat­skih­zem­lje­vi­dov­sega­jo­namrec­že­v praz­go­do­vin­­ski­cas­clo­ve­ko­vih­pri­za­de­vanj,­da­si­bi­s po­moc­jo­sli­kov­nih­pona­zo­ri­tev­poe­­no­sta­vil­giba­nje­v nez­na­nem­pro­sto­ru,­zabe­le­žil­nevar­na­mesta,­ki­v oko­lju pre­ži­jo nanj,­in­raz­me­jil­svo­jo­last­ni­no.­Tako­lah­ko­pogoj­no­med­temat­ske­zem­lje­vi­­de­že­uvrš­ca­mo­posli­ka­vo­neo­lit­ske­ga­mesta­v za­hod­ni­Tur­ci­ji­z ime­nom­Çatal Hüyük­iz­okrog­6000 let pr. n. št.­ali­pogo­sto­ome­nja­no­»ka­ta­str­sko«­kar­to iz­obdob­ja 1600­do 1400 pr. n. št.,­naj­de­no­v kraju­Capo­di­Pon­te­(Fridl 1999: 12). Šir­ši­jav­no­sti­pa­so­bili­temat­ski­zem­lje­vi­di­dostop­ni­šele­sre­di­19. sto­let­ja,­ko so­hiter­raz­voj­tiskars­tva,­iznajd­ba­foto­gra­fi­je­leta 1838­in­ne­nazad­nje­uve­lja­­vi­tev­novih­teh­nic­nih,­druž­bo­slov­nih,­huma­ni­stic­nih­in­nara­vo­slov­nih­ved omo­go­ci­li­izda­ja­nje­zem­lje­vi­dov­v vec­jem­šte­vi­lu­izvo­dov­in­z raz­no­vrst­nej­šo vse­bi­no. 
Pr­vim­red­kim­lite­rar­nim­zem­lje­vi­dom­v dru­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja,­ki­so turiste­na­pri­mer­pope­lja­li­po­poteh­byro­no­ve­ga­Don­Jua­na­ali­Dic­ken­so­ve­ga juna­ka­Davi­da­Cop­per­fiel­da,­so­v prvi­polo­vi­ci­20. sto­let­ja­sle­di­li­šte­vil­ni­literar­­ni­atlasi,­na­pri­mer­DeutscherLiteraturatlas(Na­gel 1907),­ALiteraryandHistorical MapofEurope(bart­ho­lo­mew 1910),­LiteraturgeschichtederdeutschenStämmeund Landschaften(Nad­ler 1912–1928),­DeutscherKulturatlas(Lüdtke­in­Mac­ken­­sen,­ur. 1928–1938).­V njih­so­zem­lje­vi­di­pri­ka­zo­va­li­v glav­nem­loka­ci­je­iz živ­lje­nja­knji­žev­ni­kov­in­doživ­ljaj­ske­pro­sto­re­nji­ho­ve­ga­lite­rar­ne­ga­opu­sa.­Tako se­je­nji­ho­va­vlo­ga­iz­turi­stic­ne­raz­ši­ri­la­še­na­domoz­nan­sko,­izo­bra­že­val­no­in znan­stve­no. 
V zad­njem­deset­let­ju­je­hiter­teh­no­loš­ki­raz­voj­zaz­na­mo­val­tudi­tista­huma­­ni­stic­no­usmer­je­na­razi­sko­val­na­podroc­ja,­ki­v teh­no­lo­gi­ji­spr­va­niso­vide­la mož­no­sti­za­nove­meto­do­loš­ke­pri­sto­pe.­Tako­lite­rar­na­veda­vse­pogo­ste­je pose­ga­po­sta­ti­stic­nih­ana­li­zah­ali­vizua­li­za­ci­ji­pro­stor­sko­opre­de­lje­nih­dej­stev. Iz­pre­vla­du­jo­cih­pona­zo­ri­tev­živ­ljenj­skih­pro­sto­rov­knji­žev­ni­kov­ali­doga­ja­lišc roma­nov­na­tematskih­zem­lje­vi­dih,­ki­so­pre­vla­do­va­li­v 20. sto­let­ju,­se­je­v 21. sto­­let­ju­polje­vizua­li­za­ci­je­raz­ši­ri­lo­tako­medi­jsko­kakor­tudi­gle­de­upo­dab­lja­nja raz­no­rod­nih­lite­rar­nih­vsebin.­Nave­de­no­nazor­no­ube­se­di­jo­Piat­ti,­Reusc­hel­in Hur­ni­(2009: 2):­»Še­le­v zadnjem­casu­so­bile­odkri­te­never­jet­ne­mož­no­sti,­ki jih­omo­go­ca­digi­tal­na,­inte­rak­tiv­na,­ani­mi­ra­na­kar­to­gra­fi­ja,­pod­pr­ta­s po­datkov­­ni­mi­baza­mi,­med­nji­mi­na­primer vizua­li­za­cij­ski­mode­li­nedo­loc­lji­vo­sti­(eden od­kljuc­nih­ele­men­tov­lite­rar­ne­geo­gra­fi­je­je­dejs­tvo,­da­doga­jal­ni­pro­stor­pogo­­sto­ne­more­biti­natanc­no­loci­ran,­ampak­prej­ko­ne­le­na­neja­sen­nacin).­ce­želi lite­rar­ni­kri­tik­razi­sko­va­ti­na­podroc­ju­nave­de­nih­teh­nik,­mora­nei­zo­gib­no sode­lo­va­ti­s stro­kov­nja­ki­s po­droc­ja­kar­to­gra­fi­je.« 
V vec­jem­obse­gu­se­je­z zem­lje­vi­di­kot­ana­li­tic­ni­mi­orod­ji,­s ka­te­ri­mi­se­lah­­ko­lite­rar­na­veda­prib­li­ža­idea­lom­sodob­nih­pro­stor­skih­razi­skav,­zacel­ukvar­ja­ti Fran­co­Moret­ti­(2011).­Kar­ti­ral­je­pro­sto­re,­pred­stav­lje­ne­v li­te­rar­nih­bese­di­lih, pa­tudi­pro­sto­re,­v ka­te­rih­je­lite­ra­tu­ra­žive­la­in­se­raz­vi­ja­la.­Kvan­ti­ta­tiv­ni­in pro­stor­ski­podat­ki­tako­niso­le­pona­zo­ri­tev­vna­prej­danih­lite­rar­noz­go­do­vin­­skih­ugo­to­vi­tev,­tem­vec­sreds­tvo,­prek­kate­re­ga­lite­rar­na­veda­šele­ugo­tav­lja zako­ni­to­sti­lite­rar­nih­pro­ce­sov­(Fridl,­Juvan­in­Ortar 2014: 174).­Nas­prot­no­pa so­lite­rar­ni­pro­ce­si­in­lite­rar­na­bese­di­la­posta­li­zani­mi­vi­tudi­za­geo­gra­fi­jo, pred­vsem­za­preu­ce­va­nje­druž­be­ne­ga­ozi­ro­ma­indi­vi­dual­ne­ga­doživ­lja­nja­oko­­lja­in­pokra­ji­ne.3 
3 Geo­graf­in­filo­zof­Matej­Vra­nješ­(2002)­se­je­ukvar­jal­s teo­ri­jo­pro­sto­ra­in­pro­stor­­
sko­sti,­blaž­Komac­(2009)­je­preu­ce­val­druž­be­ni­spo­min­na­narav­ne­nesre­ce,­Mimi 
Urbanc­(2008a; 2008b)­pa­z ana­li­zo­lite­rar­nih­bese­dil­doživ­lja­nje­pokra­ji­ne. 
51 

Te­mat­ski­zem­lje­vi­di­v lu­ci­vizual­nih­bese­dil 
Te­mat­ski­zem­lje­vi­di,­ki­pri­ka­zu­je­jo­lite­rar­ne­vse­bi­ne,­tako­izpod­bi­ja­jo­še­pred deset­let­ji­uve­ljav­lje­no­defi­ni­ci­jo,­da­so­zem­lje­vi­di­»po­manj­šan,­pos­plo­šen­in­pogoj­­no­defor­mi­ran­pri­kaz­površ­ja­Zem­lje«.­Vse­pogo­ste­je­zem­lje­vi­di­ne­pri­ka­zu­je­jo­le nekak­šne­ga­narav­ne­ga­sta­nja­v pro­sto­ru,­tem­vec­izra­ža­jo­vrsto­zgo­do­vin­skih, druž­be­nih­in­poli­tic­nih­doga­janj­dolo­ce­ne­ga­obdob­ja.­To­je­še­pose­bej­izra­zi­to, kadar­poleg­vid­nih­oblik­pona­zar­ja­jo­clo­ve­ku­nevid­ne­poja­ve.­Tako­kar­to­graf­ska defi­ni­ci­ja,­da­so­zem­lje­vi­di­»od­sev­sve­ta«­(ang.­mirrorofworld)­vdo­lo­ce­nem casovnem odseku,­že­vrsto­let­velja­za­pomanj­klji­vo­ali­celo­neu­strez­no,­saj­zaje­ma­le­teh­nic­­ne­postop­ke­in­kar­to­graf­ska­zna­nja,­ki­rezul­ti­ra­jo­v »vse­bolj­izpo­pol­nje­ni­upo­do­­bi­tvi«­real­no­sti­(Pic­kles 1992). Poglob­lje­na­socio­loš­ka­ana­li­za­zem­lje­vi­de­pri­ka­zu­je v novi­luci.­Tako­jih­ne­obrav­na­va­mo­vec­kot­sreds­tva­za­orien­ta­ci­jo,­za­dolo­ca­nje polo­ža­ja­dolo­ce­nih­kra­jev­ter­ugo­tav­lja­nje­doga­janj­v do­lo­ce­nem­casov­nem­obdob­­ju,­ampak­ima­jo­mno­go­šir­šo­spo­ro­cil­no­vred­nost.­Z vi­di­ka­teo­ri­je­inter­tek­stual­­no­sti­so­zem­lje­vidi­»gra­fic­na­bese­di­la«­in­so,­podob­no­kot­kra­ji­ne,­skladbe­ali arhi­tek­tura,­uvrš­ce­ne­med­ne­knjiž­na­bese­di­la.­Meta­fo­ri­zem­lje­vi­da­kot­jezi­ka­sicer neka­te­ri­kar­to­gra­fi­nas­pro­tu­je­jo,­saj­gra­fic­na­bese­di­la­ne­teme­lji­jo­na­slov­ni­ci­in casov­nem­sosled­ju­stav­kov­(Har­ley 1992: 232).­Ven­dar­za­samo­bese­di­lo­v šir­šem pome­nu­jezi­kov­no­niso­kon­sti­tu­tiv­ne­bese­de,­tem­vec­deja­nje­struk­tu­ri­ra­nja.­V tem pogle­du­zem­lje­vi­di­ustre­za­jo­defi­ni­ci­ji­bese­di­la,­saj­je­zna­no,­da­so­se­kar­to­graf­ski sim­bo­li­kot­kodi­za­spo­ra­zu­me­va­nje­raz­vi­li­celo­pred­crkov­ni­mi­kodi. 
Te­mat­ske­zem­lje­vi­de­je­tre­ba­razu­me­ti­in­tol­ma­ci­ti­kot­»vi­zual­na­bese­di­la«, ki­ne­delu­je­jo­samo­na­pri­mar­ni­spo­ro­cil­ni,­to­je­kar­to­graf­sko-zna­kov­ni­rav­ni, tem­vec­jih­je­tre­ba­bra­ti­tudi­meta­fo­ric­no,­raz­kri­va­ti­nji­ho­ve­sekun­dar­ne­kode­in nova­spo­ro­ci­la,­ki­jih­pogo­ju­je­tudi­vsa­ko­krat­na­zgo­do­vin­ska­in­druž­be­na­situa­­ci­ja,­v ka­te­rih­so­nasta­ja­li­in­se­upo­rab­lja­li.­Poseb­no­distan­co­je­tre­ba­ustva­ri­ti do­sta­rej­ših­zem­lje­vi­dov,­saj­ti­z iz­bra­ni­mi­kar­to­graf­ski­mi­zna­ki­pri­ca­jo­o kul­­tur­ni­stop­nji,­raz­vi­to­sti­neke­ga­naro­da­v do­lo­ce­nem­zgo­do­vin­skem­tre­nut­ku­in jih­ne­more­mo­pre­sli­ka­ti­v so­dob­ni­cas.­Ide­ja­o »be­se­dil­no­sti­zem­lje­vi­dov«­te­­me­lji­na­pred­po­stav­ki,­da­kar­to­graf­v vse­bi­no­zem­lje­vi­da­vti­sne­last­no­miš­ljenje in­vred­no­te­ter­vred­no­te­in­miš­lje­nje­druž­be­ne­sku­pi­ne,­ki­ji­pri­pa­da,­podob­no kakor­pisa­telj.­Posle­dic­no­je­torej­zem­lje­vid­mogo­ce­bra­ti­podob­no­kot­knji­go. bis­tvo­doje­ma­nja­zem­lje­vi­da­kot­bese­di­la­je,­da­je­zem­lje­vid­vse­manj­kon­kre­ten in­viden­ter­ceda­lje­bolj­sub­jek­ti­ven.­V os­pred­ju­niso­vec­njegove­fizic­ne­prvi­ne, pac­pa­nje­go­ve­sim­bol­ne­vred­no­te.­V tej­luci­je­zem­lje­vid­ogle­da­lo­zuna­nje­ga sve­ta­in­odsev­clo­ve­ko­vih­izku­šenj­(Fridl­in­Urbanc 2006: 54).­Zem­lje­vid­je kon­strukt­dolo­ce­ne­ga­oko­lja­in­casa,­zato­je­pred­vsem­druž­be­ni­in­kul­tur­ni proi­zvod­ter­nacin­vide­nja,­pro­ji­ci­ra­ne­ga­na­svet.­Nje­go­vo­spo­ro­ci­lo­se­pre­na­ša prek­dveh­sim­bol­nih­sku­pin:­gra­fic­ne­in­jezi­kov­ne. 
Tak­šno­šir­še­razu­me­va­nje­zem­lje­vi­da­od­kar­to­gra­fa­ter­ja­še­bis­tve­no­vec­jo natanc­nost­pri­izbi­ri­kar­to­graf­skih­zna­kov,­hkra­ti­pa­mu­omo­go­ca­dejav­nej­šo vlo­go­v pro­ce­su­nasta­ja­nja­zem­lje­vi­da.­Seve­da­se­mora­kar­to­graf­odgo­vor­no zave­da­ti­svo­je­vlo­ge.­Zavest­no­mora­zame­ji­ti­last­ni­jaz,­dolo­ci­ti­meje­sub­jek­­tivno­sti,­ki­jo­še­lah­ko­pro­ji­ci­ra­v svo­je­kar­to­graf­sko­delo,­da­to­ne­posta­ne­neve­­ro­do­stoj­no­že­v tre­nut­ku­svo­je­ga­nastan­ka.­Vemo­namrec,­da­so­enim­kar­to­gra­fom bis­tve­no­bolj­pri­srcu­le­dolo­ce­na­kar­to­graf­ska­sreds­tva,­zna­ki­in­spo­ro­ci­la,­dru­­gim­pa­povsem­dru­gac­na.­Vlo­ge­sub­jek­tiv­no­sti­v kar­to­graf­skem­pro­ce­su­se­ne da­povsem­izklju­ci­ti,­vsaj­dokler­bo­zem­lje­vid­rezul­tat­clo­veš­ke­ga­dela­in­razi­­sko­va­nja,­vse­ka­kor­pa­jo­je­tre­ba­zna­ti­razum­no­in­smo­tr­no­zame­ji­ti.­Po­dru­gi stra­ni­mora­mo­ta­dejav­nik­upo­šte­va­ti­tudi­pri­upo­ra­bi­sta­rih­zem­ljevidov­in­nji­­ho­ve­ga­spo­ro­ci­la­ne­sme­mo­bra­ti­kot­abso­lut­no­vero­do­stoj­ne­ga,­dejan­ske­ga sta­nja­s te­re­na­v ca­su­nji­ho­ve­ga­nastan­ka.­Zem­lje­vi­di­tudi­ne­more­jo­»real­no« upo­do­bi­ti­fik­tiv­nih­pro­sto­rov,­ki­so­plod­avtor­je­ve­pred­sta­ve. 
Kljub­nove­mu­pogle­du­na­spo­ro­cil­nost­in­pomen­zem­lje­vi­dov­je­dostop­nost pro­gra­mov­za­vizua­li­za­ci­jo­podat­kov­dose­gla,­da­lah­ko­že­sko­raj­vsak­do­izde­la temat­ski­zem­lje­vid,­ne­da­bi­se­zave­dal­spo­ro­cil­ne­vred­no­sti­izbra­nih­kar­to­graf­­skih­zna­kov­in­sub­jek­tiv­no­sti.­V 21. sto­let­ju­pome­ni­jo­velik­pre­skok­pro­sto­do­stop­ni zem­lje­vi­di­(npr.­Goo­gle­zemljevidi,­Geo­pe­dija­ipd.),­ki­tudi­neveš­cim­upo­rab­­ni­kom­na­podroc­ju­kar­to­gra­fi­je­omo­go­ca­jo,­da­lah­ko­sami­doda­ja­jo­podat­kov­ne slo­je­na­kar­to­graf­ske­pod­la­ge­in­rezul­ta­te­pre­ko­sve­tov­ne­ga­sple­ta­distri­bui­ra­jo ožji­stro­kov­ni­ali­šir­ši­jav­no­sti.­Z uve­lja­vi­tvi­jo­sate­lit­ske­ga­navi­ga­cij­ske­ga­siste­­ma­GPS­(ang.­GlobalPositioningSystem)­ne­le­za­vojaš­ke,­tem­vec­tudi­za­civil­ne name­ne,­je­poe­no­stav­lje­no­kar­ti­ra­nje­pro­stor­sko­doloc­lji­vih­podat­kov­na­tere­­nu,­saj­lah­ko­že­z mo­bil­ni­mi­napra­va­mi­z za­do­vo­lji­vo­natanc­nost­jo­dolo­ca­mo svoj­polo­žaj­kjer­ko­li­na­Zem­lji­ali­defi­ni­ra­mo­polo­žaj­kar­ti­ra­nih­lite­rar­nih­dej­­stev.­Tako­so­pro­stor­ski­podat­ki­brez­dodat­nih­kar­to­graf­skih­pre­sli­kav­iz­ene kar­to­graf­ske­pro­jek­ci­je­v dru­go­posta­li­pri­mer­lji­vi­med­seboj­po­vsem­sve­tu. Ob­tem­pa­se­postav­lja­vpra­ša­nje,­ali­so­tovrst­ne­upo­do­bi­tve­dejan­sko­odraz casov­no­opre­de­lje­ne­dano­sti­ali­rezul­tat­stop­nje­druž­be­ne­ga­in­kul­tur­ne­ga­raz­­vo­ja­in­odsev­kar­to­gra­fo­ve­ozi­ro­ma­izde­lo­val­ce­ve­sub­jek­tiv­no­sti. 
53 

Me­to­de­zbi­ra­nja­in­obde­la­ve­geo­po­dat­kov 
V ra­zi­ska­vi­smo­pro­stor­sko­dolo­ci­li­raz­no­vrst­ne­zgo­do­vin­ske­podat­ke,­ki­se nana­­ša­jo­na­ozem­lje­današ­nje­Slo­ve­ni­je­in­njenih­mej­nih­podro­cij,­tako­da smo upo­šte­va­li­tudi­juž­no­slo­van­ska,­zahod­na­in­sred­njee­vrop­ska­mesta,­h ka­te­­rim­so­gra­vi­ti­ra­li­slo­ven­ski­knji­žev­ni­ki,­pa­tudi­zamej­ski­in­izse­ljen­ski­pro­stor. Zgo­do­vin­ski­okvir,­ki­smo­ga­izbra­li,­zaje­ma­dobo­od­vzni­ka­nja­(emergence)­do pol­ne­funk­cijsko-zvrst­ne­in­ideo­loš­ke­dife­ren­cia­ci­je­lite­rar­ne­ga­siste­ma,­ki­se­je prib­liž­no­med­leto­ma 1780­in 1940­raz­vil­okrog­obto­ka­slo­ven­skih­bese­dil s pre­tež­no­estet­sko­funk­ci­jo.­Z rabo­GIS-ov­smo­ana­li­zi­ra­li­bio­graf­ske­podat­­ke­o li­te­rar­nih­akter­jih,­raz­vo­ju­tiska­nih­medi­jev,­lite­rar­nih­druš­tvih­in­kul­tur­nih insti­tu­ci­jah,­kra­jih,­ki­jih­pred­stav­lja­jo­zgo­do­vin­ski­roma­ni,­ter­obe­lež­jih­in­poi­­me­no­va­njih­v spo­min­slo­ven­skim­knji­žev­ni­kom.­Podat­ke­smo­pri­do­bi­li­v glav­nem iz­enci­klo­pe­dic­nih­pri­roc­ni­kov­(npr.­Slovenskibiografskileksikon,­Enciklopedija Slovenije,­Primorskislovenskibiografskileksikon,­Wikipedia),­lite­rar­noz­go­do­vin­­skih­sin­tez­(npr.­Slod­njak,­Pogac­nik­in­Zadra­vec),­opomb­k Zbra­nim­delom slo­ven­skih­pesni­kov­in­pisa­te­ljev­ter­raz­nih­domoz­nan­skih­in­turi­stic­nih­pub­li­­ka­cij.­eno­te­za­ana­li­zo­smo­izbi­ra­li­gle­de­na­lite­rar­ni­kanon­(na­pri­mer­prek kri­ža­nja­Enciklopedije Slovenije in­Pogac­nik-Za­drav­ce­ve­Zgodovine slovenskega slovstva),­jih­pre­so­ja­li­s po­moc­jo­naše­sku­pin­ske­oce­ne­pome­na­posa­mez­ne­ga akter­ja,­medi­ja­ali­usta­no­ve,­pri­dob­lje­ni­izbor­pa­smo­dodat­no­mode­ri­ra­li­še z ozi­rom­na­raz­me­ro­ma­ena­ko­mer­no­casov­no,­funk­cij­sko,­pokra­jin­sko­in­spol­­no­zasto­pa­nost.­Upo­šte­va­li­smo,­da­se­je­slo­ven­ska­lite­rar­na­kul­tu­ra­obli­ko­va­la na­vec­kul­tur­nem­in­mno­go­je­zic­nem­ozem­lju. 
Za­ra­di­veli­ke­ga­šte­vi­la­vna­šal­cev­smo­naj­prej­orga­ni­zi­ra­li­vnos­podat­kov v ex­­ce­lo­ve­tabe­le.­Veci­na­polj­za­vnos­je­bila­obvez­nih.­Loce­no­smo­zbi­ra­li­po­dat­ke za­šti­ri­kate­go­ri­je­lite­rar­noz­go­do­vin­skih­dej­stev: • o biografijahin­karier­nih­trajektorijahpisa­te­ljev,­kri­ti­kov­in­ese­ji­stov,­ured­ni­­
kov,­lite­rar­nih­zgo­do­vi­nar­jev,­kul­tur­nih­mece­nov,­založ­ni­kov­in­dru­gih­akter­jev 
lite­rar­ne­kul­tu­re; •­o medijsko-kulturniinfrastrukturi:­caso­pi­sih,­alma­na­hih,­lite­rar­nih­in­kul­turnih 
revi­jah,­knjiž­nih­zbir­kah;­tiskar­nah­in­založ­bah,­knji­žev­nih­druš­tvih,­knjižni­­
cah,­cital­ni­cah,­kul­tur­no-umet­niš­kih­druš­tvih;­gle­da­liš­cih­in­narod­nih­domo­vih; •­o literarno predstavljenihprostorih:­doga­ja­liš­cih­slo­ven­ske­ga­zgo­do­vin­ske­ga 
roma­na; •­o spominskihobeležjihin ­toponimih,­ki ­se ­nana ­ša ­jo ­na ­slo ­ven ­ske ­knji ­žev ­ni ­ke 
(npr. ­spo ­me ­ni ­ki, ­dopr ­sni ­kipi, ­rojst ­ne ­hiše ­in ­spo ­min ­ske ­sobe, ­ulic ­na ­poi ­me ­­
no ­va ­nja). 
Gle ­de ­na ­casov ­ni ­okvir, ­obdob ­je ­med ­leto ­ma 1780 ­in 1941, ­smo ­upo ­šte ­va ­li knji ­žev ­ni ­ke, ­ki ­so ­se ­rodi ­li ­po ­letu 1720 ­in ­umr ­li ­do ­leta 1950. ­Pro ­stor ­sko ­so ­bili v ana ­li ­zo ­zaje ­ti ­akter ­ji, ­roje ­ni ­ali ­žive ­ci ­na ­slo ­ven ­skem ­etnic ­nem ­ozem ­lju, ­to ­je 
ozem 
­lju ­današ ­nje ­Repub ­li ­ke ­Slo ­ve ­ni ­je ­in ­nje ­ne ­ga ­zamejs ­tva. ­Upo ­šte ­va ­ni ­so ­bili tudi ­kra ­ji ­na ­vseh ­celi ­nah, ­kamor ­so ­se ­slo ­ven ­ski ­lite ­ra ­ti ­zate ­kli ­na ­svo ­ji ­živ ­ljenj ­­ski ­poti. 

Zah ­te ­ven ­vnos ­podat ­kov ­in ­nji ­ho ­vo ­pre ­ver ­ja ­nje ­so ­opra ­vi ­li ­štu ­den ­ti ­Oddel ­ka za ­slo ­ve ­ni ­sti ­ko ­na ­Filo ­zof ­ski ­fakul ­te ­ti ­Uni ­ver ­ze ­v Ljub ­lja ­ni ­pod ­vodstvom ­Urške Perenic ­in ­cla ­ni ­pro ­jekt ­ne ­sku ­pi ­ne ­z In ­šti ­tu ­ta ­za ­slo ­ven ­sko ­lite ­ra ­tu ­ro ­in ­lite ­rar ­-ne ­vede. ­Sku ­paj ­smo ­zbra ­li ­podat ­ke ­o 323 oseb ­no ­stih, ­100 pe ­rio ­dic ­nih ­tiskih, 58 ci ­tal ­ni ­cah, ­51 ti ­skar ­jih ­in ­založ ­ni ­kih, ­26 gle ­da ­liš ­cih ­in ­narod ­nih ­domo ­vih, 48 zgo ­do ­vin ­skih ­roma ­nih ­in 1.676 spo ­min ­skih ­obe ­lež ­jih. ­Podat ­ke ­s ta ­bel ­smo zdru ­ži ­li ­v enot ­no ­rela ­cij ­sko ­podat ­kov ­no ­bazo, ­orga ­ni ­zi ­ra ­no ­po ­ned ­voum ­nih pro ­stor ­skih ­iden ­ti ­fi ­ka ­tor ­jih ­( Slika2). ­Obsto ­je ­ce ­podat ­ke ­smo ­smi ­sel ­no ­zdru ­ži ­li v 17 en ­ti ­tet ­nih ­tipov ­in ­jih ­med ­seboj ­pove ­za ­li ­s sed ­mi ­mi ­pri ­mar ­ni ­mi ­klju ­ci (iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska ­šte ­vil ­ka ­ose ­be, ­iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska ­šte ­vil ­ka ­medi ­ja, ­iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska šte ­vil ­ka ­usta ­no ­ve, ­iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska ­šte ­vil ­ka ­roma ­na, ­iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska ­šte ­vil ­ka ­spo ­­me ­ni ­ka, ­vrsta ­dogod ­ka, ­iden ­ti ­fi ­ka ­cij ­ska ­šte ­vil ­ka ­loka ­ci ­je, ­ki ­se ­nana ­ša ­na ­koor ­di ­na ­te 

objek 
­tov, ­in ­koda ­nase ­lja, ­ki ­opre ­de ­lju ­je ­koor ­di ­na ­te ­nase ­lij). ­S tem ­smo ­se ­izog ­-ni ­li­neza­že­le­ne­mu­pod­va ­ja­nju­podat ­kov,­ki­pove­cu­je­stroš­ke­vzdr ­že­va­nja podat ­kov ­ne ­baze ­in ­mož ­no ­sti ­napak ­(Fridl, ­Juvan ­in ­Ortar 2014: 178). ­enot ­na rela ­cij ­ska ­baza ­je ­obe ­nem ­tudi ­vir ­za ­izde ­la ­vo ­GIS-zem ­lje ­vi ­dov, ­pa ­tudi ­za ­zmog ­-ljiv ­vme ­snik, ­ki ­na ­jav ­no ­dostop ­ni ­splet ­ni ­stra ­ni ­pro ­jek ­ta ­omo ­go ­ca ­upo ­rab ­ni ­kom – sode ­lav ­cem ­pro ­jek ­ta ­in ­vsem, ­ki ­jih ­to ­zani ­ma –­iska ­nje ­in ­inte ­rak ­tiv ­no ­kar ­ti ­ra ­-nje ­podat ­kov ­v real ­nem ­casu. 

V us ­trez ­ni ­obli ­ki ­pri ­prav ­lje ­na ­podat ­kov ­na ­baza ­je ­bila ­kljuc ­na ­za ­struk ­tu ­ri ­ra ­-nje ­podat ­kov ­nih ­slo ­jev ­v eSRI -je ­vem ­pro ­gra ­mu ­Arc ­GIS, ­s ci ­mer ­so ­se ­odpr ­le šte ­vil ­ne ­mož ­no ­sti ­umeš ­ca ­nja, ­pove ­zo ­va ­nja, ­ana ­li ­zi ­ra ­nja ­ter ­vizua ­li ­zi ­ra ­nja ­geopo ­-dat ­kov ­v ob ­li ­ki ­sin ­tez ­nih ­zem ­lje ­vi ­dov ­( Zemljevid2). ­Med ­sta ­ti ­stic ­ni ­mi ­ana ­li ­za ­mi zara ­di ­vrste ­podat ­kov ­pre ­vla ­du ­je ­jo ­frek ­venc ­ne ­poraz ­de ­li ­tve. ­V pri ­me ­ru ­iska ­nja 

odvi 
­sno ­sti ­med ­dve ­ma ­spre ­men ­ljiv ­ka ­ma ­smo ­naj ­po ­go ­ste ­je ­upo ­ra ­bi ­li ­raz ­sev ­ne 


55 
Relacijeza literati 
17. april 2014 
vrste spomenka 
spomenik_sifravrsta_spomenika 
datum 
IDID_oseberojstvo_orig smrt_orig rojstvo_dan rojstvo_mesec rojstvo_letosmrt_dansmrt_mesecsmrt_letoopombe 

spomenk z nase

ID_osebe_baza
spomeniki_z_naselji_ID_spomenik 
delovna_zap_stev 
priimek
ime
ime_spomenika 
spomenik_sifra
leto_postavitve 
opisna lokacija 
fi
lambda
fi_urejeno (DD;MM;SS,SS;) 
lambda_urejeno (DD;MM;SS,SS;) 
fi_ok
lambda_ok 
Y
Y_urejeno 
X
X_urejeno 
napake_lokacije 
referencni junak
besedilo na spomeniku 
pobudniki
avtor(ji)
referencna literatura
spletne povezave 
slikovno gradivo 
ime_priimek vnašalca 
SLO nase a shp 
FIDShape OBCIME_OBCNASIME_NASYXMIDKODA_NASPREB_1991PREB_2002PREB_1991PET_IDPolje15 ID_osebe_bazazap_stPriimekimedodatno_imegl_dejavnost st_dejavnost d_rojstvod_smrtk_rojstvok_smrtk_grob Spolsocsloj_starsi socsloj_starsi_drugo mati_poreklo mati_poreklo_drugo oce_poreklo osebe okac e 
oce_poreklo_drugo IDmaterni_jezik 
zap_st_bazamaterni_jezik_drugo 
osebaime_SS

original_osebak_SSime_UNIsmer_studija_faks smer_studija_faks_drugo k_VSIzobrazbaizobrazba_drugo poklicik_poklicovsocialna_pripadnost socialna_pripadnost_drugo politikaos_povezave_lit os_povezave_drugo jeziki_del jeziki_del_drugo 
okac e 
IDID_lokacije ime_kraja WGS_XWGS_YGKKXGKKYdrzava_celina_regija KODA_NAS_SLOtezave 
Jer­ne­ja­Fridl,­Joh­Dokler,­Mar­ko­Juvan­in­Jaka­Ortar 
Sli­ka 2:­Struk­tu­ra­rela­cij­ske­podat­kov­ne­baze 
56 
roman 
ID_romanID_avtornaslov podnaslov izidizid_1izid_krajinternet zaozbe 


zap_stimedrugo_imelokacijeWGS_XWGS_YWGS_X_okWGS_Y_okGKKYGKKXustanovitevukinitevpovezavereferencespletvnasalecvnos1vnos2lokacija_baza 


Nadmorske višine
Volšperk 
Špital ŠentvidobGlini 
0 do 250 m 
MurskaSobota 
250 do 500 m 
CELOVEC 
GornjaRadgona Beltinci 
500 do 1000 m Dobrlavas Trbonje 
Beljak 
Stražišce 
Žabnice 1000 do 2000 m 
Ljutomer KranjskaGora Remšnik 
MARIBOR 
2000 m in vec 
Jesenice Cakovec 
Ptuj 
Tržic Šoštanj Skomarje Ormož Bled 
Varaždin 
Žaga Radovljica 
Braslovce Kamnik 
Železniki
Tolmin Kranj Celje Trbovlje 
ŠkofjaLoka 
ZagorjeobSavi Število rojstev
VIDEM
Horjul 
1 do 2
Idrija LJUBLJANA KrškoAjdovšcina 
3 do 5
Gorica Vrhnika 
Vipava DolnjeRetje Novomesto 6 do 10Tržic 
Samobor Lož 
Cerknica 
11 do 35 
SežanaDolenjavas 
TRST Metlika 
Prem IlirskaBistrica Pot od rojstvaKoper 
Crnomelj Karlovec do srednje šole 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
Zemljevid­2:­Kra­ji­roj­stev­knji­žev­ni­kov­v od­vi­sno­sti­od­nad­mor­skih­višin­in­poti­v sred­nje­šole 
57 
gra­fi­ko­ne.­Zara­di­mno­ži­ce­casov­no­opre­de­lje­nih­dogod­kov,­kot­so­na­pri­mer datum­rojs­tva­in­smr­ti­avtor­ja,­leto­izi­da­prven­ca,­leto­zacet­ka­delo­va­nja­ali­ukinitve gle­da­liš­ca­in­podob­no,­smo­upo­ra­bi­li­tudi­sta­ti­stic­ne­meto­de­casov­nih­vrst­in ugo­tav­lja­li­dina­mi­ko­poja­vov.­Šte­vil­ni­rezul­ta­ti­so­podrob­ne­je­opi­sa­ni­ter­v ob­liki gra­fov­in­temat­skih­zem­lje­vi­dov­pred­stav­lje­ni­v osred­njem­delu­mono­gra­fi­je (Ana­­li­ze),­ki­sle­di­v na­da­lje­va­nju,­zato­jih­na­tem­mestu­ne­bomo­pose­bej­izpo­stav­lja­li. 
Pri­preu­ce­va­nju­sood­vi­sno­sti­med­geo­graf­ski­mi­in­lite­rar­ni­mi­pro­sto­ri­pa smo­v pri­mer­ja­vi­z na­ši­mi­tuji­mi­vzor­ni­ki­nare­di­li­še­korak­naprej­in­v ra­zi­ska­­vo­vklju­ci­li­tudi­geo­graf­ske­dejav­ni­ke,­ki­bi­po­naših­pred­vi­de­va­njih­posred­no lah­ko­vpli­va­li­na­raz­voj,­polo­žaj,­struk­tu­ro­ter­žariš­ca­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­­re­v ob­dob­ju­od­raz­svet­ljens­tva­do­zacet­ka­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne.­V vec­jem obse­gu­so­bili­to­podat­kov­ni­slo­ji,­ki­smo­jih­prvic­pri­pra­vi­li­za­zem­lje­vi­de­Geo-grafskegaatlasaSlovenije(Fridl­idr.,­ur. 1998).­Za­name­ne­pro­jek­ta­smo­preiz­ku­ša­li upo­rab­nost­nasled­njih­zem­lje­vi­dov:­nad­mor­ske­viši­ne,­narav­no­geo­graf­ske­tipe pokra­jin,­zgo­do­vin­ske­regi­je­leta 1914,­uprav­no­raz­de­li­tev­leta 1941,­omrež­je nase­lij,­tipe­nase­lij,­želez­niš­ko­omrež­je­z ob­dob­ji­izgrad­nje,­glav­no­rec­no­omrež­­je,­gosto­te­pre­bi­vals­tva­ob­popi­sih 1869, 1880,­1890,­1900,­1910,­1931­in 1948, kme­tij­ske­siste­me­leta 1929­in­slo­ven­ska­narec­ja­(gl.­UrbancinFridl,Oblikova­njeprostorovliterarnekulturevgeografskiperspektivi).­Obsta­ja­še­vrsta­mož­no­sti, ki­bi­jih­lah­ko­upo­šte­va­li,­ven­dar­smo­v pro­jek­tu­žele­li­vec­pozor­no­sti­name­ni­ti testi­ra­nju­raz­lic­nih­GIS-metod­in­ne­dopol­nje­va­nju­manj­ka­jo­cih­pro­stor­skih podat­kov. 

Ra­cu­nal­niš­ki­vme­snik­za­iska­nje­in­pri­ka­zo­va­nje literarnoz­go­do­vin­skih­podat­kov 
Raz­voj­splet­ne­a­pli­ka­ci­je­za­pri­ka­zo­va­nje­casov­no-pro­stor­sko­opre­de­lje­nih­lite­­rar­nih­podat­kov­(http://pslk.zrc-sazu.si)­izha­ja­pred­vsem­iz­želje,­da­bi­bilo zbra­no­gradivo­doseg­lji­vo­šir­ši­sve­tov­ni­jav­no­sti.­Sodob­ni­splet­ni­brskal­ni­ki omo­go­cajo­izved­bo­tak­šne­ga­upo­rab­niš­ke­ga­vme­sni­ka,­ki­omo­go­ca­inte­rak­tivno pri­ka­zo­va­nje­podat­kov;­zanj­smo­se­odlo­ci­li­v pro­ce­su­izva­ja­nja­pro­jek­ta­(Slika3). 
A­pli­ka­ci­ja­za­pri­kaz­geo­graf­skih­podat­kov­upo­rab­lja­plat­for­mo­Goo­gle­zem­­lje­vi­di­(https://de­ve­lo­pers.goo­gle.com/maps/),­ki­se­prek­raz­vi­tih­vme­sni­kov 
pove­zu­je­s po­dat­kov­no­bazo­in­upo­rab­ni­kom­omo­go­ca­izbi­ro,­pri­kaz­in­razi­­ska­vo­podat­kov.­S po­moc­jo­zbra­nih­vno­sov­smo­defi­ni­ra­li­gene­ric­ne­podat­kov­ne struk­tu­re,­ki­jih­je­moc­pri­ka­za­ti­na­zem­lje­vi­du.­Na­pri­mer,­podat­kov­na­struk­­tu­ra­za­oseb­no­sti­defi­ni­ra­podat­ke­kot­mno­ži­co­atri­bu­tov­ali­faset­(ang.­facet),­ki jih­lah­ko­pri­pi­še­mo­dani­oseb­no­sti.­Te­atri­bu­te­lah­ko­uvr­sti­mo­med: •­geo­pro­stor­ske­atri­bu­te­(npr.­kra­ji­rojs­tva,­smr­ti,­zapo­sli­tve­itn.); •­casov­ne­atri­bu­te­(npr.­datu­mi­rojs­tva,­smr­ti,­let­ni­ca­prve­objav­lje­ne­knji­ge­ipd.); •­kla­si­fi­ka­cij­ske­atri­bu­te­(npr.­spol,­etni­ja,­poklic­ipd.). 

59 
Geo­pro­stor­ski­atri­bu­ti­opre­de­lju­je­jo­dolo­ce­ne­loka­ci­je­objek­tov,­ki­so­prikaza­­ni­na­zem­lje­vi­du,­med­tem­ko­casov­ni­in­kla­si­fi­ka­cij­ski­atri­bu­ti­slu­ži­jo­poi­zve­do­va­nju in­fil­tri­ra­nju­pri­ka­za­nih­vno­sov­iz­podat­kov­ne­baze.­Vred­no­je­opo­zo­ri­ti,­da­se geo­pro­stor­ski­atri­bu­ti­obi­caj­no,­a ne­ved­no,­pojav­lja­jo­v kom­bi­na­ci­ji­s ca­sov­ni­­mi,­na­pri­mer­rojst­ni­kraj­z rojst­nim­datu­mom. 
Atri­bu­te­lah­ko­kla­si­fi­ci­ra­mo­po­eni­ali­vec­vred­no­stih.­Ko­poi­zve­du­je­mo­po podat­kov­ni­bazi­ali­fil­tri­ra­mo­podat­ke,­kom­bi­ni­ra­mo­raz­lic­ne­atri­bu­te­z rabo logic­ne­ga­ope­ra­tor­ja­IN.­Pri­kom­bi­ni­ra­nju­vred­no­sti­zno­traj­atri­bu­ta­z vec­vred­­nost­mi­pa­je­omo­go­ce­na­izbi­ra­med­logic­nim­ALI­in­logic­nim­IN.­Poi­zve­do­va­nja po­podat­kov­ni­bazi­so­dvo­del­na: •­v pr­vem­kora­ku­fil­tri­ra­in­pre­šte­va­vno­se­za­podre­je­ne­atri­bu­te,­ki­teme­lji­jo na 
izbra­nih­vred­no­stih­(fa­se­te­so­pove­za­ne­prek­vno­sov,­vsa­ka­mno­ži­ca­izbranih 
vred­no­sti­pa­ustre­za­podm­no­ži­ci­faset­in­nji­ho­vih­vred­no­sti,­ki­jih­upo­rab­ni­­
ki­lah­ko­upo­ra­bi­jo­za­nadalj­nje­zoži­tve­iska­nja); •­v dru­gem­kora­ku­fil­tri­ra­in­vra­ca­dejan­ske­vno­se­iz­podat­kov­ne­baze­(npr. 
oseb­no­sti,­usta­no­ve­ipd.). 
Za­kate­ro­koli­poi­zve­do­va­nje­smo­zago­to­vi­li­kra­tek­odziv­ni­cas­(pod­0,5 se­­kun­de),­s ci­mer­smo­spod­bu­di­li­odziv­nost­vme­sni­ka,­ki­navi­dez­no­daje­upo­rab­ni­ku obcu­tek­žive­ga­fil­tri­ra­nja­in­razi­sko­va­nja­podat­kov.­To­smo­lah­ko­izpe­lja­li­z upo­­ra­bo­pro­sto­dostop­ne­ga­orod­ja­za­iska­nje­in­ana­li­zo­v real­nem­casu­ela­stic­search (http://www.ela­stic­search.org/). 
Obi­caj­nim­teža­vam­s pri­ka­zo­va­njem­veli­ke­koli­ci­ne­toc­kov­nih­objek­tov na istih­loka­ci­jah­smo­se­izog­ni­li­s po­vr­šin­skim­pri­ka­zom­gosto­te­poja­va­(t. i. heat map,­zvez­no­kar­to)­kot­izho­dišc­no­obli­ko.­Tovrst­ne­upo­do­bi­tve­upo­rab­ni­­kom­omo­go­ca­jo,­da­lah­ko­name­sto­posa­mez­nih­podat­kov­raz­be­re­jo­pro­stor­­ske­vzor­ce­nji­ho­ve­ga­pojav­lja­nja.­V pri­mer­ja­vi­s pro­fe­sio­nal­ni­mi­temat­ski­mi zem­lje­vi­di,­ki­jih­z uve­ljav­lje­ni­mi­GIS-orod­ji­zasnu­je­jo­in­obli­ku­je­jo­stro­­kov­nja­ki­s po­droc­ja­kar­to­gra­fi­je,­se­tovrst­ne­pred­sta­vi­tve­lite­rar­nih­dej­stev ne­more­jo­kosa­ti.­Kljub­temu­je­a­pli­ka­ci­ja­korist­no­orod­je,­ki­tudi­nestro­kov­­nja­kom­za­kar­to­gra­fi­jo,­GIS-e­ali­lite­rar­no­vedo­omo­go­ca,­da­inte­rak­ti­vno išce­jo­pro­stor­ske­vzor­ce­izbra­nih­atri­but­nih­vred­no­sti­in­inter­pre­ti­ra­jo­pri­­ka­za­na­dejs­tva. 

Sklep 
In­ter­dis­ci­pli­nar­no­sode­lo­va­nje­med­lite­rar­no­vedo,­geo­gra­fi­jo­in­kar­to­gra­fi­jo­se je­v pri­mer­ja­vi­z ne­ka­te­ri­mi­dru­gi­mi­huma­ni­stic­ni­mi­pove­za­va­mi­zace­lo­poz­no, nanj­pa­so­vpli­va­li­raz­voj­tiskars­tva,­iznajd­ba­foto­gra­fi­je­in­uve­lja­vi­tev­novih teh­­nic­nih,­druž­bo­slov­nih­in­huma­ni­stic­nih­ved­sre­di­19. sto­let­ja.­Hitre­je­in­tesne­je so­se­ome­nje­ne­dis­ci­pli­ne­pove­zo­va­le­od­kon­ca­20. sto­let­ja­ob­spod­bu­di­sko­ko­­vi­te­ga­napred­ka­racu­nal­niš­ke­teh­no­lo­gi­je,­ki­je­z GIS-orod­ji­odpr­la­nove­mož­no­sti in­smer­ni­ce­za­upo­dab­lja­nje­lite­rar­noz­go­do­vin­skih­dej­stev. 
Ugo­to­vi­li­smo,­da­so­temat­ski­zem­lje­vi­di­vizual­na­bese­di­la,­ki­ne­delu­je­jo samo­na­pri­mar­ni­spo­ro­cil­ni­rav­ni,­to­je­kar­to­graf­sko-zna­kov­no,­tem­vec­tudi­na meta­fo­ric­ni­rav­ni,­in­da­so­vse­bolj­sub­jek­tiv­ni.­Podob­no­kakor­sta­rej­ši­zem­lje­­vi­di­tudi­današ­nje­kar­te­z iz­bra­ni­mi­kar­to­graf­ski­mi­zna­ki­pri­ca­jo­o kul­tur­ni stop­nji­in­raz­vi­to­sti­skup­no­sti­v do­lo­ce­nem­zgo­do­vin­skem­obdob­ju.­Zato­kodov in­sim­bo­lov­sta­rih­zem­lje­vi­dov­ne­more­mo­kar­pre­sli­ka­ti­v so­dob­ni­cas. 
Po­leg­upo­dab­lja­nja­doga­ja­lišc­lite­rar­nih­bese­dil,­ki­je­v li­te­rar­ni­geo­gra­fi­ji naj­bolj­raz­šir­je­no,­smo­se­pri­pro­jek­tu­Prostorslovenskeliterarnekulturepos­ve­ti­li tudi­kar­ti­ra­nju­lite­rar­no­ved­nih­vse­bin­o bio­gra­fi­jah­in­karier­nih­tra­jek­to­ri­jah lite­ra­tov,­medij­sko-kul­tur­ni­infra­struk­tu­ri­in­spo­min­skih­obe­lež­jih­in­topo­ni­­mih.­Ne­gle­de­na­inhe­rent­no­sub­jek­tiv­nost­sle­her­ne­ga­kar­to­graf­ske­ga­pri­ka­za je­pomemb­na­pred­nost­GIS-ov­ne­le­dina­mic­no-in­te­rak­tiv­na­pro­stor­ska­vizuali­­za­ci­ja­podat­kov,­tem­vec­tudi­mož­nost­pro­stor­skoz­go­do­vin­ske­sta­ti­stic­ne­ana­li­ze. Tak­šne­ana­li­ze­omo­go­ca­jo­raz­bra­ti­rele­vant­ne­kore­la­ci­je­med­lite­rar­noz­go­do­­vin­ski­mi­danost­mi­in­pre­štev­ni­mi­dejs­tvi­huma­ni­stic­ne­geo­gra­fi­je­(npr.­demo­graf­ski in­gos­po­dar­ski­podat­ki). 

Li­te­ra­tu­ra 
Bart­ho­lo­mew,­John­Geor­ge, 1912:­ALiteraryandHistoricalAtlasofEurope. 
Lon­don:­J. M.­Dent­&­Sons. Brad­bury,­Mal­colm (ur.) 1999:­Atlas svetovne literature.­Prev.­Jure­Poto­kar. 
Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba. 
61 
Fridl,­Jer­ne­ja,­Dra­go­Klad­nik,­Milan­Oro­žen­Ada­mic in­Dra­go Per­ko (ur.), 1998:­GeografskiatlasSlovenije:državavprostoruincasu.­Ljub­lja­na: Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je. 
Fridl,­Jer­ne­ja, 1999:­MetodologijatematskekartografijenacionalnegaatlasaSlove­nije.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU. Fridl,­Jer­ne­ja in­Mimi­Urbanc, 2006:­Spo­ro­cil­nost­zem­lje­vi­dov­v lu­ci­prve­­ga­sve­tov­ne­ga­atla­sa­v slo­ven­skem­jezi­ku.­Geografskivestnik78,­št. 2,­str. 53–64. 
Fridl,­Jer­ne­ja,­Mar­ko­Juvan in­Jaka­Ortar, 2014:­Pro­stor­ske­ana­li­ze­slo­­ven­ske­lite­rar­ne­zgo­do­vi­ne.­V: Ci­glic,­Rok,­Dra­go­Per­ko­in­Mati­ja­Zorn­(ur.): GISvSloveniji12:Digitalniprostor.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­Geo­graf­ski­inšti­tut Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU.­Str. 173–184. 
Har­ley,­J. b., 1992:­Decon­struc­ting­the­Map.­V: bar­nes,­Tre­vor­J.­in­James­S. Dun­­can­(ur.):­WritingWorlds:Discourse, Text andMetaphorin the Representation of Landscape.­Lon­don,­New­York:­Rout­led­ge.­Str. 231–247. 
Ko­mac,­Blaž, 2009:­Social­Memory­and­Geo­grap­hi­cal­Memory­of­Natu­ral­Disa­­sters.­ActageographicaSlovenica49,­št. 1,­str. 199–226. 
Lüdtke,­Ger­hard in­Lutz­Mac­ken­sen (ur.), 1928–1938:­DeutscherKultu­ratlas.­ber­lin:­Wal­ter­de­Gruy­ter. 
Mo­ret­ti,­Fran­co, 1998:­AtlasoftheEuropeanNovel1800–1900.­Lon­don:­Verso. 
—, 2011:­Grafi,zemljevidi,drevesaindrugispisiosvetovniliteraturi.­Uredil­in­prevedel Jernej­Habjan.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. 
Nad­ler,­Josef, 1912–1928:­LiteraturgeschichtederdeutschenStämmeundLandsc­haften.­Regens­burg:­Josef­Hab­bel. 
Na­gel,­Sieg­fried­Robert, 1907:­DeutscherLiteraturatlas:Diegeographischeund politischeVerteilungderdeutschenDichtunginihrerEntwicklungnebsteinemAnhang vonLebenskartenderbedeutendstenDichter.­Dunaj:­From­me. 
Piat­ti,­Bar­ba­ra, 2008:­Die Geographie der Literatur. Schauplätze, Handlung­sräume,Raumphantasien.Göttin­gen:­Wall­stein. 
Piat­ti,­Bar­ba­ra,­Anne-Kat­hrin­Reusc­hel in­Lorenz­Hur­ni, 2009: Lite­rary­Geo­graphy –­or­How­Car­to­grap­hers­Open­up­a New­Dimen­sion­for Lite­rary­Stu­dies.­V: Proceedingsofthe24thInternationalCartographyConference. San­tia­go­de­Chi­le:­Inter­na­tio­nal­Car­to­grap­hic­Asso­cia­tion. 
Pic­kles,­John, 1992:­Texts,­Her­me­neu­tics­and­Pro­pa­gan­da­Maps.­V: Trevor­J. bar­nes­in­James­S.­Dun­can­(ur.):­WritingWorlds:Discourse,TextandMetaphorin theRepresentationofLandscape.­Lon­don,­New­York:­Rout­led­ge.­Str. 193–230. 
Reusc­hel,­Anne-Kat­hrin in­Lorenz­Hur­ni, 2011:­Map­ping­Lite­ra­tu­re: Visua­li­sa­tion­of­Spa­tial­Uncer­tainty­in­Fic­tion.­CartographicJournal 48,­št. 4, str. 293–308. 
Reusc­hel,­Anne-Kat­hrin,­Bar­ba­ra­Piat­ti in­Lorenz­Hur­ni, 2013: Model­ling­Uncer­tain­Geo­da­ta­for­the­Lite­rary­Atlas­of­euro­pe.­V: Karel­Kriz, Wil­liam­Cart­wright­in­Mic­hae­la­Kin­ber­ger­(ur.):­UnderstandingDifferentGeo­graphies:LectureNotesinGeoinformationandCartography.­Hei­del­berg:­Sprin­ger. Str. 135–158. 
Un­gern-Stern­berg,­Armin­von, 2009:­Dots,­Lines,­Areas­and­Words:­Map­­ping­Lite­ra­tu­re­and­Nar­ra­tion­(With­some­Remarks­on­Kate­Cho­pin's­,,The Awa­ke­ning«).­V: William­Cartwright,­Georg­Gart­ner­in­Ant­je­Lehn­(ur.):­Car­tographyandArt:LectureNotesinGeoinformationandCartography.­Hei­del­berg: Sprin­ger.­Str. 229–252. 
Ur­banc,­Mimi, 2008a:­Sto­ries­about­Real­and­Ima­gi­ned­Lands­ca­pes:­The­Case of­Slo­ve­nian­Istria.­ActageographicaSlovenica48,­št. 2,­str. 305–330. 
—, 2008b:­Vec­di­men­zio­nal­nost­pokra­ji­ne:­pri­mer­slo­ven­ske­Istre. Geografskivest­nik80,­št. 2,­str. 95–105. 
Vra­nješ,­Matej, 2002:­Druž­be­na­pro­duk­ci­ja­pro­sto­ra:­k epi­ste­mo­lo­gi­ji­pro­sto­­ra­v geo­gra­fi­ji­in­huma­ni­sti­ki. Geografskivestnik74,­št. 2,­str. 47–57. 
Woolf,­Vir­gi­nia, 1986:­Lite­rary­Geo­graphy.­V: Andrew­McNeillie­(ur):­TheEssays ofVirginiaWoolf1.­Lon­don:­Hogarth­Press. 
63 



Ana­li­ze 
Pro­stor­knji­žev­ni­kov:­kra­ji­biva­nja in službova­nja­in­sre­diš­ca­nacio­nal­ne literarne kul­tu­re 
Urš­ka­Pere­nic 
Uvod 
e
den­od­glav­nih­ciljev,­ki­si­ga­je­zasta­vil­razi­sko­val­ni­pro­jekt­Prostor slovenske literarne kulture,­je­bil­s po­moc­jo­GIS-li­te­rar­nih­zem­lje­vi­dov geo­re­fe­ren­ci­ra­ti­in­ana­li­zi­ra­ti­lite­rar­noz­go­do­vin­sko­rele­vant­ne­pro­stor­­ske­podat­ke­iz­bio­gra­fij­pomemb­nej­ših­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov.­Upo­ra­ba ome­nje­ne­vrste­zem­lje­vi­dov­ne­izklju­cu­je­niti­dru­gih­vizual­nih­in­ana­li­tic­nih oro­dij,­kot­so­gra­fi­ko­ni­in­dia­gra­mi,1 ki­bodo­vzpo­red­no­upo­rab­lje­na­v na­da­lje­­va­nju­tega­poglav­ja­za­obde­la­vo­tako­pro­stor­skih­kakor­neka­te­rih­nepro­stor­skih bio­graf­skih­podat­kov.2 V pro­jek­tu­je­bil­upo­rab­ljen­kon­cept­lite­rar­ne­kul­tu­re v šir­šem­smi­slu,­zara­di­cesar­so­bili­v iz­bor­poleg­lite­rar­nih­proi­zva­jal­cev­(pe­sni­­ki,­pisa­te­lji,­dra­ma­ti­ki,­ese­ji­sti)­vklju­ce­ni­tudi­dru­gi­akter­ji,­ki­spa­da­jo­v li­te­rar­nem siste­mu­na­raven­lite­rar­ne­ga­posre­do­va­nja­in­pro­ce­si­ra­nja­(to­so­tiskar­ji,­izda­ja­­te­lji,­založ­ni­ki,­knji­go­trž­ci,­bib­lio­te­kar­ji,­ured­ni­ki,­knji­žev­ni­kri­ti­ki,­lite­rar­ni znans­tve­ni­ki).­Vsem­pa­je­skup­no,­da­so­dejav­no­soob­li­ko­va­li­slo­ven­ski­lite­rar­­ni­pro­stor­od­1780,­ko­se­zac­ne­lepo­slov­na­pro­duk­ci­ja­v slo­venš­ci­ni­(Pisaniceod 
1 Raz­li­ko­va­nje­med­izra­zo­ma­dia­gram­(ang.­graph),­ki­naj­bi­pri­ka­zo­val­casov­ni­potek­ne­­ke­ga­poja­va­v koor­di­nat­nem­siste­mu,­in­gra­fi­kon­(ang.­chart)­je­v li­te­rar­ni­vedi­šibko. Tudi­Fran­co­Moret­ti­(2005)­med­nji­ma­ne­vzpo­stav­lja­ostrej­ših­distink­cij.­Sama­upo­­rab­ljam­splo­šnej­ši­pojem­graf(ikon)­v smi­slu­vizual­ne­ga­pred­stav­lja­nja­kake­ga lite­rar­noz­go­do­vin­sko­rele­vant­ne­ga­podat­ka­ali­poja­va,­in­sicer­za­name­ne­ana­li­ze­(Pe­­re­nic­2014:­74–75). 
2 Ne­pro­stor­ski­poda­tek­bi­bil­v na­šem­pri­me­ru­poda­tek­o ob­dob­jih­služ­bo­va­nja­knji­­žev­ni­kov,­kar­pa­je­tre­ba­obrav­na­va­ti­med­se­boj­no­pove­za­no­s pro­stor­skim­podat­kom 
o lo­ka­ci­ji­služ­bo­va­nja. 
67 
lepehumetnost, 1779),­do­zacet­ka­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne.­Poleg­oce­ne­pome­na oseb­no­sti­za­nacio­nal­no­lite­rar­no­kul­tu­ro­je­izbor­sku­šal­upo­šte­va­ti­meri­la pokra­jin­ske,­(z)vrst­no-ža­nr­ske­in­spol­ne­raz­no­vrst­no­sti.­Prvot­ni­sez­nam­knji­­žev­ni­kov­je­štel­nekaj­vec­kot­900 imen;­knji­žev­ni­kov,­ki­pokri­va­jo­obrav­na­va­no obdob­je­in­so­pomemb­no­pose­gli­v li­te­rar­no­doga­ja­nje,­je­okrog­500;­obde­la­­nih­323 oseb­no­sti­bi­potem­ta­kem­pred­stav­lja­lo­repre­zen­ta­tiv­nih­60–70 % slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­od­raz­svet­ljens­tva­do­1940.3 
Za­name­ne­popi­sa­pro­stor­skih­in­nepro­stor­skih­podat­kov­iz­bio­gra­fij­je­bila izde­la­na­poseb­na­tabe­la,­v ka­te­ro­so­vna­šal­ci4 vpi­so­va­li­raz­lic­ne­in­sta­ti­stic­no rele­vant­ne­podat­ke­o av­tor­jih:­od­rojst­nih­datu­mov­in­datu­mov­smr­ti,­prek podat­kov­o nji­ho­vih­glav­nih­in­stran­skih­dejav­no­stih,­more­bit­nih­jav­nih­(po­li­­tic­nih)­funk­ci­jah,­do­podat­kov­o so­cial­nem­in­etnic­nem­pore­klu­avtor­jev,­šola­nju, izda­ja­nju­in­ne­nazad­nje­služ­bo­va­nju.­Spo­daj­je­pri­ka­zan­tisti­del­struk­tu­re vno­sa­za­bio­gra­fi­je,­ki­zaje­ma­prostorskebio­graf­ske­podat­ke,­ki­jih­je­torej­mogo­­ce­geo­re­fe­ren­ci­ra­ti: •­kraj­rojs­tva­(po­rod­ni­šni­ca,­kraj­biva­nja­mate­re­v ca­su­rojs­tva), •­kraj­smr­ti­(de­jan­ski­kraj­smr­ti), •­kraj­gro­ba, •­kraj­sred­nje­ga­šola­nja, •­kraj­viso­ko­šol­ske­ga/uni­ver­zi­tet­ne­ga­izo­bra­že­va­nja, •­krajiopravljanjapoklica/službovanja(poletih), • oseb­ne­pove­za­ve­na­lite­rar­nem­podroc­ju, •­oseb­ne­pove­za­ve­na­dru­gih­podroc­jih,5 •­kraj­biva­nja­v ca­su­prven­ca, •­kraj­biva­nja­v ca­su­izi­da­zad­nje­knji­ge, 
3 Oce­na­sode­lav­ca­pro­jek­ta­Mati­je­Ogri­na. 
4 To­so­bili­štu­dent­je­prve­ga­let­ni­ka­ljub­ljan­ske­slo­ve­ni­sti­ke,­ki­so­podat­ke­o bio­gra­fi­­jah­pa­tudi­medi­jih­in­usta­no­vah­zbi­ra­li­pod­men­tors­tvom­avto­ri­ce­tega­poglav­ja­in v ok­vi­ru­pred­me­ta­Uvod­v štu­dij­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti­v štu­dij­skih­letih 2011/12­in 2012/13.­Glav­ni­refe­renc­ni­vir­za­pri­do­bi­va­nje­bio­graf­skih­podat­kov­je­bil­SbL.­Prav tako­so­bili­upo­rab­lje­ni­enci­klo­pe­dic­ni­viri,­mono­gra­fi­je,­Zbrana dela, posa­mez­ni clan­ki.Za­redak­ci­jo­podat­kov­smo­poskr­be­li­cla­ni­razi­sko­val­ne­sku­pi­ne. 
5 Oseb­ne­pove­za­ve­na­lite­rar­nem­in­dru­gih­podroc­jih­spa­da­jo­k pro­stor­skim­podat­kom zato,­ker­ima­vsa­ka­oseb­nost­toc­kov­no­ustrez­ni­co­v geo­graf­skem­pro­sto­ru­in­se­pove­­za­ve­v bis­tvu­ugo­tav­lja­jo­gle­de­na­nji­ho­vo­naha­ja­nje­v pro­sto­ru. 

Gra­fi­kon 1:­Pre­vla­du­jo­ce­glav­ne­vlo­ge­lite­rar­nih­akter­jev 
•­revi­je,­v ka­te­rih­je­avtor­objav­ljal, •­založ­be,­pri­kate­rih­je­avtor­objav­ljal,6 •­spo­min­ska­obe­lež­ja.7 
Za­zace­tek­pre­glej­mo­ugo­to­vi­tve­o pro­fi­lih­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov.­Pre­vla­­du­jo­ca­glav­na­vlo­ga,­v ka­te­ri­ti­nasto­pa­jo,­je­pri­po­ved­niš­ka.­V Grafikonu 1 pri­po­ved­ni­ku­sle­di­vlo­ga­pesni­ka,­dalec­za­nji­ma­pa­je­vlo­ga­lite­rar­ne­ga­znanstve­­ni­ka­ozi­ro­ma­zgo­do­vi­nar­ja.­Gle­de­na­kor­pus­bio­gra­fij­je­to­neko­li­ko­pre­se­net­lji­vo, saj­lite­rar­ni­znans­tve­nik­ni­samo­pred­vlo­go­dra­ma­ti­ka,­ampak­pre­hi­ti­celo­kriti­­ka.­Ta­je­v sta­ti­stic­nem­vzor­cu­po­zasto­pa­no­sti­bliž­je­vlo­gam­ured­ni­ka,­bib­lio­te­kar­ja, tiskar­ja. 
6 Pri­revi­jah­in­založ­bah­gre­prvens­tve­no­za­kra­je,­loka­ci­je,­kjer­so­te­izha­ja­le­ozi­ro­ma 
delo­va­le. 7 V pro­stor­skem­smi­slu­gre­za­koor­di­nat­no­dolo­ce­na­obmoc­ja­lite­rar­nih­poti­in­za 
loka­ci­je­spo­me­ni­kov,­s ci­mer­se­je­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­ukvar­jal­Mari­jan­Dovic. 
69 
Gle­de­na­spol­no­iden­ti­te­to­so­moš­ki­knji­žev­ni­ki­zasto­pa­ni­z vec­kot­90%. Ker­je­bil­pri­zame­ji­tvi­gra­di­va­upo­šte­van­kri­te­rij­spol­ne­raz­no­vrst­no­sti,­lah­ko skle­pa­mo,­da­ta­delež­reprezentativno­odraža­prevlado­moš­kih­ustvar­jal­cev­pri obli­ko­va­nju­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re.­Pre­vla­du­jo­ci­social­ni­sloj,­iz­kate­re­ga izha­ja­jo­slo­ven­ski­knji­žev­ni­ki,­je­kmec­ki­(Grafikon 2).­Iz­nje­ga­izha­ja­sko­raj 40 %­avtor­jev,­kar­se­skla­da­s pre­pri­ca­njem­o ve­ci­no­ma­kmec­kem­pore­klu­slo­­ven­skih­ustvar­jal­cev.­Ven­dar­ni­mogo­ce­spre­gle­da­ti­dele­ža­avtor­jev­iz­pre­mož­nej­še­ga kmec­ke­ga­slo­ja,­ki­mu­sle­di­jo­avtor­ji­delav­ske­ga­pore­kla.­Naj­manj­avtor­jev­izvira iz­ple­miš­ke­ga­slo­ja,­pri­cemer­bi­bilo­zani­mi­vo­razi­ska­ti­še­nji­ho­vo­spol­no­iden­­ti­te­to­in­etnic­no­pore­klo­(baza­bio­gra­fij­vklju­cu­je­avtor­je,­kate­rih­mater­ni­jezik ni­slo­venš­ci­na,­ampak­npr.­nemš­ci­na).­Kar­dobra­peti­na­avtor­jev­pri­pa­da­niž­je­­mu­in­viš­je­mu­slo­ju­meš­cans­tva. 
So­cial­no­pore­klo­avtor­jev­je­smi­sel­no­vzpo­re­ja­ti­s sta­ti­stic­ni­mi­podat­ki­o izo­­braz­bi­(Grafikon 3),­ki­so­jo­ti­dose­gli,­in­posle­dic­no­o nji­ho­vem­social­nem sta­tu­su,­ki­kore­li­ra­z rav­ni­jo­izo­braz­be.­Delež­avtor­jev,­ki­dose­že­jo­viš­jo­in­visoko 

premo ž no kme c ko 
8 % 
Gra­fi­kon 2:­Social­no­pore­klo­knji­žev­ni­kov 
70 
izo­braz­bo,­je­sko­raj­50 %.­To­je­sklad­no­s po­dat­kom­sta­ti­stic­ne­ana­li­ze,­po­kate­­rem­se­vec­kot­dve­tret­ji­ni­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­povzp­ne­v izo­bra­žen­ski­sloj. 
Med­pri­dob­lje­ni­mi­vrsta­mi­empi­ric­nih­podat­kov­so­se­za­pose­bej­zani­mi­ve izka­za­li­podat­ki­o kra­jih­oprav­lja­nja­pokli­ca­ozi­ro­ma­služ­bo­va­nja­slo­ven­skih knji­žev­ni­kov.­Prvic­zato,­ker­jih­je­bilo­v pri­mer­ja­vi­z dru­gi­mi­vrsta­mi­loka­cij nepri­mer­no­vec.­Dru­gic­zato,­ker­pred­stav­lja­služ­bo­va­nje­soraz­mer­no­pomem­­ben­seg­ment­na­živ­ljenj­ski­poti­posa­mez­ni­ka.­Knji­žev­ni­ki­so­dali­kra­jem,­v ka­te­rih so­služ­bo­va­li­in­delo­va­li,­raz­lic­no­mocen­pecat,­prav­tako­so­kra­ji­raz­lic­no­mocno vpli­va­li­na­nji­ho­vo­živ­lje­nje­in­posle­dic­no­(li­te­rar­no)­delo­va­nje.­Podat­ki­o kra­jih služ­bo­va­nja­zato­do­neke­mere­dovo­lju­je­jo­skle­pe­o li­te­rar­nem­pome­nu­posa­­mez­ne­geo­graf­ske­loka­ci­je­in­hkra­ti­poma­ga­jo­odgo­vo­ri­ti­na­vpra­ša­nje,­kate­ri kra­ji,­regi­je­in­šir­ša­obmoc­ja­so­sko­zi­zgo­do­vi­no­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti­spodbujala ali­pri­te­go­va­la­lite­rar­ne­ener­gi­je.­Na­tem­ozad­ju­bo­mogo­ce­sesta­vi­ti­sez­nam kra­­jev­kan­di­da­tov­za­social­no-geo­graf­ska­sre­diš­ca­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re.­Zara­di­tega nas­bolj­kot­indi­vi­dual­ni­pri­ka­zi­poti­služ­bo­va­nja­knji­žev­ni­kov,­ki­so­z raz­lic­no 

71 
inten­ziv­nost­jo­menja­va­li­služ­be­in­z nji­mi­naj­vec­krat­loka­ci­je,­zani­ma,­kako­je na­pri­mer­s po­gost­nost­jo­pojav­lja­nja­dolo­ce­ne­ga­kra­ja­v ce­lot­ni­bazi­po­dat­kov, saj­lah­ko­(po­sred­no)­poka­že­na­nje­gov­pomen­za­lite­rar­no­pisa­nje,­izda­ja­nje, tiska­nje,­ured­ni­ko­va­nje­in­podob­no.­Tu­se­med­dru­gim­poka­že­pred­nost­GIS-ov, ki­omo­go­ca­jo­tako­shra­nje­va­nje­kot­(sta­ti­stic­no)­obde­la­vo­veli­ke­koli­ci­ne­pro­­stor­skih­podat­kov­iz­bio­gra­fij. 

Iz­zgo­do­vi­ne­lite­rar­ne­ga­kar­ti­ra­nja 
Gra­fic­no­pred­stav­lja­nje­ozi­ro­ma­kar­ti­ra­nje­podat­kov­iz­bio­gra­fij­pisa­te­ljev­ni cisto­nov­izmi­slek­sodob­ne­in­pro­stor­sko­usmer­je­ne­lite­rar­ne­vede.­Nje­go­ve kore­ni­ne­sega­jo­na­konec­19. in­zace­tek­20. sto­let­ja,­ko­se­je­zacel­upo­rab­lja­ti izraz­»li­te­rar­na­geo­gra­fi­ja«,­pri­Nem­cih­v delu­Sieg­frie­da­Rober­ta­Nagla­Deutsc­herLiteraturatlas(1907),­in­se­je­zacela­lite­rar­na­zgo­do­vi­na­inten­ziv­ne­je­zani­ma­ti za­vpliv­oko­lja­ozi­ro­ma­živ­ljenj­skih­oko­liš­cin­na­ustvar­jal­ce­vo­živ­lje­nje­in­delo. To­je­delo­ma­mogo­ce­pove­za­ti­z uve­ljav­lja­njem­pozi­ti­vi­stic­ne­usme­ri­tve,­ki­je pri­obrav­na­va­nju­lite­ra­tu­re­veli­ko­vlo­go­pri­pi­so­va­la­oko­liš­ci­nam­ustvar­ja­nja.­Na Nemš­kem,­kjer­ima­kar­ti­ra­nje­lite­ra­tu­re­svo­je­kore­ni­ne,­pa­je­tak­šna­usme­ri­tev naslo­nje­na­še­na­ideo­lo­gi­jo­krvi­in­zem­lje­(nem.­BlutundBoden),­ki­je­pove­za­na tako­z ma­lo­meš­can­sko­nostal­gi­jo­po­zdra­vem­kmec­kem­živ­lje­nju­in­domo­ljub­­jem­kakor­z ra­siz­mom­in­nacio­na­liz­mom­poz­ne­ga­19. sto­let­ja.­V obrav­na­vi lite­ra­tu­re­se­vpliv­te­ideo­lo­gi­je­kaže­zla­sti­v na­ci­nu­raz­la­ga­nja­lite­rar­nih­poja­vov, ki­so­postav­lje­ni­v so­vi­snost­od­pokra­ji­ne­ozi­ro­ma­pro­sto­ra­nastan­ka.­Poleg Naglo­ve­ga­lite­rar­ne­ga­atla­sa,­ki­obrav­na­va­pis­ce­sta­ro-in­sred­nje­vi­so­ko­nemš­­ke­ga­obdob­ja,­refor­ma­ci­je,­obdob­ja­tri­de­set­let­ne­voj­ne,­nemš­ke­ga­raz­svet­ljens­tva, kla­si­ke,­roman­ti­ke­in­obdob­ja­Mla­de­Nem­ci­je­do­marc­ne­revo­lu­ci­je­1848­v od­­vi­sno­sti­od­zna­cil­no­sti­pro­sto­ra­ozi­ro­ma­pokra­ji­ne,­iz­kate­re­so­izha­ja­li,­ome­ni­mo nemš­ki­lite­rar­ni­atlas­Jose­fa­Nad­ler­ja­LiteraturgeschichtederdeutschenStämme undLandschaften (1912).­Raz­voj,­podo­ba­in­zna­caj­lite­ra­tu­re­so­tu­prav­tako pojas­nje­ni­v od­vi­sno­sti­od­(po­kra­jin­ske­ga)­pore­kla­avtor­jev­(nem.­Abstammung) in­živ­ljenj­ske­ga­pro­sto­ra­(nem.­Lebensraum).­Pri­obrav­na­va­nju­bio­gra­fij­avtor­jev gre­zato­veli­ka­pozor­nost­nji­ho­vim­rojst­nim­kra­jem­in­kra­jem­biva­nja,­kar­je nato­pri­ka­za­no­na­raz­lic­nih­temat­skih­zem­lje­vi­dih.8 Zani­ma­nje­za­podat­ke 
8 Za­vec­infor­ma­cij­o zgo­do­vi­ni­kar­ti­ra­nja­bio­gra­fij­knji­žev­ni­kov­gl. Pe­re­nic­2013­in Juvan,Napotikprostorskizgodoviniliterarnihkultur. 
o kra­jev­nem­izvo­ru,­loka­ci­jah­delo­va­nja,­ustvar­ja­nja­in­sploh­za­pro­stor­ske­dimen­­zi­je­živ­ljenj­avtor­jev­ne­poje­nja­niti­poz­ne­je,­saj­bio­gra­fi­ja­osta­ja­pomem­ben­vir za­razu­me­va­nje­lite­rar­nih­poja­vov,­pro­ce­sov­in­nji­ho­ve­umeš­ce­no­sti­v druž­­beno-kul­tur­ni­pro­stor­in­cas.­Ven­dar­gle­da­nje­na­pro­stor­ske­podat­ke –­vsaj­ce pri­mer­ja­mo­dela­z ož­je­ga­podroc­ja­lite­rar­ne­geo­gra­fi­je –­ni­vec­tako­deter­mi­­nistic­no,­ampak­je­geo­graf­ski­pro­stor­s svo­ji­mi­zna­cil­nost­mi­vse­bolj­samo­eden izmed­dejav­ni­kov­pri­raz­vo­ju­lite­rar­ne­kul­tu­re.­Novej­še­refe­renc­no­delo­s podrocja lite­rar­ne­geo­gra­fi­je­in­izpod­pere­sa­Hor­sta­D.­Schlos­ser­ja­dtv-Atlaszurdeutsc­henLiteratur(1983)­pri­pri­ka­zo­va­nju­raz­vo­ja­nemš­ke­knji­žev­no­sti­kom­bini­ra vec­vrst­pro­stor­skih­podat­kov,­kamor­spa­da­jo­fizic­ne­in­druž­be­ne­(po­li­ticno­-uprav­ne,­gos­po­dar­ske,­social­ne,­ver­ske,­kul­tu­re)­zna­cil­no­sti­pro­sto­ra.­Med vizual­ni­mi­orod­ji­za­ana­li­zo­knji­žev­no­sti­je­tudi­sku­pi­na­zem­lje­vi­dov,­ki­kartirajo bio­gra­fi­je­pomemb­nej­ših­nemš­kih­pis­cev.­Za­nas­so­zani­mi­vi,­ker­geo­re­fe­ren­ci­­ra­jo­posa­mic­ne­pro­stor­ske­podat­ke­iz­živ­lje­nja­avtor­jev,­med­kate­ri­mi­izsto­pa­jo podat­ki­o kra­jih­rojs­tva,­kra­jih,­kamor­so­(sred­nje­veš­ki)­pesni­ki­poto­va­li,­in­kra­­jih,­kjer­so­avtor­ji­delo­va­li­dalj­ši­ali­kraj­ši­cas.­Sprem­lja­nje­mobil­no­sti­knji­žev­ni­ka v pro­sto­ru­slo­ni­na­pred­po­stav­ki,­da­je­ome­nje­na­mobil­nost­vse­ka­kor­pomemb­­na­za­nje­gov­misel­ni­raz­voj,­kul­tur­ni­trans­fer­in­knji­žev­no­ustvar­ja­nje­sploh. 
ce­drži,­da­je­služ­bo­va­nje­pomem­ben­del­živ­ljenj­ske­poti­knji­žev­ni­kov,­je s tega­gle­diš­ca­zani­mi­vo­pogle­da­ti,­kate­ri­so­tisti­kra­ji,­ki­bi­uteg­ni­li­biti­pose­bej pomemb­ni­za­nji­ho­vo­ustvar­ja­nje,­pub­li­ci­ra­nje­in­dru­ge­vrste­lite­rar­nih­dejav­­no­sti.­Zani­mi­vo­bi­bilo­tudi­vide­ti,­kak­šne­so­pove­za­ve­z dru­gi­mi­kra­ji,­v ka­te­rih so­se­knji­žev­ni­ki­roje­va­li,­šola­li,­v ka­te­rih­so­izda­ja­li­svo­ja­dela­in­podob­no,­in kak­šne­so­kore­la­ci­je­med­posa­mez­ni­mi­pro­stor­ski­mi­podat­ki­iz­baze­(npr.­ali­bi naj­po­memb­nej­ši­kra­ji­služ­bo­va­nja­uteg­ni­li­biti­tudi­pomemb­nej­ša­sre­diš­ca­izda­­ja­nja,­objav­lja­nja,­izo­bra­že­va­nja­itn.). 

Kra­ji­služ­bo­va­nja­in­biva­nja­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov: zajem,­ana­li­za­in­inter­pre­ta­ci­ja­podat­kov 
Iz­baze­bio­graf­skih­podat­kov­je­bilo­mogo­ce­ugo­to­vi­ti­452 lo­ka­cij­oprav­lja­nja pokli­ca.9 Za­name­ne­ana­li­ze­jih­je­bilo­tre­ba­naj­prej­opre­mi­ti­z geo­graf­ski­mi 
9 V po­sa­mez­nih­in­red­kej­ših­pri­me­rih­loka­ci­je­ni­bilo­mogo­ce­ugo­to­vi­ti­(za­ra­di­tega kraj­ni­mogel­dobi­ti­toc­kov­ne­ustrez­ni­ce­na­zem­lje­vi­du)­ali­ni­bilo­podat­kov­o tra­janju 
73 
koor­di­na­ta­mi,­kar­je­bila­pod­la­ga­za­vnos­na­zem­lje­vid.­Izde­la­va­ana­li­tic­nih temat­skih­zem­lje­vi­dov­je­pote­ka­la­s po­moc­jo­pro­fe­sio­nal­ne­ga­pro­gra­ma­Arc-GIS, ki­je­pro­stor­ske­podat­ke­zaje­mal­iz­obsto­je­ce­baze­323 bio­gra­fij.10 Za­ana­li­zo kra­jev­služ­bo­va­nja­sta­priš­la­v po­štev­pred­vsem­dva­zem­lje­vi­da.­eden­pokri­va ozem­lje­zno­traj­današ­njih­držav­nih­meja­Slo­ve­ni­je­in­dru­ge­dele­slo­ven­ske­ga etnic­ne­ga­pro­sto­ra,­na­njem­pa­so­še­vid­na­neka­te­ra­obmoc­ja­in­vec­ji­kra­ji­v so­­sed­njih­drža­vah­(npr.­Reka,­beljak,­Gra­dec).­Dru­gi­je­v sve­tov­nem­meri­lu. V za­cet­ni­fazi­ana­li­ze­je­pad­lo­v oci,­da­so­toc­ke,­ki­pred­stav­lja­jo­kra­je,­raz­lic­no veli­ke­in­pose­ja­ne­z nee­na­ko­mer­no­gosto­to.­Zelo­majh­ni­krož­ci­ozna­cu­je­jo­kra­­je,­ki­so­pri­teg­ni­li­po­ene­ga,­dva­ali­nekaj­knji­žev­ni­kov.­Na­neka­te­rih­obmoc­jih so­toc­ke­osam­lje­ne,­med­tem­ko­je­dru­god­kon­cen­tra­ci­ja­majh­nih­krož­cev­vec­ja. To­je­za­inter­pre­ta­ci­jo­podat­kov­na­zem­lje­vi­du­pomemb­no,­saj­vec­ja­kon­cen­tra­­ci­ja­sicer­drob­nih­krož­cev­na­nekem­obmoc­ju­naka­zu­je,11 da­je­bilo­to­zani­mi­vo za­oprav­lja­nje­pokli­ca.12 Nas­prot­no­se­pri­red­kej­ših­vec­jih­kra­jih­pojav­lja­jo­opaz­­no­vec­ji­vijo­lic­ni­krož­ci,­kar­je­pove­za­no­z vec­jim­šte­vi­lom­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov. Naj­vec­ji­kro­žec­je­na­koor­di­na­tah­Ljub­lja­ne.­Na­Zemljevidu1je­vec­ji­kro­žec­na koor­di­na­tah­Mari­bo­ra,­izven­držav­nih­meja­Slo­ve­ni­je­pa­na­koor­di­na­tah­Trsta, Gori­ce­in­Celov­ca.­V ob­moc­ju­današ­nje­drža­ve­neko­li­ko­izsto­pa­Kranj,­pre­cej manj­ša­(ven­dar­opaz­no­vec­ja­od­veci­ne­ozna­ce­nih­kra­jev)­sta­še­krož­ca­na­koor­­di­na­tah­Celja­in­Ptu­ja.13 
posa­mez­ne­ga­služ­bo­va­nja­(za­ra­di­tega­ni­bilo­mogo­ce­pri­ka­za­ti­posa­mez­ne­ga­službo­­
va­nja­v ca­sov­nem­gra­fi­ko­nu). 
10 Iz­de­la­ni­so­bili­na­Geo­graf­skem­inšti­tu­tu­ZRC­SAZU. 
11 Zem­lje­vid­je­z drob­ni­mi­krož­ci­naj­bolj­na­gosto­pose­jan­na­Šta­jer­skem;­ce­pogle­da­­mo­natanc­ne­je,­vidi­mo,­da­se­krož­ci­zgoš­ca­jo­okrog­Celja,­od­koder­se­kon­cen­tric­no širi­jo­nav­zven.­Gostej­šo­lini­jo­majh­nih­krož­cev­je­opa­zi­ti­med­Slo­venj­Grad­cem­in Celov­cem­(na­Koroš­kem).­Izra­zi­tej­ši­lini­ji­majh­nih­krož­cev­sta­še­na­juž­nem­Pri­mor­­skem­(med­Postoj­no­in­Pod­gra­dom),­pro­ti­seve­ru­med­Gori­co­in­Vipa­vo­in­krož­ci­so v pri­mer­ja­vi­z dru­gi­mi­obmoc­ji­neko­li­ko­gostej­ši­okrog­Tol­mi­na. 
12 Ko­govo­ri­mo­o za­ni­mi­vo­sti­ozi­ro­ma­vab­lji­vo­sti­kra­ja,­misli­mo­na­šte­vi­lo­knji­žev­ni­­kov,­ki­so­tam­služ­bo­va­li,­in­ne­upoštevamo­to­li­ko­posa­mez­nih­moti­vov,­zara­di­kate­rih so­se­znaš­li­v teh­kra­jih­(iz­bi­ra­kra­ja­oprav­lja­nja­pokli­ca­je­namrec­lah­ko­bolj­ali­manj stvar­oseb­ne­izbi­re). 
13 Iz­legen­de­zem­lje­vi­da­je­raz­vid­no,­da­so­kra­ji­s pri­mer­lji­vim­šte­vi­lom­knji­žev­ni­kov ozna­ce­ni­z ena­ko­veli­ki­mi­krož­ci;­Ptuj­in­Celje­spa­da­ta­v sku­pi­no­kra­jev,­v ka­te­rih­je služ­bo­va­lo­med­11­in­15 knji­žev­ni­kov­in­sta­ozna­ce­na­z ena­ko­veli­ki­ma­krož­ce­ma. 

Zem­lje­vid 1:­Kra­ji­služ­bo­va­nja­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju 
75 
1
1 
Zem­lje­vid 2:­Kra­ji­služ­bo­va­nja­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­po­sve­tu 
76 
Nottingham Oxford 
London LeipzigFrankfurt Terezin 
Praga 
Olomou
Syrgenstein Krajislužbovanj–
Pariz München DunajBregenz Bu številoknjiževnikov
Celovec Gradec 
Bolzano Trst Zagreb 
Milano 1
Reka Firence Šibenik 
Sarajevo 2
Split 
Rim Kot Bari 3do6
15do20
21do40 
8ZRCSAZU,InštitutzaslovenskoliteraturoinliterarnevedeinGeografskiinštitutAntonaMelika,2015.Kartografija:JernejaFridl.Merilo:1:40.000.000.Kartografskapodlaga:NaturalEarth.Vir:TemeljniraziskovalniprojektProstorslovenskeliterarnekulture. 

Gra­fi­kon­4:­Kra­ji,­v ka­te­rih­je 1780–1940­služ­bo­va­lo­pet­ali­vec­knji­žev­ni­kov 
Na­Zemljevidu2,­ki­pri­ka­zu­je­loka­ci­je­služ­bo­va­nja­v sve­tov­nem­meri­lu,­so­se poleg­Celov­ca,­Gori­ce­in­Trsta­vijo­lic­ni­krož­ci­izra­zi­to­pove­ca­li­na­koor­di­na­tah Duna­ja­in­Grad­ca­(Av­stri­ja),­beo­gra­da­(Sr­bi­ja)­in­Zagre­ba­(Hr­vaš­ka). 
Na­šte­ti­kra­ji­se­zato­uvrš­ca­jo­na­sez­nam­kan­di­da­tov­za­social­no-geo­graf­ska sre­diš­ca­lite­rar­ne­kul­tu­re.­ce­upo­šte­va­mo­celo­tni­nabor­(do­ma­cih­in­tujih)­kra­­jev­služ­bo­va­nja,­zbra­nih­v bazi­bio­gra­fij,14 ugo­to­vi­mo,­da­ti­kra­ji­v bis­tvu pred­stav­lja­jo­zelo­maj­hen­delež,­in­sicer­oko­li­3 %­vseh­ugo­tov­lje­nih­loka­cij­služ­­bo­va­nja.­Izmed­452 raz­lic­nih­loka­cij­je­namrec­veli­ka­veci­na,­in­sicer­70 % ozi­ro­ma­314 lo­ka­cij­takih,­ki­so­pove­za­ne­s samo­enim­knji­žev­ni­kom.­82 raz­lic­­nih­loka­cij­je­skup­nih­po­dve­ma­knji­žev­ni­ko­ma­in­sedem­loka­cij­je­takih,­na kate­rih­so­poklic­oprav­lja­li­po­štir­je­knji­žev­ni­ki.­Kakor­je­raz­vid­no­iz­legen­de k Zemljevidu1,­so­bili­za­kra­je­z do­pet­avtor­jev­upo­rab­lje­ni­tri­je­raz­lic­ni,­ven­dar majh­ni­krož­ci.­Komaj­da­nekaj­vec­ji­je­kro­žec,­ki­se­poja­vi­na­15 do­ma­cih­in­tujih loka­ci­jah­(te­so­raz­vid­ne­z li­te­rar­ne­ga­Zemljevida2),­kjer­je­služ­bo­va­lo­med­pet 
77 
in­10 knji­žev­ni­kov.15 To­je­po­svo­je­razum­lji­vo,­saj­ti­pred­stav­lja­jo­(zgolj)­od­1,5 do­3 %­vseh­upo­šte­va­nih­knji­žev­ni­kov. 
Ko­lik­šen­odsto­tek­vseh­upo­šte­va­nih­knji­žev­ni­kov­pred­stav­lja­jo­tisti,­ki­služ­­bu­je­jo­v iz­bra­nem­kra­ju,­je­namrec­dobro­vede­ti,­ko­se­odlo­ca­mo,­kate­re­loka­ci­je sploh­ume­sti­ti­na­ožji­sez­nam­lite­rar­nih­sre­dišc,­saj­je­pri­kvan­ti­ta­tiv­ni­ana­li­zi med­kljuc­ni­mi­kri­te­ri­ji­rav­no­šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov­na­kraj.­Zato smo­se­po­zaklju­ce­nem­eks­cer­pi­ra­nju­kra­jev­služ­bo­va­nja­in­šte­vi­la­oseb­no­sti,­ki so­v njih­služ­bo­va­le,­odlo­ci­li,­da­na­zože­ni­sez­nam­sre­dišc­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re ume­sti­mo­tiste­loka­ci­je­s te­mat­ske­ga­zem­lje­vi­da,­na­kate­rih­je­oprav­lja­lo­poklic 10 in­vec­knji­žev­ni­kov­(temu­ustre­za­jo­soraz­mer­no­veli­ki­krož­ci­na­ana­li­tic­nih zem­lje­vi­dih­1­in 2),­kar­pome­ni,­da­so­bili­kra­ji­s pet­do­10 knji­žev­ni­ki­tokrat izlo­ce­ni­iz­ožje­obrav­na­ve.­Gle­da­no­z vi­di­ka­celot­ne­baze,­pred­stav­lja­10 knji­­žev­ni­kov­vsaj­3 %­ozi­ro­ma­prib­liž­no­tri­de­se­ti­no­vseh­upo­šte­va­nih­avtor­jev,­kar je­v skla­du­z em­pi­ric­nim­pri­sto­pom,­ki­si­pri­za­de­va­za­cim­vec­jo­natanc­nost­in zanes­lji­vost­rezul­ta­tov.­Loka­ci­je­so­v na­da­lje­va­nju­zdru­že­ne­v pod­sku­pi­ne­gle­­de­na­pri­mer­lji­vo­šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov:16 •­Ptuj­(11 knji­žev­ni­kov),­Celje (12),­Kranj,­Beograd(16),­Celovec(17),­Gradec(19);17 •­Zagreb(21),­Gorica(26);18 •­Trst,Mari­bor (38);19 •­Dunaj(43); •­Ljub­lja­na­(207). 
Ana­li­zo­s po­moc­jo­GIS-zem­lje­vi­dov­bi­nema­ra­lah­ko­na­tej­toc­ki­zaklju­ci­li, ce­se­ne­bi­zde­li­neka­te­ri­košc­ki­véde­nja,­do­kate­re­ga­smo­priš­li­z upo­ra­bo GIS-zem­lje­vi­dov,­»prob­le­ma­tic­ni«­ali­vsaj­pomanj­klji­vi.­Je­beo­grad­res­sre­diš­­
15 To­so­bled,­Postoj­na,­Rib­ni­ca­na­Dolenj­skem,­Split,­Tol­min,­bue­nos­Aires­(5 knji­­žev­ni­kov);­Kam­nik,­Pra­ga,­Varaž­din (6);­crno­melj,­Idri­ja,­Liti­ja,­Radov­lji­ca (7),­Novo mesto (8),­Škof­ja­Loka (9).­Za­natanc­nej­šo­ana­li­zo­našte­tih­kra­jev­oprav­lja­nja­pokli­­ca­gl. Pe­re­nic,­2014,­zla­sti­78–84. 
16 Gre­torej­za­12 kra­jev:­pet­jih­je­zno­traj­današ­njih­držav­nih­meja,­sedem­pa­jih­je­izven njih­(dva­oz.­tri­je­kra­ji­so­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju).­Na­sez­na­mu­so­v po­šev­­nem­tisku. 
17 11–19 knji­žev­ni­kov­pred­stav­lja­med­sla­bih­3,5 %­in­6 %­vseh­knji­žev­ni­kov. 
18 Šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov­pred­stav­lja­med­6,5 %­in­dobrih­8 %­vseh­knji­žev­ni­­kov. 
19 38 knji­žev­ni­kov­pred­stav­lja­11,8 %­vseh­knji­žev­ni­kov,­kar­je­debe­la­dese­ti­na. 
ce­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re?­Ali­je­razen­pri­mer­lji­ve­ga­šte­vi­la­služ­bu­jo­cih knji­žev­ni­kov,­ki­dru­ži­jo­Gra­dec,­Celo­vec­in­beo­grad,­tem­loka­ci­jam­še­kaj­skup­­ne­ga?­Kaj­ima­ta­razen­ena­ke­ga­šte­vi­la­knji­žev­ni­kov,­ki­so­tam­oprav­lja­li­poklic, sploh­skup­ne­ga­Kranj­in­beo­grad?­Sta­Gori­ca­in­Zagreb­dejan­sko­naj­bolj­pri­­mer­lji­vi­loka­ci­ji,­ko­gre­za­raz­voj­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re,­ali­ju­je­mogo­ce­vzpo­re­ja­ti pred­vsem­gle­de­na­šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov­in­je­Gori­ca­bolj­pri­mer­lji­­va­s Tr­stom­ali­Duna­jem?­Kaj­se­je­o raz­vo­ju­nacio­nal­ne­lite­ra­tu­re­mogo­ce nau­ci­ti­iz­rezul­ta­tov­GIS-ana­li­ze,­ki­uvrš­ca­jo­Mari­bor­sko­raj­v sam­vrh­sez­na­­ma­lite­rar­nih­sre­dišc?­Ob­upo­šte­va­nju­šte­vi­la­oseb­no­sti,­ki­so­služ­bo­va­le v Ljub­lja­ni­in­pred­stav­lja­jo­prib­liž­no­65 %­vseh­knji­žev­ni­kov­iz­baze,­lah­ko­ver­­jet­no­res­trdi­mo,­da­gre­slo­ven­sko­lite­rar­no­sre­diš­ce.­Ven­dar­se­pri­tem­takoj zasta­vi­še­nekaj­vpra­šanj,­ki­se­nana­ša­jo­na­casov­ni­vidik­poja­va.­eno­takih­vpra­­šanj­je,­za­kate­ra­obdob­ja­v zgo­do­vi­ni­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re­lah­ko­Ljub­lja­ni pri­pi­še­mo­vlo­go­sre­diš­ca,­v ka­te­rih­obdob­jih­pa­zgolj­obrob­ja.­Upo­ra­bo­GIS-li­­te­rar­nih­zem­lje­vi­dov­je­zato­smi­sel­no­kom­bi­ni­ra­ti­z upo­ra­bo­gra­fi­ko­nov,­ki­so pri­mer­no­orod­je­za­ana­li­zo­casov­ne­ga­pote­ka­služ­bo­va­nja­za­posa­mez­no­sre­­diš­ce. 
Ko­govo­ri­mo­o ca­sov­nem­vidi­ku­služ­bo­va­nja,­ima­mo­v mi­slih­dvo­je.­Po­eni stra­ni­gre­za­casov­ni­co­indi­vi­dual­nih­služ­bo­vanj­v iz­bra­nem­kra­ju­(npr.­Kdaj, v ka­te­rem­obdob­ju­so­v Kra­nju­služ­bo­va­li­Men­cin­ger,­Tav­car­in­Voš­njak?).­Pri tem­nas­bolj­kot­posa­mez­na­služ­bo­va­nja­zani­ma,­na­kate­rih­delih­casov­ne­pre­­mi­ce­se­ta­služ­bo­va­nja­naj­bolj­zgoš­ca­jo­ozi­ro­ma­pre­kri­va­jo,­saj­je­z upo­šte­va­njem vec­je­ga­šte­vi­la­knji­žev­ni­kov­mogo­ce­poda­ti­sta­ti­stic­no­ver­jet­nej­še­ugo­to­vi­tve o ob­dob­jih,­v ka­te­rih­lah­ko­kon­kret­ni­loka­ci­ji­pri­pi­še­mo­vlo­go­lite­rar­ne­ga­sre­­diš­ca.­Po­dru­gi­stra­ni­nas­zani­ma,­kak­šno­je­bilo­pov­prec­no­tra­ja­nje­služ­bo­va­nja na­loka­ci­jah­s sez­na­ma,­saj­je­od­tod­do­neke­mere­mogo­ce­skle­pa­ti­na­to,­kako »vab­lji­vi«­so­bili­dejan­sko­kra­ji­s sez­na­ma­za­knji­žev­ni­ke­(ali­je­nji­ho­vo­služ­bo­­va­nje­v iz­bra­nem­kra­ju­tra­ja­lo­dalj­ši­ali­kraj­ši­cas)­in­kako­moc­no­so­lah­ko vpli­va­li­na­nji­ho­vo­lite­rar­no­delo­va­nje. 
Za­ugo­tav­lja­nje­tra­ja­nja­služ­bo­va­nja­smo­ana­li­zo­GIS-zem­lje­vi­dov­dopol­ni­li z upo­ra­bo­palic­nih­ana­li­tic­nih­gra­fi­ko­nov.20 Os­xpome­ni­šte­vi­lo­let­služ­bo­vanja, 
20 Iz­de­la­ni­so­bili­s po­sku­sno­raz­li­ci­co­racu­nal­niš­ke­ga­pake­ta­OriginPro8(OriginLab), 
ki­se­upo­rab­lja­za­sta­ti­stic­ne­idr.­ana­li­ze­podat­kov.­Vec­o upo­ra­bi­ana­li­tic­nih­gra­fi­ko­­
nov­v Pe­re­nic­2014:­77 in­sl.,­96 in­sl. 
79 
na­osi­yso­našte­ti­avtor­ji,­nji­ho­va­služ­bo­va­nja­pa­pona­zar­ja­jo­raz­lic­no­dol­ge pali­ce;­v pri­me­rih,­ko­ni­bilo­mogo­ce­ugo­to­vi­ti­tra­ja­nja­služ­bo­va­nja,­pri­avtor­ju v pa­lic­nem­gra­fi­ko­nu­ni­pali­ce­z us­trez­no­dol­ži­no­(po­sle­dic­no­je­praz­ni­na­tudi v dru­gi­vrsti­upo­rab­lje­nih­gra­fi­ko­nov­iz­nada­lje­va­nja­poglav­ja,­ki­vizua­li­zi­ra­jo služ­bo­va­nja­na­casov­ni­osi).­Pov­prec­no­tra­ja­nje­služ­bo­va­nja­smo­izra­cu­na­li­s po­­moc­jo­palic­v gra­fi­ko­nih­in­si­zara­di­vec­je­pre­gled­no­sti­podat­kov­poma­ga­li­še z vhod­no­tabe­lo,­v ka­te­ro­smo­vne­sli­para­me­tre,­ki­so­bili­pod­la­ga­za­izde­la­vo gra­fi­ko­nov­(za­izbra­ne­palic­ne­gra­fi­ko­ne­gl. Do­da­tek­tega­poglav­ja).­Med­kra­ji iz­prve­pod­sku­pi­ne,­v ka­te­rih­je­služ­bo­va­lo­med­11­in­19 knji­žev­ni­kov,­se­je s pov­prec­nim­tra­ja­njem­služ­bo­va­nja,­ki­je­12,5 leta,­naj­viš­je­zna­šel­Celo­vec.­ce pri­teg­ne­mo­še­šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov,­ugo­to­vi­mo,­da­je­naj­bolj­primer­­ljiv­z Grad­cem­(17 oz.­19 knjiž.),­saj­je­v obeh­kra­jih­vec­knji­žev­ni­kov­služ­bo­va­­lo­dalj­ši­cas;21 pov­prec­no­služ­bo­va­nje­pa­je­za­Gra­dec­7,5 leta.22 S pov­prec­nim tra­ja­njem­služ­bo­va­nja­8,3 leta­je­z Grad­cem­in­Celov­cem­iz­te­sku­pi­ne­naj­bolj pri­mer­ljiv­Ptuj,23 ki­je­po­šte­vi­lu­knji­žev­ni­kov­sicer­najb­liž­je­Kra­nju,­kjer­je služ­bo­va­nje­v pov­prec­ju­tra­ja­lo­6,5 leta.­Pov­prec­ji­za­Celje­in­beo­grad,­v ka­te­­rem­je­služ­bo­va­la­ena­cetr­ti­na­vec­knji­žev­ni­kov­kakor­v Ce­lju,­sta­2,3 ozi­ro­ma 2,5 leta.24 
Vec­ja­vlo­ga­gle­de­na­šte­vi­lo­služ­bu­jo­cih­knji­žev­ni­kov­pri­pa­de­kra­je­ma­zunaj držav­nih­meja,­in­sicer­Gori­ci­in­Zagre­bu.­Med­tem­ko­je­v Go­ri­ci­služ­bo­va­la prib­liž­no­peti­na­vec­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­kakor­v Za­gre­bu,­pa­je­pov­prec­no 
21 Gre­gor­Krek­je­v­Gradcu­pouceval­38­let,­Andrej­einspieler­pa­je­bil­v­Celovcu 
v uciteljsko-duhovniški­službi­36­let,­kar­sta­tudi­naj­dalj­ši­služ­bo­va­nji­za­ti­dve­loka­­
ci­ji.­Karel­Štre­kelj­in­Mati­ja­Mur­ko­sta­v Grad­cu­služ­bo­va­la­po­16 ozi­ro­ma­15let, 
Jakob­Sket­in­Ignac­Alojz­Klein­ma­yr­pa­v­Celovcu­po­34 ozi­ro­ma­25 let­(prim. Pe­re­­
nic­2014:­81 sl.). 22 Pri­Gusta­vu­Šili­hu,­Loj­ze­tu­Zupan­cu,­Josi­pu­Van­do­tu­in­Meto­du­Turnš­ku­so­podat­­
ki­delo­ma­pomanj­klji­vi. 23 Po­letu 1940­sta­tu­služ­bo­va­la­Aloj­zij­Remec­in­Anton­Ingo­lic,­kar­v gra­fi­ko­nih­in 
ana­li­zi­ni­upo­šte­va­no,­ven­dar­bi­uteg­ni­lo­Ptu­ju­izbolj­ša­ti­pov­prec­je.­Hkra­ti­je­tre­ba 
upo­šte­va­ti­dejs­tvo,­da­je­pov­prec­je­bolj­še­tudi­na­racun­posa­mic­nih­in­dalj­ših­služ­bo­­
vanj,­kakr­šno­ima­kon­kret­no­Gre­gor­Jožef­Plo­hel,­ki­je­na­Ptu­ju­delo­val­prib­liž­no 
28 let­in­bil­na­mestu­kapla­na­in­nato­deka­na. 24 Pri­beo­gra­du­izsto­pa­Stan­ko­Maj­cen­s služ­bo­va­njem­v dveh­eta­pah­po­prib­liž­no 
12 let;­bil­je­v po­li­tic­no-uprav­ni­služ­bi. 
tra­ja­nje­oprav­lja­nja­pokli­ca­v Za­gre­bu­dva­krat­dalj­še­od­tiste­ga­v Go­ri­ci.25 Pri oce­ni­pome­na­Zagre­ba­za­raz­voj­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­ne­gre­spre­gle­da­ti dejs­tva,­da­je­dobra­polo­vi­ca­avtor­jev­(11 od 21)­tu­oprav­lja­la­poklic­10 let­in­vec, pri­cemer­pre­vla­du­je­uci­telj­ska­ozi­ro­ma­pro­fe­sor­ska­služ­ba.26 Le­stež­ka­bi­o do­­mi­nant­nem­knji­žev­niš­kem­pokli­cu­govo­ri­li­pri­Gori­ci,­saj­ima­mo­opra­vi­ti­z raz­­no­vrst­ni­mi­pro­fi­li:­Valen­tin­Sta­nic,­ki­ima­tudi­naj­dalj­še­služ­bo­va­nje­(28 let),­je oprav­ljal­duhov­no-pros­vet­no­služ­bo­(ka­no­nik­in­šol­ski­nad­zor­nik),­Andrej Gabrš­cek­je­bil­v Go­ri­ci­ured­nik,­tiskar­in­založ­nik,­dežel­ni­posla­nec­in­oprav­­ljal­je­pub­li­ci­stic­no­delo,­Anton­Mah­nic­je­bil­v Go­ri­ci­(in­pred­odho­dom­na Krk)­rav­na­telj­deš­ke­ga­seme­niš­ca­in­pro­fe­sor­na­bogo­slov­ju. 
Trst­in­Mari­bor­sta­ize­na­ce­na­tako­po­šte­vi­lu­knji­žev­ni­kov­kot­po­pov­prec­­nem­tra­ja­nju­služ­bo­va­nja,­ki­je­7,8 leta.27 V Tr­stu­je­naj­dalj­še­služ­bo­va­nje ugo­tov­lje­no­za­Fran­ce­ta­Ceg­nar­ja,­34 let­(1853–1856,­1859–1890),­ki­je­bil pošt­ni­urad­nik­tudi­v Pa­zi­nu­in­Ljub­lja­ni.­Sle­di­Anton­Klo­dic­z 32 let­tra­ja­jo­cim služ­bo­va­njem.­Najb­liž­je­so­mu­Matevž­Rav­ni­kar­(18 let),­Mari­ca­Nadlišek bartol­in­Jaka­Što­ka­(pribl.­13 let),­Josip­Ribi­cic­(11 let),­Karel­Gla­ser­(10 let),­ki so­bili­(po­vrsti)­v pros­vet­ni­ozi­ro­ma­uci­telj­sko­nad­zor­niš­ki­služ­bi,­v služ­bi guber­nij­ske­ga­svet­ni­ka,­tržaš­ko-ko­pr­ske­ga­ško­fa,­na­uci­telj­sko-ured­niš­kem mestu, v služ­bi­knji­gar­nar­ja­in­urad­ni­ka,­nato­pa­gre­dva­krat­za­uci­telj­sko­ali­pro­fe­sor­sko 
25 Izra­cu­na­no­pov­prec­je­je­pre­cej­vero­do­stoj­no,­ce­upo­šte­va­mo,­da­so­podat­ki­neko­li­­ko­pomanj­klji­vi­pri­Lei­Fatur,­Kri­sti­ni­Haf­ner­in­Aloj­zu­Grad­ni­ku­in­da­nista­zajeti služ­bo­va­nji­Jože­Lovren­ci­ca­in­Ljub­ke­Šor­li,­ker­pre­se­ga­ta­zastav­lje­ne­casov­ne okvi­re. 
26 V njej­je­bilo­devet­avtor­jev,­razen­Kve­dro­ve­in­Vra­za,­kate­rih­biva­nji­ozi­ro­ma­služ­­bo­va­nji­sta­tra­ja­li­19 ozi­ro­ma­12 let.­Fra­njo­Marn­je­tu­služ­bo­val­naj­dlje,­vse­ga­35 let (1870–1905),­Ivan­Macun­in­Ivan­Tušek­po­10 let,­Fran­erja­vec­12 let,­Jos­ip­Sta­re­16, Hin­ko­Nucic­in­Fran­Cele­stin­po­18let,­Fran­Ile­šic­in­Mati­ja­Valja­vec­22 ozi­ro­ma 26 let. 
27 Po­dat­ki­so­za­Trst­delo­ma­pomanj­klji­vi­pri­Vin­cen­cu­beli­ci­cu,­Ange­lu­Cerk­ve­ni­ku, Mir­ku­Javor­ni­ku,­Jože­tu­Pahor­ju,­Meto­du­Turnš­ku,­Lipe­tu­Hader­la­pu,­Joži­Lovren­­ci­cu,­Miro­sla­vu­Malo­vr­hu,­Mari­ji­Mijot,­Radi­vo­ju­Rehar­ju,­Kar­lu­Širo­ku,­Jaku­Što­ki, Josi­pu­Van­do­tu.­Pri­Mari­bo­ru­za­Anto­na­Ingo­li­ca,­Jože­ta­Kaste­li­ca,­bran­ko­Jur­ca, Lud­vi­ka­Mrze­la,­Gusta­va­Šili­ha,­Mak­sa­Šnu­der­la,­Anto­na­Tan­ca,­Josi­pa­Tominš­ka, Cvet­ka­Zagor­ske­ga,­Mati­jo­Male­ši­ca,­Anto­na­Nova­ca­na,­Iva­na­Vuka,­kar­pome­ni,­da je­bilo­pri­izra­cu­nu­pov­prec­ja­mor­da­upo­šte­va­no­kak­šno­leto­manj,­niso­pa­bila­upo­­šte­va­na­služ­bo­va­nja­po­letu 1940. 
81 
služ­bo.­Ceg­nar­je­vo­sicer­naj­dalj­še­služ­bo­va­nje­torej­nima­repre­zen­ta­tiv­ne­ga sta­tu­sa,­saj­med­naj­dalj­ši­mi­služ­bo­va­nji­pre­vla­du­je­jo­kul­tur­niš­ki­in­pros­vet­ni pokli­ci.­V Ma­ri­bo­ru­ima­naj­dalj­še­služ­bo­va­nje­v tra­ja­nju­prib­liž­no­30 let­Josip Tomin­šek­(med­dru­go­sve­tov­no­voj­no),­ki­je­bil­šol­nik.­Sle­di­jo­Radi­voj­Rehar, Gustav­Šilih­in­Jan­ko­Gla­zer­z 22 ozi­ro­ma­21 leti,­ki­so­oprav­lja­li­ured­niško-pub­­li­ci­stic­no,­uci­telj­sko­in­knjiž­ni­car­sko­služ­bo.­Rudolf­Golouh­(18 let),­Mak­so Šnu­derl,­Ivo­Šor­li­(13 let),­Franc­Kolenc­(12 let),­Vla­di­mir­Kralj,­Davo­rin­Trste­­njak­(11 let),­Josip­Voš­njak­(10 let)­so­prav­tako­oprav­lja­li­inte­lek­tual­ne­pokli­ce pub­li­ci­sta,­duhov­ni­ka,­uci­te­lja,­sod­ni­ka,­notar­ja,­odvet­ni­ka. 
Na­Duna­ju­so­knji­žev­ni­ki­pov­prec­no­služ­bo­va­li­10,6 leta,­kar­je­nekaj­manj od­tra­ja­nja­služ­bo­va­nja­v Ce­lov­cu,­v ka­te­rem­pa­je­bilo­vec­kot­dva­krat­manj knji­žev­ni­kov­kakor­na­Duna­ju.­Na­Duna­ju­je­naj­dlje­služ­bo­val­Josip­Stri­tar,­ki je­bil­prak­tic­no­od­štu­dij­skih­let­do­poko­ja­1901­v služ­bi­pro­fe­sor­ja­(sku­paj 47 let).­Anton­von­Auers­perg­je­bil­posla­nec­ozi­ro­ma­poli­tik­(46 let),­dunaj­ska služ­bo­va­nja­Jože­fa­Ste­fa­na,­Jer­ne­ja­Kopi­tar­ja­in­Mar­ka­Poh­li­na­so­tra­ja­la­po­36, 34 ozi­ro­ma­31 let.­Med­avtor­ji­z dol­gi­mi­doba­mi­služ­bo­va­nja­so­še­Fran­Vidic (29 let),­Fran­c­Simo­nic­(19 let),­Ivan­Pri­ja­telj,­Andrej­Gabrš­cek,­Jer­nej­Andrej­­ka­pl.­Liv­no­graj­ski­(14 let),­Janez­e.­Krek­(13 let),­Josip­Voš­njak­in­Fran­ce­Kidric (12 let),­Karel­Štre­kelj­(11 let),­Ivan­Can­kar­(10 let).28 Razen­Auers­per­ga­sta­na poli­tic­nem­polju­delo­va­la­Krek­in­Voš­njak­(po­slan­ca),­pro­fe­sor­ji­so­bili­poleg Ste­fa­na­in­Stri­tar­ja­Vidic,­Pri­ja­telj­in­Štre­kelj.­Pri­ja­telj­je­bil­tudi­knjiž­ni­car,­ena­­ko­Kidric,­in­sicer­v dvor­ni­knjiž­ni­ci,­kjer­je­naj­dlje­delo­val­Kopi­tar,­med­tem­ko je­bil­Simo­nic­bib­lio­graf­ski­pomoc­nik­v du­naj­ski­uni­ver­zi­tet­ni­knjiž­ni­ci.­Štrekelj, Kopi­tar­in­Gabrš­cek­so­delo­va­li­tudi­kot­ured­ni­ki,­eden­kot­pub­li­cist.­Pri­knji­­žev­ni­kih,­ki­so­na­Duna­ju­biva­li­vsaj­10 let,­so­naj­po­go­stej­ši­pokli­ci­pro­fe­sor­ja (5), bib­lio­te­kar­ja,­ki­se­pojav­lja­tudi­v kom­bi­na­ci­ji­s pro­fe­sor­skim­pokli­cem­(3 oz. 4), neza­ne­mar­ljiv­ni­poklic­poli­ti­ka­ozi­ro­ma­poslan­ca (3).­Po­svo­je­izsto­pa­jo­Ivan Can­kar­v pi­sa­telj­skem­pokli­cu,­Liv­no­graj­ski,­ki­je­v vec­kra­jih­oprav­ljal­vojaš­ko služ­bo,­in­Poh­lin,­avgu­šti­nec­diskal­ceat­(Ma­ria­brunn). 
V gra­fu­raz­tro­sa­(Grafikon5)­so­kra­ji­pri­ka­za­ni­gle­de­na­pov­prec­no­tra­ja­nje služ­bo­va­nja­(oker­kro­žec)­in­naj­dalj­še­ugo­tov­lje­no­služ­bo­va­nje­(oranž­ni­kro­­žec).­Ljub­lja­ne­v njem­ni,­saj­je­tu –­v pri­mer­ja­vi­z Du­na­jem,­ki­ji­je­v tem­smi­slu najb­liž­je –­služ­bo­va­lo­sko­raj­pet­krat­vec­knji­žev­ni­kov.29 V gra­fi­kon­ski­ana­li­zi 

14 12 10 8 6 4 2 0 
povprecno število let službovanja 
Gra­fi­kon­5:­Pri­mer­jal­ni­pri­kaz­tra­ja­nja­služ­bo­va­nja­v li­te­rar­nih­sre­diš­cih 
se­je­tudi­poka­za­lo,­da­bi­bilo­Ljub­lja­no­na­pod­la­gi­pov­prec­ne­ga­tra­ja­nja­služ­­bo­va­nja –­to­je­prib­liž­no­18,7 leta –­napac­no­pri­mer­ja­ti­z ve­ci­no­loka­cij,­ki­so kan­di­da­ti­za­lite­rar­na­sre­diš­ca,­saj­izra­cun­upo­šte­va­vsa­»od­slu­že­na«­leta.­Iz vhod­ne­tabe­le,­ki­je­bila­pod­la­ga­ana­li­tic­nim­gra­fi­ko­nom,­je­namrec­raz­vid­no, da­je­prib­liž­no­polo­vi­ca­vseh­»od­slu­že­nih«­let­(1.215­od­sku­paj­2.519 let)­v Ljub­­lja­ni­iz­raz­dob­ja­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni. 
Ta­ten­den­ca­je­raz­vid­na­tudi­iz­dru­ge­vrste­gra­fi­ko­nov,­ki­smo­jih­upo­ra­bi­li za­ana­li­zo­casov­ni­ce­služ­bo­va­nja­avtor­jev.­Gre­za­t.i. ca­sov­ne­ana­li­tic­ne­gra­fi­­kone­(za­izbra­ne­gra­fi­ko­ne­gl. Do­da­tek­tega­poglav­ja),­ki­vse­bu­je­jo­casov­ni­co 1780–1940­(koor­di­na­ta x).­Gle­de­na­raz­lic­no­tra­ja­nje­pokli­ca­na­izbra­ni­loka­­ci­ji­so­casov­ni­ce­raz­lic­no­vizua­li­zi­ra­ne:­z barv­ni­mi­krož­ci,­crti­ca­mi­(kraj­ši­casov­ni inter­va­li­služ­bo­va­nja),­tra­ko­vi­(dalj­ša­služ­bo­va­nja).­Za­Ljub­lja­no­je­s ca­sov­ne osi,­ki­vse­bu­je­obdob­ja­služ­bo­va­nja,­raz­vid­no,­da­so­za­obdob­je­od­1780­do­prve peti­ne­19. sto­let­ja­zna­cil­na­zla­sti­posa­mic­na­in­dalj­ša­služ­bo­va­nja­ter­da­so­knji­­žev­ni­ki­v Ljub­lja­ni­raz­lic­no­dol­go­in­vse­šte­vilc­ne­je­služ­bo­va­li­(še­le)­od­20. sto­let­ja, natanc­ne­je,­od­nje­go­ve­prve­peti­ne­naprej.­Na­casov­nem­gra­fi­ko­nu­se­to­vidi v zgoš­ca­nju­barv­nih­tra­kov.­Pri­tem­ne­gre­spre­gle­da­ti,­da­gre­le­za­polo­vi­co­sli­ke 
29 Pri­Celju­oranž­ni­kro­žec­ni­viden,­saj­ga­pre­kri­va­oker.­Ven­dar­je­obe­nume­ric­ni vred­no­sti­mogo­ce­odci­ta­ti­iz­tabe­la­ric­ne­ga­pri­ka­za­v spod­njem­delu­gra­fi­ko­na. 
83 
služ­bo­va­nja,­saj­se­je­dru­ga­polo­vi­ca­služ­bo­vanj­v Ljub­lja­ni­odvi­la­po­let­ni­ci pre­ki­ni­tve­casov­ne­ga­tra­ku­(po 1940).­Ker­je­Ljub­lja­na­pri­do­bi­va­la­pomen­šele v 20. sto­let­ju,­bi­jo­bilo­nema­ra­bolj­smi­sel­no­obrav­na­va­ti­v dveh­glav­nih­eta­pah in­pri­mer­jal­no:­za­obdob­je­do­kon­ca­19. sto­let­ja­in­s pou­dar­kom­na­posa­mez­nih služ­bo­va­njih­ter­od­20. sto­let­ja­ozi­ro­ma­od­1920 na­prej. 
Gle­de­na­casov­ni­ce­služ­bo­va­nja­je­za­isto­obdob­je­mogo­ce­pri­pi­sa­ti­vlo­go­kan­­di­da­ta­za­slo­ven­sko­lite­rar­no­sre­diš­ce­tudi­beo­gra­du­(s si­cer­nepri­mer­no­manj­šim šte­vi­lom­knji­žev­ni­kov).­V gra­fi­ko­nu­se­to­vidi­v vec­ji­gosto­ti­oznak,­ki­se­v pri­­mer­ja­vi­s prejš­nji­mi­obdob­ji­po­letu 1920­tako­rekoc­pod­vo­ji­jo­in­kaže­jo­ten­den­co, da­je­beo­grad­posta­jal­neko­li­ko­zani­mi­vej­ši­za­slo­ven­ske­knji­žev­ni­ke­od­dru­ge polo­vi­ce­20. sto­let­ja­naprej.30 Z ozi­rom­na­obdob­ja­služ­bo­va­nja­na­casov­ni­osi­se poka­že­jo­neka­te­re­vec­je­raz­li­ke­med­Mari­bo­rom­in­Trstom.­Med­tem­ko­je­najz­­god­nej­ši­pri­mer­služ­bo­va­nja­za­Trst­doku­men­ti­ran­za­leto 1769,31 prav­tako­pa­so zgod­nej­ša­tudi­prva­doku­men­ti­ra­na­služ­bo­va­nja,­zacen­ši­s prvo­peti­no­19. sto­let­­ja,­ima­v Ma­ri­bo­ru­prvo­služ­bo­va­nje­let­ni­co­1850.­In­med­tem­ko­se­v Tr­stu­veci­na služ­bo­vanj­zvr­sti­sko­zi­19. sto­let­je­(iz­sto­pa­jo­ca­so­neka­te­ra­dalj­ša­služ­bo­va­nja)­in zaklju­ci­do­prve­peti­ne­20. sto­let­ja,­ko­so­vse­kraj­ša,­se­zac­ne­jo­v Ma­ri­bo­ru­(po­­dob­no­kakor­pred­tem­v beo­gra­du­in­Ljub­lja­ni)­služ­bo­va­nja­zgoš­ca­ti­od­1920. 
Zato­je­Trst­veli­ko­bolj­pri­mer­ljiv­z Du­na­jem­(iz­pod­sku­pi­ne­loka­cij­z ne­kaj vec­knji­žev­ni­ki),­saj­so­crte,­ki­pome­ni­jo­služ­bo­va­nja,­pri­obeh­loka­ci­jah­pri­sot­­ne­vzdolž­celot­ne­casov­ne­osi,­nji­ho­va­gosto­ta­pa­je­naj­vec­ja­od­prib­liž­no­1860 do­1910­ozi­ro­ma­1920.­Pri­Zagre­bu­in­Gori­ci­so­služ­bo­va­nja­doku­men­ti­ra­na­od sre­di­ne­19. sto­let­ja­in­so­šte­vilc­nej­ša­po­1860­ozi­ro­ma­1870;­v Go­ri­ci­so­služ­bo­­vanja­zvecine­krat­ka­in­do­upa­da­tren­da­pri­de­(po­dob­no­kot­pri­Trstu)­oko­li 1915,­med­tem­ko­so­v gra­fi­ko­nu­Zagre­ba­crte,­ki­pome­ni­jo­služ­bo­va­nja,­pri­sot­­ne­do­1940.­Vzdolž­celot­ne­casov­ne­osi­so­raz­pr­še­na­tudi­služ­bo­va­nja­v gra­fi­ko­nu Celov­ca,­med­tem­ko­se­v gra­fi­ko­nu­Grad­ca­v glav­nem­zvr­sti­jo­med­1850­in 1920.­Pri­kra­jih­z re­la­tiv­no­majh­nim­šte­vi­lom­knji­žev­ni­kov,­kakor­so­na­pri­mer Ptuj,­Celje­in­Kranj,­je­tež­ko­poda­ti­vzo­rec,­ven­dar­opa­zi­mo,­da­so­pri­Kra­nju­in Ptu­ju­služ­bo­va­nja­vizua­li­zi­ra­na­sko­raj­na­celot­ni­osi­in­da­so­pri­Celju­služ­bo­­va­nja­zgoš­ce­na­med­1900­in­1930­in­da­so­zelo­krat­ka. 
30 V prid­temu­govo­ri­tudi­dejs­tvo,­da­gre­pri­sed­mih­od­16 knji­žev­ni­kov­za­služ­bo­va­­nja,­ki­bolj­ali­manj­pre­se­ga­jo­leto 1940. 
31 To­na­casov­ni­osi,­ki­se­zace­nja­s 1780,­seve­da­ni­vid­no. 

Glav­ne­ugo­to­vi­tve 
Ob­upo­šte­va­nju­casov­nic­služ­bo­va­nja­knji­žev­ni­kov­in­oboj­nih­nume­ric­nih vred­no­sti­(pov­prec­no­in­naj­dalj­še­služ­bo­va­nje)­lah­ko­sez­nam­lite­rar­nih­sre­­dišc­neko­li­ko­kori­gi­ra­mo.­V zgor­njem­delu­osve­že­ne­raz­li­ci­ce­sez­na­ma­bi­se­za obdob­je­od­1780­do­1940­brez­vec­jih­dvo­mov­znaš­li­Dunaj­in­Trst­ter­Zagreb in­Gori­ca.­Med­tem­ko­je­za­Trst­in­Dunaj­opaz­na­raz­po­re­di­tev­služ­bo­vanj­cez celot­no­obrav­na­va­no­obdob­je­z zgo­sti­tvi­jo­vzor­ca­od­sre­di­ne­19. sto­let­ja­do zacet­ka­prve­sve­tov­ne­voj­ne,­lah­ko­za­Gori­co­in­Zagreb­rece­mo,­da­si­izme­­njata­vlo­go­sre­diš­ca,­saj­so­v Go­ri­ci­knji­žev­ni­ki­naj­bolj­mno­žic­no­služ­bo­va­li­do prib­liž­no­1915 –­ka­kor­v Tr­stu­in­na­Duna­ju­do­raz­pa­da­Avstro-Ogr­ske –, v Za­gre­bu­pa­še­glo­bo­ko­pro­ti­sre­di­ni­20. sto­let­ja.­Mari­bor,­beo­grad­in­Ljub­­lja­na­(s si­cer­enorm­nim­šte­vi­lom­knji­žev­ni­kov)­na­sez­nam­sodi­jo­s pri­drž­kom ozi­ro­ma­napol,­saj­so­si­sta­tus­lite­rar­nih­sre­dišc­z vi­di­ka­služ­bo­va­nja­zace­li­utr­­je­va­ti­šele­po 1920. 
Po­skus­križ­ne­ga­kore­li­ra­nja­pro­stor­skih­podat­kov 

o književ­ni­kih:­dopol­nil­ne­ugo­to­vi­tve­in­odpr­ta­vpra­ša­nja 
Za­ni­mi­vo­bi­bilo­natanc­ne­je­preu­ci­ti­križ­ne­kore­la­ci­je­kra­jev­služ­bo­va­nja­s se­ri­­ja­mi­podat­kov­o dru­gih­loka­ci­jah,­ki­se­nana­ša­jo­na­knji­žev­ni­ke.­Prvi­pri­me­ri temat­skih­kart­so­bili­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­izde­la­ni­prav­za­kra­je­rojs­tva­in­smr­ti slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov.­Ker­ti­pred­stav­lja­jo­zacet­ke­in­kon­ce­živ­ljenj­skih­poti, je­iz­njih­mogo­ce­skle­pa­ti­na­zna­cil­no­sti­pro­stor­ske­raz­voj­ne­dina­mi­ke­slo­ven­­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re.­Z dru­gi­mi­bese­da­mi,­ugo­to­vi­tve­o tem,­kate­ri­kra­ji,­šir­še regi­je­ali­pokra­ji­ne­so­dale­in­ob­kon­cu­živ­ljenj­pri­teg­ni­le­naj­vec­knji­žev­ni­kov, poma­ga­jo­poja­sni­ti,­kak­šne­sile­so­prav­za­prav­delo­va­le­v li­te­rar­ni­kul­tu­ri.­V pi­­lot­ni­fazi­smo­kar­ti­ra­li­30 bio­gra­fij,32 v na­sled­nji­fazi­razi­ska­ve­še­59,­kar­je pred­stav­lja­lo­prib­liž­no­eno­tret­ji­no­vseh­bio­gra­fij.33 Avtor­jev­nismo­odbi­ra­li, ampak­so­na­vrsto­pri­ha­ja­li­tako,­kakor­so­bili­redak­cij­sko­poprav­lje­ni;­nakljuc­­nost­izbi­re­pri­me­rov­je­zmanj­ša­la­pri­stran­skost­pri­pri­pi­so­va­nju­pome­na­dolo­ce­ni 
32 Iz­sled­ke­pilot­ne­faze­sem­naj­prej­pred­sta­vi­la­na­med­na­rod­nem­vile­niš­kem­kolok­vi­ju 
TheSpatialTurninLiteraryStudiesleta 2012. 33 Za­rezul­ta­te­ana­li­ze­89 kra­jev­rojs­tva­in­smr­ti­gl. Pe­re­nic­2013:­zla­sti­176–179,­in­Pe­­
re­nic­2014:­zla­sti­109–113. 
85 


L'Hopital Pariz 



BruckanderMurLešepriŠt. JakobuvRožu 

Gradec Žetinci 
Tolmezzo 


Libuce Nabrežina Trst 

ŠidvSremu 
Pazin 

Zenica Split 
Krajirojstev–številoknjiževnikov
1
2
7 8ZRCSAZU,InštitutzaslovenskoliteraturoinliterarnevedeinGeografskiinštitutAntonaMelika,2015.Kartografija:JernejaFridl.Merilo:1:15.000.000.Kartografskapodlaga:NaturalEarth.Vir:TemeljniraziskovalniprojektProstorslovenskeliterarnekulture. 
Zem­lje­vid­4:­Rojst­ni­kra­ji­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­po­sve­tu 
87 


Zem­lje­vid­6:­Kra­ji­smr­ti­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­po­sve­tu 
89 



Praga 

Mirov 

Krajismrti–OlomoušteviloknjiževnikovPulkavaDachau 

1



Dunaj 
Mariabrunn 
2
Ratten 

Gradec 
Sombotel
3
Celovec 

Kövá -
GornjiSenik 
Šmohor 
4do5
Libuce
Trcmun 
Šurd 
Gorica 
Zagreb
6do7
Trst 
Reka 
Topusko 

8do10 
8ZRCSAZU,InštitutzaslovenskoliteraturoinliterarnevedeinGeografskiinštitutAntonaMelika,2015.Kartografija:JernejaFridl.Merilo:1:15.000.000.Kartografskapodlaga:NaturalEarth.Vir:TemeljniraziskovalniprojektProstorslovenskeliterarnekulture. 
loka­ci­ji­in­je­lah­ko­bolj­še­naka­za­la­zna­cil­no­sti­pro­stor­skih­vzor­cev.­Ana­li­za podat­kov,­ki­so­bili­zaje­ti­v za­cet­ni­fazi­razi­ska­ve,­je­poka­za­la­na­vlo­go­slo­ven­ske zgo­do­vin­ske­deže­le­Kranj­ske­(z Do­lenj­sko,­Gorenj­sko,­Notranj­sko),­kjer­se­je rodi­lo­naj­vec­obrav­na­va­nih­knji­žev­ni­kov (22).­To­je­mogo­ce­pove­za­ti­tudi­z dejs­­tvom,­da­je­bila­ta­pokra­ji­na­sko­zi­zgo­do­vi­no­gle­de­na­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­naj­bolj slo­ven­ska.­Sle­di­le­so­Pri­mor­ska,­Šta­jer­ska­in­Koroš­ka.­Zemljevida3in­4pri­ka­­zu­je­ta­pro­stor­sko­distri­bu­ci­jo­rojst­nih­kra­jev­vseh­obrav­na­va­nih­323 slo­ven­skih knji­žev­ni­kov,­tako­na­Slo­ven­skem­kakor­po­sve­tu. 
Tudi­zem­lje­vi­da,­ki­pri­ka­zu­je­ta­kra­je­smr­ti,­sta­že­v zgod­nji­fazi­razi­ska­ve dala­slu­ti­ti­veli­ko­vlo­go­Ljub­lja­ne,­saj­se­je­z geo­re­fe­ren­ci­ra­njem­loka­cij­smr­ti knji­žev­ni­kov­kro­žec­na­njej­opaz­no­vecal.­Izka­za­lo­se­je,­da­sta­v Ljub­lja­ni­umr­li sko­raj­dve­tret­ji­ni­avtor­jev (19),­med­tem­ko­so­bili­tam­roje­ni­samo­štir­je­avtorji. Podob­no­kot­pri­kra­jih­rojs­tva­je­tudi­pri­kra­jih­smr­ti­Ljub­lja­ni­ozi­ro­ma­Kranj­­ski­sle­di­la­Pri­mor­ska,­tej­pa­Koroš­ka,34 eno­oseb­nost­smo­ob­kon­cu­nje­ne­ga živ­lje­nja­naš­li­zunaj­etnic­ne­ga­pro­sto­ra.­Zato­smo­dom­ne­va­li,­da­je­v slo­ven­ski lite­rar­ni­kul­tu­ri­delo­va­la­cen­tri­pe­tal­na­sila,­ki­je­knji­žev­ni­ke­vle­kla­pro­ti­sre­diš­­cu­etnic­ne­ga­pro­sto­ra.­ce­so­se­v Ljub­lja­ni­znaš­li­ob­kon­cu­živ­ljenj­skih­poti,­pa to­hkra­ti­pome­ni,­da­so­v njej­delo­va­li­in­biva­li­dalj­ši­ali­kraj­ši­cas.­V na­sled­nji fazi­razi­ska­ve,­ki­je­upo­šte­va­la­89 av­tor­jev,­je­bila­po­šte­vi­lu­roje­nih­in­umr­lih avtor­jev­prav­tako­v os­pred­ju­nek­da­nja­zgo­do­vin­ska­deže­la­Kranj­ska­ozi­ro­ma današ­nje­pokra­ji­ne­Dolenj­ska,­Notranj­ska­in­Gorenj­ska.­Tu­se­je­rodi­lo­54 avtor­­jev.35 Sle­di­le­so­Pri­mor­ska (12),­Šta­jer­ska (8)­in­Koroš­ka (5),­tej­pa­Prek­mur­je (4).36 ce­pogle­da­mo­kra­je­smr­ti,­podat­ki­govo­ri­jo­v prid­postav­ke­o cen­tri­pe­tal­no delu­jo­ci­sili­v li­te­rar­ni­kul­tu­ri,­saj­je­v Ljub­lja­ni­umr­lo­40 av­tor­jev,­kar­je­v kon­­kret­nem­pri­me­ru­pred­stav­lja­lo­sko­raj­polo­vi­co­upo­šte­va­nih­avtor­jev.­Upo­šte­va­nje nji­ho­vih­let­nic­smr­ti­potr­ju­je­tudi­zgor­njo­ugo­to­vi­tev,­da­je­Ljub­lja­na­kot­lite­­rar­no­sre­diš­ce­pri­do­bi­va­la­pomen­v 20. sto­let­ju. 
34 V zve­zi­s tem­bi­bilo­zani­mi­vo­pre­mi­sli­ti­stop­njo­mobil­no­sti­avtor­jev­gle­de­na­izvor­­
ne­pokra­ji­ne.­Podat­ki­so­na­pri­mer­dali­slu­ti­ti­soraz­mer­no­niz­ko­mobil­nost­avtor­jev 
s Ko­roš­ke.­To­bi­bilo­smi­sel­no­obrav­na­va­ti­gle­de­na­fizic­ne,­eko­nom­ske,­pro­met­ne 
idr.­geo­graf­ske­spe­ci­fi­ke­pro­sto­ra. 35 Go­renj­ska (21),­Notranj­ska (13),­Dolenj­ska (10),­osred­nja­Slo­ve­ni­ja (10). 36 Tri­je­izmed­obrav­na­va­nih­avtor­jev­so­se­rodi­li­v bi­H,­Srbi­ji­in­na­Hrvaš­kem,­s ci­mer 
so­se­zace­la­s si­cer­manj­ši­mi­krož­ci­pol­ni­ti­še­obmoc­ja­zunaj­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga 
ozem­lja. 

Gra­fi­kon­6:­Kraj­izi­da­knjiž­ne­ga­prven­ca 
ce­prav­je­nabor­kra­jev­smr­ti­manj­raz­no­lik­od­nabo­ra­kra­jev­roj­stev,­ni mogo­ce­spre­gle­da­ti­dele­ža­avtor­jev,­ki­so­umi­ra­li­na­tujem­(v fazi,­ki­je­upo­šte­­va­la­89 av­tor­jev,­je­takih­avtor­jev 18);­med­kra­ji­smr­ti­pade­jo­v oci­avstrij­ski Gra­dec,­Pra­ga­in­Zagreb,­ki­so­tudi­kra­ji­služ­bo­va­nja­in­biva­nja. 
Po­oprav­lje­nem­geo­re­fe­ren­ci­ra­nju­kra­jev­smr­ti­vseh­323 knji­žev­ni­kov­se­vlo­­ga­Ljub­lja­ne­ne­v smi­slu­pogost­no­sti­smr­ti­ne­v ca­sov­nem­ozi­ru­ni­spre­me­ni­la (Zemljevid5).­Vec­ji­krož­ci­so­še­na­Trstu,­Celov­cu­in­Mari­bo­ru,­neko­li­ko­manj­­ša­sta­krož­ca­na­Novem­mestu­in­Gori­ci,­še­manj­ši,­ven­dar­vec­ji­od­veli­ke­veci­ne krož­cev­na­zem­lje­vi­du,­pa­tisti­na­Kra­nju.­Gle­da­no­v sve­tov­nem­meri­lu­(Zem­ljevid6),­poleg­Grad­ca­na­evrop­skih­tleh­izsto­pa­Dunaj,­onstran­Atlan­ti­ka­pa bue­nos­Aires.­ce­sez­nam­naj­po­go­stej­ših­kra­jev­smr­ti­pri­mer­ja­mo­s sez­na­mom naj­po­memb­nej­ših­loka­cij­služ­bo­va­nja,­ugo­to­vi­mo,­da­se­pre­kri­va­jo­vlo­ge­Duna­­ja,­Grad­ca,­Mari­bo­ra,­Celov­ca,­Trsta­in­Zagre­ba. 
Nad­vse­zani­mi­ve­ugo­to­vi­tve­se­naka­zu­je­jo­tudi,­ce­vza­me­mo­v roke­delov­ne raz­li­ci­ce­gra­fi­ko­nov,­ki­upo­šte­va­jo­vseh­323 av­tor­jev­in­pri­ka­zu­je­jo­odstot­kov­no zasto­pa­nost­kra­jev,­v ka­te­rih­so­izš­li­knji­žev­ni­prven­ci­(Grafikon6),­kra­jev,­v ka­­te­rih­so­avtor­ji­biva­li­v ca­su­izi­da­prven­ca,­ozi­ro­ma­mest,­v ka­te­rih­so­izda­li veci­no­svo­jih­knjig. 
91 
ce­sku­ša­mo­z nji­ho­vo­pomoc­jo­sesta­vi­ti­les­tvi­co­naj­po­go­stej­ših­kra­jev­(iz­­da­ja­nja),­se­na­njej­vno­vic­znaj­de­jo­rav­no­Ljub­lja­na­(ki­zav­ze­ma­prib­liž­no polo­vic­ni­delež­poga­ce),­Celo­vec,­Mari­bor,­Gori­ca,­Dunaj,­Trst,­Gra­dec,­Zagreb. Med­manj­ši­mi­kra­ji­se­poja­vi­ta­Koper­in­Novo­mesto.­Na­sez­na­mu­nale­ti­mo­na Celje,­Kranj­in­Ptuj,­ki­so­nam­že­poz­na­ni­s pr­vot­ne­ga­sez­na­ma­kan­di­da­tov­za sre­diš­ca,­ter­bue­nos­Aires.­Dunaj­pred­stav­lja­maj­hen­odsto­tek,­kar­je­pre­se­net­­lji­vo,­saj­so­slo­ven­ski­knji­žev­ni­ki­tja­hodi­li­štu­di­rat.­Ljub­lja­na­je­v ve­ci­ni­pri­me­rov tudi­kraj­izi­da­avtor­je­ve­zad­nje­knji­ge,­sle­di­ta­ji­prav­tako­Mari­bor­in­Celo­vec, temu­pa­Gori­ca,­Celje,­Trst­in­Zagreb.­Osta­li­kra­ji­zasto­pa­jo­manj­kot­odsto­tek. V tem­smi­slu­bi­mogli­reci,­da­so­Ljub­lja­na,­Mari­bor,­Celo­vec,­Gori­ca,­Dunaj, Trst­in­Celje­kan­di­da­ti­za­slo­ven­ska­lite­rar­na­sre­diš­ca. 

Do­da­tek 
Iz­bra­ni­pri­me­ri­palic­nih­lite­rar­nih­ana­li­tic­nih­gra­fi­ko­nov: Tra­ja­nje­služ­bovanja 
Vovk  
Prenner  
Potrc  
Penn  
Pavšic  
Novacan  
Majcen  
F. Kozak  
Gruden  
Gradnik  
Gradišnik  
Golouh  
Golia  
Cerkvenik  
Bartol  
0  2  4  6  8  10  12  14  
Število let službovanja  


0 5 10 15 20 25 30 35 40 
Število let službovanja 
Gra­fi­kon­8:­Tra­ja­nje­služ­bo­vanj­v Ce­lov­cu 
Zupanc 
Zorec Vandot Toman Štrekelj 
Simonic Šilih Razlag Penn Murko Marn Majcen Maister Macun 
G. Krek Klodic 
Gutsman Glonar Glaser 

0 510 15 20 25 30 35 
40 
Število let službovanja 
93 
Iz­bra­ni­pri­me­ri­ana­li­tic­nih­lite­rar­nih­gra­fi­ko­nov­s ca­sov­nim­meri­lom37 

1780  1800  1820  1840  1860  1880  1900  1920  1940  
Gra­fi­kon 10:­casov­ni­ca­služ­bo­vanj­na­Duna­ju  
F. Albreht Gestrin Levec Pregelj Tominšek  Bevk Gradnik Lovrencic* Puntar Vesel  Budal Hafner Mahni Rutar  Erjavec Kleinmayr Maticic L. Šorli*  L. Fatur Gabršcek Klodic Kraigher Omersa Pagliaruzzi Stanic Tercelj  

1780 1800 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 
Gra­fi­kon 11:­casov­ni­ca­služ­bo­vanj­v Go­ri­ci 
37 Služ­bo­va­nja­avtor­jev,­ki­so­v gra­fi­ko­nih­oprem­lje­ni­z zvez­di­co (*),­niso­vizua­li­zi­ra­na, saj­so­se­zgo­di­la­pred­1780,­naj­vec­krat­pa­po­letu 1940.­Služ­bo­va­nje­ni­vizua­li­zi­ra­no niti­za­posa­mez­ne­pri­me­re,­ko­podat­ki­niso­bili­raz­po­lož­lji­vi. 

1780 1800 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 
Gra­fi­kon 12:­casov­ni­ca­služ­bo­vanj­v Tr­stu 

1780 1800 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 
Gra­fi­kon 13:­casov­ni­ca­služ­bo­vanj­v Za­gre­bu 
95 

1780 1800 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 

Li­te­ra­tu­ra 
Mo­ret­ti,­Fran­co,­2011:­Grafi,zemljevidi,drevesaindrugispisiosvetovniliteraturi. Prev. Jer­nej­Hab­jan.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. 
Nad­ler,­Josef,­1912:­LiteraturgeschichtederdeutschenStämmeundLandschaften: 1.Band.Regens­burg:­J.­Hab­bel. 
Na­gel,­Sieg­fried­Robert,­1907:­DeutscherLiteraturatlas:Diegeographischeund politischeVerteilungderdeutschenDichtunginihrerEntwicklungnebsteinemAnhang vonLebenskartenderbedeutendstenDichterauf15Haupt-undNebenkarten.Dunaj: C.­From­me. 
Pe­re­nic,­Urš­ka,­2010:­Empiricno-sistemskoraziskovanjeliterature:Konceptualne podlage,teoretskimodeliinuporabniprimeri.Ljub­lja­na:­Zve­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no druš­tvo­Slo­ve­ni­ja.­(Sla­vi­stic­na­knjiž­ni­ca,­16.) 
—­(ur.),­2012a:­Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru/SpaceinLiteratureandLite­ratureinSpace(Slavisticnarevija60,­št. 3).­Ljub­lja­na:­Zve­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no druš­tvo­Slo­ve­ni­je. 
—,­2012b:­Pro­stor­v li­te­ra­tu­ri­in­lite­ra­tu­ra­v pro­sto­ru.­Prostorvliteraturiinliteratura vprostoru/SpaceinLiteratureandLiteratureinSpace(Slavisticnarevija60,­št. 3). Ur. Urš­ka­Pere­nic.­Ljub­lja­na:­Zve­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no­druš­tvo­Slo­ve­ni­je. Str.­259–264. 
—,­2013:­Kar­ti­ra­nje­bio­gra­fij­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov:­Od­zacet­kov­do­sodob­ne pro­stor­ske­ana­li­ze­v GIS.­Primerjalnaknjiževnost36,­št. 2,­str. 163–183. 
—,­2014:­Empirijavliterarnivedi.Ljub­lja­na:­ZIFF. 
Schlos­ser,­Horst­Die­ter,­1987:­dtv-AtlaszurdeutschenLiteratur:Tafelnund Texte.3. izd.­München:­dtv. 
97 


Pro­stor­slo­ven­skih­tiska­nih­medi­jev 
Jer­nej­Hab­jan­in­Alen­ka­Koron 
Me­to­do­lo­gi­ja 
V
ok­vi­ru­pro­jek­ta Prostorslovenskeliterarnekultureje­bil­nacr­to­van­izbor prib­liž­no­100 pe­rio­dic­nih­tiskov,­ki­so­dejav­no­soob­li­ko­va­li­slo­ven­ski­lite­­rar­ni­pro­stor­med­leto­ma­1780­in­1940.­Vskla­du­zin­klu­ziv­nim­poj­mo­va­njem lite­rar­ne kul­tu­re­so­bili­v iz­bor­poleg­slo­ven­skih­vklju­ce­ni­tudi­pomemb­nej­ši tuje­je­zic­ni,­veci­no­ma­nemš­ki­tiski,­ki­so­izha­ja­li­v šir­šem­slo­ven­skem­kul­tur­nem pro­sto­ru,­torej­tudi­v da­naš­njem­zamejs­tvu,­in­izse­ljen­ski­tiski,­ki­so­izha­ja­li­na dru­gih­celi­nah,­pa­tudi­pomemb­nej­ši­perio­dic­ni­zbor­ni­ki­in­osred­nje­lepo­slov­ne zbir­ke.­Osred­nji­kri­te­rij­za­uvr­sti­tev­je­bila­oce­na­pome­na­posa­mez­ne­ga­tiska­za lite­rar­no­kul­tu­ro,­poleg­tega­pa­je­izbor­posku­šal­upo­šte­va­ti­tudi­kul­tur­no,­pokra­­jin­sko­in­žanr­sko­raz­no­vrst­nost­tiskov.­V iz­bor­so­vklju­ce­ni­tudi­tiski,­ki­so­izha­ja­li še­po­letu 1940­ali­celo­še­izha­ja­jo.­Konc­no­šte­vi­lo­izbra­nih­tiskov­je­97. 
cla­ni­ce­in­cla­ni­pro­jekt­ne­sku­pi­ne­so­v letu 2011­skle­ni­li­pri­pra­vi­ti­sez­nam­vseh pomemb­nej­ših­tiskov­v slo­ven­skem­kul­tur­nem­pro­sto­ru­v ob­dob­ju­1780–1940. Sre­di­leta 2012­je­bil­na­pod­la­gi­prou­ce­va­nja­stro­kov­ne­lite­ra­tu­re­in­pos­ve­tov s poz­na­val­ci­izse­ljen­ske­ga­tiska­izde­lan­sez­nam­pub­li­ka­cij,­pred­vi­de­nih­za­obde­­la­vo.­Pub­li­ka­ci­je­so­bile­raz­vrš­ce­ne­v na­sled­nje­kate­go­ri­je: 1.­caso­pis 2.­Tuje­je­zic­ni­caso­pis 3.­Izse­ljen­ski­caso­pis 4.­Revi­ja 5.­Perio­dic­ni­zbor­nik 6.­Lepo­slov­na­zbir­ka 
Ko­men­tar­kate­go­ri­je­3:­Med­izse­ljen­ske­caso­pi­se­je­bilo­vklju­ce­nih­tudi­nekaj pub­li­ka­cij,­kate­rih­frek­ven­ca­izha­ja­nja­sega­od­teden­ske­do­dvo­me­sec­ne.­Po­tem kri­te­ri­ju­so­torej­ti­tiski­bli­že­revi­jam­kakor­caso­pi­som.­Ker­pa­kljub­red­ki­frek­venci 
99 
posa­mez­ne­šte­vil­ke­teh­pub­li­ka­cij­niso­dose­gle­temat­ske­enot­no­sti­in­dol­go­traj­­ne­aktual­no­sti,­zna­cil­ne­za­revi­je,­so­bile­kla­si­fi­ci­ra­ne­in­sta­ti­stic­no­obde­la­ne­kot caso­pi­si. 
Na­tej­pod­la­gi­je­bila­zasno­va­na­podat­kov­na­baza,­ki­je­bila­poz­ne­je­siste­ma­­tic­no­pre­gle­da­na­in­dopol­nje­na.­Dokonc­na­baza­je­bila­pri­prav­lje­na­na­zacet­ku leta 2013.­Za­vsa­ke­ga­od­97 ti­skov­so­bili­v po­dat­kov­no­bazo­vne­se­ni­nasled­nji podat­ki: 
1. 
Zapo­red­na­šte­vil­ka­medi­ja 

2. 
Naslov 

3. 
Pod­na­slo­vi,­dodat­ni­ali­spre­me­nje­ni­naslo­vi 

4. 
Vrsta­medi­ja­(spust­ni­sez­nam) 

5. 
Jezik(i)­bese­dil 

6. 
Pre­vla­du­joc­tip­vse­bi­ne­(spust­ni­sez­nam) 7.­Vpis,­ce­je­bila­v stolp­cu­6 iz­bra­na­kate­go­ri­ja­»dru­go« 


8. 
Kraj­izha­ja­nja­(po­obdob­jih) 

9. 
Leto­prve­ga­izi­da 

10. 
Leto­zad­nje­ga­izi­da 

11. 
Pre­vla­du­jo­ca­frek­ven­ca­izha­ja­nja­(spust­ni­sez­nam) 12. Vpis,­ce­je­bila­v stolp­cu­11­izbra­na­kate­go­ri­ja­»dru­go« 


13. 
Glav­ni­ured­nik­(po­obdob­jih) 

14. 
Dru­gi­ured­ni­ki 

15. 
Izda­ja­telj­ali­založ­nik­(po­obdob­jih) 16.­Nakla­da 


17. Skup­no­šte­vi­lo­izdaj­(samo­pri­perio­dic­nih­zbor­ni­kih­in­lepo­slov­nih­zbirkah) 18.­Cilj­no­obcins­tvo 19.­Cilj­ni­pro­stor­(spust­ni­sez­nam) 
20. 
Refe­renc­na­lite­ra­tu­ra 

21. 
Splet­ne­pove­za­ve 22.­Ime­in­prii­mek­vna­šal­ke/-ca­podat­kov 23.­Datum­vno­sa 


V prvi­polo­vi­ci­leta 2013­se­je­zace­la­prva­faza­popi­so­va­nja,­ki­so­jo­v ok­vi­ru semi­nar­ske­ga­dela­opra­vi­li­štu­den­ti­in­štu­dent­ke­Oddel­ka­za­slo­ve­ni­sti­ko­Filo­­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v Ljub­lja­ni­pod­men­tors­tvom­Urš­ke­Pere­nic.­Vsak­od izbra­nih­tiskov­je­bil­spr­va­popi­san­v po­seb­ni­dato­te­ki­(for­ma­ta­.xlsx),­ki­je­bila nato­sku­paj­z os­ta­li­mi­tovrst­ni­mi­dato­te­ka­mi­zdru­že­na­v konc­no­podat­kov­no bazo.­V dru­gi­polo­vi­ci­leta 2013­se­je­zace­lo­pre­gle­do­va­nje­in­dopol­nje­va­nje­te baze.­Pri­tem­so­bili­upo­rab­lje­ni­pred­vsem­nasled­nji­viri:­bajec­1973,­ber­cic 2000, Kidric­1929–1938,­Mora­vec­1994,­Šle­bin­ger­1937. 

Sta­ti­stic­ne­ana­li­ze 
Os­nov­ne­sta­ti­stic­ne­zna­cil­no­sti­izbra­nih­97 pe­rio­dic­nih­pub­li­ka­cij­so­bile­raz­­vrš­ce­ne­v na­sled­njih­9 ka­te­go­rij: 
1. 
Vrsta­tiska 

2. 
Jezik 

3. 
Pre­vla­du­joc­tip­vse­bi­ne 

4. 
Kraj­prve­ga­izi­da 5.­Obdob­je­prve­ga­izi­da 6.Obdob­je­zad­nje­ga­izi­da 7.­Šte­vi­lo­let­izha­ja­nja 


8. Frek­ven­ca­izha­ja­nja 9.Cilj­ni­pro­stor 
Re­zul­ta­te­sta­ti­stic­ne­obde­la­ve­podat­kov,­raz­de­lje­nih­v teh­9 ka­te­go­rij,­pri­ka­­zu­je­nasled­njih­9 gra­fov: 
Med­izbra­ni­mi­97 ti­ski­pre­vla­du­je­jo­caso­pi­si­(38 ti­skov),­ki­jim­sle­di­jo­revi­­je (17)­ter­nato­izse­ljen­ski­caso­pi­si (13)­in­perio­dic­ni­zbor­ni­ki (12),­med­tem­ko je­naj­manj­lepo­slov­nih­zbirk (9)­in­tuje­je­zic­nih­caso­pi­sov (8).­V os­pred­ju­so torej­pub­li­ka­ci­je­v slo­ven­skem­jezi­ku,­name­nje­ne­red­ne­mu­poro­ca­nju­o no­vi­­cah;­caso­pi­si­pre­vla­du­je­jo­tudi­med­izse­ljen­ski­mi­in­tuje­je­zic­ni­mi­pub­li­ka­ci­­jami.­Še­vec,­šte­vi­lo­tiskov­pada­soraz­mer­no­z nji­ho­vim­odda­lje­va­njem­od­te vrste­tiska,­saj­je­naj­manj­lepo­slov­nih­zbirk­in­perio­dic­no­izha­ja­jo­cih­zbor­ni­kov. Ta­pre­vla­da­caso­pi­sov,­red­no­naslov­lje­nih­na­splo­šno­brals­tvo,­pred­red­ke­je izha­ja­jo­ci­mi­in­temat­sko­enot­nej­ši­mi­pub­li­ka­ci­ja­mi­je­ugo­tov­lje­na­za­obdob­je 1780–1940,­ki­ga­je­v li­te­rar­ni­kul­tu­ri­na­Slo­ven­skem­naj­bolj­zaz­na­mo­va­lo nacio­nal­no­giba­nje.­Zato­lah­ko­skle­pa­mo,­da­je­to­caso­pis­je­v ve­li­ki­meri­slu­ži­­lo­t. i. za­miš­lja­nju­nacio­nal­ne­skup­no­sti,­ki­po­zna­ni­teo­ri­ji­bene­dic­ta­Ander­so­­na­tudi­sicer­teme­lji­na­caso­pi­su­in­roma­nu­kot­žanrih­kon­so­li­da­ci­je­hete­ro­ge­nih pred­na­cio­nal­nih­skup­no­sti.­Ta­sklep­lah­ko­pod­kre­pi­mo­tudi­s pre­vla­do­pub­li­­ka­cij­v slo­ven­skem­jezi­ku­pred­tuje­je­zic­ni­mi,­ki­je­še­izra­zi­tej­ša­kakor­pre­vla­da caso­pis­ja­pred­temat­ski­mi­izda­ja­mi.­Vec­o je­zi­kih­pub­li­ka­cij­sicer­poka­že­Graf2. 
leposlovna zbirka 
periodicni zbornik 
revija izseljenski casopis tujejezi c ni c asopis 
casopis 

Število enot 
Gra­fi­kon 1:­Vrste­tiska 

Kot­rece­no,­veli­ka­veci­na­izbra­nih­perio­dic­nih­pub­li­ka­cij­v ob­dob­ju­1780– 1940 iz­ha­ja­v slo­ven­skem­jezi­ku.­Tak­šnih­je­kar­74­od­97 pub­li­ka­cij.­Tudi­veli­ka veci­na­osta­lih­pub­li­ka­cij­del­no­izha­ja­v slo­ven­skem­jezi­ku:­kar­7­v kom­bi­na­ci­ji z an­gleš­kim,­po­1 pa­v kom­bi­na­ci­ji­z nemš­kim,­srbo­hr­vaš­kim,­hrvaš­kim,­ilir­­skim,­ruskim­ali­špan­skim­ozi­ro­ma­v kom­bi­na­ci­ji­z dve­ma­od­teh­jezi­kov.­Med red­ki­mi­popol­no­ma­tuje­je­zic­ni­mi­tiski­pre­vla­du­je­jo­nemš­ki,­ki­jih­je­kar­6, med­tem­1 iz­ha­ja­v an­gleš­kem­jezi­ku,­1 pa­kot­kom­bi­na­ci­ja­fran­co­ske­ga,­nemš­ke­­ga­in­ita­li­jan­ske­ga.­Slo­venš­ci­na­si­torej­z dru­gi­mi­jezi­ki­deli­pro­stor­le­v 15 ti­skih od­97,­popol­no­ma­pa­se­jim­umak­ne­v vse­ga­8.­Med­temi­8 pre­vla­du­je­nemš­ci­­na,­ki­poleg­(srbo)hr­vaš­ci­ne­in­angleš­ci­ne­tudi­naj­po­go­ste­je­vsto­pa­v kom­bi­na­ci­je s slo­venš­ci­no.­Med­jezi­ki,­ki­niso­sosed­nji­slo­ven­ske­mu,­pa­naj­de­mo­le­angleš­­ke­ga,­ruske­ga,­fran­co­ske­ga­in­špan­ske­ga.­Izra­zi­ti­tež­nji­po­jezi­kov­ni­uni­fi­ka­ci­ji se­torej­upi­ra­ta­le­nemš­ci­na­in­angleš­ci­na,­prva­kot­del­sicerš­nje­nemš­ko-av­strij­­ske­hege­mo­ni­je,­zna­cil­ne­za­to­obdob­je,­dru­ga­pa­po­zaslu­gi­tiska­slo­ven­skih izse­ljen­cev­v Se­ver­ni­Ame­ri­ki.­Sku­paj­z os­ta­li­mi­jezi­kov­ni­mi­vpli­vi,­ki­veci­no­­ma­pri­ha­ja­jo­iz­soseš­ci­ne,­to­brž­ko­ne­pri­ca­o tem,­da­so­bile­slo­ven­ske­deže­le v tem­obdob­ju­del­juž­noe­vrop­ske­pol­pe­ri­fe­ri­je­v od­no­su­do­nemš­ke­ga­in­poz­­ne­je­sever­noa­me­riš­ke­ga­cen­tra­v ca­su­vzpo­stav­lja­nja­nacio­nal­nih­kul­tur. 
Graf3potr­ju­je­zgor­njo­oce­no­o pre­vla­di­temat­sko­hete­ro­ge­ne­ga­caso­pis­ja pred­bolj­homo­ge­ni­mi­zbor­ni­ki.­Med­4 izra­zi­to­naj­po­go­stej­ši­mi­od­6 te­­matskih­tipov­so­kar­3 tipi­hete­ro­ge­ni­že­v ime­nu:­»dru­go«­(25 ti­skov),­»splo­­šnoin­for­ma­tiv­na« (20)­in­»pouc­na­in/ali­raz­ve­dril­na« (18).­Pa­tudi­preo­sta­li pogost­te­mat­ski­tip,­lite­ra­tu­ra (22),­zgor­njo­oce­no­potr­ju­je,­koli­kor­je­ta­oce­na pris­pe­va­la­k osred­nji­izpo­sta­vi­tvi­vlo­ge­perio­di­ke­pri­zamiš­lja­nju­nacio­nal­ne skup­no­sti.­Za­to­zamiš­lja­nje­je­namrec­po­bene­dic­tu­Ander­so­nu­poleg­novi­­car­ske­ga­caso­pis­ja­kljuc­na­prav­lite­ra­tu­ra,­natanc­ne­je,­roman.­S tem­pro­ce­som lah­ko­nema­ra­poja­sni­mo­tudi­mar­gi­nal­nost­osta­lih­dveh­temat­skih­tipov­tiskov, kul­tur­no-umet­niš­ke­ga (7)­in­stro­kov­no-znans­tve­ne­ga (5).­Ti­tema­ti­ki­se­namrec ne­more­ta­raz­vi­ti,­dokler­se­nacio­nal­na­skup­nost­še­kon­so­li­di­ra­in­s tem­one­­mo­go­ca­kom­plek­snej­šo­seg­men­ta­ci­jo­brals­tva.­To­odsot­nost­spe­cial­nih­tema­­tik­dodat­no­pou­dar­ja­dejs­tvo,­da­sta­celo­obsto­je­ci­tema­ti­ki,­kul­tur­no-umet­niš­ka in­stro­kov­no-znans­tve­na,­naj­brž­name­nje­ni­prav­tiste­mu­izo­bra­žens­tvu,­ki­je tako­in­tako­izda­ja­lo­veci­no­perio­di­ke.­V vme­snem­pro­sto­ru­med­tem­izo­bra­­žens­tvom­in­nje­go­vi­mi­mno­žic­ni­mi­naslov­ni­ki­se­torej­kaže­odsot­nost­sred­­njih­tema­tik,­ki­brž­ko­ne­pri­ca­o šib­kem­meš­cans­tvu­v vec­jem­delu­obrav­na­va­ne­ga obdob­ja. 
Graf4kaže ­bra ­ti ­pred ­vsem ­kot ­pro ­stor ­ski ­ekvi ­va ­lent ­jezi ­kov ­ne ­zasto ­pa ­no ­-sti ­tiskov, ­pri ­ka ­za ­ne ­na ­Grafu2.­Tod ­pre ­vla ­du ­jo ­ci ­slo ­venš ­ci ­ni ­tu ­ustre ­za ­pre ­­vla­da­Ljub­lja­ne­kot­kra­ja­prve­ga­izi­da­posa­mez­ne­pub­li­ka­ci­je.­Podob­no pogo ­sto ­sti ­nemš ­ci ­ne ­in ­angleš ­ci ­ne ­ustre ­za ­na ­Grafu4zasto ­pa ­nost ­Celov ­ca, Duna ­ja, ­Grad ­ca ­(in ­nema ­ra ­tudi ­nemš ­ci ­ni ­pre ­cej ­izpo ­stav ­lje ­ne ­ga ­Mari ­bo ­ra ­in Celja) ­ter ­Chi ­ca ­ga, ­Cle ­ve ­lan ­da ­in ­New ­Yor ­ka. ­52 ljub ­ljan ­skim ­tiskom ­namrec sle­di ­8 ce ­lovš ­kih, ­po ­5 ma ­ri ­bor ­skih, ­tržaš­kih­in ­goriš ­kih, ­po ­4 chi­caš­ki­in cleve ­land ­ski, ­3 bue ­no ­sai ­reš ­ki, ­po ­2 celj ­ska, ­dunaj ­ska ­in ­new ­yorš ­ka ­ter ­po ­1 no ­-vo ­meš ­ki, ­kocev ­ski, ­graš ­ki ­in ­praš ­ki, ­med ­tem ­ko ­za ­1 tisk ­ni ­podat ­ka. ­Pac ­pa ­na 
ozad 
­ju ­Grafa2,­kjer ­španš ­ci ­na ­in ­ita ­li ­janš ­ci ­na ­nista ­pogo ­sti, ­pre ­se ­ne ­ca ­viso ­ka zasto ­pa ­nost ­bue ­nos ­Aire ­sa ­ter ­Gori ­ce ­in ­Trsta. ­To ­neu ­je ­ma ­nje ­gre ­naj ­brž ­pri ­­pi ­sa ­ti ­dejs ­tvu, ­da ­je ­slo ­ven ­sko ­izse ­ljens ­tvo ­v Juž ­ni ­Ame ­ri ­ki ­in ­zamejs ­tvo ­v Itali ­ji izda ­ja ­lo ­perio ­di ­ko ­pred ­vsem ­v slo ­venš ­ci ­ni. ­Ob ­upo ­šte ­va ­nju ­casov ­ne ­raz ­sež ­no ­-sti, ­pri­ka ­za­ne ­v na­sled ­njem ­gra ­fu, ­pa ­to ­neu ­je ­ma ­nje ­med ­jezi ­kom ­in ­kra ­jem izha ­ja ­nja ­opo ­zar ­ja ­tudi ­na ­mož ­nost, ­da ­niti ­viso ­ke ­frek ­ven ­ce ­nemš ­ci ­ne ­nema ­-ra ­ne ­gre ­pove ­za ­ti ­z vi ­so ­ko ­zasto ­pa ­nost ­jo ­Celov ­ca, ­Duna ­ja ­in ­Grad ­ca ­na ­Gra­fu4,­tem ­vec ­z dejs ­tvom, ­da ­je ­pre ­cej ­perio ­di ­ke ­izha ­ja ­lo ­že ­v ca ­su, ­ko ­je ­bil ­vpliv nemš ­ci ­ne ­na ­lite ­rar ­no ­kul ­tu ­ro ­na ­Slo ­ven ­skem ­pre ­vla ­du ­joc. ­Pred ­nost ­Celov ­ca pred ­Duna ­jem ­in ­Grad ­cem ­pa ­tudi ­Gori ­ce ­in ­Trsta ­pred ­Pra ­go ­(in ­popol ­no ­ma 

odsot 
­nim ­Rimom) ­naka ­zu ­je ­tudi, ­da ­nosil ­ci ­izda ­ja ­nja ­perio ­di ­ke ­niso ­bili ­slo ­-ven ­ski ­štu ­den ­ti, ­ampak ­zamej ­ci; ­štu ­den ­ti ­so ­naj ­brž ­k temu ­pro ­ce ­su ­pris ­pe ­va ­li šele ­ob ­vrni ­tvi ­v slo ­ven ­ska ­mesta, ­ki ­so ­dalec ­naj ­po ­go ­stej ­ši ­kra ­ji ­prve ­ga ­izi ­da pub ­li ­ka ­cij. 


ca ­so ­pi ­sne ­mu ­for ­ma ­tu, ­slo ­venš ­ci ­ni, ­splo ­šnim ­tema ­ti ­kam ­in ­Ljub ­lja ­ni ­kot ­stal ­-ni ­cam ­slo ­ven ­ske ­perio ­di ­ke ­v le ­tih ­1780 –1940 se, ­kot ­kaže ­Graf5,­pri ­dru ­žuje pre ­hod ­iz ­19. ­v 20. sto ­let ­je ­kot ­osred ­nje ­obdob ­je ­prve ­ga ­izi ­da ­tiskov. ­Kar ­60 od 97 ti ­skov ­je ­zace ­lo ­izha ­ja ­ti ­v še ­stih ­deset ­let ­jih ­okrog ­pre ­ho ­da ­med ­sto ­let ­je ­ma. V de ­set ­let ­jih ­pred ­letom 1870 ­in ­po ­letu 1930 ­frek ­ven ­ca ­posto ­po ­ma ­pada; ­izra ­-zi ­tej ­ši ­je ­le ­padec ­v ca ­su ­pred ­in ­med ­2. sve ­tov ­no ­voj ­no, ­kar ­gre ­pri ­pi ­sa ­ti ­prav voj ­ni ­ter ­poli ­tic ­ni ­in ­eko ­nom ­ski ­kri ­zi, ­iz ­kate ­re ­je ­vznik ­ni ­la. ­Kakor ­zgor ­nje ­stal ­-ni ­ce ­lah ­ko ­tudi ­ta ­slu ­ži ­ilu ­stra ­ci ­ji ­splo ­šne ­oce ­ne, ­da ­je ­bila ­obrav ­na ­va ­na ­perio ­di ­ka v ve ­li ­ki ­meri ­name ­nje ­na ­t.i. za ­miš ­lja ­nju ­nacio ­nal ­ne ­skup ­no ­sti. ­To ­lah ­ko ­pod ­-kre ­pi ­mo ­tudi ­z oko ­liš ­ci ­no, ­da ­so ­leta 1870 –1930 ­na ­Slo ­ven ­skem ­tudi ­cas ­vzpo ­na roma ­na, ­žanra, ­ki ­ga ­teo ­ri ­ja ­naci ­je ­kot ­zamiš ­lje ­ne ­skup ­no ­sti ­postav ­lja ­prav ­ob bok ­caso ­pi ­su. 
drugo pou na in/ali razvedrilna
c 
splošnoinformativna strokovna in znanstvena kulturna in umetniška literarna 

Število enot 
Gra­fi­kon­3:­Pre­vla­du­jo­ci­tip­vse­bi­ne 

Graf6pri­ka­zu­je­cas­pre­ne­ha­nja­izha­ja­nja­tiskov,­zato­ga­velja­bra­ti­pred­vsem na­ozad­ju­Grafa5,­ki­pri­ka­zu­je­cas­vzni­ka­tiskov.­Ta­pri­mer­ja­va­naka­že,­da­pub­­li­ka­ci­ja­v pov­prec­ju­ponik­ne­v ne­kaj­deset­let­jih,­neka­ko­v ca­su­živ­lje­nja­posa­mez­ne gene­ra­ci­je.­Ta­raz­me­ro­ma­ciklic­ni­pro­ces­pa­vec­kot­ocit­no­zmo­ti­ta­dva­dogod­­ka.­Ker­je­eden­sta­ti­stic­no­loci­ran­v leta 1900–1919,­dru­gi,­še­malo­izra­zi­tej­ši, pa­v leta 1940–1959,­lah­ko­skle­pa­mo,­da­sta­ta­dogod­ka­1.­in­2. sve­tov­na­voj­na (prva­z vzpo­nom­fašiz­ma,­ki­je­zatrl­slo­ven­sko­jav­nost­ob­zahod­ni­meji;­dru­ga pa­z re­vo­lu­cio­nar­no­spre­mem­bo­poli­tic­ne­ga­siste­ma,­ki­je­zatr­la­meš­can­sko­tra­­di­ci­jo).­V ca­su­prve­ga­dogod­ka­pre­ne­ha­izha­ja­ti­21 od­97 ti­skov,­v ca­su­dru­ge­ga pa­celo­24,­pri­cemer­je­tret­je­naji­zra­zi­tej­še­obdob­je­prav­kriz­ni­med­voj­ni­cas, ko­pre­ne­ha­izha­ja­ti­13 ti­skov.­Pri­mer­ja­va­z Grafom5pa­naka­zu­je­tudi­dolo­ce­no raz­li­ko­med­voj­na­ma:­med­tem­ko­v de­set­let­jih­okrog­1. sve­tov­ne­voj­ne­izha­ja­nje novih­tiskov­še­dohi­te­va­izgi­nja­nje­obsto­je­cih,­v de­set­let­jih­okrog­2. sve­tov­ne voj­ne­tega­ne­zmo­re­vec.­Izjem­nost­sve­tov­nih­vojn­nema­ra­botru­je­tudi­dejs­tvu, da­tudi­nasled­nji­graf­le­del­no­potr­ju­je­tukajš­njo­izho­dišc­no­oce­no­o ge­ne­ra­cij­­skem­rit­mu­poni­ka­nja­tiskov. 
Kot­rece­no,­nam­lah­ko­Graf7slu­ži­kot­ilu­stra­ci­ja­vpli­va­kom­bi­na­ci­je­gene­ra­­cij­skih­ciklov­in­izjem­nih­dogod­kov­obeh­sve­tov­nih­vojn­na­cas­vzni­ka­nja­in poni­ka­nja­tiskov.­Graf­namrec­pri­ka­zu­je­cas­obsto­ja­posa­mez­nih­tiskov,­kjer­je ocit­na­kom­bi­na­ci­ja­osred­nje­tež­nje­k pov­prec­ni­dol­ži­ni­izha­ja­nja­in­podre­je­ne tež­nje­k ek­stre­mom.­43 od­97 ti­skov­namrec­izha­ja­od­6 do­50 let­(pri­cemer­jih sko­raj­polo­vi­ca­izha­ja­v sre­din­skem­inter­va­lu,­tj.­11–25 let),­še­1 tisk­vec­pa­v in­­ter­va­lih­1–5 let­in­51–100 let,­ki­zame­ju­je­ta­ta­raz­pon­od­6 do­50 let.­Vsi­razen 10 ti­skov­torej­izha­ja­jo­v in­ter­va­lu­od­1 do­100 let,­pri­cemer­lah­ko­zara­di­osred­­nje­tež­nje­k pov­prec­ju­pred­vi­de­va­mo,­da­le­red­ki­tiski­izha­ja­jo­le­1 leto­ali­kar 100 let.­Osred­njo­tež­njo­k pov­prec­ju,­ki­pre­pre­cu­je­tako­krat­ko­traj­ne­kakor trdo­ži­ve­tiske,­gre­pri­pi­sa­ti­že­ome­nje­nim­stal­ni­cam,­zla­sti­kon­cen­tra­ci­ji­v for­­ma­tu­caso­pi­sa,­v slo­venš­ci­ni,­v splo­šni­tema­ti­ki­in­v Ljub­lja­ni.­Ob­upo­šte­va­nju splo­šne­teze­o za­miš­lja­nju­slo­ven­ske­nacio­nal­ne­skup­no­sti,­s ka­te­ro­smo­osvetlje­­va­li­te­stal­ni­ce,­lah­ko­tudi­ob­tem­gra­fu­crpa­mo­iz­Ander­so­no­ve­teo­ri­je­zamiš­lje­ne skup­no­sti­in­ugo­tov­lje­no­tež­njo­k pov­prec­ni­dol­ži­ni­izha­ja­nja­posa­mez­ne­ga tiska­pove­že­mo­z An­der­so­no­vim­kon­cep­tom­tiskar­ske­ga­kapi­ta­liz­ma,­zna­cil­­ne­ga­za­zamiš­lja­nje­nacij­v ca­so­pis­ju­in­roma­no­pis­ju­19. sto­let­ja.­Tako­lah­ko namrec­abstrakt­no­meri­lo­gene­ra­cij­skih­ciklov,­ki­naj­bi­jih­zmo­ti­li­samo­sve­tov­­ni­voj­ni,­kon­kre­ti­zi­ra­mo­v ci­klih­aku­mu­la­ci­je­kapi­ta­la,­ki­je­seve­da­mate­rial­ni pogoj­in­obe­nem­moti­va­ci­ja­izha­ja­nja­perio­di­ke. 
Obdobja 
1930  –1949 1910  –1929 1890  –1909 1870  –1889 1850  –1869 1830  –1849 1810  –1829 1790  –1809 1770  –1789 
5 

21 21 18 16 
8 3 3 
2 
05 10152025 
Število enot 
Gra­fi­kon­5:­Prvi­izi­di­po­obdob­jih 
2000– 
0 1980  –1999 
1 1960  –1979 
2 1940  –1959 

24 
7 7 8 0 3 
Obdobje 
1920  –1939 1900  –1919 21 
1880  –1899 1860  –1879 1840  –1859 1820  –1839 1800  –1819 1780  –1799 
0  5  10  15 Število enot  20  25  30  
Gra­fi­kon­6:­Zad­nji­izi­di­po­obdob­jih  107  

Graf8je­naj­ne­po­sred­ne­je­pove­zan­z Grafom1in Grafom3.­Frek­ven­co­izha­­ja­nja­posa­mez­ne­ga­tiska­gre­namrec­obrav­na­va­ti­pred­vsem­v po­ve­za­vi­z vr­sto­in tema­ti­ko­tiska.­Pre­vla­du­jo­ce­mu­caso­pis­ju­splo­šnih­tema­tik­tako­Graf8doda­ja mesec­nik­kot­pre­vla­du­jo­ci­for­mat.­To­ustvar­ja­vtis­pro­ti­slov­ja,­saj­naj­bi­tematsko splo­šni­caso­pi­si­izha­ja­li­pogo­ste­je­kakor­mesec­no.­A pro­ti­slov­je­lah­ko­nema­ra reši­mo,­ce­upo­šte­va­mo­brž­ko­ne­osnov­ni­raz­log­za­pre­vla­do­same­ga­caso­pis­ja splo­šnih­tema­tik,­tj.­raz­me­ro­ma­majh­no­seg­men­ti­ra­nost­brals­tva.­Ta­ome­je­na raz­vi­tost­uteg­ne­namrec­poja­sni­ti­tudi­dejs­tvo,­da­tiski­niso­izha­ja­li­pogo­ste­je. To­vidi­mo,­zla­sti­ce­upo­šte­va­mo­dru­gi­osred­nji­poda­tek­Grafa8,­po­kate­rem 29 me­sec­ni­kom­sle­di­kar­26 ti­skov­s he­te­ro­ge­no­frek­ven­co­izha­ja­nja,­ki­jo­prav tako­kaže­pri­pi­sa­ti­majh­ni­nera­zvi­to­sti­dejav­no­sti.­O tej­ome­je­ni­raz­vi­to­sti nema­ra­govo­ri­ta­tudi­dolo­ce­na­nered­nost,­ki­jo­naka­zu­je­izha­ja­nje­v frek­ven­ci vec­krat­teden­sko­ali­vec­krat­let­no,­in­dejs­tvo,­da­za­2 pub­li­ka­ci­ji­niti­ni­podat­ka 
o frek­ven­ci.­Navse­zad­nje­pa­vtis­o pre­vla­du­jo­ci­niz­ki­frek­ven­ci­del­no­popra­vi dejs­tvo,­da­je­tiskov,­ki­izha­ja­jo­teden­sko (12),­vec­krat­teden­sko (7)­ali­celo dnev­no (6),­sko­raj­dva­krat­toli­ko­kakor­pub­li­ka­cij,­ki­izha­ja­jo­let­no (13)­ali­vec­­krat­let­no (2). 
Na­zad­nje­Graf9,­ki­pri­ka­zu­je­cilj­ni­kul­tur­ni­pro­stor­izbra­nih­pub­li­ka­cij, podob­no­kakor­Graf4ponu­ja­pro­stor­ski­ekvi­va­lent­prejš­njim­gra­fom,­v tem pri­me­ru­pred­vsem­Grafu2in Grafu4,­ki­pri­ka­zu­je­ta­jezik­ozi­ro­ma­prvi­kraj izha­ja­nja.­Kot­poka­že­ta­ta­gra­fa,­moc­no­pre­vla­du­jo­ci­slo­venš­ci­ni­sle­di­jo­sosed­­nji­jezi­ki­ter­jezi­ka­nemš­ke­ga­in­poz­ne­je­sever­noa­me­riš­ke­ga­poli­tic­ne­ga­in­eko­­nom­ske­ga­cen­tra,­jasno­pre­vla­du­jo­ci­Ljub­lja­ni­pa­sosed­nja­mesta­ter­sre­diš­ca slo­ven­ske­ga­sever­no-in­juž­noa­me­riš­ke­ga­izse­ljens­tva.­Zato­ne­pre­se­ne­ca, da tudi­na­Grafu9izra­zi­to­pre­vla­du­je­vse­slo­ven­ski­pro­stor­(64 ti­skov),­ki­mu sledi­jo­izse­ljen­ski (13),­regio­nal­ni (9),­med­na­rod­ni (6)­in­lokal­ni­pro­stor (5). Manj­samou­mev­no­pa­je­dejs­tvo,­da­nam­lah­ko­le­med­na­rod­ni­in­regio­nal­ni pro­stor­velja­ta­za­obmoc­ji,­ki­ju­nosil­ci­perio­di­ke­niso­obrav­na­va­li­kot­slo­ven­­ski,­pa­še­to­le­pogoj­no.­Ta­pre­vla­da­slo­ven­ske­ga­pro­sto­ra­(od­vse­slo­ven­ske­ga prek­izse­ljen­ske­ga­do­lokal­ne­ga)­je­ven­dar­le­ocit­nej­ša­kakor­pre­vla­da­slo­venš­­ci­ne­kot­jezi­ka­tiskov­ali­Ljub­lja­ne­in­osta­lih­slo­ven­skih­mest­kot­prvih­kra­jev izi­da.­Ta­raba­tujih­jezi­kov­in­sre­dišc­za­naslav­lja­nje­dom­nev­no­doma­ce­ga­kul­­tur­ne­ga­pro­sto­ra –­ne­pa,­obrat­no,­za­že­kon­so­li­di­ra­ne­naci­je­zna­cil­na­raba doma­ce­ga­jezi­ka­in­sre­dišc­za­naslav­lja­nje­tujih­pro­sto­rov –­dodat­no­potr­ju­je tezo­o kljuc­ni­vlo­gi­obrav­na­va­ne­perio­di­ke­pri­zamiš­lja­nju­slo­ven­ske­nacio­nal­­ne­skup­no­sti. 
Število tiskov 
25 23 
22 
20 
20 
15 
10 
6 
5 
2 0 manj kot 1 1 do 5 6 do 10 11 do 25 26 do 50 51 do 100 101 in vec 

Število let 
Gra­fi­kon­7:­Tra­ja­nje­izha­ja­nja­perio­dic­ne­ga­tiska 
ni podatka drugo letno veckrat letno mesecno tedensko veckrat tedensko dnevno 

0 5 10 15 20 2530 
Število tiskov 
Gra­fi­kon­8:­Pre­vla­du­jo­ca­frek­ven­ca­izha­ja­nja 
109 
izseljenski mednarodni vseslovenski regionalni lokalni 
Število tiskov 

Gra­fi­kon­9:­Cilj­ni­pro­stor­medi­jev 

Zem­lje­vi­di 
Vsa­ka­eno­ta­pri­dob­lje­ne­podat­kov­ne­baze­je­bila­loci­ra­na­v geo­graf­skem­pro­­sto­ru.­Kot­pri­mer­so­v na­da­lje­va­nju­pri­lo­že­ni­zem­lje­vi­di,­izde­la­ni­na­pod­la­gi izbra­nih­kate­go­rij­sta­ti­stic­nih­podat­kov,­tj.­kra­jev­prve­ga­in­zad­nje­ga­izi­da 97 za­je­tih­perio­dic­nih­pub­li­ka­cij. 

Sklep 
Pris­pe­vek­sta­ti­stic­no­pred­stav­lja­podat­kov­no­bazo­perio­dic­ne­ga­tiska­slo­ven­­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re,­ki­je­nasta­la­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­Prostorslovenskeliterarne kulture.­Obde­la­nih­je­bilo­97 iz­bra­nih­perio­dic­nih­tiskov­iz­obdob­ja­med­leto­­ma­1780­in­1940.­Podat­ki­so­v pris­pev­ku­pri­ka­za­ni­s po­moc­jo­deve­tih­gra­fov­in zem­lje­vi­da.­Gra­fi­zaje­ma­jo­nasled­nje­kate­go­ri­je:­vrsta­tiska,­jezik,­pre­vla­du­joc tip­vse­bi­ne,­kraj­prve­ga­izi­da,­obdob­je­prve­ga­izi­da,­obdob­je­zad­nje­ga­izi­da, šte­vi­lo­let­izha­ja­nja,­frek­ven­ca­izha­ja­nja­in­cilj­ni­pro­stor. Ana­li­zi­ra­ni­podat­ki kaže­jo,­da­je­upra­vi­ce­na­dom­ne­va­o tem,­da­je­slo­ven­sko­caso­pis­je,­ki­pre­vla­du­je 
Volšperk Špital 
ŠentvidobGlini 
Celje publikacijelje 
Od 1770 do 1789Od 1790 do 1809Od 1810 do 1829Od 1830 do 1849Od 1850 do 1869
Samobor 
Od 1870 do 1989Od 1890 do 1909Od 1910 do 1929

Koper Karlovec 
Od 1930 d0 1940 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 

Zem­lje­vid 2:­Obdob­ja­zad­njih­izi­dov­perio­dic­nih­pub­li­ka­cij­na­Slo­ven­skem 

Praga 

Dunaj 

Gradec 

Celovec Zagreb 
Gorica Trst 



Število periodicnih publikacij,prvic izdanih med letoma1770 in 1940 v tujini
1 do 2
3 do 4
5 do 6
7 do 8 8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 16.000.000. Kartografska podlaga: Natural Earth. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
Zem­lje­vid­3:­Šte­vi­lo­perio­dic­nih­pub­li­ka­cij,­izda­nih­v tu­ji­ni­(1770–1940) 
nad­tuje­je­zic­nim,­v ve­li­ki­meri­slu­ži­lo­zamiš­lja­nju­nacio­nal­ne­skup­no­sti­in­je torej­pomemb­no­soob­li­ko­va­lo­pro­stor­slo­ven­ske­nacio­nal­ne­kul­tu­re.­Pomen­lji­­va­sta­že­soraz­mer­no­viso­ka­odstot­ka­temat­sko­hete­ro­ge­ne,­bolj­ali­manj­novi­­car­ske­(in­for­ma­tiv­ne)­in­pa­lite­rar­ne­perio­di­ke.­Potr­ju­je­ta­namrec­izpo­stav­lje­no vlo­go­perio­dic­ne­ga­tiska­pri­zamiš­lja­nju­nacio­nal­ne­skup­no­sti,­za­kate­re­ga­je po­bene­dic­tu­Ander­so­nu­poleg­novi­car­ske­ga­caso­pis­ja­kljuc­na­prav­lite­ra­tu­ra, pred­vsem­roman.­Med­kra­ji­prve­ga­izi­da­tiskov­moc­no­pre­vla­du­je­Ljub­lja­na kot­sre­diš­ce­slo­ven­ske­ga­kul­tur­ne­ga­pro­sto­ra;­celo­perio­di­ka,­poro­je­na­na obrob­­ju­slo­ven­ske­ga­ozem­lja­(Ce­lo­vec,­Trst,­Gori­ca)­in­onkraj­nje­ga­(Du­naj,­Gra­dec, Pra­ga,­bue­nos­Aires,­Chi­ca­go,­Cle­ve­land,­New­York),­je­bila­ocit­no­pogo­ste­je slo­ven­ska­(eno­je­zic­na)­kot­dvo­je­zic­na.­Osred­nje­obdob­je­zacet­ka­izha­ja­nja perio­dic­nih­pub­li­ka­cij­so­bila­deset­let­ja­na­pre­ho­du­19.­v 20. sto­let­je.­Red­ko­so tiski­vznik­ni­li­v de­set­let­ju,­ki­ga­je­zaz­na­mo­va­la­dru­ga­sve­tov­na­voj­na,­pred letom 1870­pa­je­bila­frek­ven­ca­nasta­ja­nja­novih­perio­dic­nih­tiskov­prav­tako manj­ša­od­osred­nje­ga­obdob­ja­deset­le­tij­na­pre­ho­du­med­sto­let­je­ma.­V ca­sih pre­ne­ha­nja­izha­ja­nja­tiskov­in­tra­ja­nja­nji­ho­ve­ga­izha­ja­nja­lah­ko­pre­poz­na­mo ne­le­ucin­ke­gene­ra­cij­skih­rit­mov,­ampak­tudi­vpliv­pomemb­nih­histo­ric­nih oko­liš­cin­(prva­in­dru­ga­sve­tov­na­voj­na,­vzpon­fašiz­ma­po­prvi­sve­tov­ni­voj­ni in­revo­lu­cio­nar­na­spre­mem­ba­obla­sti­po­dru­gi)­in­ciklov­aku­mu­la­ci­je­kapi­ta­­la (gos­po­dar­ska­kri­za­v ob­dob­ju­med­obe­ma­voj­na­ma).­Pre­vla­du­jo­co­rela­tiv­no niz­ko­ozi­ro­ma­hete­ro­ge­no­frek­ven­co­izha­ja­nja­kaže­pri­pi­sa­ti­soraz­mer­ni­nera­­zvi­to­sti­dejav­no­sti,­ven­dar­ta­vtis­popra­vi­dejs­tvo,­da­je­šte­vi­lo­pub­li­ka­cij­z vec­­jo­frek­ven­co­izha­ja­nja­(te­den­sko,­vec­krat­teden­sko,­dnev­no)­dva­krat­vec­je­od tistih­z niz­ko­frek­ven­co­(let­no,­vec­krat­let­no).­Moc­no­pre­vla­du­jo­ci­vse­slovenski cilj­ni­pro­stor­perio­dic­ne­ga­tiska­dodat­no­potr­ju­je­tezo­o kljuc­ni­vlo­gi obrav­­na­va­ne­perio­di­ke­pri­zamiš­lja­nju­slo­ven­ske­nacio­nal­ne­skup­no­sti.­Na­kon­­cu pris­pev­ka­pri­ka­zu­je­zem­lje­vid­kra­jev­prve­ga­izi­da­perio­dic­nih­pub­li­ka­cij med­leto­ma­1780­in­1940­neka­te­re­mož­no­sti­nadalj­nje­upo­ra­be­pri­dob­lje­ne baze. 

Li­te­ra­tu­ra 
An­der­son,­Bene­dict,­2007:­Zamišljeneskupnosti:oizvoruinširjenjunacionaliz­ma.­Prev. Alja­brglez­Ura­njek­in­Andrej­Kuril­lo.­Ljub­lja­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. Ba­jec,­Jože,­1973:­Slovenskicasnikiincasopisi:bibliografskipregledod1.januarja1937 
doosvoboditve9.maja1945.Ljub­lja­na:­Narod­na­in­uni­ver­zi­tet­na­knjiž­ni­ca. 
Ber­cic,­Bran­ko,­2000:­Oknjigahinknjižnicarstvu:razvojneštudijeinanalize. Ljub­lja­na:­Filo­zof­ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­bib­lio­te­kars­tvo. Ki­dric,­Fran­ce,­1929–1938:­Zgodovinaslovenskegaslovstva.Ljub­lja­na:­Slo­ven­­ska­mati­ca. Mo­ra­vec,­Dušan,­1994:­Novitokovivslovenskemzaložništvu:odSchwentnerja doprvihpublikacijAkademije.Ljub­lja­na:­Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je. Šle­bin­ger,­Jan­ko,­1937:­Slovenski casniki in casopisi: bibliografski pregled od 1797–1936.­Ljub­lja­na:­s.­n. 


Pro­stor­tiskarn­in­založb 
Jola­Škulj 
P
o­glav­je­se­pos­ve­ca osnov­nim­pote­zam­podat­kov­ne­baze­založ­ni­kov­in tiskar­jev.­Podat­ki­se­nana­ša­jo­na­51 za­lož­niš­ko-ti­skar­skih­usta­nov,­ki­so omo­go­ca­le­pri­sot­nost­tiska­ne­bese­de­in­šir­je­nje­pisne­kul­tu­re­v slo­ven­­skem­pro­sto­ru,­s tem­pa­so­odi­gra­le­kljuc­no­vlo­go­izgra­je­va­nja­infra­struk­tur­nih pogo­jev,­ki­so­poma­ga­li­vzpo­stav­lja­ti­pro­stor­lite­rar­ne­ga­živ­lje­nja­ter­spod­bu­ja­ti in­for­mi­ra­ti­raz­voj­slo­ven­ske­kul­tu­re.­ceprav­se­je­sam­pro­jekt­osre­do­to­cal­na obdob­je­1780–1940,­pa­je­bilo­smi­sel­no­v po­dat­kov­no­bazo­založb­na­slo­ven­­skih­tleh­zaje­ti­podat­ke­o tej­dejav­no­sti­od­usta­no­vi­tve­tiskar­ne­Jane­za­Krst­ni­ka Mayrja­(1678)­do­deset­le­tij­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni,­ker­je­kon­ti­nui­te­ta­neka­te­­rih­zgod­njih­tiskarn­usah­ni­la­šele­v tem­casu.­Podat­kov­no­bazo­infor­ma­cij­sko dopol­nju­je­jo­štir­je­gra­fi­ko­ni,­ki­sta­ti­stic­no­pri­ka­zu­je­jo­obdob­ja­usta­no­vi­tve, obdob­ja­uki­ni­tve,­šte­vi­lo­let­delo­va­nja­založb­ter­kra­je­usta­no­vi­tve­založb,­geo­­re­fe­ren­ce­iz­podat­kov­ne­baze­pa­so­vne­se­ne­tudi­v pri­kaz­založb­na­zem­lje­vi­du, s ci­mer­je­na­voljo­geo­kri­tic­na­sli­ka­o raz­pr­ši­tvi­in­kon­cen­tra­ci­ji­kul­tur­nih­pri­­za­de­vanj­založb. 
Me­to­do­lo­gi­ja 
V ok­vi­ru­pro­jek­ta­Prostor slovenske literarne kulture je­bil­prvot­no­nacr­to­van izbor­30,­kasne­je­v pro­ce­su­razi­ska­ve­pa­raz­šir­jen­na­51 za­lož­niš­kih­ozi­ro­ma tiskar­skih­hiš,­ki­so­s svo­jim­tudi­knji­go­trš­kim­delom­in­pri­za­de­va­nji­izgra­je­va­­le­vzpon­pisne­kul­tu­re­na­Slo­ven­skem­in­tako­bile­dejav­no­ude­le­že­ne v vzpo­stav­lja­nju­slo­ven­ske­ga­lite­rar­ne­ga­pro­sto­ra,­ki­je­do­zacet­ka­dru­ge­sve­­tov­ne­voj­ne­dobil­otip­lji­vo­podo­bo­in­ure­sni­cen­indi­vi­dual­ni­pro­fil.­V iz­de­la­vi podat­kov­ne­baze­je­bilo­upo­šte­va­no­tudi­gra­di­vo­o zgod­nej­ših­tiskar­jih­in­knji­­go­trž­cih,­ki­so­bili­pred­hod­ni­last­ni­ki­neka­te­rih­kasne­je­pomemb­nih­založb ozi­ro­ma­tiskarn­na­slo­ven­skem­ozem­lju.­Prvot­no­je­posel­izda­ja­te­lja­pokri­val­tako izved­be­na­tiskar­ska­opra­vi­la­kot­tudi­tisto,­kar­danes­razu­me­mo­pod­poj­mom založ ­ba, ­vkljuc ­no ­z zbi ­ra ­njem ­naroc ­ni ­kov ­in ­pro ­daj ­no ­distri ­bu ­ci ­jo. ­Prav ­zato ­so v ob ­de ­la ­vo ­založ ­niš ­tva ­in ­nje ­go ­ve ­kul ­tur ­no-posred ­niš ­ke ­vlo ­ge ­pri ­teg ­nje ­ni ­tudi podat ­ki ­o ti ­skar ­jih. ­Tiskar ­sko-za ­lož ­niš ­ki ­posel ­je ­svoj ­cas ­pred ­stav ­ljal ­rigo ­roz ­no regu ­li ­ran ­poklic ­in ­dovo ­lje ­nja ­zanj ­je ­prvot ­no ­pode ­lje ­va ­la ­dunaj ­ska ­cesar ­ska 
oblast, ­potreb ­no ­pa ­je ­bilo ­tudi ­pri ­vo ­lje ­nje ­dežel ­nih ­sta ­nov. ­Ta ­rigo ­roz ­nost ­je tesno ­pove ­za ­na ­ne ­le ­s ce ­hov ­ski ­mi ­inte ­re ­si ­tiskar ­sko-za ­lož ­niš ­kih ­izva ­jal ­cev ­ter nad ­zor ­ni ­mi ­zadol ­ži ­tva ­mi ­obla ­sti, ­ampak ­pred ­vsem ­z no ­tra ­njo ­nara ­vo ­dejav ­no ­-sti, ­ki ­je ­omo ­go ­ca ­la ­pre ­hod ­iz ­sve ­ta ­oral ­ne ­v pi ­sno ­kul ­tu ­ro, ­ta ­pa ­je ­z umeš ­ca ­njem poja ­vov ­infra ­struk ­tu ­re ­pisne ­kul ­tu ­re –­knji ­go, ­založ ­niš ­tvom, ­pre ­vo ­di –­pri ­na ­-ša ­la ­utr ­je ­va ­nje ­ver ­na ­ku ­lar ­nih ­jezi ­kov ­in ­posto ­po ­ma ­etab ­li ­ra ­la ­živo ­govo ­ri ­co avtoh ­to ­ne ­ga ­pre ­bi ­vals ­tva, ­sko ­zi ­nasta ­nek ­pre ­vo ­dov ­pa ­kre ­pi ­la ­nji ­ho ­vo ­pisme ­-nost ­ter ­vzpo ­sta ­vi ­tev ­sve ­ta ­sub ­jek ­tiv ­no ­sti ­in ­trans ­gre ­siv ­ne ­ga ­uma. 
Ob ­prob ­le ­mih, ­ki ­se ­poja ­vi ­jo ­pri ­pre ­štev ­nih ­ana ­li ­zah, ­naj ­ome ­ni ­mo ­dejs ­tvo, da ­je ­tiskar ­sko-za ­lož ­niš ­ki ­posel ­na ­isti ­loka ­ci ­ji ­v is ­tem ­poslop ­ju ­v raz ­lic ­nih 
obdob ­jih ­delo ­va ­nja ­pote ­kal ­pod ­vec ­raz ­lic ­no ­poi ­me ­no ­va ­ni ­mi ­last ­ni ­ki, ­ker ­je ­rod ­­bin ­sko ­ded ­no ­pre ­ha ­jal ­iz ­enih ­rok ­v dru ­ge ­ali ­pa ­bil ­pro ­dan ­dru ­ge ­mu ­tiskar ­ju. Pri ­mer ­je ­veri ­ga ­last ­niš ­tva ­blaz ­ni ­ko ­vih ­pred ­hod ­ni ­kov: ­Mayr ­je ­va ­rod ­bi ­na, ­ki ­je v Ljub ­lja ­ni ­prva ­vzpo ­sta ­vi ­la ­tiskar ­sko ­knji ­gar ­niš ­ko ­obrt, ­potem ­ko ­jo ­je ­že ­prej ­os ­­no ­va ­la ­v Salz ­bur ­gu, ­je ­s svo ­jim ­delo ­va ­njem – ­Janez ­Krst ­nik ­Mayr ­(1678 –1682), Jožef ­Tadej ­Mayr ­(1683 –1695), ­vdo ­va ­Ana ­bar ­ba ­ra ­(1695 –1705), ­Janez ­Jurij Mayr ­(1705 –­1730) –­to ­mesto ­eno ­sto ­let ­je ­po ­pri ­za ­de ­va ­njih ­pro ­te ­stan ­tov ­po ­-nov ­no ­spre ­me ­ni ­la ­v sre ­diš ­ce ­kul ­tur ­ne ­ga ­delo ­va ­nja; ­ome ­ni ­ti ­velja, ­da ­so ­pri ­njih izš ­le ­tudi ­pub ­li ­ka ­ci ­je ­clan ­kov ­Aca ­de ­mi ­ae ­Ope ­ro ­so ­rum ­Laba ­cen ­sium. ­Nato ­gre pre ­nos ­tega ­last ­niš ­tva ­v roke ­Ada ­ma ­Fri ­de ­ri ­ka ­Reic ­har ­da ­(1731 –1757) ­in ­potem vdo ­ve ­Ane ­eli ­za ­be ­te ­(1757 –1759). ­Sle ­di ­odpro ­da ­ja ­Jane ­zu ­Juri ­ju ­Hept ­ner ­ju (1759 –1764), ­nakar ­prei ­de ­v roke ­vdo ­ve ­Mari ­je ­Tere ­zi ­je ­(1764 –1765), ­z nje ­no vno ­vic ­no ­poro ­ko ­pa ­Jane ­zu ­Fri ­de ­ri ­ku ­eger ­ju ­(1765 –1799), ­po ­nje ­go ­vi ­smr ­ti spet ­vdo ­vi ­Mari ­ji ­Tere ­zi ­ji ­(1799 –1801), ­ki ­odpro ­da ­pra ­vi ­ce ­Andre ­ju ­Gas ­sler ­ju (1801 –1803), ­ta ­pa ­soraz ­mer ­no ­kma ­lu ­Jane ­zu ­Krst ­ni ­ku ­Ret ­zer ­ju ­(1803 –1815). Z Ret ­zer ­je ­vim ­last ­niš ­tvom ­posta ­ne ­ta ­tiskar ­sko-iz ­da ­ja ­telj ­ska ­hiša ­za ­nasled ­nje sto ­let ­je ­in ­pol ­v dru ­žin ­ski ­lasti: ­med ­last ­ni ­ki ­je ­prva ­vdo ­va ­Mari ­ja ­(1815 –1816), ­s po ­-ro ­ko ­sle ­di ­Jožef ­Sker ­bi ­na ­(1816 –1819), ­pa ­spet ­vdo ­va ­Mari ­ja ­(1819 –­1827), ­nato hci ­Fran ­ciš ­ka ­Ret ­zer ­(1827 –1829), ­z nje ­no ­poro ­ko ­Jožef ­blaz ­nik ­(1829 –1872), pa ­hce ­re ­Fran ­ciš ­ka, ­Albi ­na ­in ­Alek ­san ­dri ­na ­(1872 –1878), ­sle ­di ­jo ­Tiskar ­na ­blaz ­-ni ­ko ­vi ­nasled ­ni ­ki ­(last ­ni ­ki ­so ­zgolj ­dedi ­ci) ­(1878 –1920), ­Tiskar ­ski ­in ­lito ­graf ­ski zavod, ­knji ­go ­vez ­ni ­ca ­in ­založ ­niš ­tvo ­J. ­blaz ­ni ­ko ­vi ­nasled ­ni ­ki ­(del ­niš ­ka ­druž ­ba) (1920–1930)­in­J.­blaz­ni­ka­nasled­ni­ki,­uni­ver­zi­tet­na­tiskar­na,­lito­gra­fi­ja­in­kar­­to­naž­na d. d.­(1930–1946),­po­nacio­na­li­za­ci­ji­pa­blaz­ni­ko­va­tiskar­na­(1948–1961) in­cP­Delo,­obrat­blaz­ni­ko­va­tiskar­na­(1962–1975).­To­pome­ni,­da­je­v ob­dob­­ju­nekaj­manj­kot­tri­sto­tih­let­bilo­to­last­niš­tvo­v ro­kah­petih­dru­žin,­pri­cemer je­bil­eden­last­nik­komaj­dve­leti. –­V bazi­podat­kov­so­dislo­ci­ra­ne­podruž­ni­ce, ki­so­jih­tiskar­ji­usta­no­vi­li­v dru­gih­kra­jih,­ana­li­tic­no­obde­la­ne­pose­bej,­prav ena­ko­pa­velja,­ce­je­šlo­za­stal­no­pre­se­li­tev­založ­niš­ke­dejav­no­sti­v drug­kraj (prim. Mo­hor­je­va­druž­ba). 
Pri­sle­her­ni­založ­bi­ali­tiskar­ni­so­bili­za­vnos­v po­dat­kov­no­bazo­pri­dob­lje­­ni­podat­ki­za­sle­de­ca­polja: 
1.­Zapo­red­na­šte­vil­ka 
2.­Ime­založ­be­ozi­ro­ma­izda­ja­te­lja 
3.Dru­ga­ime­na­založ­be­(po­obdob­jih) 
4.Loka­ci­je­(po­obdob­jih) 
5.Naj­traj­nej­ša­loka­ci­ja­v geo­graf­skih­koor­di­na­tah 
6.Naj­traj­nej­ša­loka­ci­ja­v Gauss-Krüger­je­vih­koor­di­na­tah 
7. Datum­usta­no­vi­tve 8.Datum­uki­ni­tve 9.Pove­za­ve­z dru­gi­mi­inšti­tu­ci­ja­mi 
10. 
Refe­renc­na­lite­ra­tu­ra 

11. 
Splet­ne­pove­za­ve 12.­Ime­in­prii­mek­vna­šal­ca­(in­redak­tor­ja) 13.­Datum­vno­sa 


Ime­in­last­niš­tvo­založb­se­je­vca­sih­v krat­kih­casov­nih­raz­mi­kih­spre­mi­nja­­lo.­Tiskar­sko-za­lož­niš­ki­posel­ni­bil­lahek,­zara­di­pogo­jev­tiska –­zavo­ljo nav­zoc­no­sti­svin­ca­pri­svin­ce­nem­tiskar­skem­stav­ku­so­mu­rekli­tudi­»cr­na umet­nost« –­pa­tudi­zdrav­ju­nepri­ja­zen­poklic.­Tiskar­ji/za­lož­ni­ki­so­neredko umi­ra­li­pre­cej­mla­di,­nji­ho­va­posest­pa­se­je­dedo­va­la­in­sme­la­pre­ne­sti­tudi­na ime­ovdo­ve­le­žene.­Tako­je­ta­obrt­pogo­sto­pre­ha­ja­la­v roke­nove­ga­last­ni­ka­tudi pre­ko­vno­vic­nih­porok,­izda­ja­telj­ska­dejav­nost­pa­se­je­obi­caj­no­nada­lje­va­la­pod dru­gim­ime­nom.­Seve­da­je­bilo­nekaj­tudi­pri­me­rov,­ko­je­priš­lo­do­odpro­da­je tiskar­skih­pra­vic­in­pre­mo­že­nja,­ker­pa­je­bilo­do­dovo­lje­nja­za­to­obrt,­ki­je omo­go­ca­la­šir­je­nje­pisne­kul­tu­re­in­pre­ko­knjig­trans­fer­bese­dil­nih­sve­tov­in s tem­clo­ve­ko­ve­ved­no­sti,­tež­ko­pri­ti,­je­v vcasih­obsta­ja­la­veli­ka­zadr­ža­nost­do pre­no­sa­tiskar­skih­pra­vic­na­nove­ga­kup­ca,­ki­je­v ve­li­ko­pri­me­rih­pri­ha­jal­iz dru­gih­dežel­in­ga­v oko­lju­niso­poz­na­li,­da­bi­mu­zau­pa­li. –­Sama­dolo­ci­tev loka­cij­je­pred­stav­lja­la­nema­lo­zadreg,­ne­toli­ko­zara­di­seli­tev­tiskarsko-založ­­niš­kih­zavo­dov,­ampak­tem­bolj­zara­di­pre­šte­vil­ce­nja­zgradb,­prei­menova­nja ulic,­pa­tudi­zato,­ker­so­sta­re­uli­ce­pred­vsem­v Ljub­lja­ni­po­potre­su­doži­ve­le dru­gac­no­pozi­da­vo. –­Loka­cij­ski­podat­ki­so­bili­v za­mud­nem­pro­ce­su­bra­nja mno­gih­clan­kov­pre­ver­ja­ni­po­šte­vil­nih­virih,­dostop­nost­do­zbir­ke­Digi­tal­ne knjiž­ni­ce­Slo­ve­ni­je­(dlib.si)­pa­je­trud,­da­smo­se­doko­pa­li­do­pra­ve­naved­be, po­treb­ne­za­geo­re­fe­ren­ci­ra­nje,­vsaj­malo­olaj­ša­la. 
Ob­podob­ne­teža­ve­smo­trci­li­tudi,­ko­smo­pre­ver­ja­li­let­ni­ce­usta­no­vi­tve­ozi­­ro­ma­uki­ni­tve­založb,­tem­bolj­zato,­ker­so­jih­raz­lic­ni­viri­raz­lic­no­nava­ja­li,­tako da­se­tudi­ni­dalo­zane­sti­na­že­obsto­je­co­pre­gled­ni­co­o ca­su­delo­va­nja­tiskarn, kot­jo­je­sesta­vil­bran­ko­ber­cic­za­svo­jo­knji­go­TiskarstvonaSlovenskem(1968). ce­je­bilo­le­mogo­ce,­smo­pri­let­ni­cah­zabe­le­ži­li­poda­tek­iz­digi­ta­li­zi­ra­ne­ga­vira Arhi­va­Slo­ve­ni­je. 
V letu 2011­so­bile­izde­la­ne­vno­sne­matri­ce­za­založ­be­ozi­ro­ma­tiskar­ne­in dokon­can­izbor­prvot­no­30,­kasne­je­51 enot.­Sle­di­la­je­prva­faza­popi­so­va­nja, v ka­te­ri­so­v štu­dij­skem­letu 2012/2013­štu­den­ti­ljub­ljan­ske­slo­ve­ni­sti­ke­v seminar­­ju­pod­men­tors­tvom­Urš­ke­Pere­nic­poskr­be­li­za­prve­podat­kov­ne­vno­se.­Vsak od­teh­vno­sov­je­bil­spr­va­popi­san­v po­seb­ni­dato­te­ki­(Mi­cro­soft­excel),­ki­so bile­nato­zdru­že­ne­v skup­no­podat­kov­no­bazo.­Sle­di­la­je­faza­dopol­ni­tev­in veri­fi­ka­ci­je­(od­jese­ni­2013­do­kon­ca­februar­ja 2014),­v ka­te­ri­so­cla­ni­pro­jekt­ne sku­pi­ne­pre­ver­ja­li­podat­ke­in­izpo­pol­nje­va­li­zdru­že­no­bazo­(v for­ma­tu­.xlsx). 
Iz­ho­dišc­ni­podat­ki­so­bili­zaje­ti­iz­sekun­dar­ne­tiska­ne­lite­ra­tu­re­(Ru­dolf 1934; ber­cic­1968,­2000;­Dular­2002,­2007,­2009;­Kidric­1929–1938;­Kraigher­1939; Mora­vec­1994,­Podrobni 1933;­Reisp­1991;­Šter­benc­Sve­ti­na­2012;­žni­der­­šic 1995),­in­ko­smo­v fazi­skrb­ne­ga­pre­gle­da,­dopol­nje­va­nja­in­veri­fi­ka­ci­je­te podat­ke­tudi­navz­križ­no­pre­ver­ja­li­in­jih­raz­bi­ra­li­še­iz­dostop­nih­listin­skih splet­nih­virov,­vca­sih­tudi­le­iz­navedb­v Co­bis­su­ter­iz­sta­rej­ših­digi­ta­li­zi­ra­nih gra­div­skih­objav,­ki­so­bili­pred­vsem­na­voljo­na­dlib.si­(di­gi­tal­na­knjiž­ni­ca­Slo­­ve­ni­je,­ki­jo­vzdr­žu­je­NUK),­pa­tudi­v ne­ka­te­rih­dru­gih­splet­nih­obja­vah (do­stop­nih­kot­Goo­gle­knjige),­se­je­poka­za­lo,­da­se­mar­si­ka­te­ra­naved­ba­let­nic 
o us­ta­no­vi­tvi,­pa­tudi­o uki­ni­tvi­založb­ne­uje­ma,­vca­sih­pa­so­se­poka­za­la­tudi nes­klad­ja­v na­va­ja­nju­hišne­šte­vil­ke­loka­ci­je.­Tako­ver­jet­nost­napa­ke­lah­ko­še ved­no­obsta­ja,­saj­so­neka­te­re­let­ni­ce­nave­de­ne­po­zapi­sni­kih­o us­ta­nav­lja­nju­ali uki­nja­nju­založ­be­ali­po­caso­pi­snem­zapi­su­o tem,­drug­je –­zla­sti­ob­zgod­nej­­ših­založ­ni­kih­ali­ob­založ­bah,­ki­so­soraz­mer­no­malo­casa­obsta­ja­le –­pa­je­bil edi­ni­mož­ni­vir­naved­be­let­ni­ce­poda­tek­iz­Cobis­sa,­ki­ome­nja­ime­založ­ni­ka. 

Sta­ti­stic­ne­ana­li­ze 
Ob­de­la­ni­so­bili­podat­ki­51 ti­skarn­in­založb.­V na­da­lje­va­nju­so­v gra­fih­pri­ka­­za­ne­osnov­ne­sta­ti­stic­ne­zna­cil­no­sti­te­podat­kov­ne­baze. 
Krajustanovitvezaložbe Graf1spre­go­vo­ri­o lo­ka­ci­jah­usta­nov­lje­nih­tiskarn­in­založb­in­naka­zu­je­kra­jev­­no­raz­pr­še­nost­tiskar­sko-za­lož­niš­kih­pri­za­de­vanj­na­nekoc­vec­je­zic­nem­slo­ven­skem teri­to­ri­ju­in­v nje­go­vih­sre­diš­cih­kul­tur­ne­ga­živ­lje­nja.­Ta­raz­rez­pri­ka­že­raz­mer­­ja­raz­šir­je­no­sti­založ­niš­ke­dejav­no­sti­po­kra­jih­delo­va­nja­založb­in­opo­zar­ja, kako­mno­go­vec­je­so­bile­mož­no­sti­za­nasta­ja­nje­knjig­v osrc­ju­kul­tur­ne­ga­živ­lje­­nja­v Ljub­lja­ni­(62%),­medtem­ko­pripada­Gorici 8 %,­Celju­in­Mariboru­po­6 %, Celovcu,­Novemu­mestu­in­Postojni­po­4 %,­Prevaljam­in­brežicam­pa­po­2 %. 
Prevalje Brežice Postojna 2 % 



2 % 4 % Novo mesto 

Celje 4 % 
6 % 
Celovec 4 % 
Maribor 6 % Gorica 

8 % Loka pri Zidanem 
mostu 2 % 

Loka ­pri ­Zida ­nem ­mostu ­(2 %) ­je ­v raz ­re ­zu ­založ ­niš ­ke ­dejav ­no ­sti ­nave ­de ­na, ­ker je ­v tem ­kra ­ju ­obsta ­jal ­sedež ­dejav ­ne ­založ ­be ­Umet ­niš ­ka ­pro ­pa ­gan ­da ­(pr ­vot ­no usta ­nov ­lje ­ne ­v Ljub ­lja ­ni 1915), ­ki ­jo ­je ­vodil ­Hugo ­Uhlir., ­kul ­tur ­ni ­dela ­vec ­izvor ­­no ­ceš ­ke ­ga ­rodu, ­sicer ­pa ­tudi ­grad ­be ­nik-pro ­jek ­tant ­ter ­gos ­po ­dars ­tve ­nik, ­last ­nik bliž ­nje ­ga ­gra ­du ­Ruda. ­Nje ­go ­va ­založ ­ba ­je ­v treh ­deset ­let ­jih ­delo ­va ­nja ­izda ­la 100 knjig ­izvir ­ne ­ga ­in ­pre ­ve ­de ­ne ­ga ­lepo ­slov ­ja ­(tudi ­bal ­zac, ­EvgenijaGrandeto­va,­1935; ­Dic ­kens, ­Pickwickovci, 1936) ­ter ­vse ­bin ­sko ­vzne ­mir ­lji ­vih ­in ­aktual ­nih stro ­kov ­nih ­knjig ­in ­slo ­var ­jev, ­nje ­gov ­grad ­pa ­je ­nudil ­stre ­ho ­pre ­ne ­ka ­te ­re ­mu ­kul ­-tur ­ne ­mu ­delav ­cu ­v pro ­ce ­su ­ustvar ­ja ­nja ­svo ­jih ­del ­(Jo ­ža ­Glo ­nar, ­Hin ­ko ­Smre ­kar, Ivan ­Vav ­po ­tic). 
Obdobjeustanovitvezaložbe 
Gra ­fic ­ni ­pri ­kaz ­usta ­nav ­lja ­nja ­založb ­po ­obdob ­jih ­izri ­še ­zgo ­do ­vin ­ski ­vpo ­gled v raz ­voj ­no ­napre ­do ­va ­nje ­založ ­niš ­ke ­aktiv ­no ­sti ­(gl. Zemljevid1). ­Pro ­ces ­vzni ­ka ­-nja ­založb ­je ­bil ­seve ­da ­odvi ­sen ­od ­mno ­gih ­fak ­tor ­jev, ­nika ­kor ­ne ­zgolj ­od ­inte ­re ­sa 
o nuj ­no ­sti ­in ­hote ­njih ­za ­pre ­boj ­vse ­stran ­ske ­ga ­kul ­tur ­ne ­ga ­živ ­lje ­nja. ­Tisk ­in knji ­ga ­sta ­bila ­vse ­lej ­pove ­za ­na ­tudi ­z eko ­nom ­ski ­mi ­fak ­tor ­ji ­in ­s teh ­no ­loš ­ko mož ­nost ­jo ­obe ­tav ­ne ­ga ­posla ­pro ­di ­ra ­jo ­ce ­indu ­strij ­ske ­misel ­no ­sti. ­Knji ­ga ­je ­pred ­-stav ­lja ­la ­tudi ­zaslu ­žek ­in ­ker ­je ­obe ­nem ­pome ­ni ­la ­dalj ­no ­sež ­ni ­miš ­ljenj ­sko sti ­mu ­la ­ti ­ven ­preo ­brat ­iz ­oral ­ne ­kul ­tu ­re ­v pi ­sno, ­je ­zanjo ­obsta ­jal ­tudi ­trg, ­kar ­je spod ­bu ­ja ­lo ­nasta ­nek ­knji ­garn. 
Gra ­fic ­ni ­pri ­kaz ­( Graf2,­Zemljevid1)­za ­obdob ­je ­1640 –1739 ­upo ­šte ­va ­knji ­­gar ­no ­Mati ­je ­Klei ­ma ­yr ­ja ­v Ce ­lov ­cu, ­ki ­ji ­1692 ­last ­nik ­pri ­dru ­ži ­še ­last ­no ­tiskar ­no. Pri ­hod ­prve ­ga ­tiskar ­ja/za ­lož ­ni ­ka ­in ­knji ­gar ­nar ­ja ­v Ljub ­lja ­no ­se ­je ­zgo ­dil ­že 1678 ­na ­pri ­po ­ro ­ci ­lo ­cerk ­ve ­ne ­ga ­dosto ­jans ­tve ­ni ­ka ­in ­pisa ­te ­lja ­Jane ­za ­Lud ­vi ­ka Schönleb ­na ­in ­na ­pova ­bi ­lo ­tukajš ­njih ­dežel ­nih ­sta ­nov ­ob ­zago ­to ­vi ­lu ­vsa ­ko ­let ­ne nagra ­de ­200 gol ­di ­nar ­jev. ­In ­ker ­je ­pobu ­da ­za ­usta ­no ­vi ­tev ­prve ­ljub ­ljan ­ske ­založ ­­be ­pri ­ha ­ja ­la ­s stra ­ni ­cerk ­ve ­ne ­ga ­kro ­ga, ­so ­bila ­tudi ­pri ­ca ­ko ­va ­nja ­za ­reper ­toar tiska ­nih ­izdaj ­moc ­no ­veza ­na ­na ­reli ­gioz ­ne ­vse ­bi ­ne. ­Seve ­da ­so ­ob ­tem ­v Ma ­yr ­je ­-vem ­založ ­niš ­tvu ­izha ­ja ­la ­še ­filo ­zof ­ska, ­teo ­loš ­ka, ­juri ­dic ­na, ­medi ­cin ­ska ­in ­dru ­ga dela ­v nemš ­kem, ­latin ­skem ­in ­slo ­ven ­skem ­jezi ­ku. ­1707 –1709 ­je ­sin ­Janez ­Jurij Mayr, ­ki ­je ­malo ­prej ­prev ­zel ­posel ­kot ­cetr ­ti ­last ­nik, ­ambi ­cioz ­no ­posku ­sil ­tudi z iz ­da ­ja ­njem ­prve ­ga ­casni ­ka ­na ­Kranj ­skem ­WochentlicheLaybacherischeOrdinari undExtra-OrdinariZeitungen,­kar ­pa ­se ­je ­izka ­za ­lo ­za ­tukajš ­nje raz ­me ­re ­kot ­prez ­­go ­den ­in ­pre ­zah ­te ­ven ­pod ­vig. ­Založ ­ni ­ki ­so ­bili ­tisti ­cas ­nas ­ploh ­spret ­ni, ­pogum ­ni in ­ambi ­cioz ­ni, ­kar ­pri ­ca ­tudi ­Mayr ­je ­va ­izda ­ja ­po ­obi ­ca ­ju ­sejem ­skih ­ka ­ta ­lo ­gov sestav­lje­ne­ga­splo­šne­ga­kata­lo­ga­Cataloguslibrorum,qui nundinis Labacensibus autumnalibusinofficinalibrariaJoh.Bapt.Mayrvenalesprostant(1678),­natis­nje­­ne­ga­na 128 stra­neh­v pr­vem­letu­nje­go­ve­ga­delo­va­nja­v Ljub­lja­ni,­ki­nava­ja 2500 na­slo­vov­veci­no­ma­latin­skih­knjig­nje­go­ve­knjiž­ne­zalo­ge.­Prvot­na­Mayr­­je­va­tiskar­na­je­bila­dol­go­(vse­do­1782)­edi­na­na­Kranj­skem,­le­da­je­last­niš­tvo s pro­da­ja­mi­preš­lo­v dru­ge­roke:­Adam­Fri­de­rik­Reic­hard­(1731–1757)­in­vdo­va Ana­eli­za­be­ta­(1757–1759),­Janez­Jurij­Hept­ner­(1759–­1764),­vdo­va­Mari­ja Tere­zi­ja­(1764–1765),­z nje­no­vno­vic­no­poro­ko­pa­posta­ne­last­nik­Janez­Fri­de­­rik­eger­(1765–1799). 
Graf2in­Zemljevid1za­obdob­je­1740–1789 pri­ka­zu­je­ta­nasta­nek­6 za­ložb. Pri­kaz­potr­ju­je,­da­so­potre­be­po­tiskar­skih­uslu­gah­in­knji­gah,­tudi­pos­vet­nih, vse­bolj­naraš­ca­le.­V tem­casu­so­se­uve­ljav­lja­le­ved­no­bolj­spre­mi­nja­jo­ce­gos­­po­dar­ske­in­nove­poli­tic­ne­raz­me­re,­ki­so­1781­spro­ži­le­še­nove­pred­pi­se­cesarja Jože­fa­II.­o cen­zu­ri­in­tisku,­ti­pa­so­bis­tve­no­zrah­lja­li­cehov­ske­vezi­in­lokal­no zapr­tost­za­pri­do­bi­tev­usta­nov­nih­založ­niš­kih,­tiskar­skih­in­knji­gar­niš­kih­pra­­vic.­Tako­je­bil­omo­go­cen­nasta­nek­novih­tiskar­sko-za­lož­niš­kih­hiš­in­knji­garn tudi­pro­ti­volji­dote­da­njih­tiskar­jev­in­lokal­nih­obla­sti.­1782­je­v krat­kem­casov­­nem­pre­sled­ku­z Du­na­ja­priš­lo­dovo­lje­nje­za­ure­di­tev­še­dveh­tiskarn­v Ljub­­lja­ni,­prvo­za­celovš­ke­ga­tiskar­ja­Igna­ca­Aloj­za­Klein­ma­yr­ja,­dru­go­pa­za ljub­ljan­ske­ga­knji­gar­nar­ja­Mihae­la­Prom­ber­ger­ja,­ki­pa­potem­te­pra­vi­ce­ni uve­lja­vil.­1786 je­pri­do­bil­tiskar­sko-založ­niš­ke­pra­vi­ce­tudi­Ignac­Merk,­ki­je bil­tudi­knji­gar­nar.­Iste­ga­leta­kot­Klein­ma­yr­se­je­iz­Celov­ca­v Ljub­lja­no­pre­­se­lil­tudi­knji­gar­nar­s fran­co­ski­mi­kore­ni­na­mi­Viljem­Henrik­(Wil­helm­Heinrich) Korn,­ki­je­z od­prt­jem­svo­je­trgo­vi­ne­s knji­ga­mi­pri­ne­sel­v ta­pro­stor­povsem sve­žo­izbi­ro­lepo­slov­ja,­teh­nic­ne­lite­ra­tu­re­in­muzi­ka­lij.­Knji­gar­niš­ka­ponud­­ba­je­doži­ve­la­raz­cvet,­kar­nepre­klic­no­odse­va­druž­be­ne­pre­me­ne­in­dru­­gacne­kul­tur­ne­tež­nje­na­Kranj­skem­v tem­casu.­Slo­ven­ski­pre­po­rod­tako­ni nakljuc­je. 
Graf2in­Zemljevid1za­tret­je­obdob­je­1790–1839­pri­ka­že­ta,­da­se­poja­vi še 6 za­lož­b,­za­cetr­to­1840–1889­pa­14­enot­te­pano­ge,­med­tem­ko­obdob­je 1890–1939­z 22 eno­ta­mi­založ­niš­ke­dejav­no­sti­kaže­že­povsem­dru­go­sli­ko povsem­na­novo­raz­cve­te­le­ga­živ­lje­nja­založb­in­posred­no­slo­ven­ske­lite­rar­ne kul­tu­re.­cetr­to­obdob­je­sov­pa­da­z ra­sto­cim­pre­bo­jem­nacio­nal­ne­eman­ci­pa­ci­­je,­ko­se­je­v kul­tur­nih­pri­za­de­va­njih­in­pri­do­bi­va­nju­nove­ved­no­sti­kre­pil obcu­tek­za­pre­poz­nav­nej­šo­samo­bit­nost,­zad­nje­obdob­je­pa­se­uja­me­v cas,­ko 

Gra­fi­kon 2:­Obdob­ja­usta­no­vi­tve­tiskarn/za­ložb 
nasta­ja­moder­nej­ši­tip­pro­fi­li­ra­nih,­za­aktual­ni­poe­to­loš­ki­izraz­obcut­lji­vih založ­ni­kov­(prim. La­vo­slav­Schwent­ner,­Ciril­Vid­mar,­založ­ba­Modra­pti­ca, založ­ba­Hram,­Delav­ska­založ­ba,­Naša­založ­ba,­Aka­dem­ska­založ­ba­Sil­ve­­stra­Šker­la,­Slo­ven­ska­Mati­ca,­Tiskov­na­zadru­ga­itn.),­ki­so­že­inten­ziv­no zave­za­ni­ne­vec­toli­ko­zgolj­k de­jav­ne­mu­delo­va­nju­in­napred­ku­kul­tur­ne­ga pro­sto­ra,­tem­vec­(ne­ka­te­ri­med­nji­mi)­tudi­estet­ske­mu­pre­ra­ja­nju­lite­rar­ne­ga živ­lje­nja,­poglob­lje­ne­mu­razu­me­va­nju­znans­tve­nih­spoz­nanj­in­druž­bo­slov­­ne­misli. 
Obdobjeukinitvezaložbe Tu­gre­za­pre­cej­kraj­še­inter­va­le,­zaje­te­v gra­fic­ni­pri­kaz­(Graf3,­Zemljevid2). ena­od­zani­mi­vo­sti­je,­da­je­v ob­dob­jih­1890–1909,­1910–1929­bele­ži­mo­po­­rast­uki­nja­nja­založb,­še­pose­bej­pa­je­opa­zen­ta­trend­v le­tih­1930–1949,­torej prav­obdob­ju,­ko­je­isto­ca­sno­v slo­ven­skem­pro­sto­ru­naj­vec­novih­založb­tudi nasta­lo.­Raz­lo­ge­je­tre­ba­vide­ti­v tem,­da­last­ni­ki­založb,­ki­so­bili­obi­caj­no­širo­­ko­pro­fi­li­ra­ni­kul­tur­ni­delav­ci­in­koz­mo­po­lit­sko­raz­gle­da­ni­zane­se­nja­ki,­niso ime­li­dovolj­sred­stev­za­vzdr­že­va­nje­ambi­cioz­no­zastav­lje­nih­pro­gra­mov­izdajanja pro­mi­nent­nih­knjiž­nih­naslo­vov. –­Dru­ga­zani­mi­vost,­ki­jo­tudi­graf­že­na­prvi pogled­ponu­ja,­pa­je,­da­po­letu­1950­pre­se­net­lji­vo­ni­zabe­le­že­na­nobe­na­uki­ni­­

Gra­fi­kon­3:­Obdob­ja­uki­ni­tve­tiskarn/za­ložb 
tev­založ­be,­kar­naka­zu­je­misel,­da­je­bilo­za­povoj­no­založ­niš­ko­dejav­nost poskrb­lje­no­z dr­žav­nim­financ­nim­raz­re­zom­denar­ja,­kar­pa­nika­kor­ni­bilo povsem­samou­mev­no,­ampak­bolj­plod­mno­gih­indi­vi­dual­nih­pri­za­de­vanj­in pre­pric­lji­vih­dogo­var­janj­o po­me­nu­knji­ge­z od­lo­ce­val­ci­kul­tur­ne­poli­ti­ke.­Vecji obseg­ukinitev­v­obdobju­1910–1929­(9)­in­1930–1949­(19)­je­povezan­z menja­­vami­državnega­okvira­in­družbenega­sistema. 
Številoletdelovanjazaložbe Iz­Grafa 4,­ki­pona­zar­ja­šte­vi­lo­let­delo­va­nja­založb,­je­mogo­ce­raz­bra­ti,­da obsta­ja­v slo­ven­skem­kul­tur­nem­pro­sto­ru­vsaj­pri­neka­te­rih­založ­bah­evrop­sko pri­mer­lji­va­kon­ti­nui­te­ta­delo­va­nja­in­da­so­financ­ni­okvi­ri­in­vca­sih­tur­bu­lent­ne šir­še­kul­tur­no-druž­be­ne­oko­liš­ci­ne­podob­no­skraj­še­va­le­obstoj­nost­nji­ho­ve­ga dela.­Pra­ve­ga­niha­nja­gle­de­na­to,­ali­gre­v živ­lje­nju­tukajš­njih­založb­za­eno,­dve do­tri­ali­pet­dekad­ali­pa­sko­raj­za­sto­let­je,­prav­za­prav­ni.­To­pome­ni,­da­je­bila potre­ba­po­knji­gi­kot­nosil­cu­pisne­kul­tu­re­v tem­pro­sto­ru­neod­tuj­lji­vo­nav­zo­­ca,­pa­tudi,­kot­pri­ca­ta­zad­nja­dva­stolp­ca­v gra­fu,­da­se­izka­zu­je­jo­pri­za­de­va­nja posa­mez­nih­usta­nov­po­nepre­tr­ga­nem­delo­va­nju,­kar­izka­zu­je,­da­si­pro­stor slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­ven­dar­le­modro­pri­za­de­va­za­ohra­nja­nje­izda­ja­telj­­ske­tra­di­ci­je. 
201 in vec  
101 do 200  2 %  
4 %  
 1 do 10  
18 %  
51 do 100  
25 %  
11 do 25  
29 %  

26 do 50 22 % 
Gra­fi­kon­4:­Šte­vi­lo­let­delo­va­nja­tiskarn/za­ložb 

Zem­lje­vi­da 
Pri­dob­lje­na­baza­založb­vse­bu­je­geo­graf­sko­kom­po­nen­to:­vsa­ka­eno­ta,­ki­je vklju­­ce­na­v ta­zajem­podat­kov,­ima­toc­kov­no­ustrez­ni­co­v geo­graf­skem­pro­sto­ru. Digi­tal­no­kar­ti­ra­nje­založ­niš­ke­dejav­no­sti­izpri­cu­je,­da­je­bilo­založ­niš­ko delovanje­naj­bolj­zgoš­ce­no­v Ljub­lja­ni­in­da­so­bile­tu­sta­rej­še­založ­be­pred­­vsem­locirane­v sta­rem­delu­mesta­(pre­tež­no­desno­od­Ljub­lja­ni­ce),­med­tem­ko so­bile­loka­cije­založb,­ki­so­nasta­le­po­letu 1900,­umeš­ce­ne­v mest­nem­cen­tru (levo­od­Ljub­lja­ni­ce).­Zemljevida1in­2poka­že­ta,­da­je­delo­va­nje­založb­izven slo­ven­ske­pre­stol­ni­ce­nav­zo­ce­v ome­je­nem­šte­vi­lu­(bre­ži­ce,­Celje,­Celo­vec, Gori­ca,­Loka­pri­Zida­nem­mostu,­Maribor,­Novo­mesto,­Postoj­na,­Prevalje),­da pa­to­še­ne­pome­ni,­da­je­bilo­nji­ho­vo­delo zane­mar­lji­vo,­kar­naj­bolj­nazor­no kaže­jo­založ­niš­ka­pri­za­de­va­nja­novo­meš­ke­ga­tiskar­ja­Jane­za­Kraj­ca,­pa­seve­da dol­ga­tra­di­ci­ja­Mohor­je­ve­založ­be,­ki­se­je­po­raz­pa­du­Habs­burš­ke­monar­hi­je naj­prej­seli­la­na­Pre­va­lje,­potem­pa­v Ce­lje.­Vse­te­založ­niš­ke­aktiv­no­sti­so­kljuc­­no­pri­po­mo­gle­k de­jav­ne­mu­založ­niš­ke­mu­delo­va­nju­v teh­kra­jih­tudi­danes,­pri cemer­ima­jo­tam­kajš­nja­pred­hod­na­delo­va­nja­goto­vo­tudi­vsaj­malo­svoj­delež zaslug. 

Sklep 
De­lo­va­nje­tiskar­jev­in­založ­ni­kov­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju­je­zara­di poli­tic­ne­vpe­to­sti­v Habs­burš­ko­monar­hi­jo­pred­stav­lja­lo­pro­stor­vec­je­zi­kov­ne­­ga­milje­ja­in­tako­kul­tur­no­vzdr­že­va­lo­pro­stor­plu­ral­ne­ga­pisa­nja.­Ker­je­bilo poleg­tega­založ­niš­tvo­sku­paj­s knji­go­trš­tvom­mode­ren­in­le­postop­no­osa­mo­­svo­jen­posel,­ki­ga­je­proi­zved­la­tiskar­ska­revo­lu­ci­ja­po­Guten­ber­go­vem­izu­mu meha­nic­ne­ga­pre­mic­ne­ga­tipa­tiska­in­so­tiskar­ji­ter­knji­gar­ji­na­Kranj­sko­pri­ha­­ja­li­tudi­iz­dru­gih,­ne­le­nemš­ko­govo­re­cih­dežel,­je­ta­dejav­nost­koz­mo­po­lit­sko pre­snav­lja­la­in­pomemb­no­preob­li­ko­va­la­kul­tur­no­podo­bo­živ­lje­nja­posa­mez­­ni­kov,­pa­tudi­tukajš­njih­mest,­kjer­so­se­z njo­sre­ce­va­li.­Izum­tiska­je­s pos­pe­še­ni­mi kora­ki­naz­na­njal­pohod­pisne­kul­tu­re,­ta­pa­je,­kot­je­ocit­no,­ime­la­moc­izzva­ti sko­ko­vi­te­in­neslu­te­no­dalj­no­sež­ne­posle­di­ce,­odlo­cil­ne­za­dru­gac­na­odzi­va­nja in­naci­ne­miš­lje­nja­lju­di­na­našem­ozem­lju.­Naj­spom­ni­mo,­kaj­je­bis­tven­postu­­lat­zapi­sa­ne­bese­de,­in­da­je­pojav­pisne­kul­tu­re­vezan­na­vzo­rec­druž­be,­ki­ni zapr­ta­sama­vase­in­vznik­ne­v oko­liš­ci­nah,­v ka­te­rih­je­clo­ve­ku­prvic­dana,­kot­je ugo­tav­ljal­že­Lot­man,­mož­nost­izbi­re­ozi­ro­ma­odlo­ca­nja.­Prav­ta­momentmož­nostiizbireje­seve­da­tudi­za­samo­doga­ja­nje­kasnej­še­ga­slo­ven­ske­ga­lite­rar­ne­ga, pa­tudi­nacio­nal­ne­ga­pre­po­ro­da­imel­kljuc­no­vlo­go,­spro­žal­pa­je­spr­va­plah, potem­pa­neza­dr­žen­obci­in­lite­rar­ni­raz­voj.­Vznik­pisne­kul­tu­re­vse­ka­kor­sov­­pa­da­hkra­ti­s prio­stre­nim­zani­ma­njem­za­cas­in­kot­je­tudi­pre­vid­no­namig­nil Lot­man,­»lah­ko­celo­rece­mo,­da­je­zgo­do­vi­na­eden­od­stran­skih­rezul­ta­tov pisme­no­sti«­(Lot­man­2006:­351).­Dalj­no­sež­ne­raz­voj­ne­kon­sek­ven­ce,­ki­jih namrec­daje­ide­ja­odlo­ca­nja­ali­izbi­re­kot­temeljpisnekulture,­je­mogo­ce­pove­za­ti »bo­di­si­s se­man­ti­ko kršitveosnovanegareda[…],­bodi­si­s ta­ki­ma­nega­tiv­ni­ma last­nost­ma,­kot­sta­dvoum­nost­in­neod­loc­nost«­(355),­kar­daje­odgo­vor,­zakaj­je vsa­ko­krat­na­oblast,­cerk­ve­no­gos­pos­tvo­pa­še­prav­pose­bej,­doživ­lja­la­nela­god­­je­s pri­ho­dom­tiska­in­založ­niš­tva,­še­bolj­pa­ob­poja­vih­laic­ne­pisne­kul­tu­re, tj. pora­ja­jo­ce­se­lite­ra­tu­re,­in­ob­mož­nem­šir­je­nju­knjig­med­ljud­mi,­ter­zakaj­je dol­go­pre­ga­nja­la­pos­vet­no­ustvar­ja­nje,­pa­tudi,­zakaj­se­je­na­Slo­ven­skem­s pro­­ti­re­for­ma­ci­jo­zgo­dil­obse­žen­požig­knjig,­natis­nje­nih­v do­ma­cem­jezi­ku.­Knji­ge so­delež­ni­ki­kul­tur­nih­trans­fer­jev­in­z de­jav­nost­jo­tiska,­založb­in­knji­garn­so­se spro­ža­le­zami­sli­kul­tur­ne­ga­pla­ni­ra­nja,­sno­va­le­povsem­dru­gac­ne­social­ne­mre­že 

Volšperk 
Špital 
ŠentvidobGlini 
Celje lje Obdobje ustanovitve
Do 1809
Lokapri ZidanemMostu 
Od 1810 do 1829Od 1830 do 1849Od 1850 do 1869
Brežice 
Samobor 
Od 1870 do 1889Od 1890 do 1909Od 1910 do 1929
Karlovec 
Od 1930 do 1949 
Koper 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 

Od 1930 do 1949
Koper Karlovec 
Od 1950 do 2015 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
kot­v ca­sih­(in­pro­sto­rih)­oral­ne­lite­ra­tu­re,­zapi­sa­na­besed­na­ima­gi­na­ci­ja­pa­je dobi­va­la­svo­je­regio­nal­ne­obri­se­in­vse­bolj­z pre­pric­lji­vost­jo­sto­pa­la­v is­kri­vo polje­vir­tual­no­nav­zo­ce­sve­tov­ne­lite­ra­tu­re. 
Pri­ka­za­ni­sta­ti­stic­ni­podat­ki­in­zem­lje­vi­di­o de­jav­no­sti­založb­sko­zi­sto­let­ja na­slo­ven­skem­etnic­nem­teri­to­ri­ju­kaže­jo­opri­jem­lji­va­dejs­tva­o kljuc­ni­infra­­struk­tu­ri,­ki­je­omo­go­ca­la­zasno­ve­za­pre­boj­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re,­tra­si­ra­la­njen raz­voj­in­uspe­šno­trans­for­mi­ra­la­poe­to­loš­ke­pre­mi­ke. 

Li­te­ra­tu­ra 
An­drej­ka,­Rudolf,­1934:­Naj­sta­rej­še­ljub­ljan­ske­indu­stri­je.­Kronikaslovenskih 
mest1,­št. 1,­str. 58–59,­št. 2,­str. 135–137,­št. 3,­str. 186–188,­št. 4,­str. 288–290. Ber­cic,­Bran­ko,­1968:­TiskarstvonaSlovenskem.Ljub­lja­na. —,­2000:­Oknjigahinknjižnicarstvu:razvojneštudijeinanalize.Ljub­lja­na:­Filo­zof­­
ska­fakul­te­ta,­Odde­lek­za­bib­lio­te­kars­tvo. Du­lar,­Anja,­2002:­Živetiodknjig:zgodovinaknjigotrštvanaKranjskemdozacet­ka19.stoletja.Ljub­lja­na:­Zve­za­zgo­do­vin­skih­dru­štev­Slo­ve­ni­je. —,­2007:­Le­com­mer­ce­de­livres­en­Car­nio­le­(XVI­e –­début­du­XIX­e­sičc­le).­Histoire etcivilisationdulivre:­Revueinternationale3,­str. 197–238. —,­2009:­Johann­Tho­mas­edler­von­Tratt­ner­(1719–1798)­and­the­Slo­ve­ne­book Mar­ket­of­the­18th­Cen­tury.­V:­Johan­nes­Frim­mel­in­Mic­hael­Wöger­ba­uer­(ur.): 
KommunikationundInformationim18.Jahrhundert:dasBeispielderHabsburgermo­narchie.­Wies­ba­den:­Otto­Har­ras­so­witz.­Str. 45–54. Ki­dric,­Fran­ce,­1929–1938:­Zgodovinaslovenskegaslovstva.Ljub­lja­na:­Slo­ven­­ska­mati­ca. Kraigher,­Vito,­1939:­»Al­bert­Mat­hiez:­‘Fran­co­ska­revo­lu­ci­ja’.«­Ljubljanski zvon59, št. 7,­str. 415–416. Lot­man,­Jurij M.,­2006:­Znotrajmislecihsvetov.­Prev. Ur­ša­Zabu­ko­vec.­Ljub­lja­­na:­Stu­dia­huma­ni­ta­tis. Mo­ra­vec,­Dušan,­1994:­Novitokovivslovenskemzaložništvu:odSchwentnerja doprvihpublikacijAkademije.Ljub­lja­na:­Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je. 
Podrobniseznam,­1933: Podrobniseznamindustrije,trgovineinobrtivDravskibanovi­nikraljevineJugoslavije=Detail-VerzeichnisderIndustrie,desHandelsundGewerbes.2. Dom­ža­le:­Ured­niš­tvo­Adre­sar­ja­in­dru­gih­stro­kov­nih­knjig­za­Drav­sko­bano­vino. 
Reisp,­Bran­ko:­Tiskars­tvo.­V:­Mate­ja­Kos­in­Mati­ja­žar­gi­(ur.): Gradovimineva­jo,fabrikenastajajo:industrijskooblikovanjev19.stoletjunaSlovenskem.­Ljub­lja­na: Narod­ni­muzej,­1991.­Str. 65–71. 
Šter­benc­Sve­ti­na,­Bar­ba­ra,­2012:­ZgodovinskedimenzijeIlirskihprovinc.­Ljub­­lja­na:­Založ­ba­ZRC. 
Žni­der­šic,­Mar­tin,­1995:­Pre­gled­raz­vo­ja­založ­niš­tva­in­knji­go­trš­tva­v Slo­veni­ji od­zacet­kov­do­danes.­V:­Mar­ti­na­Oro­žen­(ur.): Informativnikulturološkizbornik. Ljub­lja­na:­Semi­nar­slo­ven­ske­ga­jezi­ka,­lite­ra­tu­re­in­kul­tu­re.­Str. 119–136. 


Pro­stor­lite­rar­nih­dru­štev:­cital­niš­tvo v kontek­stu­demo­graf­skih­zna­cil­no­sti, upravno-po­li­tic­ne­in­sod­ne­deli­tve­ozem­lja ter­mre­že­sred­njih­in­viš­jih­šol 
Urš­ka­Pere­nic 
ci­tal­niš­tvo­in­demo­graf­ska­struk­tu­ra1 
O
b­dob­je­cital­niš­tva­na­Slo­ven­skem se­je­zace­lo­v 60. le­tih­19. sto­­let­ja,­vendar­so­poli­tic­no-kul­tur­na­druš­tva,­usta­nov­lje­na­v Tr­stu,­Gori­ci, Grad­cu,­na­Duna­ju,­v Ljub­lja­ni­in­Celov­cu­kot­nekak­šni­pred­hod­ni­ki cital­nic,­delo­va­la­že­prej.­Sko­zi­druš­tve­no­živ­lje­nje,­ki­je­vklju­ce­va­lo­spod­bu­janje bra­nja,­zbi­ra­nje,­hra­nje­nje­in­raz­šir­ja­nje­caso­pis­ja­in­knjig,­skrb­za­dram­sko-gle­­da­liš­ko­dejav­nost­ter­pre­va­ja­nje­in­pri­re­ja­nje­lite­ra­tu­re­za­narod­no­kul­tur­ne­in zabav­ne­pri­re­di­tve,2 so­ta­druš­tva­še­pred­poja­vom­cital­nic­igra­la­nes­pre­gle­dljivo vlo­go­za­raz­voj­lite­rarne­ga­živ­lje­nja­in­kul­tu­re.­Še­bolj­se­je­druš­tve­no­delo­va­nje okre­pi­lo­po­zato­nu­abso­lu­tiz­ma­in­v us­tav­ni­dobi,­kar­je­dodat­no­spod­bu­dil februar­ski­patent­(1861), s ka­te­rim­je­bilo­dovo­lje­no­usta­nav­lja­nje­nepo­li­tic­nih dru­štev.3 cital­ni­ce­so­se­naj­bolj­pos­pe­še­no­raz­vi­ja­le­rav­no­na­zacet­ku­te­dobe. Nji­ho­vo­šte­vi­lo­in­šte­vi­lo­cla­nov­je­vse­sko­zi­raslo,­tako­da­je­bilo­konec­60. let na Slo­ven­skem­58 ci­tal­nic­(Zemljevid1).4 Takrat­se­je­zace­lo­obdob­je­tabo­rov,v katerih 
1 cla­nek,­ki­je­pod­la­ga­temu­poglav­ju,­sem­pod­naslo­vom­cital­niš­tvo­v pers­pek­ti­vi­druž­­be­no­geo­graf­skih­dejav­ni­kov­prvic­obja­vi­la­vte­mat­ski­šte­vil­ki­Slavisticnerevije(Pe­
re­nic2012). Prim. še­Pere­nic­2010a,­2010b,­2011a,­2011b.­Gl.­tudi­Costa­1869;­Prijatelj­1955. 
2 Poz­nej­še­cital­niš­ke­bésede. 3 Iz­leta 1867­je­zakon­o druš­tvih,­ki­je­prav­tako­spod­bu­dil­nji­hov­raz­voj.­Ven­dar­je ogrom­no­cital­nic­nasta­lo­že­pred­nje­go­vim­spre­jet­jem. 4 Sku­paj­naj­bi­v tem­obdob­ju­šte­le­vec­kot­4000 cla­nov.­Ob­kon­cu­sto­let­ja­pa­naj­bi­še ved­no­delo­va­lo­okrog­80 ci­tal­nic­(Reisp­1988:­137). 
je­mogo­ce­vide­ti­svo­je­vrst­ne­nasled­ni­ke­cital­niš­kih­dru­štev,­pri­cemer­so­mno­­ge­cital­ni­ce­delo­va­le­še­glo­bo­ko­v 19. sto­let­je­in­na­zacet­ku­20. sto­let­ja. 
Kot­prva­je­bila­29. ja­nuar­ja 1861­usta­nov­lje­na­narod­na­cital­ni­ca­v Tr­stu,­ki­ji je­bil­taj­nik­Fran­Lev­stik.­Sle­di­la­ji­je­cital­ni­ca­v Ma­ri­bo­ru,­ki­je­po­nastan­ku neko­li­ko­pre­hi­te­la­ljub­ljan­sko­cital­ni­co.­Na­Pri­mor­skem­je­bilo­cital­niš­tvo,­vsaj kvan­ti­ta­tiv­no­gle­da­no,­sploh­naj­bogatejše,­saj­je­v 60. le­tih­obsta­ja­lo­26 ci­tal­nic. Sle­di­le­so­Kranj­ska­s 17,­Šta­jer­ska­s 13 ci­tal­ni­ca­mi­in­Koroš­ka­z dve­ma­cital­ni­ca­­ma.­Na­Pri­mor­skem­so­bila­narod­na­druš­tva­na­Goriš­kem,5 Tržaš­kem­in­v Is­tri. Z iz­je­mo­Trsta,­ki­je­bil­s 70.2746 pre­bi­val­ci­še­na­zacet­ku­20. sto­let­ja­naj­vec­je slo­ven­sko­mesto­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev­(v njem­sta­bili­dve­cital­ni­ci –­leta 1868 je­bila­odpr­ta­cital­ni­ca­pri­Sv.­Iva­nu),­so­bile­vse­dru­ge­tržaš­ke­cital­ni­ce,­ki­jih­je bilo­šest,­na­pode­že­lju­ozi­ro­ma­v mest­nem­zaled­ju­z 52.824 pre­bi­val­ci.­To­je tre­ba­ome­ni­ti­zato,­ker­je­pri­mer­lji­vo­z ve­li­ko­veci­no­nase­lij­na­Pri­mor­skem7 pa tudi­na­Šta­jer­skem,­kjer­so­se­cital­ni­ce­pojav­lja­le­v kmec­kih­nase­ljih­ozi­ro­ma­na pode­že­lju­(med­vec­ji­mi­sta­bila­na­Pri­mor­skem­Štan­drež­in­bra­nik­ozi­ro­ma Rihem­berk­s 1544 pre­bi­val­ci,­na­Slo­ven­skem­Šta­jer­skem­npr.­Lju­to­mer,­ki­še ni­imel­mest­nih­pra­vic­in­je­štel­1074 pre­bi­val­cev).­Raz­lo­ge­za­to,­da­so­se­na zahod­nem­in­vzhod­nem­delu­etnic­ne­ga­ozem­lja­cital­ni­ce­pojav­lja­le­v na­se­ljih z manj­šim­šte­vi­lom­pre­bi­vals­tva­kot­na­Kranj­skem,­bi­bilo­mogo­ce­iska­ti­v vec­­jih­potre­bah­lokal­nih­pre­bi­valcev­po­usta­no­vah­za­ucin­ko­vi­tej­še­narod­no­kul­­tur­no­delo­va­nje­na­obmoc­jih,­ki­so­bila­v moc­nej­ših­ozi­ro­ma­»usod­nej­ših« sti­kih­z itali­jan­skim­ali­nemš­kim­ele­men­tom,­med­tem­ko­so­bile­te­potre­be v osrc­ju­Kranj­ske­in­šir­še,­kjer­je­bilo­prib­liž­no­90 %­slo­ven­ske­ga­pre­bi­vals­tva, ocit­no­manj­še.8 
5 Go­riš­ka­bo­v na­da­lje­va­nju­obrav­na­va­na­loce­no­po­poli­tic­nih­okra­jih­oz.­gla­vars­tvih. Poleg­mesta­Gori­ca­z na­jož­jo­oko­li­co­bodo­pose­bej­obrav­na­va­na­gla­vars­tva­Gori­ca ­oko­li­ca,­Tol­min­in­Seža­na. 
6 Vsi­demo­graf­ski­podat­ki­so­iz­prve­ga­popi­sa­pre­bi­vals­tva­1869. 7 Na­Goriš­kem­so­bile­z iz­je­mo­mesta­Gori­ca­s 16.659 pre­bi­val­ci­vse­cital­ni­ce­pode­žel­­ske.­ena­ko­velja­za­istr­ski­cital­ni­ci. 
8 To­je­ne­nazad­nje­raz­vid­no­že­iz­pri­mer­ja­ve­dežel­nih­sre­dišc,­saj­se­v Ljub­lja­ni­z vec­­jim­šte­vi­lom­pre­bi­val­cev,­kar­bi­lah­ko­pora­ja­lo­vec­je­potre­be­po­cital­niš­tvu,­tako­kakor v Ma­ri­bo­ru,­ki­je­s pred­mest­ji­štel­pre­cej­manj­pre­bi­val­cev,­poja­vi­ena­cital­ni­ca.­V ne­­po­sred­ni­bli­ži­ni­je­delo­va­la­tudi­cital­ni­ca­v ob­ci­ni­ozi­ro­ma­nase­lju­Ruše­(Ma­ria­Rast), ki­je­šte­lo­le­612 pre­bi­val­cev.­Med­Gori­co­in­Mari­bo­rom­je­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev Celo­vec,­kjer­je­cital­ni­ca­delo­va­la­od­leta 1863. 
Volšperk Špital 
ŠentvidobGlini 
OŠKA 
K
O
R
O
Š
K
A 

CeljeLaško 
Vrsta ustanoveCitalnica
Sevnica 
GimnazijaRealka
Novomesto 
Trgov.-navt. akademija
Samobor 
Uciteljišce
Mešcanska šola
lika ca 
Semenišce
Koper 

Dekani 
Karlovec 
Jelšane Crnomelj 
Teološki študij 
TRA 
I
S
T
R
A 

8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
Upo­šte­va­je­podat­ke­iz­prve­ga­popi­sa,­ki­je­bil­rav­no­konec­60. let­19. sto­let­­ja,­bi­nase­lja­s ci­tal­ni­ca­mi­gle­de­na­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­lah­ko­raz­de­li­li­v tri­raz­lic­no veli­ke­sku­pi­ne.­Dobra­polo­vi­ca­nase­lij,­tj.­29,­kjer­so­delo­va­le­cital­ni­ce,­je­vasi­in trgov­ozi­ro­ma­manj­ših­kra­jev,­kjer­se­je­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­giba­lo­v raz­po­nu med­262­(be­ne­dikt­v Slo­ven­skih­gori­cah)­in­987­(Cerk­no).­22 je­nase­lij,­ki­so šte­la­od­1050 (Štan­drež)­do­6623­(Ro­col)­pre­bi­val­cev.­Šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­v vec­­jih­nase­ljih,­ki­so­Ljub­lja­na,­Celo­vec,­Mari­bor,­Trst­in­Gori­ca,­pa­je­bilo­med 12.828­in­70.274.­ce­zdaj­vza­me­mo­sez­nam­nase­lij­s ci­tal­ni­ca­mi,­vidi­mo,­da­je bilo­naj­vec­cital­nic­na­pode­že­lju­na­Pri­mor­skem,­in­sicer­15,­kar­je­krep­ko­cez polo­vi­co­vseh­cital­nic­na­zahod­nem­delu­etnic­ne­ga­ozem­lja.­Sle­di­ji­Šta­jer­ska, kjer­je­bilo­med­13 ci­tal­ni­ca­mi­trš­kih­ozi­ro­ma­vaš­kih­osem,­med­tem­ko­sta­bili na­Koroš­kem­ena­cital­ni­ca­v me­stu­in­ena­na­pode­že­lju.9 Z ozi­rom­na­dru­go sku­pi­no,­v ka­te­ri­so­sred­nje­veli­ka­nase­lja,­je­bilo­naj­vec­cital­nic­na­Kranj­skem, tj.­10,­ki­ji­sle­di­ta­Pri­mor­ska­z os­mi­mi­in­Šta­jer­ska­s šti­ri­mi­cital­ni­ca­mi.­Ven­dar ni­mogo­ce­spre­gle­da­ti­dejs­tva,­da­se­je­Pri­mor­ska­v dru­gi­sku­pi­ni­znaš­la­tako viso­ko­na­racun­zaled­nih­kra­jev­(Ro­col,­Ške­denj,­Kolo­nja,­Rojan,­bar­kov­lje­in Opci­ne­na­Tržaš­kem­ter­Štan­drež­na­Goriš­kem),­ki­so­dejan­sko­vasi­in­bi­jih­bilo ne­gle­de­na­raz­me­ro­ma­veli­ko­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­bolj­smi­sel­no­pri­šte­ti­k na­se­­ljem­v prvi­sku­pi­ni.­Skup­no­šte­vi­lo­pode­žel­skih­cital­nic­bi­potem­name­sto 29 zna­ša­lo­36,­kar­pred­stav­lja­dobrih­60 %­vseh­cital­nic. 
Tako­kakor­posa­mez­na­nase­lja,­kjer­so­delo­va­le­cital­ni­ce,­kli­ce­jo­po­loce­ni pri­mer­ja­vi­tudi­zaled­ja­dežel­nih­sre­dišc­ozi­ro­ma­glav­nih­mest.­Uvo­do­ma­ome­­nje­no­tržaš­ko­zaled­je­je­po­vzor­cu­nase­lje­no­sti­pri­mer­lji­vo­s kranj­skim­gla­vars­tvom Ljub­lja­na -oko­li­ca,10 ki­je­ime­lo­sko­raj­da­ena­ko­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev,­tj.­50.519, ven­dar­samo­eno­vaš­ko­cital­ni­co­v Šen­tvi­du­nad­Ljub­lja­no.­Od­tod­se­vidi,­kako je­bila­cital­niš­ka­dejav­nost­veli­ko­živah­nej­ša­v tr­žaš­kem­kot­v ljub­ljan­skem­pri­­mest­ju,­kar­velja­tudi,­ko­pri­mer­ja­mo­Pri­mor­sko­in­Kranj­sko.­Med­pri­mest­ji neko­li­ko­izsto­pa­le­mari­bor­sko­okrož­je,­ki­je­šte­lo­vec­kot­80.000 pre­bi­val­cev in­kjer­so­sku­paj­z mest­no­delo­va­le­tri­cital­ni­ce.­Spod­nje­šta­jer­ska­okrož­ja­so bila­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev­nas­ploh­vec­ja­od­veci­ne­kranj­skih­in­pri­mor­skih­poli­­tic­nih­okra­jev,­zara­di­cesar­je­pokri­tost­Šta­jer­ske­s ci­tal­ni­ca­mi­po­pre­bi­val­cih­in gle­de­na­pri­ca­ko­va­nja­neko­li­ko­niž­ja­od­tiste­na­Kranj­skem,­kjer­so­delo­va­le­štiri 
9 Gre­za­slo­ven­sko­koroš­ko­cital­ni­co­v že­lez­ni­Kapli­(bad­eisen­kap­pel),­ki­je­edi­na­od cital­niš­kih­loka­cij,­za­kate­ro­nisem­mogla­dobi­ti­demo­graf­skih­podat­kov. 10 Ljub­lja­na­sem­ni­pri­šte­ta,­ker­jo­je­kot­Trst­ali­Gori­co­smi­sel­no­obrav­na­va­ti­loce­no. 
cital­ni­ce­vec.­V ce­lovš­kem­okrož­ju,­ki­je­pokri­va­lo­šir­šo­oko­li­co­mesta­in­je­štelo prib­liž­no­60.000 pre­bi­val­cev,­ni­bilo­slo­ven­ske­cital­ni­ce. 
Ker­so­med­druž­be­no­geo­graf­ski­mi­dejav­ni­ki­podat­ki­o pre­bi­vals­tve­ni­sesta­vi eden­izmed­bolj­izcrp­nih­virov­pri­preu­ce­va­nju­pro­stor­ske­distri­bu­ci­je­cital­nic,­si bomo­v na­da­lje­va­nju­v nji­ho­vi­pers­pek­ti­vi­podrob­ne­je­pogle­da­li­posa­mez­ne­zgo­­do­vin­ske­deže­le;­zace­li­bomo­s Pri­mor­sko.­ce­med­seboj­pri­mer­ja­mo­demo­graf­ske vzor­ce­pri­mor­skih­nase­lij,­kjer­so­delo­va­le­cital­ni­ce,­naj­prej­pade­v oci­širok­raz­­pon­v šte­vi­lu­pre­bi­val­cev­med­naj­manj­šim­in­naj­vec­jim­nase­ljem­s ci­tal­ni­co,­ki­sta v kon­kret­nem­pri­me­ru­Sko­po­na­Kra­su­s samo­309­in­Trst­z do­bri­mi­70.000 pre­­bi­val­ci.­Seve­da­ni­naj­bolj­upra­vi­ce­no­pri­mer­ja­ti­urba­ne­ga­sre­diš­ca­in­vasi,­saj­bi bilo­bolj­smi­sel­no­vle­ci­vzpo­red­ni­ce­na­pri­mer­med­Sko­pim­in­tržaš­kim­Roco­­lom.11 Kra­ji­tržaš­ke­ga­zaled­ja­so­sploh­pri­vrhu­les­tvi­ce­in­si­sle­di­jo­takoj­za Gori­co in­Trstom­v raz­po­nu­med­6623­in­1166 pre­bi­val­ci,­pri­cemer­je­med­Kolo­njo­in Roja­nom­s 1570 in­1465 pre­bi­val­ci­še­bra­nik,­ki­je­kot­obcin­sko­sre­diš­ce­pove­zo­­val­vec­vasi­in­je­imel­1544 pre­bi­val­cev.­Za­bar­kov­lja­mi­s 1166 pre­bi­val­ci­je Štan­drež­(St.­Andrea),­ki­je­spa­dal­pod­goriš­ko­gla­vars­tvo­in­se –­kakor­vec­cital­­niš­kih­sre­dišc –­danes­naha­ja­v Ita­li­ji.­Na­enaj­stem­mestu­je­Cerk­no­(tol­min­sko gla­vars­tvo)­z 987 pre­bi­val­ci,­ki­mu­sle­di­jo­manj­ši,­ven­dar­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev pri­mer­lji­vi­kra­ji,­in­sicer­Nabre­ži­na­(876),­Tol­min­(846),­Prva­ci­na­(837),­Komen (779),­Ajdovš­ci­na­(772),­Vol­ce­(770),­Koba­rid­(767),­Deka­ni­(715),­Vrtoj­ba­(603), crni­ce­(545),­Kanal­(510),­Sol­kan­(466),­Jel­šane (428)­in­Sko­po­(309).­Šte­vilcni podat­ki­so­zani­mi­vi­zato,­ker­se­da­na­eni­stra­ni­raz­bra­ti­pov­prec­no­veli­kost­cital­­niš­ke­loka­ci­je­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev­v po­sa­mez­nem­okra­ju­in­na­dežel­ni­rav­ni.­Po dru­gi­stra­ni­so­podat­ki­zani­mi­vi,­ker­kaže­jo,­kak­šna­je­bila­gosto­ta­cital­nic­v po­­sa­mez­nih­poli­tic­ni­okra­jih­ozi­ro­ma­gla­vars­tvih12 zno­traj­deže­le­gle­de­na­celot­no šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­v teh­okra­jih.­Na­tej­pod­la­gi­se­da­nato­pri­mer­ja­ti­pokri­tost posa­mez­nih­okra­jev­ozi­ro­ma­okro­žij­s ci­tal­ni­ca­mi­na­med­de­žel­ni­rav­ni. 
ce­izv­za­me­mo­Trst,­bi­kraj­s ci­tal­ni­co­na­Tržaš­kem­štel­v pov­prec­ju­2361 pre­­bi­val­cev,­kar­je­zara­di­vec­jih­nase­lij­v oko­li­ci­mesta­neko­li­ko­vec­od­pov­prec­ja 
11 Ven­dar­so­raz­li­ke­vno­vic­pre­cejš­nje,­saj­je­bila­kon­cen­tra­ci­ja­pre­bi­vals­tva­v tr­žaš­kih 
pred­mest­nih­nase­ljih­nepri­mer­no­vec­ja­kot­v os­ta­lih­pri­mor­skih­vaseh,­kjer­so­delovale 
cital­ni­ce. 12 V po­pi­su­pre­bi­vals­tva­so­to­t. i. Bezirkshauptmannschaft.Gre­za­notra­nje­po­li­tic­no­raz­­
de­li­tev­posa­mez­ne­deže­le. 
v dru­gih­okra­jih,­pov­prec­no­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­v kra­ju­s ci­tal­ni­co­v go­riš­kem gla­vars­tvu13 bi­bilo­790,­na­Tol­min­skem,­Sežan­skem­in­v Slo­ven­ski­Istri­pa­bi­si šte­vil­ke­sle­di­le­tako­le:­842,14 656 ter­428­in­715.15 ce­bi­upo­šte­va­li­vse­pode­žel­­ske­loka­ci­je,­ne­pa­tudi­mest­Gori­ca­in­Trst,­pa­bi­bila­pov­prec­na­veli­kost (neur­ba­ne­ga)­nase­lja­s ci­tal­ni­co­po­pre­bi­vals­tvu­1173.­Oboj­ne­pov­prec­ne­veli­ko­­sti­kaže­jo­soraz­mer­no­majh­nost­nase­lja­s ci­tal­ni­co­na­zahod­nem­robu­etnic­ne­ga ozem­lja.­Kar­se­tice­pokri­to­sti­pri­mor­skih­okra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi,­je­bila­na­deželni rav­ni­naj­vec­ja­na­Goriš­kem­in­na­med­de­žel­ni­v gla­vars­tvu­Postoj­na,­ki­je­spa­da­­lo­pod­Kranj­sko,­ven­dar­je­bilo­hkra­ti­na­zgo­do­vin­ski­mej­ni­crti­s Pri­mor­sko.16 Sicer­je­bila­gosto­ta­cital­nic­na­Pri­mor­skem­po­gla­vars­tvih­tak­šna.­Na­Goriškem (me­sto,­Gori­ca -oko­li­ca,­Tol­min,­Seža­na)­je­bila­ena­cital­ni­ca­na­12.692 pre­bi­­val­cev.­ce­zara­di­pri­mer­lji­vo­sti­demo­graf­skih­podat­kov­spet­izlo­ci­mo­mesto Gori­ca­ter­se­ome­ji­mo­samo­na­gla­vars­tvo­Gori­ca -oko­li­ca,­ki­je­po­prvem popi­su­šte­lo­56.082 pre­bi­val­cev­in­kjer­je­bilo­osem­cital­nic,­pri­de­mo­do­prib­­liž­no­ene­cital­ni­ce­na­7010 lju­di.­Sle­di­Trst­ozi­ro­ma­tržaš­ko­zaled­je;­ce­ga obrav­na­va­mo­sku­paj­z me­stom,­bi­to­pome­ni­lo­eno­cital­ni­co­na­15.387 lju­di, med­tem­ko­da­loce­na­obrav­na­va­pode­že­lja­eno­cital­ni­co­na­8804 lju­di.­Nato sle­di­ta­okraj­ni­gla­vars­tvi­Seža­na­(sku­paj­27.142 pre­bi­val­cev)­s tre­mi­cital­ni­ca­mi, kar­bi­pome­ni­lo­eno­cital­ni­co­na­9047 pre­bi­val­cev,­in­Tol­min­(37.591 pre­bi­val­­cev)­s šti­ri­mi­citalnicami,­ki­se­zara­di­neko­li­ko­vec­je­ga­šte­vi­la­pre­bi­vals­tva­in z eno­cital­ni­co­na­9397 pre­bi­val­cev­uvrš­ca­za­Seža­no.­V Is­tri­sta­bili­dve­slo­ven­­ski­cital­ni­ci,­in­sicer­v Jel­ša­nah,­ki­so­spa­da­le­pod­volo­sko­okraj­no­gla­vars­tvo,­po šte­vi­lu­pre­bi­val­cev­pri­mer­lji­vo­s Tol­mi­nom­(37.265),­in­v De­ka­nih,­ki­so­pri­pa­­da­li­kopr­ske­mu­gla­vars­tvu,­ki­se­z 62.149 pre­bi­val­ci­uvrš­ca­med­Trst­z za­led­jem 
13 Rav­no­tako­brez­Gori­ce. 
14 Raz­me­ro­ma­viso­ko­pov­prec­no­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev,­ki­tol­min­ski­okraj­uvrš­ca­npr. pred­sežan­ske­ga,­gre­pri­pi­sa­ti­soraz­mer­ni­veli­ko­sti­cital­niš­kih­nase­lij,­kot­sta­Tol­min in­Cer­kno,­kjer­je­bil­sicer­naj­vec­ji­kraj­Ota­lež­(1399).­Naj­manj­še­nase­lje­z na­rod­no cital­ni­co­v tem­okra­ju­je­ime­lo­767 pre­bi­val­cev­(Ko­ba­rid). 
15 Zad­nji­dve­vred­no­sti­se­nana­ša­ta­na­kra­ja­Jel­ša­ne­in­Deka­ni,­ki­sta­spa­da­la­pod­loce­ni gla­vars­tvi.­Pov­prec­na­veli­kost­kra­ja­s slo­ven­sko­cital­ni­co­po­pre­bi­vals­tvu,­in­sicer­ne gle­de­na­pri­pad­nost­okra­ju,­bi­bila­570.­Toda­ker­smo­slo­ven­ske­deže­le­sprem­lja­li­po okra­jih,­je­tudi­pokri­tost­za­Istro­v ne­po­sred­nem­nada­lje­va­nju­poda­na­loce­no­za Volo­sko­in­Koper. 
16 Na­Postojn­skem­je­pov­prec­na­veli­kost­kra­ja­po­pre­bi­vals­tvu­neko­li­ko­vec­ja­od­tiste na­Goriš­kem. 
in ­gla ­vars ­tvo ­Gori ­ca -oko ­li ­ca. 17 Pri ­mer ­ja ­va ­med ­naj ­bolj ­in ­naj ­manj ­pokri ­tim pri ­mor ­skim ­okra ­jem ­je ­pre ­senetljiva, ­saj ­je ­bila ­v okra ­ju ­Gori ­ca -oko ­li ­ca ­pokritost s slo ­ven ­ski ­mi ­cital ­ni ­ca ­mi ­po ­pre ­bivals ­tvu ­za ­sko ­raj ­dvaj ­set ­krat ­vec ­ja ­kot ­v Is ­tri, kjer ­je ­bila ­ena ­slo ­ven ­ska ­cital ­ni ­ca ­na ­127.453. ­Ven ­dar ­slo ­ven ­ski ­cital ­ni ­ci ­nista bili ­osam ­lje ­ni. ­V le ­tih 1866 ­in ­1869 ­sta ­bili ­namrec ­v Is ­tri ­usta ­nov ­lje ­ni ­cital ­ni ­ci v Kas ­tvu ­in ­Pulju, ­kar ­pome ­ni, ­da ­je ­bilo ­cital ­niš ­tvo ­živah ­nej ­še, ­kot ­se ­zdi ­na prvi ­pogled. ­Da ­sta ­obe ­slo ­ven ­ski ­cital ­ni ­ci ­vznik ­ni ­li ­v manj ­ših ­kra ­jih ­s pod 1000 pre ­bi ­val ­ci ­(Jel ­ša ­ne ­so ­cetr ­ti ­naj ­manj ­ši ­kraj ­s ci ­tal ­ni ­co), ­pa ­samo ­potr ­ju ­je dom ­ne ­vo ­o od ­pi ­ra ­nju ­cital ­nic ­v zelo ­majh ­nih ­kra ­jih ­na ­narod ­nost ­no ­bolj ­ali manj ­izpo ­stav ­lje ­nih ­obmoc ­jih, ­kjer ­majh ­nost ­ocit ­no ­ni ­pred ­stav ­lja ­la ­ovi ­re ­v pro ­-ce ­su ­narod ­ne ­ga ­osveš ­ca ­nja ­in ­je ­pomemb ­nej ­šo ­vlo ­go ­igra ­la ­pro ­stor ­ska ­stic ­nost s tu ­jim/dru ­gim ­ele ­men ­tom. ­Od ­Jel ­šan ­je ­bilo ­na ­Pri ­mor ­skem ­manj ­še ­Sko ­po, ­na Šta ­jer ­skem ­in ­Kranj ­skem ­sta ­bila ­manj ­ša ­samo ­bene ­dikt ­in ­Šen ­tvid. 
Šen ­tvid ­nad ­Ljub ­lja ­no, ­kjer ­je ­vaš ­ka ­cital ­ni ­ca ­delo ­va ­la ­od ­leta 1866, ­je ­sicer spa ­dal ­med ­naj ­manj ­pokri ­te ­okra ­je ­v kranj ­skem ­in ­šir ­šem ­meri ­lu, ­med ­tem ­ko ­je bila ­na ­Kranj ­skem ­in ­gle ­da ­no ­po ­pre ­bi ­vals ­tvu ­cital ­niš ­ka ­mre ­ža ­naj ­go ­stej ­ša ­v že ome ­nje ­nem ­postojn ­skem ­gla ­vars ­tvu, ­ki ­je ­šte ­lo ­41.225 pre ­bi ­val ­cev ­in ­je ­ime ­lo šest ­cital ­nic ­(na ­eni ­stra ­ni ­je ­Pod ­na ­nos ­oz. ­Šem ­bid ­s 438 pre ­bi ­val ­ci, ­na ­dru ­gi ­trg Postoj ­na ­s 1701 pre ­bi ­val ­cem), ­kar ­da ­eno ­cital ­ni ­co ­na ­6870 pre ­bi ­val ­cev ­in ­ga ­uvrš ­­ca ­celo ­pred ­gla ­vars ­tvo ­Gori ­ca -oko ­li ­ca. ­Postoj ­na ­je ­z okra ­jem ­Gori ­ca -oko ­li ­ca ter ­pri ­mor ­ski ­ma ­gla ­vars ­tvo ­ma ­Tol ­min ­in ­Seža ­na ­naj ­bolj ­pri ­mer ­lji ­va ­tudi ­po pre ­bi ­vals ­tve ­ni ­sesta ­vi, ­saj ­je ­cital ­niš ­ko ­sre ­diš ­ce ­na ­Postojn ­skem ­šte ­lo ­v pov ­prec ­-ju ­931 pre ­bi ­val ­cev. ­Razen ­Postoj ­ne ­in ­Vipa ­ve ­so ­ime ­li ­vsi ­kra ­ji ­na ­tem ­obmoc ­ju manj ­kot ­1000 pre ­bi ­val ­cev, ­prav ­tako ­so ­domi ­ni ­ra ­le ­pode ­žel ­ske ­cital ­ni ­ce. ­bile ­so v Se ­no ­že ­cah ­(943) ­in ­(Ilir ­ski) ­bistri ­ci 18 (670) ­ter ­Podra ­gi ­(584) ­in ­Pod ­na ­no ­su. Za ­postojn ­skim ­gla ­vars ­tvom ­je ­po ­šte ­vil ­kah ­logaš ­ko ­gla ­vars ­tvo, ­kjer ­je ­bila ­pov ­­prec ­na ­veli ­kost ­kra ­ja ­s ci ­tal ­ni ­co ­po ­pre ­bi ­val ­cu ­nepri ­mer ­no ­vec ­ja, ­in ­sicer ­2502. Ven ­dar ­je ­tre ­ba ­upo ­šte ­va ­ti, ­da ­sta ­bili ­na ­Logaš ­kem ­delu ­jo ­ci ­cital ­ni ­ci ­v Idri ­ji, ­ki je ­bila ­dru ­go ­naj ­vec ­je ­mesto ­na ­Kranj ­skem, ­in ­Pla ­ni ­ni. ­Neko ­li ­ko ­manj ­ša ­je ­bila 
17 Jel ­ša ­ne ­so ­ime ­le ­po ­prvem ­popi ­su ­428 pre ­bi ­val ­cev. ­V is ­toi ­men ­sko ­obci ­no, ­ki ­je ­spa ­da ­­la ­pod ­sod ­ni ­okraj ­Castel ­nuo ­vo –­Novi ­grad), ­so ­poleg ­vec ­slo ­ven ­skih ­vasi ­spa ­da ­li hrvaš ­ki ­kra ­ji ­Rupa, ­Šap ­ja ­ne ­in ­Lipa. ­Deka ­ni ­so ­ime ­li ­715 pre ­bi ­val ­cev ­in ­so ­bili ­z vec manj ­ši ­mi ­kra ­ji ­pove ­za ­ni ­v ob ­ci ­no ­Roža ­ri, ­ki ­je ­spa ­da ­la ­pod ­naj ­vec ­ji ­pri ­mor ­ski ­okraj Koper. 
18 Pri ­de ­vek ­Ilir ­ska ­je ­bistri ­ca ­dobi ­la ­na ­zacet ­ku ­20. sto ­let ­ja. 
pov ­prec ­na ­veli ­kost ­kra ­ja ­v gla ­vars ­tvu ­Kranj, ­in ­sicer ­2171 ­(Kranj ­in ­Škof ­ja ­Loka), in ­v cr ­no ­malj ­skem ­1120 ­(Met ­li ­ka ­in ­crno ­melj). ­V no ­vo ­meš ­kem, ­kam ­niš ­kem, ­ko ­­cev ­skem ­okra ­ju ­in ­v okra ­ju ­Ljub ­lja ­na -oko ­li ­ca, ­kjer ­je ­bila ­samo ­po ­ena ­citalnica, pa ­2068, ­1868 ­in ­656 ­ter ­361. ­V Ljub ­lja ­ni ­s pred ­mest ­ji ­je ­po ­štet ­ju ­iz ­leta 1869 pre ­bi ­va ­lo ­22.593 lju ­di. 
Pov ­prec ­na ­veli ­kost ­nase ­lja ­s ci ­tal ­ni ­co ­na ­Kranj ­skem ­bi ­bila ­1383; ­podob ­no ­kot pri ­Pri ­mor ­skem, ­kjer ­smo ­izv ­ze ­li ­Trst ­in ­Gori ­co, ­je ­bila ­iz ­izra ­cu ­na ­izlo ­ce ­na ­Ljublja ­-na ­in ­so ­bili ­upo ­šte ­va ­ni ­trgi, ­vasi ­in ­sred ­nje ­veli ­ka ­nase ­lja, ­od ­kate ­rih ­jih ­je ­nekaj ­že ime ­lo ­mest ­ne ­pra ­vi ­ce, ­ven ­dar ­jih ­po ­nase ­li ­tve ­nem ­vzor ­cu ­nika ­kor ­ni ­mogo ­ce ­obrav ­-na ­va ­ti ­sku ­paj ­z de ­žel ­ni ­mi ­sre ­diš ­ci ­in ­so ­se ­v na ­ši ­tipo ­lo ­gi ­ji ­znaš ­la ­v dru ­gi ­sku ­pi ­ni nase ­lij. ­Ob ­veci ­ni ­kranj ­skih ­gla ­var ­stev, ­ki ­v pov ­prec ­nih ­veli ­ko ­stih ­nase ­lij ­s ci ­tal ­ni ­­ca ­mi ­odsto ­pa ­jo ­navz ­gor, ­sta ­izjem ­ni ­Ljub ­lja ­na-oko ­li ­ca ­in ­Kocev ­je, ­kjer ­sta ­bili cital ­ni ­ci ­v vec ­krat ­ome ­nje ­nem ­Šen ­tvi ­du ­in ­v trgu ­Sodra ­žica ­s samo ­361 ozi ­ro ­ma 656 pre ­bi ­val ­ci. ­V zad ­njem ­pri ­me ­ru ­ne ­gre ­povsem ­spre ­gle ­da ­ti ­niti ­dejs ­tva, ­da ­so bili ­v gla ­vars ­tvu ­Kocev ­je, ­kamor ­je ­Sodra ­ži ­ca ­spa ­da ­la ­poli ­tic ­no, ­ozi ­ro ­ma ­na ­Kocev ­-skem ­vecin ­sko ­pre ­bi ­vals ­tvo ­kocev ­ski ­Nem ­ci, ­kar ­bi ­uteg ­ni ­lo ­posred ­no ­pris ­pe ­va ­ti k na ­rod ­ni ­dejav ­no ­sti ­na ­tem ­kon ­cu. ­Hkra ­ti ­vemo, ­da ­so ­bile ­v vec ­jih ­mestih ­kazi ­ne, ki ­so ­bile ­veci ­del ­nemš ­ka ­zbi ­ra ­liš ­ca, ­ven ­dar ­to ­ni ­spod ­bu ­di ­lo ­kak ­šne ­cital ­ni ­ce ­vec. 
Iz ­pri ­mer ­ja ­ve ­pov ­prec ­ne ­veli ­ko ­sti ­kra ­jev ­na ­Kranj ­skem ­in ­kra ­jev ­na ­Pri ­mor ­-skem, ­in ­sicer ­ne ­gle ­de ­na ­to, ­ali ­vza ­me ­mo ­pov ­prec ­ja ­po ­gla ­vars ­tvih ­ali ­dežel ­no pov ­prec ­je, ­lah ­ko ­ugo ­to ­vi ­mo, ­da ­so ­bile ­na ­Kranj ­skem ­za ­osno ­va ­nje ­cital ­nic ­po ­-treb ­ne ­neko ­li ­ko ­vec ­je ­spod ­bu ­de ­kot ­na ­zahod ­nem ­delu ­etnic ­ne ­ga ­ozem ­lja. ­ce ­se vrne ­mo ­k po ­kri ­to ­sti ­kranj ­skih ­okra ­jev ­s ci ­tal ­ni ­ca ­mi, ­sta ­Postoj ­ni ­še ­najb ­liž ­je ­crno ­-malj ­sko ­gla ­vars ­tvo, ­ki ­je ­ime ­lo ­29.646 pre ­bi ­val ­cev ­in ­dve ­cital ­ni ­ci, ­kar ­pome ­ni eno ­cital ­ni ­co ­na ­14.823 lju ­di, ­in ­gla ­vars ­tvo ­Loga ­tec ­s 35.152 pre ­bi ­val ­ci ­in ­eno cital ­ni ­co ­na­17.576 lju ­di.­Sle ­di ­Ljub ­lja ­na ­s pred ­mest ­ji ­in­eno ­cital­ni ­co ­na 
22.593 pre ­bi ­val ­cev. ­Gla ­vars ­tvo ­Kranj ­s 53.804 pre ­bi ­val ­ci ­je ­ime ­lo ­eno ­cital ­ni ­co na ­26.902 lju ­di ­in ­mu ­sku ­paj ­sle ­di ­ta ­gla ­vars ­tvi ­Kocev ­je ­in ­Kam ­nik ­s po ­eno cital ­ni ­co ­na ­38.106 ­in ­38.204 lju ­di. ­Okraj ­no ­gla ­vars ­tvo ­Novo ­mesto ­je ­ime ­lo samo ­eno ­cital ­ni ­co ­na ­44.559 lju ­di, ­v gla ­vars ­tvu ­Ljub ­ljan ­ska ­oko ­li ­ca ­je ­bila ­torej ena ­cital ­ni ­ca ­na ­50.519 pre ­bi ­val ­cev. ­Raz ­lo ­ge ­za ­sla ­bo ­pokri ­tost ­našte ­tih ­gla ­var ­-stev ­je ­bolj ­kot ­v so ­raz ­mer ­ni ­gosto ­ti ­pre ­bi ­vals ­tva ­tre ­ba ­iska ­ti ­v dejs ­tvu, ­da ­je ­bila Kranj ­ska ­v pri ­mer ­ja ­vi ­z os ­ta ­li ­mi ­zgo ­do ­vin ­ski ­mi ­deže ­la ­mi ­»naj ­bolj« ­slo ­ven ­ska. V oci ­bode, ­da ­postojn ­sko ­in ­crno ­malj ­sko ­gla ­vars ­tvo, ­ki ­sta ­na ­Kranj ­skem ­naj ­-bolj ­pokri ­ti ­s ci ­tal ­ni ­ca ­mi, ­riše ­ta ­kranj ­sko-hr ­vaš ­ko ­mej ­no ­crto. 
To­na­Šta­jer­skem­naprej­riše­bre­žiš­ko­okrož­je­na­jugovz­ho­du.­Na­Šta­jer­skem je­bila­veli­kost­kra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi­v os­mih­kra­jih,­ki­so­bene­dikt­(262),­Voj­nik (488),­žalec­(553),­Vran­sko­(586),­Ruše­(612),­Laš­ko­(613),­Sevnica (670),­Ormož (762),­pod­1000,­nad­1000 pre­bi­val­cev­so­ime­li­Celje­(4224),­Ptuj­(2361),­Slo­ven­­ska­bistri­ca­(1168),­Lju­to­mer­(1074)­in­Mari­bor­(12.828).­ce­spet­izv­za­me­mo dežel­no­sre­diš­ce­ter­upo­šte­va­mo­pri­mer­lji­va­oko­lja,­ki­so­pode­žel­sko,­trš­ko­in (malo)mest­no,­je­pov­prec­na­veli­kost­cital­niš­ke­ga­nase­lja­na­Šta­jer­skem­1083,­kar je­manj­tako­od­pov­prec­ja­na­Kranj­skem­kot­na­Pri­mor­skem,­kjer­pov­prec­no velikost­nase­lja­dvi­ga­jo­šte­vilc­nej­ši­zaled­ni­kra­ji­in­ne­gre­za­šib­kej­šo­druš­tve­no dejav­nost.­Pov­prec­ne­veli­ko­sti­nase­lij­s ci­tal­ni­co­po­posa­mez­nih­okrož­jih­se­gibajo med­560­(celj­sko)­in­12.828­(Ma­ri­bor­mesto);­vmes­si­od­spo­daj­navz­gor­sle­di­jo bre­žiš­ka­(670),­mari­bor­ska­(681),­lju­to­mer­ska­(1074)­in­ptujska­eno­ta­(1561). 
Po­kri­tost­je­bila­na­Šta­jer­skem­naj­vec­ja­v si­cer­naj­manj­šem­med­obrav­navani­­mi­šta­jer­ski­mi­okrož­ji,­in­sicer­v Lju­to­me­ru­z 20.040 pre­bi­val­ci­in­eno­cital­ni­co. eden­od­raz­lo­gov­bi­uteg­nil­biti­ta,­da­je­mejil­na­Prek­mur­je,­ki­je­spa­da­lo­pod Madžar­sko­(de­lo­ma­pod­želez­no­župa­ni­jo,­delo­ma­pod­župa­ni­jo­Zala).­Naj­­manj­ša­je­bila­pokri­tost­na­bre­žiš­kem­(sem­je­spa­da­la­Sev­ni­ca)­s 45.982 pre­bi­val­ci in­eno­cital­ni­co,­kjer­je­cital­ni­ca­nasta­la­v so­raz­mer­no­majh­nem­nase­lju.­Za­Lju­­to­me­rom­je­Mari­bor­z oko­li­co,­kjer­je­bilo­83.596 pre­bi­val­cev­in­kjer­so­delo­va­le tri­cital­ni­ce­(Slo­ven­ska­bistri­ca,­bene­dikt­in­Ruše),­tj.­ena­malo­mest­na­in­dve pode­žel­ski,­kar­pome­ni­eno­cital­ni­co­na­27.899 lju­di.­Sle­di­celj­ski­okraj,­ki­je­bil velik,­saj­je­vkljuc­no­z me­stom­štel­122.281 pre­bi­val­cev­in­je­imel­pet­cital­nic (po­leg­mest­ne­še­šti­ri­trš­ke­ozi­ro­ma­vaš­ke­v Laš­kem,­Voj­ni­ku,­žal­cu­in­na Vran­skem),­kar­bi­pome­ni­lo­eno­cital­ni­co­na­24.456 pre­bi­val­cev.­Na­zad­njem mestu­je­ptuj­sko­gla­vars­tvo­z dve­ma­cital­ni­ca­ma­in­76.835 pre­bi­val­ci,­kar­da eno­cital­ni­co­na­38.418 lju­di.­Ta­poli­tic­ni­okraj­je­po­pre­bi­vals­tvu­pri­mer­ljiv z ma­ri­bor­skim,­raz­pon­med­naj­manj­šim­kra­jem­s ci­tal­ni­co,­ki­je­Ormož,­in­naj­­vec­jim,­ki­je­Ptuj,­zno­traj­Šta­jer­ske­neko­li­ko­spo­mi­nja­na­raz­mer­je­med­bene­dik­tom in­Mari­bo­rom,­na­Pri­mor­skem­in­na­Kranj­skem­na­Trst­in­Sko­po­ali­Ljub­lja­no in­Šen­tvid,­ceprav­so­raz­li­ke­tu­znat­no­vec­je. 
Gle­da­no­v med­de­žel­ni­pers­pek­ti­vi,­bi­se­mesto­Mari­bor­po­pokri­to­sti­znaš­­lo­med­postojn­skim­in­crno­malj­skim­okra­jem,­ki­jima­sle­di­ta­Gori­ca-me­sto­ter logaš­ki­okraj,­ki­so­v sku­pi­ni­naj­bolj­pokri­tih­okra­jev,­v ka­te­rih­ena­cital­ni­ca pokri­va­med­prib­liž­no­6000­in­17.000 lju­di.­Vanjo­pade­jo­goriš­ki,­tržaš­ki, sežan­ski,­tol­min­ski­okraj­in­sem­bi­lah­ko­dali­Celo­vec,­kar­pome­ni,­da­je­naj­vec naj­bolj­še­pokri­tih­okra­jev­na­Pri­mor­skem,­dva­na­Kranj­skem,­in­sicer­oba­na mej­nih­crtah,­ter­po­en­okraj­ozi­ro­ma­okrož­je­na­Šta­jer­skem­in­Koroš­kem. Celj­ski,­mari­bor­ski­(Ru­še,­Slo­ven­ska­bistri­ca­in­bene­dikt)­in­za­las­tudi­lju­to­­mer­ski­okraj­bi­se­znaš­li­ob­Ljub­lja­ni­in­Kra­nju­v dru­gi­sku­pi­ni,­v ka­te­ri­ena cital­ni­ca­pokri­va­od­20.000­do­30.000 pre­bi­val­cev,­med­tem­ko­bi­ptuj­ski­in bre­žiš­ki­okraj­pad­la­v zad­njo­sku­pi­no,­v ka­te­ri­so­naj­slab­še­pokri­ti­okra­ji,­kjer­je bila­ena­cital­ni­ca­na­vec­kot­30.000 pre­bi­val­cev.­Spre­gle­da­ti­ni­mogo­ce,­da­je­bil Ptuj­med­vec­ji­mi­eno­ta­mi­z vec­kot­70.000 pre­bi­val­ci­in­se­je­tudi­zato­zna­šel v zad­nji­sku­pi­ni.­bre­žiš­ki­okraj,­kjer­je­bilo­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­sko­raj­dva­krat manj­še,­pa­je­bil­na­sti­ku­s hr­vaš­kim­ozem­ljem­in­stik­s slo­vans­tvom­ver­jet­no­ni bil­tako­uso­den­ozi­ro­ma­spod­bu­den­za­cital­niš­tvo­kot­stik­z dru­gi­mi­naro­di. V isti­sku­pi­ni­so­kocev­ski,­kam­niš­ki,­novo­meš­ki­okraj,­okraj­Ljub­lja­na -oko­li­ca ter­obe­istr­ski­gla­vars­tvi,­kjer­sta­imela­slo­ven­ski­cital­ni­ci­Volo­sko­in­Koper. Ven­dar­so­v Is­tri­dejan­sko­delo­va­le­šti­ri­slo­van­ske­cital­ni­ce. 
V zve­zi­s Šta­jer­sko­zbu­ja­pozor­nost­obrat­no­soraz­mer­je­med­pov­prec­no veli­kost­jo­nase­lij­po­posa­mez­nih­okrož­jih­in­nji­ho­vo­pokri­tost­jo.­Poleg­prej ome­nje­ne­ga­bre­žiš­ke­ga­okrož­ja­je­dober­pri­mer­šte­vil­cen­celj­ski­okraj,­ki­ni­bil med­naj­bolj­pokri­ti­mi19 in­v ka­te­rem­je­bila­pov­prec­na­veli­kost­kra­ja­samo 560 pre­bi­val­cev.­To­spo­mi­nja­na­okra­ja­Ljub­lja­na-oko­li­ca­in­Volo­sko,­ki­sta bila­izred­no­sla­bo­pokri­ta,­ven­dar­sta­ime­la­cital­ni­ce­v na­se­ljih­s pod­500 prebival­­ci.­Našte­tim­okra­jem­ozi­ro­ma­okrož­jem­je­bli­zu­mari­bor­sko­okrož­je­s pov­prec­jem 681,­ki­se­je­znaš­lo­med­sred­nje­pokri­ti­mi­obmoc­ji.­Nas­prot­no­velja­za­Lju­to­­mer,­ki­je­z malo­vec­kot­20.000 pre­bi­val­ci­in­dve­ma­cital­ni­ca­ma­na­zgor­nji­meji z naj­bolj­pokri­ti­mi­slo­ven­ski­mi­okra­ji,­da­je­bila­pov­prec­na­veli­kost­nase­lja­po pre­bi­vals­tvu­v tem­okrož­ju­za­40%­vec­ja­od­pov­prec­ne­veli­ko­sti­kra­ja­v ma­ri­­bor­ski­oko­li­ci.­Gle­da­no­s sta­liš­ca­demo­graf­ske­struk­tu­re­to­pome­ni,­da­je­bila vca­sih­nav­kljub­dobri­pokri­to­sti­obmoc­ja­za­delo­va­nje­cital­ni­ce­v pov­prec­ju potreb­na­dosti­vec­ja­popu­la­ci­ja.­Prav­tako­velja­obrat­no,­da­so­se­cital­ni­ce­osno­­va­le­v majh­nih­kra­jih,­ki­so­pri­pa­da­li­sla­bo­pokri­tim­okrož­jem.­Od­tega­vzor­ca odsto­pa­Ptuj,­ki­izka­zu­je­šib­kost­v obeh­sme­reh;­naj­de­mo­ga­med­sla­bo­pokri­­ti­mi­obmoc­ji­in­cital­ni­ca­se­poja­vi­šele­v vec­jem­nase­lju.­Pred­vi­dlji­vo­sti­ni­tam, kjer­manj­ka­jo­podat­ki,­in­sicer­pri­koroš­ki­Kapli.­Celo­vec­bi­lah­ko­po­karak­te­ri­­sti­kah­posta­vi­li­ob­Mari­bor­ali­Gori­co. 
19 Med­šesti­mi­obrav­na­va­ni­mi­šta­jer­ski­mi­okrož­ji­je­Celje­na­4. me­stu,­in­sicer­za mestom Mari­bor,­mari­bor­skim­okrož­jem­in­Lju­to­me­rom. 
Tri­najst­cital­nic­na­Šta­jer­skem­se­mor­da­ne­zdi­veli­ko,­saj­so­bili­šta­jer­ski okra­ji­med­naj­vec­ji­mi­in­je­Šta­jer­ska­šte­la­vse­ga­sku­paj­1.131.309 pre­bi­val­cev, med­tem­ko­sta­ime­li­v pri­mer­ja­vi­z njo­Kranj­ska­in­Pri­mor­ska­(z Go­riš­ko, Tržaš­kim­in­Istro)20 463.273 ozi­ro­ma­581.078 pre­bi­val­cev.­Toda­upo­šte­va­ti­je tre­ba,­da­je­bilo­na­Slo­ven­skem­Šta­jer­skem­šest­slo­ven­skih­okro­žij­ozi­ro­ma okra­jev­(bre­ži­ce,­Celje,­Lju­to­mer,­Mari­bor,­Ptuj­in­Slo­venj­Gra­dec),­tako­da­je bilo­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­dejan­sko­niž­je,­tj.­406.180.21 Na­Koroš­kem­je­bilo­po podat­kih­iz­prve­ga­štet­ja­336.400 pre­bi­val­cev.22 ce­bi­se­cital­niš­ki­stan­dard dolo­cal­po­šte­vi­lu­pre­bi­vals­tva,­iz­kate­re­ga­so­izha­ja­li­poten­cial­ni­druš­tve­ni­ki­in pod­por­ni­ki,­na­cital­ni­co,­je­bil­ta­v us­tav­ni­dobi­po­pri­ca­ko­va­njih­naj­viš­ji­na­Pri­­mor­skem­(ena­cital­ni­ca­na­22.394 lju­di),­ki­ji­sle­di­ta­Kranj­ska­z eno­cital­ni­co­na 27.251­in­Šta­jer­ska,­kjer­je­bilo­za­25%­manj­cital­nic­kot­na­Kranj­skem,­z eno cital­ni­co­na­31.245 lju­di.­Na­repu­je­Koroš­ka­z eno­cital­ni­co­na­168.200 lju­di. Dosti­dru­ga­ce­ne­bi­bilo­niti,­ce­bi­pri­teg­ni­li­pov­prec­no­veli­kost­vaš­ke­ga­ozi­ro­­ma­(malo)mest­ne­ga­nase­lja­s ci­tal­ni­co­po­pre­bi­vals­tvu,­ki­zna­ša­1083­za­Šta­jer­sko, 1173­za­Pri­mor­sko­in­1383­za­Kranj­sko,23 ter­sprem­lja­li­pokri­tost­posa­mez­nih dežel­nih­okro­žij­ozi­ro­ma­okra­jev.­Po­zgo­raj­nave­de­nih­kri­te­ri­jih­med­naj­bolj pokri­te­pade­pet­pri­mor­skih,­dva­kranj­ska­okra­ja­in­eno­šta­jer­sko­okrož­je,­med sred­nje­pokri­te­dva­kranj­ska­okra­ja­in­tri­šta­jer­ska­okrož­ja,­med­naj­slab­še­pokri­­te­pa­dva­pri­mor­ska­(is­tr­ska),­šti­rje­kranj­ski­okra­ji­in­dve­šta­jer­ski­okrož­ji.­Na prvem­mestu­bi­bila­Pri­mor­ska,­ki­bi­ji­sle­di­li­Šta­jer­ska­in­Kranj­ska­(tu­je­bilo naj­vec­sla­bo­pokri­tih­okra­jev),­vno­vic­bi­bila­na­zad­njem­mestu­Koroš­ka. 

ci­tal­niš­tvo­ter­uprav­no-po­li­tic­na­in­sod­na­deli­tev­ozem­lja 
Med­druž­be­no­geo­graf­ski­mi­dejav­ni­ki­ni­mogo­ce­poleg­nase­li­tve­nih­ozi­ro­ma demo­graf­skih­vzor­cev­zao­bi­ti­niti­uprav­no­po­li­tic­ne­in­sod­ne­orga­ni­zi­ra­no­sti 
20 Pri­seštev­ku­so­upo­šte­va­na­vsa­istr­ska­okrož­ja:­naj­vec­je­Koper­(62.149)­ter­Lošinj (35.917),­Porec­(39.460),­Pazin­(36.569),­Pulj­(43.545)­in­Volo­sko­(37.265). 
21 Lju­to­mer­(25.040),­Mari­bor­z oko­li­co­(83.596+12.828 = 96.424),­Ptuj­(76.835), bre­ži­ce­(45.982),­Slo­venj­Gra­dec­(39.618),­Celje­z okra­jem­(4224 + 118.057 = 122.281). 
22 Po­leg­mesta­Celo­vec­s 15.285 pre­bi­val­ci­je­okrož­je­Celo­vec -­oko­li­ca­šte­lo­59.151,­kar­je pri­mer­lji­vo­s tr­žaš­kim­zaled­jem­in­okra­jem­Ljub­lja­na -­oko­li­ca,­Šmo­hor­(Her­ma­gor) 17.740,­Spit­tal­43.925,­Šen­tvid­na­Gli­ni­(St.­Veit­an­der­Glaan)­52.982,­beljak­54.284, Veli­ko­vec,­kamor­je­spa­da­la­želez­na­Kapla,­52.533­in­Volš­perg­(Wolfs­berg)­40.500. 
23 Ko­roš­ke­ni­bilo­mogo­ce­obrav­na­va­ti­pri­mer­jal­no­zara­di­neraz­po­lož­lji­vo­sti­podat­kov. 
nase­lij­in­nji­ho­vih­šir­ših­obmo­cij,­saj­je­bilo­za­narod­ni­in­kul­tur­ni­raz­voj­kra­ja goto­vo­pomemb­no,­ali­so­ime­la­na­teh­obmoc­jih­svo­je­sede­že­gla­vars­tva,­sodiš­­ca,­obcin­ske­upra­ve,­davc­ni­ura­di­ipd.­Vpra­ša­nje,­ki­se­pora­ja,­je,­ali­pri­raz­vo­ju cital­niš­tva­našte­ti­fak­tor­ji­delu­je­jo­bolj­vsak­zase­ali­je­med­nji­mi­mogo­ce­zaz­na­ti tesnej­šo­pove­za­nost,­kar­bi­pome­ni­lo,­da­je­na­pri­mer­na­obmoc­ju­s plo­do­vi­tej­­šo­cital­niš­ko­dejav­nost­jo­mogo­ce­pri­ca­ko­va­ti­hkrat­no­pri­sot­nost­in­med­se­boj­ni vpliv­vec­fak­tor­jev.­Vno­vic­ni­pre­gled­cital­nic­je­poka­zal,­da­v vseh­kra­jih,­kjer­so odpr­li­cital­ni­ce,­niso­bili­nuj­no­sede­ži­sod­nih­okra­jev.­Zra­ven­je­bilo­zani­mi­vo sprem­lja­ti,­kate­ri­so­bili­tisti­sod­ni­okra­ji,­kjer­je­delo­va­lo­vec­cital­nic,­ter­v ka­te­­rih­poli­tic­nih­okra­jih­je­bilo­naj­vec­ozi­ro­ma­naj­manj­sodišc­in­kako­bi­to­lah­ko vpli­va­lo­na­obli­ko­va­nje­mre­že­cital­nic.­Tržaš­ko­z za­led­jem­je­ime­lo­osem,­sod­ni okraj­Gori­ca-oko­li­ca,­kamor­so­spa­da­li­Gori­ca,­Sol­kan,­Štan­drež,­Vrtoj­ba­in Prva­ci­na,­pet­dru­štev,­v aj­dov­skem­sod­nem­okra­ju,­ki­je­spa­dal­pod­goriš­ko­gla­­vars­tvo,­so­bila­tri­(Aj­dovš­ci­na,­bra­nik,­crni­ce),­v ka­nal­skem­sod­nem­okra­ju,­ki je­rav­no­ta­ko­spa­dal­pod­okraj­no­gla­vars­tvo­Gori­ca -oko­li­ca,­samo­eno­druš­tvo. eno­druš­tvo­je­imel­sod­ni­okraj­Seža­na,­sod­ni­okraj­Komen­dve­(obo­je­sežan­­sko­gla­vars­tvo).­V tol­min­skem­sod­nem­okra­ju­so­bile­tri­cital­ni­ce­v Tol­mi­nu, Vol­cah­in­Koba­ri­du,­med­tem­ko­je­imel­sod­ni­okraj­Cerk­no­eno­cital­ni­co­(obo­­je­gla­vars­tvo­Tol­min). 
Na­krat­ko:­na­Pri­mor­skem­je­bila­sod­no­uprav­lja­nih­prib­liž­no­cetr­ti­na­kra­jev s ci­tal­ni­ca­mi.­Iz­med­se­boj­ne­pri­mer­ja­ve­pri­mor­skih­gla­var­stev­vidi­mo,­da­je­bilo sod­no­neko­li­ko­bolj­raz­par­ce­li­ra­no­tisto,­kjer­je­bila­cital­niš­ka­mre­ža­po­pre­bi­­vals­tvu­naj­go­stej­ša,­tj.­Gori­ca -oko­li­ca,­kjer­je­osem­ozi­ro­ma­devet­nase­lij­(ce pri­teg­ne­mo­mesto)­s ci­tal­ni­ca­mi­pri­pa­da­lo­trem­sod­nim­okra­jem.­Na­Kranj­­skem­je­bilo­takih­nase­lij,­kjer­so­delo­va­le­cital­ni­ce­in­kjer­so­bili­hkra­ti­sede­ži okraj­nih­sodišc,­dve­tret­ji­ni­(Ljub­lja­na,­Idri­ja,24 Kranj,­Novo­mesto,­Škof­ja Loka,­Kam­nik,­Postoj­na,­Vipa­va,25 Met­li­ka,­crno­melj,­Seno­že­ce­in­(Ilir­ska) bistri­ca),26 kar­pome­ni,­da­sod­na­orga­ni­zi­ra­nost­še­zda­lec­ni­zane­mar­ljiv­dejav­­nik­pri­pojas­nje­va­nju­pro­stor­ske­distri­bu­ci­je­cital­nic.­Podob­no­je­bilo­na Kranj­skem,­saj­je­bilo­sod­no­naj­bolj­raz­par­ce­li­ra­no­gla­vars­tvo,­ki­velja­za­naj­bolj 
24 Pla­ni­na­ni­ime­la­sta­tu­sa­sod­ne­ga­okra­ja­in­je­sku­paj­z Idri­jo­spa­da­la­pod­sod­ni­okraj 
Loga­tec,­kjer­je­imel­sedež­gla­var. 25 Pod­vipav­ski­sod­ni­okraj­sta­spa­da­la­tudi­Pod­na­nos­in­Podra­ga. 26 So­dra­ži­ca,­kjer­je­bila­cital­ni­ca,­pa­je­spa­da­la­pod­sod­ni­okraj­Rib­ni­ca­(gla­vars­tvo 
Kocev­je). 
pokrit­kranj­ski­in­slo­ven­ski­okraj.­Gre­za­Postoj­no,­kjer­je­bilo­vse­ga­sku­paj­šest cital­nic,­ki­so­pri­pa­da­le­šti­rim­sod­nim­okra­jem.­Sod­ne­orga­ni­za­cij­ske­eno­te lah­ko­pome­ni­jo­vec­sod­ne­ga­ozi­ro­ma­prav­niš­ke­ga­oseb­ja,­ki­je­poleg­uci­teljs­tva, duhovš­ci­ne,­trgov­cev,­obrt­ni­kov,­posest­ni­kov­in­pod­jet­ni­kov­tvo­ri­lo­pomem­­ben­del­narod­no­bu­di­telj­ske­sre­nje.­Podob­no­velja­za­Šta­jer­sko.­Nase­lij­z de­lu­jo­ci­mi cital­ni­ca­mi,­kjer­so­ime­la­sede­že­okraj­na­sodiš­ca,­so­dobre­tri­cetr­ti­ne.­To­so Mari­bor,27 Slo­ven­ska­bistri­ca,­Celje,28 Vran­sko,­Voj­nik,­Laš­ko,­Ptuj,­Ormož, Lju­to­mer­in­Sev­ni­ca.29 želez­na­Kapla,­ki­je­spa­da­la­pod­veli­kovš­ko­gla­vars­tvo, in­Celo­vec­sta­pri­pa­da­la­loce­ni­ma­sod­ni­ma­okra­je­ma. 
Do­podob­nih­ugo­to­vi­tev­pri­de­mo,­ce­obrav­na­va­mo­uprav­no­ure­di­tev­posa­­mez­nih­okra­jev­in­okro­žij.­Rah­lo­od­dru­gih­dežel­odsto­pa­samo­Pri­mor­ska,­kjer sta­vsee­no­ime­li­sta­tus­obcin­dve­tret­ji­ni­kra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi.­Poleg­Gori­ce­in Trsta,­ki­sta­uprav­lja­la­oko­liš­ke­kra­je­in­zaled­je,­so­ime­li­sta­tus­obcin,­v ka­te­re­je bilo­obi­caj­no­pove­za­nih­vec­vasi,­kra­ji­Jel­ša­ne,­Cerk­no,­Koba­rid,­Vol­ce,­Tol­min, Nabre­ži­na,­Komen,­Sko­po,­crni­ce,­bra­nik,­Štan­drež,­Sol­kan,­Ajdovš­ci­na, Kanal,­Vrtoj­ba.30 To­pome­ni,­da­so­cital­ni­ce­pra­vi­lo­ma­nasta­ja­le­v sa­mou­prav­­nih­lokal­nih­skup­no­stih­ozi­ro­ma­obci­nah.­V tem­smi­slu­sta­bila­izjem­na­samo kra­ja­Deka­ni­in­Prva­ci­na;­Prva­ci­na­je­spa­da­la­pod­obci­no­Dorn­berk,­ki­je­imela vec­pre­bi­val­cev­kot­Prva­ci­na­(1491 : 837),­in­Deka­ni­pod­obci­no­Roža­ri­(Ro­sa­­riňl­di­sopra/Ro­ža­ri­pri­Cerk­vi,­Rosa­riňl­di­sot­to/Ro­ža­ri),­ki­je­po­pre­bi­vals­tvu zao­sta­ja­la­za­Deka­ni­(257:715).31 Na­Kranj­skem,­Šta­jer­skem­in­Koroš­kem­so bili­vsi­kra­ji­s ci­tal­ni­ca­mi­hkra­ti­obci­ne,­kar­kaže­na­to,­da­je­tre­ba­pri­pojas­nje­­va­nju­vzpo­stav­lja­nja­in­pro­stor­ske­distri­bu­ci­je­cital­nic­vse­ka­kor­upo­šte­va­ti­tudi uprav­no­avto­nom­nost­kra­ja­ozi­ro­ma­obmoc­ja. 
Med­spre­men­ljiv­ka­mi,­kot­so­poli­tic­na,­sod­na­in­uprav­na­orga­ni­zi­ra­nost okra­jev­ozi­ro­ma­okro­žij,­ni­mogo­ce­pre­pro­sto­kon­sta­ti­ra­ti­kak­šnih­nepo­srednih 
27 Sem­so­spa­da­le­tudi­Ruše. 
28 Pod­sod­ni­okraj­Celje­je­spa­dal­tudi­žalec. 
29 be­ne­dikt­je­spa­dal­pod­sod­ni­okraj­Sv.­Lenart. 
30 ci­tal­ni­ca­je­bila­v Spod­nji­Vrtoj­bi­s 603 pre­bi­val­ci.­Nekaj­manj­jih­je­šte­la­Zgor­nja Vrtoj­ba­(552).­Obci­na­Vrtoj­ba­je­imela­vse­ga­sku­paj­2223 pre­bi­val­cev. 
31 Po­dob­no­velja­za­obci­no­Sol­kan,­kjer­je­bila­cital­ni­ca­v Sol­ka­nu­s 466 pre­bi­val­ci­in­ne npr.­v Lo­kah­(na­se­lje­pri­Gori­ci)­s 1399 pre­bi­val­ci,­in­ome­nje­no­Spod­njo­Vrtoj­bo,­saj jo­je­po­pre­bi­vals­tvu­pre­ka­ša­lo­Vogr­sko­(623). 
pove­zav,­ven­dar­natan­cen­pre­gled­in­obrav­na­va­dru­štev­dopuš­ca­ta­sklep,­da obsta­ja­(naj)moc­nej­ša­pove­za­nost­med­sod­no­in­uprav­no­orga­ni­zi­ra­nost­jo­nase­­lij.­Med­skup­no­58 na­se­lji­je­31 ta­kih­(53 %),­ki­so­bila­sede­ži­sod­nih­okra­jev­in obcin­skih­uprav.­Da­so­cital­ni­ce­dejan­sko­nasta­ja­le­v uprav­nih­sre­diš­cih,­se­da posred­no­potr­di­ti,­ko­si­pri­kli­ce­mo­raz­po­lož­lji­ve­demo­graf­ske­podat­ke­iz­prve­­ga­dela­poglav­ja.­Sre­diš­ca­cital­nic­so­bila­v vseh­tistih­pri­me­rih,­ko­niso­sama tvo­ri­la­obci­ne­in­uprav­no­pove­zo­va­la­vec­kra­jev,­naj­vec­ji­kraj­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­­cev­v ob­ci­ni.­Razen­za­mest­ne­ozi­ro­ma­trš­ke­obci­ne­Trst,­Gori­ca,­Ljub­lja­na, Mari­bor,­Celo­vec,­Kranj,­Škof­ja­Loka,­Kam­nik,32 Ajdovš­ci­na,­crno­melj,­Novo mesto,­Slo­ven­ska­bistri­ca,­Ptuj,­Lju­to­mer­in­tudi­(Ilir­ska)­bistri­ca33 to­velja­za nasled­nja­nase­lja,­ki­so­bila­sede­ži­cital­nic,­okraj­nih­sodišc­in­obcin­ske­upra­ve: Kanal,­kjer­je­žive­la­dobra­cetr­ti­na­vse­ga­pre­bi­vals­tva­v ob­ci­ni,­Komen­z do­bro tret­ji­no­pre­bi­vals­tva,­in­Tol­min,­kjer­je­žive­la­sicer­samo­peti­na­vse­ga­pre­bi­vals­­tva,­pri­cemer­je­tre­ba­upo­šte­va­ti,­da­je­bila­obci­na­Tol­min­med­bolj­raz­drob­lje­ni­mi in­je­uprav­no­pove­zo­va­la­12 kra­jev­bliž­nje­oko­li­ce.­V ob­ci­ni­Postoj­na­je­bila­cital­­ni­ca­v is­toi­men­skem­trgu,­kjer­je­žive­la­sko­raj­polo­vi­ca­vse­ga­pre­bi­vals­tva, med­tem­ko­je­bila­dru­ga­polo­vi­ca­v de­ve­tih­oko­liš­kih­vaseh­(sku­paj­3606). Podob­no­velja­za­obci­no­Vipa­va,­v ob­ci­ni­Seno­že­ce­(sem­so­spa­da­le­še­Gabr­ce) je­v Se­no­že­cah­žive­lo­90 %­pre­bi­vals­tva.­V ob­ci­ni­Idri­ja­je­bila­cital­ni­ca­v naj­vec­­jem­kra­ju,­ki­je­seve­da­Idri­ja,­v ka­te­ri­je­bilo­skon­cen­tri­ra­no­sko­raj­vse­pre­bi­vals­tvo (3813 od­skup­no­3937);­preo­sta­lih­nekaj­obca­nov­je­žive­lo­v Zgor­nji­in­Spod­nji Kanom­lji­(tu­so­bili­po­prvem­popi­su­samo­štir­je­pre­bi­val­ci­v eni­hiši)­ter­v Je­­lic­nem­Vrhu.­V do­sti­manj­ši­obci­ni­Met­li­ka­s 1331 pre­bi­val­ci­je­bila­cital­ni­ca v Met­li­ki,­kjer­je­bilo­90 %­vse­ga­pre­bi­vals­tva.­Na­Šta­jer­skem­so­bili­kra­ji­s ci­tal­­ni­ca­mi­v pov­prec­ju­manj­ši­od­kra­jev­na­Kranj­skem,­toda­cital­ni­ce­so­bile v ob­cin­skih­sre­diš­cih,­ki­so­bila­naj­vec­ji­kra­ji­v ob­ci­ni­in­so­Vran­sko­(z do­bro tret­ji­no­vse­ga­pre­bi­vals­tva­v ob­ci­ni),­Voj­nik,­Laš­ko,­Ormož­(sem­je­spa­da­la­še Dobro­va)­in­Sev­ni­ca,­v ka­te­ri­je­bila­dobra­tret­ji­na­vse­ga­pre­bi­vals­tva.­V ob­ci­ni Voj­nik,­ki­je­bila­po­veli­ko­sti­pri­mer­lji­va­s Po­stoj­no,­je­bila­v kra­ju­Voj­nik­res samo­peti­na­pre­bi­vals­tva,­kar­je­pove­za­no­z nje­no­veli­ko­raz­drob­lje­nost­jo,­saj­je obci­no­Voj­nik­tvo­ri­lo­25 vasi.­V ob­ci­no­Laš­ko­je­spa­da­lo­23 kra­jev­z 2969 pre­­bi­val­ci­in­v Laš­kem­je­prav­tako­žive­la­ena­peti­na­pre­bi­vals­tva.­Na­sez­na­mu­med 
32 Kam­nik,­Škof­ja­Loka­in­Kranj­so­ime­li­s pred-oz.­pri­mest­ji­pri­mer­lji­vo­šte­vi­lo­pre­bi­­val­cev.­Po­popi­su­iz­leta 1869­so­šte­vil­ke­zna­ša­le­2178,­2298­in­2326. 
33 Oko­liš­ki­kra­ji,­kot­so­Trno­vo,­celje,­zem­ljiš­ki­gos­pos­tvi­Jab­la­ni­ca,­Prem­itd.,­so­bili samo­stoj­ne­obci­ne. 
obci­na­mi­izsto­pa­Cerk­no,­saj­je­bila­cital­ni­ca­v trgu­Cerk­no­in­ne­v vec­jem­in bliž­njem­nase­lju­Ota­lež.­Je­pa­bil­v Cerk­nem­sedež­sod­ne­ga­okra­ja,­obci­ne in davc­ne­ga­ura­da. 

ci­tal­niš­tvo­ter­raz­vi­tost­mre­že­sred­njih­in­viš­jih­šol 
V na­da­lje­va­nju­poglav­ja­si­bomo­pogle­da­li,­kako­je­bilo­v us­tav­ni­dobi­z raz­vi­­tost­jo­šol­ske­mre­že34 na­Slo­ven­skem,­kako­se­pove­zu­je­s pro­stor­sko­raz­me­sti­tvi­jo cital­nic­in­ali­je­mogo­ce­dog­na­ti­pove­za­ve­z dru­gi­mi­obrav­na­va­ni­mi­dejav­ni­ki. Obsto­je­co­in­na­novo­obli­ku­jo­co­se­šol­sko­mre­žo­so­sestav­lja­le­tri­vial­ne,­glav­ne šole­in­nor­mal­ke,­na­kate­rih­so­pote­ka­li­teca­ji­za­uci­te­lje,­ki­jih­naj­de­mo­med druš­tve­ni­ki,­niž­je­in­viš­je­sred­nje­real­ne­šole­in­gim­na­zi­je­ter­red­kej­še­viš­je­(teh­­nic­ne)­in­viso­ke­šole­(uni­ver­ze)­s štu­di­jem­filo­zo­fi­je,­teo­lo­gi­je,­pra­va­in­medi­ci­ne. Pone­kod­so­bile­(obrt­ne)­šole,­na­kate­rih­so­se­izo­bra­že­va­li­za­pokli­ce­(Med­veš 1999: 86).­Trgov­ci­in­obrt­ni­ki­so­pred­stav­lja­li­eno­izmed­pomemb­nej­ših­pla­sti druš­tve­ni­kov,­ki­so­se­jim­pri­dru­ži­li­posest­ni­ki­in­gos­po­dars­tve­ni­ki,­veli­ko­je bilo­inte­lek­tual­cev­ali­polin­te­lek­tual­cev,­kot­so­šol­ni­ki­(uci­te­lji,­pro­fe­sor­ji), uradni­ki,­duhov­ni­ki,­prav­ni­ki­in­poli­ti­ki,­in­neka­te­ri­cla­ni­so­bili­iz­umet­niš­kih pokli­cev­(knji­žev­ni­ki,­kul­tur­ni­ki,­sli­kar­ji). 
Na­Pri­mor­skem­je­bilo­v 60. le­tih,­ki­so­naj­plo­do­vi­tej­še­obdob­je­cital­niš­ke dejav­no­sti,­mož­no­šola­nje­na­meš­can­skih­šolah,­real­kah­in­gim­na­zi­jah.­Šol­ska dejav­nost­je­bila­v tem­pro­sto­ru­na­vec­stop­njah­in­sme­reh­dobro­raz­vi­ta­že­v le­­tih­pred­cital­niš­kim­obdob­jem­(ko­nec­18. sto­let­ja),­kar­ni­bilo­brez­pome­na­za inte­lek­tual­ni­raz­voj­pri­mor­ske­ga­živ­lja.­Kma­lu­po­spre­jet­ju­splo­šne­ga­šol­ske­ga reda­1774,­ki­je­pri­ne­sel­obvez­no­šola­nje­od­šeste­ga­do­tri­naj­ste­ga­leta,­so­v tr­­žaš­kem­zaled­ju,­tj.­v Šked­nju­(1780),­na­Kati­na­ri­(1791),­v De­vi­nu­(1793),­na Pro­se­ku­(1795)­in­Opci­nah­(1798),­zra­sle­tri­vial­ke.­Šol­ska­mre­ža­se­je­od 19. stolet­ja­izpo­pol­nje­va­la­(ba­biš­ka­šola­1815,­kme­tij­ska­šola­1842,­moš­ko­uci­te­­ljiš­ce,­real­na­in­nav­tic­na­aka­de­mi­ja­1817).­V 60. le­tih­je­v Tr­stu­naprej­delo­va­la 
34 Glav­ni­vir­za­sred­nje­in­viš­je­šols­tvo­je­pred­stav­lja­lo­delo­Vla­da­Schmid­ta­(1963). Izvle­cek­iz­knji­ge­je­v na­me­ne­razi­sko­val­ne­ga­pro­jek­ta­Prostorslovenskeliterarnekul­turepri­pra­vil­sode­la­vec­Mar­jan­Dol­gan.­Zato­v na­da­lje­va­nju­vir­ne­bo­vsa­kic­pose­bej nave­den. 
gim­na­zi­ja,35 ki­je­bila­od­1851­ose­mra­zred­na­z nemš­kim­ucnim­jezi­kom.­Leta 1852 je­na­njej­slo­venš­ci­na –­drugace­od­niž­je­real­ke,36 kjer­ni­bila­obvez­na –­posta­­la­obvez­ni­pred­met­za­slo­ven­ske­dija­ke.­Poleg­real­ne­in­nav­tic­ne­aka­de­mi­je­je bilo­med­šola­mi­viš­je­stop­nje­seme­niš­ce­s teo­loš­kim­štu­di­jem,­iz­kate­re­ga­je izha­ja­la­duhovš­ci­na­in­ki­je­bilo­usta­nov­lje­no­po­letu 1849.­Delo­va­lo­je­do leta 1875,­ko­je­bilo­mogo­ce­štu­di­ra­ti­na­seme­niš­cih­v Ljub­lja­ni­in­Gori­ci.­V Tr­­stu­je­bilo­tudi­uci­te­ljiš­ce,­ki­so­ga­1875­pre­se­li­li­v Ko­per,­tako­da­so­bile­na Pri­mor­skem­šole­za­poklic­no­uspo­sab­lja­nje­uci­te­ljev­v Ko­pru,­Trstu­in­Gori­ci. 
V dobi­raz­ma­ha­cital­niš­tva,­v le­tih 1864/65,­je­bila­v Tr­stu­odpr­ta­moš­ka­pri­­prav­ni­ca­za­uci­te­lje.­V Go­ri­ci­se­je­slo­venš­ci­na­na­niž­ji­šoli­ozi­ro­ma­nor­mal­ki upo­rab­lja­la­od­zacet­ka­19. sto­let­ja­(1808)­ozi­ro­ma­od­1815/16,­ko­so­bili­odpr­ti slo­ven­ski­oddel­ki­in­se­je­zacel­pouk­odvi­ja­ti­v nemš­ci­ni­in­slo­venš­ci­ni,37 kar­ni velja­lo­za­vse­šole.­Na­sred­nji­in­viš­ji­stop­nji­šola­nja­je­vlo­go­pri­uve­ljav­lja­nju­slo­­venš­ci­ne­odi­gra­la­viš­ja­real­ka­v Go­ri­ci,­na­kate­ri­slo­venš­ci­na­še­v 50. le­tih­ni­bila obvez­na­in­je­to­posta­la­v sre­di­ni­60. let­(1865),­ko­se­je­šola­preob­li­ko­va­la­v po­­pol­no­viš­jo­osem­let­ko.38 Tacas­je­v Go­ri­ci­že­delo­va­la­cital­ni­ca,­ki­je­bila­odpr­ta leta 1862­in­se­ji­je­leta 1864 pri­dru­ži­la­cital­ni­ca­v Aj­dovš­ci­ni.­So­pa­vse­osta­le cital­ni­ce­v okra­ju­Gori­ca -oko­li­ca­nasta­le­po­letu 1865,­ko­se­je­vsaj­for­mal­no izbolj­šal­polo­žaj­slo­venš­ci­ne­v šo­lah,­in­sicer­v letu 1867­v Sol­ka­nu,­Kana­lu, bra­ni­ku­in­crni­cah,­1868­v Vr­toj­bi,­1869­v va­seh­Štan­drež­in­Prva­ci­na.­V sežan­­skem­in­tol­min­skem­okra­ju­so­razen­v Tol­mi­nu,­kjer­je­bila­cital­ni­ca­usta­nov­lje­na leta 1862,­cital­ni­ce­pove­ci­ni­nasta­ja­le­od­sre­di­ne­60let;­1866­v vasi­Sko­po­na Kra­su,­1867­v Vol­cah,­1869­v Ko­ba­ri­du,­Cerk­nem­in­Kom­nu.­V Tr­stu­in­nje­go­­vi­oko­li­ci­so­odpi­ra­le­vra­ta­od­1861. leta. 
Z za­cet­ka­ustav­ne­dobe­(1861 in­pred­tem­1849)­je­potr­jen­odlok­o slo­ven­­skem­pou­ku­za­Slo­ven­ce,­ki­ga­je­guber­nij­izdal­že­1846.­Tako­kakor­v Tr­stu­je med­viš­ji­mi­šola­mi­v Go­ri­ci­delo­va­lo­seme­niš­ce,­kate­re­ga­usta­no­vi­tev­sega v leto 1757.­Leta 1818­so­na­njem­uved­li­dve­let­ni­filo­zof­ski­in­teo­loš­ki­štu­dij­in 
35 Us­ta­nov­lje­na­1620­kot­jezuit­ska,­odprav­lje­na­po­letu 1773;­1792­so­jo­obno­vi­li­fran­­
ciš­ka­ni­in­je­1807­posta­la­petra­zred­na. 36 Us­ta­nov­lje­na­1849­kot­niž­ja­dvo­ra­zred­na­in­je­1870­posta­la­popol­na­viš­ja­osem­let­na. 37 V Tr­stu­celo­tri­je­zic­no­(nemš­ko,­slo­ven­sko,­ita­li­jan­sko). 38 Real­ka­je­bila­usta­nov­lje­na­1849­(niž­ja­dvo­ra­zred­na)­in­je­posta­la­popol­na­viš­ja­osem­­
let­ka­1860. 
je­postal­seme­niš­ce­za­vse­pri­mor­ske­ško­fi­je.­Slo­ven­sko­so­na­njem­pou­ce­va­li­od leta 1869,­ceprav­je­tudi­pomemb­no­vede­ti,­da­je­bila­slo­venš­ci­na­na­modro­slov­­nem­uci­liš­cu­od­1847/48­in­na­gim­na­zi­ji­od­1849/50,­ko­je­posta­la­ose­mra­zred­na39 in­so­se­mora­li­slo­ven­sko­obvez­no­uci­ti­vsi­dija­ki,­kate­rih­mater­ni­jezik­je­bila slo­venš­ci­na.­Kljub­moc­ne­mu­ita­li­jan­ske­mu­pri­ti­sku­in­dejs­tvu,­da­se­je­zaseb­no, poklic­no­in­stro­kov­no­šols­tvo­na­Tržaš­kem­in­Goriš­kem­izra­zi­te­je­kre­pi­lo­šele od­80. in­90. let­19. sto­let­ja,­so­torej­sred­nje­in­viš­je­šole,­ki­so­ponu­ja­le­splo­šno izo­braz­bo­in­so­z oprav­lje­no­matu­ro­tla­ko­va­le­pot­na­viš­ji­štu­dij,­pris­pe­va­le tako­h kre­pi­tvi­slo­ja­inte­lek­tual­cev­kot­k bolj­ši­pove­za­no­sti­slo­ven­ske­skup­no­sti na­robu­etnic­ne­ga­ozem­lja­in­buje­nju­narod­ne­zave­sti,­ki­je­bila­pomemb­no goni­lo­druš­tve­ne­dejav­no­sti.­Zato­ne­cudi,­da­je­bilo­cital­niš­tvo­na­Goriš­kem­in Tržaš­kem­takó­boga­to. 
Raz­vi­tost­šol­ske­mre­že,­pomemb­ne­za­izo­bra­že­va­nje,­kre­pi­tev­narod­ne­zave­­sti­in­utr­je­va­nje­rabe­slo­venš­ci­ne­v jav­nih­polo­ža­jih,­je­bila­dobra­na­Kranj­skem. Tako­za­Pri­mor­sko­kot­za­Kranj­sko­velja,­da­mre­ža­ni­bila­raz­sre­diš­ce­na.­V Ljub­­lja­ni­je­bila­držav­na­gim­na­zi­ja,40 ki­je­v 60. le­tih41 posta­la­ose­mra­zred­na. Gim­na­zij­ski­ozi­ro­ma­licej­ski­štu­dij­je­obse­gal­teo­loš­ke­in­filo­zof­ske­štu­di­je – filo­zo­fi­jo­so­pri­klju­ci­li­gim­na­zi­ji­kot­7.­in­8. raz­red –,­tako­da­je­prav­za­prav­imel aka­dem­ske­pote­ze­in­je­pri­prav­ljal­za­štu­dij­na­uni­ver­zi.42 Izo­bra­že­va­nje­je­na viš­ji­ozi­ro­ma­licej­ski­rav­ni­ponu­ja­la­real­ka,­ki­je­velja­la­za­bolj­prak­tic­no­usmerje­­no­šolo­in­je­bila­usta­nov­lje­na­1849­kot­niž­ja­dvo­ra­zred­na­šola.­Od­1865­je­bila to­ose­mra­zred­na­(nemš­ka­viš­ja)­šola.43 Med­šola­mi­viš­je­stop­nje­je­delo­va­lo 
39 Tudi­ta­gim­na­zi­ja­je­bila­usta­nov­lje­na­1620­kot­jezuit­ska,­med­leto­ma­1780­in­1810­so jo­uprav­lja­li­pia­ri­sti­in­je­po­1807­posta­la­šestra­zred­na.­Ko­so­1811­odpra­vi­li­licej­in gim­na­zi­jo,­so­usta­no­vi­li­kole­gij. 
40 Us­ta­nov­lje­na­je­bila­1597­kot­jezuit­ska;­po­1773,­ko­so­raz­pu­sti­li­jezuit­ski­red,­je posta­la­držav­na­gim­na­zi­ja­(do­1849),­ki­je­obse­ga­la­filo­zof­ski­in­teo­loš­ki­štu­dij.­Po usta­no­vi­tvi­gene­ral­nih­seme­nišc­v Grad­cu­in­Inns­bruc­ku­so­1762­v Ljub­lja­ni­odpra­­vi­li­teo­loš­ki­štu­dij,­1785 oba­let­ni­ka­filo­zo­fi­je,­ki­so­jo­obno­vi­li­1788.­Gim­na­zi­ja­je 1807­posta­la­šestra­zred­na,­po­1849 ose­mra­zred­na,­poslo­ve­ni­la­se­je­1918­(I.­gim­na­­zi­ja). 
41 Od­1849­(do 1958). 
42 Kdor­je­hotel­nada­lje­va­ti­uni­ver­zi­tet­ni­štu­dij,­je­moral­dokon­ca­ti­samo­še­tret­je­leto filo­zo­fi­je­na­uni­ver­zi. 
43 Z dr­žav­no­gim­na­zi­jo­sta­se­poslo­ve­ni­li­1918.­1930 se­je­iz­nje­obli­ko­va­la­I.­real­na gim­na­zi­ja. 
uci­te­ljiš­ce,­ki­se­je­leta 1867­preob­li­ko­va­lo­iz­nek­da­nje­izo­bra­že­val­ni­ce­za­uci­te­­lje­pri­nor­mal­ki,44 kar­ni­nic­neo­bi­caj­ne­ga,­ce­upo­šte­va­mo,­da­so­na­nor­mal­kah ozi­ro­ma­meš­can­skih­šolah­v de­žel­nih­sre­diš­cih­že­prej­pote­ka­li­kur­zi­za­uci­te­lje (Med­veš­1999: 86).­Šol­ni­ki­so­bili­pogo­sto­vid­nej­ši­cla­ni­(us­ta­nov­nih)­odbo­rov cital­nic.­Kon­kret­no­pri­Ljub­lja­ni­bomo­med­usta­nov­ni­ki­izmed­šol­ni­kov­naš­li Iva­na­Macu­na,­trgov­ce,­obrt­ni­ke,­posest­ni­ke­in­raz­lic­ne­(pol)in­te­lek­tual­ne­pokli­­ce­(prav­ni­ki,­urad­ni­ki,­zdrav­ni­ki,­pub­li­ci­sti,­poli­ti­ki).­bodo­ci­bogo­slov­ci­ozi­ro­ma duhov­ni­ki­so­se­v Ljub­lja­ni­lah­ko­izo­bra­že­va­li­na­seme­niš­cu­(1708),­na­kate­rem so­1791 ob­no­vi­li­popoln­šti­ri­let­ni­teo­loš­ki­štu­dij,­iz­kate­re­ga­se­je­kot­ško­fij­ski zavod­leta 1848­osa­mos­vo­ji­la­teo­loš­ka­fakul­te­ta.­Tu­ima­svo­je­kore­ni­ne­zaseb­na ško­fij­ska­gim­na­zi­ja­(1905)­v Šen­tvi­du­pri­Ljub­lja­ni,­v ka­te­ri­je­bila­slo­venš­ci­na ucni­jezik­in­je­bila­edi­na­povsem­slo­ven­ska­gim­na­zi­ja­v Av­stro-Ogr­ski.­V Šen­­tvi­du,­ki­velja­za­tret­je­naj­manj­še­nase­lje­s ci­tal­ni­co,­je­bila­1866 od­pr­ta­cital­ni­ca in­je­med­usta­nov­ni­ki­ime­la­dva­duhov­ni­ka:­bla­ža­Potoc­ni­ka,­ki­je­bil­žup­nik, lite­rat­in­pub­li­cist,­ter­kapla­na­Aloj­zi­ja­Sta­re­ta;­pri­dru­ži­li­so­se­jim­obrt­nik­ozi­­ro­ma­zla­tar,­podo­bar­in­dva­posest­ni­ka. 
V dru­gem­naj­vec­jem­mestu­na­Kranj­skem,­Idri­ji,­kjer­je­bila­cital­ni­ca­od leta 1866,­v 60. le­tih­še­ni­bilo­gim­na­zi­je,­zara­di­cesar­skle­pa­mo,­da­so­bili­med obrav­na­va­ni­mi­dejav­ni­ki­za­raz­voj­cital­niš­tva­na­Idrij­skem­pomemb­nej­ši­poli­­tic­ni,­sod­ni,­uprav­ni­fak­tor­ji­in­nase­li­tve­ni­vzo­rec­(ob­ci­na­Idri­ja,­ki­je­bila­pod pri­stoj­nost­jo­logaš­ke­ga­gla­vars­tva,­je­leta 1869­šte­la­3937 pre­bi­val­cev).­Zgo­vor­­no­je­tudi­to,­da­je­bil­idrij­ski­sod­ni­okraj­na­Kranj­skem­bli­zu­gla­vars­tvu­Postoj­na, kjer­je­bilo­cital­niš­tvo­naj­bolj­raz­vi­to,­in­ni­mogo­ce­izklju­ci­ti­niti­med­de­žel­nih vpli­vov.­Kranj­ska­gla­vars­tva­je­na­zaho­du­»šci­ti­la«­Goriš­ka,­ki­je­risa­la­etnic­ni rob­in­je­ime­la­raz­vi­to­cital­niš­ko­dejav­nost. 
Drugace­od­Idri­je­je­Kranj­imel­gim­na­zi­jo.­Kranj­ska­cital­ni­ca­je­delo­va­la­od leta 1863,­kar­je­dve­leti­po­usta­no­vi­tvi­niž­je­kla­sic­ne­gim­na­zi­je­z nemš­kim ucnim­jezi­kom,­ki­ga­je­v 70. le­tih­19. sto­let­ja­zame­nja­la­slo­venš­ci­na.45 Gimnazija, 
44 Od­1803­do­1810­so­pote­ka­li­peda­goš­ki­teca­ji.­žen­sko­uci­te­ljiš­ce­se­je­osno­va­lo­1870 
in­je­posta­lo­samo­stoj­ni­zavod­v 20. le­tih­20. sto­let­ja.­Na­zacet­ku­30. let­je­posta­lo 
meša­no­uci­te­ljiš­ce­in­štu­dij­se­je­podalj­šal. 45 Us­ta­no­vi­tev­gim­na­zi­je­(dvo­ra­zred­na),­ki­je­bila­že­1811­odprav­lje­na,­sega­v leto 1810. 
Leta 1870­se­je­gim­na­zi­ja­iz­kla­sic­ne­preob­li­ko­va­la­v real­no­gim­na­zi­jo;­hkra­ti­je­postala 
prva­gim­na­zi­ja­na­Slo­ven­skem­sslo­ven­skim­ucnim­jezi­kom,­nemš­ci­na­pa­je­bila ucni predmet. 
ki­je­daja­la­splo­šno­izo­braz­bo­in­je­bila­odskoc­ni­ca­za­more­bit­ni­štu­dij­na­uni­­verzi,­je­bila­na­Kranj­skem­v No­vem­mestu­in­se­je­v ose­mra­zred­ni­co­preob­li­ko­va­la pred­cital­niš­ko­dobo­(1855).46 V Kam­ni­ku­je­delo­va­la­fran­ciš­kan­ska­gim­na­zi­ja pro­vin­ce­Sv.­Kri­ža­Slo­ve­ni­je,­samo­da­zaseb­na.47 ce­osve­ži­mo­ugo­to­vi­tev,­da­so bile­vpers­pek­ti­vi­demo­gra­fi­je­za­osno­va­nje­dru­štev­pose­bej­na­Kranj­skem­potrebne vec­je­spod­bu­de­kot­na­zahod­nem­ali­vzhod­nem­delu­etnic­ne­ga­pro­sto­ra,­je­mogoce pred­po­stav­lja­ti­in­vsaj­delo­ma­veri­fi­ci­ra­ti­hipo­te­zo,­da­so­na­Kranj­skem­pomemb­­nej­šo­vlo­go­pri­izo­bra­že­va­nju­in­spod­bu­ja­nju­narod­ne­ga­živ­lje­nja­odi­gra­le­šole. 
Kar­se­tice­niž­je­ga­in­viš­je­ga­sred­nje­ga­šola­nja,­razen­v Idri­ji­to­tacas­ni­bilo mogo­ce­ne­v Škof­ji­Loki­ne­v be­lo­kranj­skem­gla­vars­tvu­crno­melj.­Ven­dar­je Škof­ja­Loka­spa­da­la­pod­gla­vars­tvo­Kranj,­kjer­je­bila­gim­na­zi­ja,­crno­malj­sko gla­vars­tvo­je­bilo­blizu­novo­meš­kemu,­v ka­te­rem­je­bila­tudi­sred­nja­šola.­Podob­­no­kot­Idri­ja48 zbu­ja­nekaj­vec­pozor­no­sti­na­Kranj­skem­Postoj­na,­saj­ni­ime­la mre­že­sred­njih­in­viš­jih­šol,­a je­ime­la­nekaj­šol­ske­tra­di­ci­je;­v Na­po­leo­no­vem casu­(1810)­je­v Po­stoj­ni­delo­va­la­gim­na­zi­ja,­ki­je­bila­1811 ko­le­gij,­odprav­ljen kma­lu­po­odho­du­Fran­co­zov­(1813).­Zato­je­bil­za­cital­niš­tvo­gotovo­po­mem­­bnejši­njen­mej­ni­polo­žaj –­na­Kranj­skem­je­na­jugu­podo­ben­položaj­ime­lo crno­malj­sko­gla­vars­tvo –,­saj­je­bila­na­obo­du­Kranj­ske­in­se­je­zahod­no­sti­ka­­la­z Go­riš­ko,­kjer­pred­po­stav­lja­mo­med­se­boj­ne­vpli­ve.­Gla­vars­tvo­Postoj­na,­ki je­obse­ga­lo­še­sod­ne­okra­je­Pla­ni­na,­Seno­že­ce,­Lož,­bistri­ca,­je­poleg­tega­na bistriš­kem­meji­lo­na­slo­ven­ski­del­Istre.­V ne­po­sred­ni­bli­ži­ni­bistri­ce­je­bila narod­na­dejav­nost­živah­na­v Jel­ša­nah,­ki­so­spa­da­le­pod­gla­vars­tvo­Volo­sko (sod­ni­okraj­Castel­nuo­vo)­in­kjer­je­narod­no­druš­tvo­svo­ja­vra­ta­odpr­lo­leta 1867. 
Na­Spod­njem­Šta­jer­skem­so­bile­v us­tav­ni­dobi­niž­je,­viš­je­sred­nje­in­viš­je šole­v Ma­ri­bo­ru,­Celju,­na­Ptu­ju­in­v Lju­to­me­ru.­Mari­bor­je­imel­podob­no­kot Ljub­lja­na­in­Gori­ca­gim­na­zi­jo,­real­ko,­seme­niš­ce­in­uci­te­ljiš­ce.­Na­gim­na­zi­ji v Ma­ri­bo­ru­so­se­slo­ven­ski­raz­re­di­(niž­ja­gim­na­zi­ja)­pri­dru­ži­li­nemš­kim­šele 
46 Na­sta­la­je­kot­fran­ciš­kan­ska­gim­na­zi­ja­(1746).­Nato­je­posta­la­petra­zred­na­(1807). 
Leta 1811­jo­je­zame­njal­kole­gij,­ki­je­v zmanj­ša­nem­obse­gu­oprav­ljal­nalo­go­gim­na­­
zij­in­lice­jev.­Real­na­viš­ja­gim­na­zi­ja­je­bila­tako­kot­v Kra­nju­usta­nov­lje­na­1870. 47 Us­ta­nov­lje­na­1821­s se­de­žem­v Go­ri­ci,­do­1877­s pra­vi­co­jav­no­sti. 48 V Idri­ji­je­(tri­ra­zred­na)­gim­na­zi­ja­delo­va­la­do­pri­ho­da­Fran­co­zov­(1784–1797)­in 
nato­od­1807­do­1811.­Med­letoma­1823/24­in­1827­je­bil­odprt­prvi­raz­red­niž­je­gim­­
nazi­je. 
1889,­tako­da­gim­na­zi­ja­v 60. le­tih­še­ni­bila­poslo­ve­nje­na,49 temvec­je­ime­la dot­lej­raz­me­ro­ma­dol­go­tra­di­ci­jo.­Nje­ni­zacet­ki­sega­jo­v leto 1758,50 ko­je­bila usta­nov­lje­na­kot­jezuit­ska,­in­je­na­zacet­ku­19. sto­let­ja­(1807)­posta­la­petrazred­­na.­Za­izo­braz­bo­na­niž­ji­sred­nji­stop­nji­je­skr­be­la­real­ka,­ki­je­bila­usta­nov­lje­na leta 1850­in­se­je­po­letu 1870­preob­li­ko­va­la­v po­pol­no­osem­let­no­viš­jo­real­ko.51 Seme­niš­ce,­ki­je­daja­lo­bogo­slov­ce­in­duhov­ni­ke,­je­bilo­v Ma­ri­bo­ru­odpr­to­po letu 1849.­bodo­ci­uci­te­lji­so­se­lah­ko­v us­tav­ni­dobi,­in­sicer­od­1862,­izo­bra­že­­va­li­na­dvo­let­nem­uci­te­ljiš­cu,­na­kate­rem­je­bila­slo­venš­ci­na­ucni­jezik.­Uci­te­ljišc­na šola­je­ime­la­pod­la­ge­v t.i. pre­pa­ran­di­ju,­tri­me­sec­nem­teca­ju­za­uci­te­lje­ljud­skih­šol (us­ta­nov­lje­nem­leta 1802;­do­1849),­ki­se­je­leta 1850­raz­ši­ril­v eno­let­no­uciteljišc­­no­šolo.­V okrož­ju­Mari­bor -oko­li­ca,­kjer­so­v 60. le­tih­delo­va­le­šti­ri­cital­ni­ce, polo­žaj­slo­venš­ci­ne­kot­ucne­ga­jezi­ka­ni­mogel­biti­cisto­brez­pome­na­ne­pri kre­pi­tvi­nje­go­ve­jav­ne­vlo­ge­ne­narod­ne­zave­sti,­sploh­ce­pri­mer­ja­mo­s sta­njem leta 1869,­ko­se­je­šola­preob­li­ko­va­la­v tri­let­no­uci­te­ljiš­ce­z nemš­kim­ucnim­jezi­­kom.52 Ruše,­ki­so­bile­med­naj­manj­ši­mi­nase­lji­s ci­tal­ni­ca­mi,­v tem­casu­niso ime­le­šole.­V naj­slab­šem­polo­ža­ju­so­bile­med­okra­ji­ozi­ro­ma­okrož­ji­bre­ži­ce, kjer­je­bila­med­dejav­ni­ki­narod­no-kul­tur­ne­ga­živ­lje­nja­bolj­pomemb­na­mej­na lega.­Da­vca­sih­celo­tam,­kjer­je­obsta­ja­la­šol­ska­ponud­ba,­ne­gre­pri­pi­so­va­ti pre­ve­li­ke­ga­pome­na­šolam,­pri­ca­gla­vars­tvo­Ptuj.­cital­ni­ci­na­Ptu­ju­in­v Or­mo­­žu­sta­delo­va­li­od­1863/64 in­1868,­dežel­na­niž­ja­real­na­gim­na­zi­ja­pa­je­bila­na pri­mer­usta­nov­lje­na­1869.­Dru­ga­ce­je­v pri­me­ru­Prle­ki­je.­cital­ni­ca­v Lju­to­me­­ru­je­delo­va­la­od­1868,­med­tem­ko­je­bila­meš­can­ska­šola,­iz­kate­re­je­leta 1870 nasta­la­niž­ja­real­na­šola,­usta­nov­lje­na­že­1861.­Na­Celj­skem,­kjer­je­bilo­pet cital­nic,­sta­izo­bra­že­val­no­poslans­tvo­na­niž­ji­in­viš­ji­sred­nji­stop­nji­izpol­nje­va­li real­ka53 in­gim­na­zi­ja­(ust.­1808).­Leta 1895­so­na­njej­usta­no­vi­li­slo­ven­ske­raz­­re­de.­Celo­vec­je­imel­teo­loš­ki­štu­dij,­obnov­ljen­na­zacet­ku­19. sto­let­ja­(1801), gim­na­zi­jo­in­real­ko,54 ki­sta­bili­v dobi­cital­nic­popol­ni­osem­let­ni­šoli. 
49 To­se­je­zgo­di­lo­1918. 50 Vmes­je­doži­ve­la­vec­spre­memb.­Leta 1773­so­jo­raz­pu­sti­li,­1775 so­jo­obno­vi­li­in­od 
1781­so­jo­vodi­li­pia­ri­sti.­Svet­ni­uci­te­lji­so­na­njej­pou­ce­va­li­od­leta 1790. 51 Po­dob­no­kot­(kla­sic­na)­gim­na­zi­ja­se­je­poslo­ve­ni­la­1918. 52 Leta 1874­je­posta­la­šti­ri­let­na.­Iz­nje­je­prav­tako­1918­nasta­lo­moš­ko­uci­te­ljiš­ce,­ki­je 
delo­va­lo­do­zacet­ka­2. sve­tov­ne­voj­ne.­Tu­ima­kore­ni­ne­III.­gim­na­zi­ja­Mari­bor. 53 Us­ta­nov­lje­na­1849­kot­niž­ja­dvo­ra­zred­na. 54 Gim­na­zi­ja­je­posta­la­osem­let­na­1849.­Usta­no­vi­tev­jezuit­ske­gim­na­zi­je­sega­v leto 1604. 
Leta 1773,­ko­so­raz­pu­sti­li­jezuit­ski­red,­je­posta­la­držav­na­in­1807­šestra­zred­na. 
Real­ka­pa­je­bila­1849­usta­nov­lje­na­kot­niž­ja­dvo­ra­zred­na. 
Pri­kaz­sred­nje­ga­in­viš­je­ga­šols­tva­za­Šta­jer­sko­kaže,­da­so­ime­la­razen­bre­žic (Sev­ni­ca)­vsa­okrož­ja,­kjer­so­bile­cital­ni­ce,­šole­raz­lic­nih­sto­penj.­To­je­pomembno tako­z vi­di­ka­raz­vo­ja­slo­ven­ske­kul­tu­re­in­obli­ko­va­nja­narod­ne­zave­sti,­ki­je­bila pod­la­ga­za­sno­va­nje­cital­nic,­kot­z vi­di­ka­izo­bra­že­va­nja­dejav­nih­cla­nov­cital­nic, med­kate­ri­mi­je­bilo­veli­ko­šol­ni­kov.­V nas­prot­ju­s tem­se­je­pri­bre­žiš­ki­eno­ti­za pomemb­nej­šo­izka­za­la­lega,­saj­je­sku­paj­s cr­nom­ljem,­Met­li­ko,­Novim­mestom na­(jugo)vzhod­u­ter­Lju­to­me­rom­in­Ptu­jem­na­(se­ve­ro)vzhod­u­risa­la­slo­vensko-hr­­vaš­ko­ozi­ro­ma­slo­ven­sko-ma­džar­sko­mej­no­crto.­Vec­jo­vlogo­kakor­šolam­bi­bilo mej­ni­legi­mogo­ce­pri­pi­sa­ti­pri­Ormo­žu.­Nasled­nja­ugo­to­vi­tev­je,­da­se­na­Šta­jer­­skem­soraz­mer­na­raz­sre­diš­ce­nost­šol­ske­mre­že­pove­zu­je­s so­raz­mer­no­majh­nim nase­li­tve­nim­vzor­cem;­cital­ni­ce­so­bile­veci­del­v kra­jih­z manj­kot­1000 pre­bi­val­­ci.­Med­druš­tve­ni­mi­dejav­ni­ki­sta­se­na­Slo­ven­skem­Šta­jer­skem­izka­za­la­za­pre­cej pomemb­na­sod­na­in­uprav­na­deli­tev­ozem­lja.­Tri­cetr­ti­ne­šta­jer­skih­cital­niš­kih sre­dišc­so­bile­hkra­ti­sede­ži­sod­nih­okra­jev­in­vsa­cital­niš­ka­sre­diš­ca­so­bila­sede­­ži­obcin­skih­uprav,­kar­pome­ni,­da­so­bile­cital­ni­ce­v uprav­nih­sre­diš­cih­obcin. 
Obrav­na­va­ni­dejav­ni­ki­se­lah­ko­pove­zu­je­jo­še­dru­ga­ce.­Na­Kranj­skem­je­šol­­ska­infra­struk­tu­ra­segla­samo­v ne­ka­te­ra­sre­diš­ca.­Poleg­Ljub­lja­ne­so­ime­li­viš­je sred­nje­šole­Kranj,­Kam­nik­in­Novo­mesto,­kar­ne­pome­ni,­da­sem­ni­hodi­lo oko­liš­ko­in­dru­go­pre­bi­vals­tvo.­Zani­mi­vo­je,­da­gre­v vseh­treh­pri­me­rih­za cital­niš­ke­loka­ci­je,­kjer­kon­cen­tra­ci­ja­pre­bi­vals­tva­pre­se­ga­dežel­na­pov­prec­ja, tako­da­zna­cil­no­sti­šol­ske­mre­že­in­nase­li­tve­ni­vzo­rec –­sodec­po­pre­bi­vals­tvu so­bile­torej­potreb­ne­vec­je­spod­bu­de­kot­na­pri­mer­na­Šta­jer­skem­in­Pri­mor­­skem –­kon­ver­gi­ra­ta­dru­ga­ce­kot­zgo­raj.­Skle­pa­mo­lah­ko,­da­so­tu­v pri­mer­ja­vi z na­rod­nost­no­bolj­izpo­stav­lje­ni­mi­okra­ji,­kjer­so­bili­potreb­ni­bis­tve­no­manj­ši demo­graf­ski­vlož­ki,­vec­pome­na­za­narod­no­dejav­nost­ime­le­obsto­je­ce­vzgoj­­no-izo­bra­že­val­ne­usta­no­ve.­Pri­obrav­na­vi­ucin­ko­va­nja­raz­lic­nih­dejav­ni­kov­je Kranj­ska­bliž­je­Šta­jer­ski,­ko­govo­ri­mo­o sod­ni­raz­par­ce­li­ra­no­sti­poli­tic­nih­okra­­jev/okro­žij­in­uprav­nem­sta­tu­su­nase­lij­s ci­tal­ni­ca­mi,­saj­sta­bili­na­Kranj­skem dve­tret­ji­ni­cital­niš­kih­sre­dišc­hkra­ti­sede­ži­sod­nih­okra­jev­in­v njih­je­ime­la­svoj sedež­obcin­ska­upra­va.­Za­Koroš­ko,­kjer­je­bilo­šola­nje­v dežel­nem­sre­diš­cu mo­go­ce­na­vseh­stop­njah,­je­tež­je­pre­pric­lji­vo­potr­di­ti­pre­ple­te­nost­našte­tih dejav­ni­kov,­a ni­mogo­ce­spre­gle­da­ti,­da­sta­ime­la­Celo­vec­in­želez­na­Kapla,­ki sicer­ni­tvo­ri­la­samo­stoj­ne­ga­sod­ne­ga­okra­ja,­loce­ni­obcin­ski­upra­vi. 
Na­Pri­mor­skem­mre­ža­sred­njih­in­viš­jih­šol­ni­bila­tako­raz­sre­diš­ce­na­kot­na Šta­jer­skem,­saj­so­bile­te­samo­v Go­ri­ci­in­Trstu,­kjer­je­bilo­naj­vec­cital­nic­na Pri­mor­skem.­To­Pri­mor­sko­prib­li­žu­je­Kranj­ski­in­daje­pri­pojas­nje­va­nju­pro­­stor­ske­distri­bu­ci­je­cital­nic­vec­ji­pomen­šols­tvu­na­obeh­ome­nje­nih­obmoc­jih. Obe­nem­vemo,­da­so­bile­na­Pri­mor­skem­podob­no­kot­na­Šta­jer­skem­cital­ni­ce pove­ci­ni­na­pode­že­lju,­tj.­v manj­ših­kra­jih.­Zna­cil­nost­šol­ske­mre­že­in­nase­li­­tve­ni­vzo­rec­sta­pri­Pri­mor­ski­v bis­tvu­kom­bi­na­ci­ja­zgor­njih­dveh­vzor­cev (Šta­jer­ska:­soraz­mer­na­raz­sre­diš­ce­nost­šol­ske­mre­že­in­maj­hen­nase­li­tve­ni­vzo­­rec,­Kranj­ska:­soraz­mer­na­sre­do­tež­nost­šol­ske­mre­že­in­vec­ji­nase­li­tve­ni­vzo­rec), za­kate­re­ga­je­zna­cil­na­sre­do­tež­nost­šol­ske­mre­že­in­maj­hen­nase­li­tve­ni­vzo­rec. Rece­no­dru­ga­ce,­so­bili­na­Pri­mor­skem –­v pri­mer­ja­vi­s Kranj­sko –­potreb­nej­­ši­manj­ši­demo­graf­ski­vlož­ki,­tako­da­gre­vec­ji­pomen­kot­vzgoj­noi­zo­bra­že­val­nim dejav­ni­kom­pri­pi­sa­ti­stra­teš­ki­mej­ni­legi­na­sti­ku­z ita­li­jan­skim­ele­men­tom­in vec­jim­narod­noin­te­gra­tiv­nim­potre­bam.­V prid­vpliv­no­sti­mej­ne­ga­polo­ža­ja nas­pro­ti­dru­gim­dejav­ni­kom­govo­ri­dejs­tvo,­da­ni­bila­tako­odlo­cil­na­niti­sod­na orga­ni­zi­ra­nost­pri­mor­skih­okra­jev,­saj­so­bila­nase­lja,­kjer­so­bile­cital­ni­ce­in sede­ži­sod­nih­okra­jev,­v manj­ši­ni.­Tržaš­ko,­ki­ni­bilo­ne­med­sod­no­ne­med uprav­no­naj­bolj­raz­drob­lje­ni­mi­obmoc­ji,­je­ime­lo­osem­cital­nic.­Dru­ga­ce­je­pri Goriš­ki­(vsa­tri­gla­vars­tva),­ki­je­v tem­smi­slu­bliž­je­Kranj­ski­ali­Šta­jer­ski.­Tu­je 16­(od­sku­paj 26)­pri­mor­skih­cital­nic­pri­pa­da­lo­sed­mim­ozi­ro­ma­osmim­okra­­jem.­Ven­dar­se­podob­no­kot­na­Tržaš­kem­sod­na­ure­di­tev­spet­ni­izka­za­la­za tako­odlo­ci­len­dejav­nik,­saj­je­bilo­samo­pet­(od 16)­kra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi,­tj.­ena tret­ji­na,­hkra­ti­sede­žev­okraj­nih­sodišc.­V Is­tri­ne­nase­lje­Jel­ša­ne­ne­nase­lje Deka­ni­nista­bila­sede­ža­okraj­nih­sodišc.­Drugace­od­okraj­nih­sodišc­je­ime­la obcin­ska­upra­va­sedež­v dveh­tret­ji­nah­kra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi.­V tem­se­Pri­mor­ska, Šta­jer­ska,­Koroš­ka­in­Kranj­ska­sko­raj­da­ne­raz­li­ku­je­jo.­Med­obrav­na­va­ni­mi dejav­ni­ki,­ki­se­pri­posa­mez­nih­okra­jih­in­na­dežel­ni­rav­ni­pove­zu­je­jo­raz­lic­no, je­to­naj­bolj­pre­kri­ven­dejav­nik. 
Ob­veli­ki­veci­ni­pri­me­rov,­ki­jih­je­mogo­ce­soraz­mer­no­dobro­raz­lo­ži­ti­sko­zi delo­va­nje­in­sou­cin­ko­va­nje­raz­lic­nih­dejav­ni­kov,­neka­te­ri­pri­me­ri­osta­ja­jo­ugan­­ka.­Ilu­stra­ti­ven­pri­mer­je­na­(se­ve­ro)vzhod­nem­delu­ozem­lja­Ormož,­ki­ni­imel šole­(šo­li­sta­bili­na­Ptu­ju­in­v Lju­to­me­ru),­in­je­vec­ja­vlo­ga­pri­pi­sa­na­narod­nost­­ne­mu­sti­ku­(npr.­slo­ven­sko-ma­džar­ski),­ki­je­v so­raz­mer­no­majh­nih­kra­jih spod­bud­no­delo­val­na­cital­niš­ko­dejav­nost.­Z Or­mo­žem­je­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­­cev­pri­mer­lji­va­(Ilir­ska)­bistri­ca­na­jugo­za­ho­du,­kjer­prav­tako­ni­bilo­šol,­a iz lege­ni­mogo­ce­dovolj­pre­pric­lji­vo­raz­lo­ži­ti­cital­niš­tva,­saj­je­bila­sever­na­Istra tudi­slo­ven­ska,­na­zaho­du­pa­je­bila­tako­ali­tako­Goriš­ka.­Ponu­ja­se­vec­mož­nih odgo­vo­rov.­Za­tovrst­ne­pri­me­re­je­mogo­ce­vec­jo­vlo­go­pri­pi­sa­ti­med­de­žel­nim 
ozi­ro­ma­medo­kraj­nim­vpli­vom;­bistri­ca­je­spa­da­la­pod­okraj­no­gla­vars­tvo Postoj­na,­ki­je­bilo­v naj­bolj­slo­ven­ski­deže­li,­ven­dar­obe­nem­na­meji­z na­rod­­nost­no­bolj­izpo­stav­lje­no­Pri­mor­sko.­Poza­bi­ti­ne­gre­niti­na­zav­ze­tost­neka­te­rih posa­mez­ni­kov,­ki­je­ne­bo­mogo­ce­izme­ri­ti,­a si­delo­va­nja­narod­no­kul­tur­nih dru­štev­brez­njih­ni­mogo­ce­pred­stav­lja­ti.­Podob­no­bi­velja­lo­za­kranj­sko­gla­­vars­tvo­Loga­tec,­ki­ni­bilo­stra­teš­ko­izpo­stav­lje­no,­saj­ga­je­na­zaho­du­šci­ti­la Goriš­ka,­in­bi­lah­ko­govo­ri­li­o ne­kak­šnem­veriž­nem­vpli­va­nju­med­bliž­nji­mi okra­ji­Istra–Po­stoj­na–Go­riš­ka–Lo­ga­tec.­Sta­pa­bila­tako­bistri­ca­kot­Ormož in­sploh­veci­na­kra­jev­s ci­tal­ni­ca­mi­sede­ži­sod­nih­okra­jev­in­obcin­skih­uprav. Zato­bi­lah­ko­nase­lja,­kjer­so­bile­cital­ni­ce,­brez­vec­jih­špe­ku­la­cij­ozna­ci­li­kot sre­diš­ca­uprav­ne­ga,­poli­tic­ne­ga­in­kul­tur­ne­ga­živ­lje­nja. 

Li­te­ra­tu­ra 
Co­sta,­Etbin­Henrik,­1869:­Sta­ti­stic­ni­pre­gled­vseh­slo­ven­skih­cital­nic.­V: Letopis Maticeslovenske.Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­mati­ca.­Str. 282–296. Med­veš,­Zden­ko,­1999:­Šols­tvo.­V:­Dušan­Voglar­idr.­(ur.): EnciklopedijaSlove­nije.13. zv.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga.­Str. 86. 
Orts-RepertoriumdesHerzogthumesKärnten.AufGrundlagederVolkszählungvom 31.Dezember1869.Bearbeitetvonderk.k.StatistischenCentralcommission, 1872. Dunaj:­Carl­Gerold's­Sohn. 
Orts-RepertoriumdesHerzogthumesSteiermark.AufGrundlagederVolkszählungvom 31.Dezember1869.Bearbeitetvonderk.k.StatistischenCentralcommission, 1872. 
1. in­2. zv. Gra­dec:­Gra­zer­Zei­tung. 
Orts-RepertoriumvonTriest,undGebietGörz,GradiscaundItalien.AufGrundlage derVolkszählungvom31.Dezember1869.Bearbeitetvonderk.k.StatistischenCen­tralcommission, 1873.Dunaj:­Carl­Gerold's­Sohn. 
Orts-Repertorium des Herzogthumes Krain. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31.Dezember1869.Bearbeitetvonderk.k.StatistischenCentralcommission, 1874. 
1. in­2. zv. Ljub­lja­na: Ign.­von­Klein­ma­yr­&­Fed.­bam­berg. 
Pe­re­nic,­Urš­ka,­2010a:­Empiricno-sistemskoraziskovanjeliterature:Konceptualne podlage,teoretskimodeliinuporabniprimeri.Ljub­lja­na:­Zve­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no druš­tvo­Slo­ve­ni­je. 
—,­2010b:­Kul­tur­no­živ­lje­nje­v druš­tvih­sre­di­19. sto­let­ja­in­nji­ho­va­vlo­ga­pri­obliko­­va­nju­lite­rar­ne­ga­polja.­V:­Ire­na­Novak­Popov­(ur.): Vlogesredišca:konvergencaregij inkultur.­Ljub­lja­na:­Zve­za­dru­štev­Sla­vi­stic­no­druš­tvo­Slo­ve­ni­je.­Str. 233–244. 
—,­2011a:­Lite­ra­tur­na­ja­žizn'­v 1860-e­gg.­v Slo­ve­nii­skoz'­priz­mu­deja­tel'no­sti citate­lej.­Prev. N. S.­Pil'ko­i­J. A.­Sozi­na.­V:­K. V.­Niki­fo­rov­(ur.):­Slovenica.1,Isto­rijaiperspektivyrossijsko-slovenskihotnošenij.­Sankt­Peter­burg:­Ale­tej­ja.­Str. 190–211. 
—,­2011b:­The­Lite­rary­Acti­vi­ties­of­Mid-ni­ne­teenth-cen­tury­Poli­ti­co-cul­tu­ral Socie­ties:­A Syste­mic­Approach.­SloveneStudies33,­št. 1,­str. 61–71. —,­2012:­cital­niš­tvo­v pers­pek­ti­vi­druž­be­no­geo­graf­skih­dejav­ni­kov.­Slavisticnare­vija60,­št. 3,­str. 365–382. Pri­ja­telj,­Ivan,­1955:­Slovenskakulturnopoliticnainslovstvenazgodovina:1848–1895. Ljub­lja­na:­DZS. Reisp,­Bran­ko,­1988:­cital­niš­tvo.­V:­M.­Javor­nik­idr.­(ur.):­EnciklopedijaSlove­nije.2. zv.­Ljub­lja­na:­MK.­Str. 137–138. Schmidt,­Vla­do,­1988:­ZgodovinašolstvainpedagogikenaSlovenskem.3. zv.­Ljub­­lja­na:­Delav­ska­enot­nost. 
Pro­­literar­nih­usta­­in­dru­
stor­novštev: gledališ­­dramaticna­­druš­­narodni 


ca,­­tva,­domo­vi 
Mar­ko­Juvan 
Zgo­­­­uvod dovinski
G
le­da­liš­ce –­kot­stav­ba,­medij,­usta­no­va­in/ali­­­ansambel– 
igralskije­pogla­­­­­­­­­­­­­­
vitna­oblika­posredovanja­in­družbenega­življenja­dramatike, 
ene­od­lite­­­nad­­­­­­je­vprimer­javi­sti­­tesne­je 
rarnihzvrsti.1 Gledališce­­skomvpe­­­­­­­­­­­­­­
to­v konkreten­družbeni­prostor­in­geolokacije:­dramske­tekste­oživljajo igral­­­­­­­­­­
ci­v fizicno­dolocenem­prostoru,­v tem­ali­onem­kraju,­pred­neposredno nav­­­obcinstvom. ­
zocim
Kot­skle­­­­­­­­­­­­­­­
pamo­iz­preglednih­spisov­zgodovinarjev­slovenskega­gledališca Anto­­Trste­­­(1892:­7–23)­in­Duša­­Morav­­(1995:­233–235),­so­
nanjakanacabile na­slo­­­­­­­­­­­
venskem­etnicnem­prostoru­spektakelske­prakse­od­srednjega­veka­do izte­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
ka17.stoletjazvecinebodisialohtoneinnomadske,bodisisporadicnovklju-ce­­vver­­živ­­­bodi­­vob­­­raz­­­­za­viš­­sta­­­ali­vobrob­
neskoljenje,silikevedrilajenoveno ljud­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
skokulturo.Rabazgodovinskihzvrstiindialektovslovenšcinevgledaliških pred­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
stavahvsedosredine19.stoletjaniimelakontinuitete.Posameznaposlop­ja,­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
kisobilanaozemljudanašnjeSlovenijealitikobnjemnamenjenagledališkim upri­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
zoritvam,soRimljanisicer­zgradili­ževantiki(Virunum,emona,Terge­ste),2prva­­­­­­­­­­­­­­­­­­
izpricanagledališkastavbanaSlovenskempajepoznosrednjeveška, 
1 Gle­­­­pa–­tudi­na­Slo­­­ni­bilo­rezer­­­­zgolj­za­dra­­­­ampak 
dališcevenskem–viranomatiko,je­daja­­­­­­­­­­­­
lo­prostor­tudi­glasbenim­in­plesnim­predstavam:­operam,­operetam,­spevo­igram­itn. 2Raz­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­ob 
valine,kisojih1714izkopalinaMirju,sopokazaleslediemonskegaamfiteatraljanici,­canicar
Ljub­­­­okate­rih­poro­­tudi­Dol­­­(Tr­ste­njak­1892:7). 
zgra­je­na­je­bila­oko­li­leta 1400­v Ko­pru.­Gle­da­liš­ce­v sred­njem­in­zgod­njem novem­veku­je­bilo­v glav­nem­dome­na­potu­jo­cih­tujih­gle­da­liš­kih­sku­pin­ali­pa postran­ska­dejav­nost­doma­cih­samo­stan­skih­redov­in­usta­nov­cerk­ve­ne­ga­šols­­tva.­Neko­li­ko­vztraj­nej­še­gle­da­liš­ke­pobu­de­so­na­Slo­ven­skem­zato­vse­do­kon­ca 
18. sto­let­ja­pra­vi­lo­ma­pove­za­ne­na­eni­stra­ni­z ljud­ski­mi­praz­nic­ni­mi­kole­dar­ji, na­dru­gi­pa­z vzni­ka­njem­šol­skih­usta­nov,­prek­kate­rih­so­se­for­mi­ra­le­raz­me­ro­­ma­tan­ke­pla­sti­izo­bra­žens­tva,­dol­ga­sto­let­ja­pre­tež­no­duhov­niš­ke­ga.­Od­zacet­ka 
17. sto­let­ja­naprej­so­jezui­ti­in­nji­ho­vi­dija­ki­ob­cerk­ve­nih­praz­ni­kih­ali­ob­drugih sve­ca­nih­pri­lož­no­stih­red­no­upri­zar­ja­li­nabož­ne­dram­ske­zvr­sti­(npr.­pasi­jonske igre)­in­pos­vet­ne­zgo­do­vin­ske­ali­mito­loš­ke­»ko­me­di­je«.­Nasto­pa­li­so­zve­ci­ne v la­tinš­ci­ni,­a tudi­v nemš­ci­ni­in­celo­v slo­venš­cini.­Slo­ven­ski­jezik­je­bil­ponekod v rabi­ne­samo­v po­sa­mez­nih­pri­zo­rih,­ampak­izje­mo­ma­v ce­lot­ni­pred­sta­vi. Trste­njak­(1892: 20),­Jože­Koru­za­(1991:­111–118)­in­Mora­vec­(1995:­233)­tako ome­nja­jo­rabo­slo­venš­ci­ne­v ce­lovš­kem­jezuit­skem­gle­da­liš­cu­na­zacet­ku­17. stolet­­ja,­v igri­o raju,­upri­zor­je­ni­6. fe­bruar­ja 1670­v Ljub­lja­ni,­ali­v igrah,­ki­so­jih v Ru­šah­upri­zar­ja­li­med­leto­ma­1680­in­1722.­Šol­ske­igre,­ki­so­jih­jezui­ti­uprizar­­ja­li­v pro­sto­rih­kole­gi­jev­v Ljub­lja­ni­(tam­od­1602 na­prej),­Ce­lov­cu­in­Gori­ci,­so v glav­nem­teme­lji­le­na­bib­lic­nih­sno­veh­in­stro­gih­poe­to­loš­kih­pra­vi­lih,­slu­ži­le pa­so­huma­ni­stic­ne­mu­izo­bra­že­va­nju­dija­kov­(v re­to­ri­ki,­zgo­do­vi­ni­in­teo­logiji), pa­tudi­repre­zen­tan­ci­(pred­sta­ve­so­obi­sko­va­li­star­ši­dija­kov,­ple­mi­ci­ipd.).­Ssvojim ver­skim­gle­da­liš­cem­(z bo­žic­ni­mi,­veli­ko­noc­ni­mi­in­pasijon­ski­mi­igra­mi),­ki­je baro­ki­zi­ra­lo­sred­nje­veš­ko­tra­di­ci­jo,­pa­so­jezui­ti­na­pro­stem­z raz­ko­šnost­jo spek­­ta­kla in­v duhu­pro­ti­re­for­ma­cij­ske­pasto­ra­le­h ka­to­liš­ki­Cerk­vi­pri­te­go­va­li­šir­še obcins­tvo­(Tr­ste­njak­1892:­8–11;­Koru­za 1991:­109).3 Na­mest­nih­trgih­in­ulicah so­upri­zar­ja­li­pasi­jon­ske­pro­ce­si­je­in­sorod­ne­zvr­sti­tudi­kapu­ci­ni­in­dru­ge samo­stan­ske­bra­tovš­ci­ne.­Tak­šne­spre­vo­de,­v ka­te­rih­je­nasto­pa­la­mno­ži­ca­akterjev in­ki­so­pri­te­go­va­li­obcins­tvo­od­bli­zu­in­dalec,­so­poleg­Ljub­lja­ne­poz­na­li­še dru­gi­kra­ji,­na­pri­mer­Novo­mesto,­Kranj­in­Škof­ja­Loka­(Tr­ste­njak­1892:­11–20; prim. tudi­Kuret­1981:­82–89).­Prav­Romual­dov­Škojeloškipasijon(1715–1721), napi­san­za­tak­šne­pou­lic­ne­pro­ce­si­je,­je­prvo­zna­no­dram­sko­bese­di­lo­v slovenšcini. 
Dram­sko-gle­da­liš­ka­dejav­nost­koroš­kih­bukov­ni­kov­v slo­ven­skem­koroš­­kem­dia­lek­tu­je­bila­na­pre­ho­du­iz­18.­v 19. sto­let­je­vpe­ta­v ljud­sko­kul­tu­ro­in 
3 Pri­tem­so­si­dija­ki,­ki­jim­je­bilo­dovo­lje­no­pou­lic­no­upri­zar­ja­nje­pred­pust­nih­ver­skih iger,­tudi­šalji­vih,­vca­sih­dali­duš­ka­z mno­gi­mi­eks­ce­si,­celo­s »te­pe­ži­in­pobo­ji«­(Tr­­ste­njak­1892:­10;­Koru­za­1991:­116–117). 
praz­nic­ni­kole­dar,­ven­dar­pa­se­je­obe­nem­nasla­nja­la­na­splo­šnoe­vrop­ske­tra­di­­ci­je­sred­nje­veš­ke­ga­duhov­ne­ga­gle­da­liš­ca.­eden­malo­šte­vil­nih­pisme­nih­in­za slovs­tve­no­dejav­nost­vne­tih­kme­tov,­Andrej­Šuster­Dra­bos­njak­(1768–1825),­je na­Koroš­kem­pisal,­tiskal­in­upri­zar­jal­nabož­ne­ljud­ske­igre­raz­lic­nih­zvr­sti: pasi­jon­sko­in­pastir­sko­(bo­žic­no)­igro­ter­mora­li­te­to­Igroodzgublanegasina, v ka­te­ri­je­pre­cej­pos­vet­ne­ga­in­komic­ne­ljud­ske­tea­tra­li­ke­(prim. Kot­nik­1933; Koru­za­1991:­188–192). 
Z gra­di­tvi­jo­poslo­pij­in­dvo­ran,­name­nje­nih­dram­skim,­ple­snim­in­glas­be­­nim­upri­zo­ri­tvam,­so­se­postop­no­obli­ko­va­li­pogo­ji,­da­se­red­ne­spek­ta­kel­ske prak­se,­ki­niso­veza­ne­na­ver­sko­živ­lje­nje­in­praz­nic­ni­kole­dar,­traj­ne­je­zasi­dra­­jo­v mest­ni­pro­stor­in­nava­de­meš­ca­nov­raz­lic­nih­druž­be­nih­sta­nov.­že­v sred­njem veku,­bolj­red­no­pa­od­sre­de­17. sto­let­ja­so­na­odpr­tih­mest­nih­pro­sto­rih –­po letu 1700­pa­tudi­v raz­nih­dru­go­na­men­skih­mest­nih­zgrad­bah­(npr.­v dvo­ra­ni ljub­ljan­ske­ga­rotov­ža­in­vice­dom­ski­pala­ci,­v opuš­ce­ni­mari­bor­ski­cerk­vi­sv. Duha) –­nasto­pa­le­raz­ne­potu­jo­ce­gle­da­liš­ke­in­oper­ne­sku­pi­ne­iz­Ita­li­je­in nemš­kih­dežel.4 Mno­ge­od­njih­so­igra­le­le­pred­izbra­nim­obcins­tvom­viš­je­ga sta­nu­v sa­lo­nih,­gra­do­vih­in­dvor­cih,­na­pri­mer­v dvo­ra­ni­knež­je­ga­dvor­ca,­ki­so ga­Auers­per­gi­leta 1642­zgra­di­li­v Ljub­lja­ni.­Wolf­engel­bert­Auers­perg­je­spod­­bu­dil­tudi­izvir­no­pro­duk­ci­jo­nemš­ke­zgo­do­vin­ske­dra­ma­ti­ke­na­Kranj­skem, upri­zar­ja­li­pa­so­jo­gojen­ci­ljub­ljan­ske­ga­lice­ja­(Tr­ste­njak­1892:­20–22;­Mora­­vec­1995:­234).­V me­stu­Koper­so­pod­vpli­vom­benetk­zgra­di­li­gle­da­liš­ce­že v 17. sto­let­ju,­v dru­gih­vec­jih­kra­jih­na­Slo­ven­skem­pa­so­prva­jav­na­gle­da­liš­ka poslop­ja­nasta­ja­la­v 18. sto­let­ju­in­na­zacet­ku­19. sto­let­ja. 
Sta­nov­sko­gle­da­liš­ce­v Ljub­lja­ni­(z dvo­ra­no­za­850 lju­di,­torej­kar­dese­ti­no teda­nje­ga­mest­ne­ga­pre­bi­vals­tva)­je­bilo­zgra­je­no­leta 1765,­v njem­pa­je­do 1887,­ko­je­poslop­je­pogo­re­lo,­pre­vla­do­val­reper­toar­nemš­kih­gostu­jo­cih­skupin (ta­je­mdr.­obse­gal­Schil­ler­ja,­Sha­kes­pea­ra,­Kot­ze­bue­ja­in­Iff­lan­da);­tu­so­nasto­­pa­li­tudi­ita­li­jan­ski­ope­ri­sti­in­balet­ni­ki­(Tr­ste­njak­1892:­24–25).­V dobi,­ki­jo­je naz­na­ni­la­fran­co­ska­meš­can­ska­revo­lu­ci­ja­1789,­je­kul­tu­ra,­name­nje­na­estet­ske­­mu­uži­va­nju­in­raz­ve­dri­lu,­že­sesto­pa­la­iz­dru­žab­ne­ga­živ­lje­nja­ple­miš­ke­ga­sta­nu v na­sta­ja­jo­co­izo­bra­žen­sko-meš­can­sko­jav­nost.­Pri­tem­je­spr­va­ohra­nja­la­knjiž­­ni­jezik,­ki­je­na­Slo­ven­skem­za­repre­zen­ta­tiv­ne­name­ne­pre­vla­do­val: na­Kranj­skem, Koroš­kem­in­Šta­jer­skem­pred­vsem­nemš­ci­no,­na­Pri­mor­skem­pa­ita­li­janš­ci­no. 
4 Prva­ita­li­jan­ska­ope­ra­je­bila­v Ljub­lja­ni­upri­zor­je­na­že­1660­(Tr­ste­njak­1892: 21). 
Zgod­nji­narod­no­pre­rod­ni­krož­ki,­zla­sti­Zoi­sov,­pa­so­si­pri­za­de­va­li­za­odr­­sko­rabo­slo­venš­ci­ne.­Raz­svet­lje­ni­indu­stria­lec,­poli­hi­stor­in­mecen­žiga­Zois je­za­nasto­pe­ita­li­jan­skih­ope­ri­stov­v ljub­ljan­skem­sta­nov­skem­gle­da­liš­cu­pri­re­­jal­kuple­te­v slo­venš­ci­ni,­ki­so­nav­du­še­va­li­obcins­tvo,­v re­vo­lu­cio­nar­nem­letu 1789 pa­je­botro­val­uspe­šni­prai­zved­bi­Lin­har­to­ve­kome­di­je­ŽupanovaMickav iz­­ved­bi­doma­cih­ama­ter­skih­igral­cev­viš­je­ga­sta­nu;­po­Zoi­so­vi­smr­ti­je­slo­ven­ska gle­da­liš­ka­bese­da­utih­ni­la­vse­do­pom­la­di­naro­dov­(Tr­ste­njak­1892:­23–30). »Slo­ven­sko­druš­tvo«,­usta­nov­lje­no­25. apri­la 1848­v Ljub­lja­ni,­je­ime­lo­namen – kot­nava­ja­Trste­njak –­»omi­ka­nje­slo­ven­ske­ga­jezi­ka­in­pouz­di­ga­slo­ven­ske­narod­­no­sti«.­K temu­naj­bi­bis­tve­no­pris­pe­va­lo­pri­re­ja­nje­»be­sed«­in­gle­da­liš­kih­pred­stav. Slo­ven­sko­druš­tvo­je­izrec­no­izra­zi­lo­potre­bo­»us­ta­no­vi­ti­narod­no­gle­da­liš­ce v Ljub­lja­ni«,­kar­so­leta 1850­sku­ša­li­(si­cer­neus­pe­šno)­dose­ci­z zbi­ral­no­akci­jo­za usta­no­vi­tev­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca­s stal­nim­ansamb­lom­(nav. d.:­34,­41–43). Poleg­reci­ta­cij­skih­»be­sed«­je­Slo­ven­sko­druš­tvo­1848–1850­v Ljub­lja­ni­upri­zo­­ri­lo­Lin­har­to­vo­ŽupanovoMicko,­Taveselidanin­nekaj­vese­loi­ger­(nav. d.:­35–41). 
Z us­tav­no­dobo­so­se­v 60. le­tih­19. sto­let­ja­na­Kranj­skem,­Koroš­kem,­Šta­­jer­skem­in­Goriš­kem­okre­pi­la­traj­nej­ša­pri­za­de­va­nja­za­jav­no­velja­vo­slo­venš­ci­ne, tudi­na­odrih.­Gle­da­liš­ka­dejav­nost­v slo­venš­ci­ni­se­je­naj­bolj­mno­žic­no­širi­la v me­stih,­trgih­in­na­pode­že­lju­kot­pomemb­na­sesta­vi­na­lju­bi­telj­ske­narod­no­­bud­niš­ke­kul­tu­re­cital­nic,­s ka­te­ri­mi­se­je –­v za­vez­niš­tvom­s ca­so­pis­jem –­med izo­bra­žen­ci,­duhovš­ci­no,­urad­niš­tvom,­niž­jim­meš­cans­tvom­in­kme­ti­obli­ko­va­­la­»za­miš­lje­na­skup­nost«­slo­ven­ske­ga­naro­da,­ute­me­lje­na­prav­v kul­tu­ri,­ki­se izra­ža­v skup­nem­slo­ven­skem­knjiž­nem­jezi­ku.­Raz­ve­je­no­omrež­je­cital­nic (gl. Perenic, Prostor literarnihdruštev),­ki­je­pre­kri­lo­sko­raj­celot­ni­slo­ven­ski etnic­ni­pro­stor­(z iz­je­mo­Prek­mur­ja),­nje­go­vo­sre­diš­ce­pa­je­od­svo­je­usta­no­vi­­tve­leta 1861­posta­la­ljub­ljan­ska­cital­ni­ca,­»sre­diš­ce­in­sha­ja­liš­ce­slo­ven­skih prva­kov«­(Tr­ste­njak­1892: 44),­je­skr­be­lo­za­dru­žab­nost,­omi­ka­no­slo­ven­sko kon­ver­za­ci­jo,­vese­li­ce,­reci­ta­ci­je­(»bé­se­de«),­pet­je­in­muzi­ci­ra­nje­narod­no­ugla­­še­nih­skladb,­a tudi­za­upri­zo­ri­tve­dra­ma­tic­nih­slik,­pri­zo­rov­in­dram­skih­del. Do­novem­bra­1867­(leta­usta­no­vi­tve­Dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva)­je­ljub­ljan­ska­cital­­ni­ca­na­pri­mer­pri­re­di­la­23 gle­da­liš­kih­pred­stav­(niz­izvir­nih,­pre­ve­de­nih­in pri­re­je­nih­dram­skih­pri­zo­rov­ali­del­zve­ci­ne­komic­ne­ga,­domo­ljub­ne­ga­in­zgo­­do­vin­ske­ga­žanra­[npr.­bil­ce­va­Slovenijaoživljenaali­Lev­stik-Pen­nov­Krstpri Savici],­med­nji­mi­pa­tudi­nekaj­oper­ozi­ro­ma­spe­voi­ger)­in­tako­dala­pro­stor slo­ven­ski­odr­ski­bese­di,­ki­je­bila­v tej­dobi­v de­žel­nem­gle­da­liš­cu­prak­tic­no nesli­šna­(nav. d.:­44–54).5 
ci ­tal ­niš ­tvo ­pa ­kljub ­mno ­žic ­no ­sti ­s svo ­jim ­domo ­ljub ­no-raz ­ve ­dril ­nim ­pro ­-gra ­mom ­ni ­vec ­moglo ­zado ­vo ­lji ­ti ­teženj ­po ­obli ­ko ­va ­nju ­estet ­sko ­zah ­tev ­nej ­še ­ga in ­po ­mož ­no ­sti ­poklic ­ne ­ga ­gle ­da ­liš ­ca ­(Mo ­ra ­vec ­1995: ­236). ­Fran ­Lev ­stik ­in dru ­gi ­usta ­nov ­ni ­cla ­ni ­ljub ­ljan ­ske ­ga ­Dra ­ma ­tic ­ne ­ga ­druš ­tva ­so ­v svo ­jem ­vabi ­lu novim ­cla ­nom ­1. maja 1867 ­zapi ­sa ­li ­prvi ­izrec ­ni ­pro ­gram ­za ­narod ­no ­gle ­da ­liš ­ce, usta ­no ­vo, ­v ka ­te ­ri ­bi ­se ­prek ­repre ­zen ­ta ­tiv ­ne ­rabe ­izbor ­ne ­slo ­venš ­ci ­ne, ­estet ­sko kul ­ti ­vi ­ra ­ne ­ga ­izra ­za ­in ­moral ­ne ­vzor ­no ­sti ­dram ­skih ­likov ­v jav ­nem ­pro ­sto ­ru utr ­je ­va ­la ­ide ­ja ­slo ­ven ­ske ­ga ­naro ­da: ­»Kar ­so ­izvrst ­ni ­domo ­rod ­ci ­že ­dol ­go ­žele ­li, kar ­se ­ji ­je ­pa ­le ­z ma ­lim ­uspe ­hom ­izpol ­nje ­va ­lo ­[…], ­sku ­si ­mo ­zdaj ­z zdru ­že ­ni ­mi moc ­mi. ­Položimotemeljnarodnemugledišcu,­kate ­ro ­bo ­bistre ­ga ­uma ­slo ­ven ­ske ­ga vred ­no, ­kate ­ro ­bo ­pri ­je ­ten ­dom ­za ­narod ­no ­raz ­ve ­se ­lje ­va ­nje, ­šola ­lepih ­nra ­vov ­in ciste ­narod ­ne ­bese ­de ­ter ­budil ­no ­zrca ­lo ­ple ­me ­ni ­tih ­custev ­in ­dejanj ­clo ­veš ­kih.« (Tr ­ste ­njak ­1892: ­58 –59). ­Akter ­ji ­teženj ­k dvi ­gu ­gle ­da ­liš ­ke ­kul ­tu ­re ­do ­rav ­ni narod ­ne ­ga ­gle ­da ­liš ­ca, ­pos ­ve ­ce ­ne ­usta ­no ­ve ­slo ­ven ­ske ­odr ­ske ­bese ­de, ­so ­bila ­torej dra ­ma ­tic ­na ­druš ­tva. ­Prvo ­je ­bilo ­usta ­nov ­lje ­no ­v Ljub ­lja ­ni ­(1867), ­nasled ­nja ­pa pr
e ­cej ­poz ­ne ­je ­še ­v Idri ­ji, ­Mari ­bo ­ru, ­Celju, ­na ­Ptu ­ju ­in ­v Tr ­stu. ­Dra ­ma ­tic ­na druš ­tva ­so ­spod ­bu ­ja ­la ­pisa ­nje, ­pre ­va ­ja ­nje, ­tiska ­nje ­in ­upri ­zar ­ja ­nje ­izvir ­ne ­in ­pre ­-vod ­ne ­dram ­ske ­lite ­ra ­tu ­re ­(npr. ­obsež ­na ­knjiž ­na ­zbir ­ka ­Slo ­ven ­ska ­Tali ­ja) ­ter stre ­me ­la ­k bolj ­cen ­tra ­li ­zi ­ra ­ni ­insti ­tu ­cio ­na ­li ­za ­ci ­ji ­ide ­je ­estet ­sko-na ­cio ­nal ­no ­pre ­-stiž ­ne ­ga ­gle ­da ­liš ­ca ­ter ­k vzgo ­ji ­pro ­fe ­sio ­nal ­nih ­igral ­skih ­ansamb ­lov. ­V ljub ­ljan ­skem Dežel ­nem ­gle ­da ­liš ­cu ­(do ­poža ­ra) ­in ­poz ­ne ­je ­v ljub ­ljan ­ski ­cital ­ni ­ci ­je ­Dra ­ma ­tic ­­no ­druš ­tvo, ­ki ­je ­zace ­lo ­s 168 cla ­ni, ­v se ­zo ­ni ­1880/81 ­pa ­jih ­je ­ime ­lo ­221, ­posta ­vi ­lo na ­oder ­med ­dru ­gim ­Schil ­ler ­ja, ­Gogo ­lja ­in ­Ibse ­na ­(Mo ­ra ­vec, ­nav. m.; ­Trste ­njak 1892: 59). ­Kljub ­temu ­estet ­ska ­raven ­reper ­toar ­ja, ­ki ­ga ­je ­sestav ­lja ­lo ­Dra ­ma ­tic ­no druš ­tvo ­v Ljub ­lja ­ni, ­vse ­do ­nasto ­pa ­reži ­ser ­ja ­Igna ­ci ­ja ­boršt ­ni ­ka ­konec ­80. let ­in nje ­go ­ve ­pre ­lom ­ne ­pri ­red ­be ­Jur ­ci ­ce ­ve ­nacio ­nal ­ne ­kla ­si ­ke, ­tra ­ge ­di ­je ­VeronikaDese­niška(ob ­otvo ­ri ­tvi ­nove ­ga ­dežel ­ne ­ga ­gle ­da ­liš ­ca ­v Ljub ­lja ­ni ­leta 1892), ­ni ­bis ­tve ­no pre ­se ­gla ­cital ­niš ­ke ­pro ­vin ­cial ­no ­sti, ­raz ­ve ­dril ­no ­sti, ­narod ­njaš ­tva ­in ­zamud ­niš ­­tva;­težiš­ce ­je ­bilo ­na­dru ­go ­ra ­zred ­nih ­avstrij­skih ­in ­nemš ­kih­dra­ma ­ti ­kih ­in vese ­loi ­grah ­(Mo ­ra ­vec ­1967: ­1–13). 6 

5 Vec ­je ­odre, ­name ­nje ­ne ­dram ­ske ­mu ­in ­glas ­be ­ne ­mu ­gle ­da ­liš ­cu, ­so ­ime ­le ­cital ­ni ­ce ­v Go ­ri ­ci, 
Trstu, ­Novem ­mestu, ­Kam ­ni ­ku, ­Mari ­bo ­ru, ­Kra ­nju ­in ­Sev ­ni ­ci ­(Tr ­ste ­njak ­1892: ­192 –193). 6 V dram ­ski ­zbir ­ki ­Slo ­ven ­ska ­Tali ­ja ­je ­Dra ­ma ­tic ­no ­druš ­tvo ­od ­leta 1867 ­do ­1896 iz ­dalo 
80 zvez ­kov ­izvir ­ne ­in ­pre ­ve ­de ­ne ­dra ­ma ­ti ­ke ­(a tudi ­kar ­nekaj ­»spe ­voi ­ger«); ­dalec ­pre ­vla ­-
du ­je ­jo ­komic ­ni ­žanri ­(ve ­se ­loi ­gre, ­bur ­ke, ­glu ­me, ­šalji ­vi ­pri ­zo ­ri, ­eno ­de ­jan ­ke ­ipd.), ­pre ­cej 
manj ­je ­»igro ­ka ­zov«, ­»ža ­loi ­ger« ­in ­»dram« ­(gl. po ­pis ­v Tr ­ste ­nja ­ku ­1892: ­103 –109). 
Dra­ma­ti­ka­in­gle­da­liš­ce­v slo­ven­skem­jezi­ku­sta­za­nacio­na­li­stic­ne­izo­bra­­žen­ce­nacel­no­velja­la­za­izraz­kul­tur­ne­ga­pre­sti­ža­Slo­ven­cev­v pri­mer­jal­ni­tek­mi z dru­gi­mi­naro­di­evro­pe.­A ocit­no­je­bilo­za­slo­ven­ske­gle­da­liš­ke­zane­se­nja­ke pomemb­ne­je,­da­se­na­odru­in­v jav­no­sti­sli­ši­koli­kor­toli­ko­omi­ka­na­slo­venš­ci­­na,­kakor­da­bi­skr­be­li­za­raz­voj­elit­ne­pre­vod­ne­in­izvir­ne­dra­ma­ti­ke.­Doka­zo­va­nje naro­da­z iz­vir­no­slo­ven­sko­»umet­niš­ko«­dra­ma­ti­ko­in­gle­da­liš­cem­je­bilo­torej bolj­dekla­ra­tiv­no­kot­dejan­sko,­kaj­ti­mest­no­in­trš­ko­(pol)izo­bra­žens­tvo­je­svoj (malo)meš­can­ski­habi­tus­raje­izka­zo­va­lo­in­potr­je­va­lo­prek­zna­cil­no­bur­žoaz­­nih­oblik­cene­ne­ga­gle­da­liš­ke­ga­raz­ve­dri­la­in­sprem­lja­jo­cih­dru­žab­no­sti. 
Pro­ti­kon­cu­19. sto­let­ja­so­slo­ven­ske­pred­sta­ve­in­igral­ski­ansamb­li­prek­ome­­nje­nih­dru­štev­ali­s tru­dom­rodo­ljub­nih­posa­mez­ni­kov­bolj­ali­manj­pogo­sto zase­da­li­obsto­je­ca­poslop­ja­dot­lej­pre­tež­no­nemš­kih­mest­nih­gle­da­lišc­na­Kranj­­skem,­Šta­jer­skem­in­Pri­mor­skem,­obe­nem­pa­so­se­mora­li­spo­pri­je­ma­ti­z vla­da­jo­co (de­žel­no)­poli­ti­ko­habs­burš­ke­monar­hi­je,­ki­je­favo­ri­zi­ra­la­avstrij­ski­patrio­ti­­zem­in­dežel­no­zavest,­do­slo­ven­ske­ga­nacio­na­liz­ma­pa­je­bila­zadr­ža­na­in­ga sku­ša­la­cim­bolj­ome­ji­ti.7 V Ljub­lja­ni­so­si­v se­zo­ni­1869/70­cla­ni­Dra­ma­tic­ne­­ga­druš­tva­od­dežel­ne­ga­zbo­ra­izpo­slo­va­li­po­eno­slo­ven­sko­pred­sta­vo­mesec­no v pre­vla­du­jo­ce­nemš­kem­Dežel­nem­gle­da­liš­cu,8 potem­ko­je­21. ju­ni­ja 1868­na obc­nem­zbo­ru­Lev­stik­raz­gre­to­zah­te­val:­»Dra­ma­tic­ne­mu­druš­tvu­je­namen goji­ti­in­spe­ši­ti­naj­ple­me­ni­tej­šo­umet­nost,­dra­ma­ti­ko.­Ves­svet­cisla­naro­de,­ki so­dos­pe­li­v tej­umet­no­sti­do­viso­ke­sto­pi­nje­in­so­zgled­dru­gim­naro­dom.­Mi noce­mo­niko­gar­pre­ga­nja­ti,­[…]­tem­vec­zopet­poniž­no­in­poh­lev­no­pro­si­mo pro­storc­ka­v hi­ši,­ki­je­naša.­Naš­narod­slo­ven­ski­pro­si­doma­v svo­ji­last­ni­hiši.« (Tr­ste­njak­1892: 63)­V 25 le­tih­je­Dra­ma­tic­no­druš­tvo­v De­žel­nem­gle­da­liš­cu­in ljub­ljan­ski­cital­ni­ci­sku­paj­pri­re­di­lo­477 gle­da­liš­kih­pred­stav,­torej­19 let­no 
7 De­žel­ni­zbor­je­še­leta 1880­pri­la­go­dil­raz­pis­Dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva­za­»re­sni­igro­­
kaz«­tako,­da­»mora­resni­igro­kaz­biti­uzet­le­iz­kranj­ske­ali­pa­iz­avstrij­ske­zgo­do­vi­ne, 
ne­pa­iz­slo­ven­ske­ali­slo­van­ske­zgo­do­vi­ne,­kakor­je­žele­lo­druš­tvo«­(Tr­ste­njak­1892: 
66–67). 8 Šte­vi­lo­pred­stav­na­mesec­so­1870/71­pove­ca­li­na­tri,­1872/73­na­šti­ri.­bile­so­zelo 
dobro­obi­ska­ne;­do­1871­je­bilo­vseh­pred­stav­23;­v se­zo­ni­1873/74 31,­1875­pa­28. 
Dežel­ni­zbor­je­slo­ven­ske­pred­sta­ve,­dram­ske­in­oper­ne­nate­ca­je­in­osta­le­dejav­no­sti 
Dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva­tudi­sub­ven­cio­ni­ral,­sicer­v manj­šem­obse­gu­kot­nemš­ko­gle­­
da­liš­ce.­Toda­tako­sub­ven­ci­je­kot­šte­vi­lo­pred­stav­so­v 80. le­tih­zace­le­str­mo­upa­da­ti, 
kar­je­pri­ved­lo­do­resne­kri­ze­delo­va­nja­Dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva­(nav. d.:­64–73). 
(nav. d.:­147).­Trste­njak­poro­ca,­da­je­Josip­Drob­nic­(du­hov­nik,­gim­na­zij­ski­uci­­telj­in­ured­nik­Slovenskecbele) v celj­skem­mest­nem­gle­da­liš­cu­že­v le­tih 1851/52 upri­zo­ril­šti­ri­vese­loi­gre­v slo­venš­ci­ni,­obe­nem­pa­januar­ja­1851­v Ce­lju­usta­no­­vil­še­cital­ni­co.­Tudi­gle­da­liš­ce­v ru­dar­ski­Idri­ji,­zgra­je­no­že­leta 1769­in name­nje­no­zaba­vi­urad­ni­kov­in­delav­cev­idrij­ske­ga­rud­ni­ka,­je­poleg­nemš­kih pred­stav­že­leta 1850­in­nato­vse­do­1869­upri­zar­ja­lo­slo­ven­ske­igre,­sku­paj­16; po­pre­ki­ni­tvi,­ki­jo­je­zakri­vil­Slo­ven­cem­nena­klo­nje­ni­rud­niš­ki­»nads­vet­nik«, je­idrij­sko­gle­da­liš­ce­ponov­no­odpr­lo­vra­ta­slo­ven­skim­pred­sta­vam­leta 1880, 1889­pa­so­v me­stu­usta­no­vi­li­tudi­Dra­ma­tic­no­druš­tvo,­dru­go­naj­sta­rej­še­na Slo­ven­skem­(nav. d.:­189–192).9 
V av­strij­skih­deže­lah­s slo­ven­skim­pre­bi­vals­tvom­so­se­zace­le­gra­di­ti­že­tudi prve­repre­zen­ta­tiv­ne­zgrad­be,­name­nje­ne­prvens­tve­no­slo­ven­ske­mu­umet­niš­­ke­mu­gle­da­liš­cu.­Poleg­narod­nih­domov­(od­zad­nje­cetr­ti­ne­19. sto­let­ja­naprej sezi­da­nih­v No­vem­mestu,­na­Ptu­ju,­v Ljub­lja­ni,­Celju,­Mari­bo­ru­in­Trstu), v ka­te­rih­je­bilo­gle­da­liš­ce­še­ved­no­sin­kre­tic­no­pove­za­no­z na­rod­njaš­ko­družab­­nost­jo­in­kul­tu­ro­(pre­tež­no­na­lju­bi­telj­ski­rav­ni),­so­se­uve­ljav­lja­la­tudi­samo­stoj­na dram­ska­gle­da­liš­ca,­ki­so­se­bolj­ali­manj­pro­fe­sio­na­li­zi­ra­la.­V teh­dano­stih­so gle­da­liš­ke­stav­be,­ki­so­jih –­podob­no­kot­dru­god­v habs­burš­ki­monar­hi­ji –­na Koroš­kem,­Šta­jer­skem­in­Kranj­skem­gra­di­li­v glav­nem­od­18. sto­let­ja­naprej (sta­nov­sko­gle­da­liš­ce­v Ce­lov­cu­1737,­v Ljub­lja­ni­pa­1765,­idrij­sko­rud­niš­ko­gle­­da­liš­ce­1769,­mest­no­gle­da­liš­ce­na­Ptu­ju­1786 itn.),­omo­go­ci­le­pro­stor­sko­in pro­duk­cij­sko­zasi­dra­nje­spek­ta­kel­skih­praks,­nji­ho­vo­kon­ti­nui­te­to,­funk­cij­sko avto­no­mi­zi­ra­nje­in­raz­me­ro­ma­urav­no­te­že­no­raz­me­sti­tev­po­regio­nal­nih­sre­­diš­cih­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga­ozem­lja. 
Do­izte­ka­dol­ge­ga­19. sto­let­ja­so­tovrst­ne­gle­da­liš­ke­usta­no­ve­posta­ja­le­repre­­zen­ta­tiv­na­sre­diš­ca­naro­do­ve­kul­tu­re,­pri­mer­lji­va­s ti­sti­mi­pri­dru­gih­moder­nih evrop­skih­naro­dih­(k temu­so­pomemb­no­pris­pe­va­li­šte­vil­ni­ceš­ki­gle­da­lišcniki): novo­mest­no­gle­da­liš­ce,­zgra­je­no­v Ce­lju­leta 1885,­ponu­di­svoj­oder­slo­venskim pred­sta­vam­po­prvi­sve­tov­ni­voj­ni;­tudi­mari­bor­sko­mest­no­gle­da­liš­ce­iz­leta 1852 posta­ne­sedež­slo­ven­ske­ga­poklic­ne­ga­gle­da­liš­ca­šele­1919;­novo­dežel­no­gle­­dališ­ce,­zgra­je­no­1892­v Ljub­lja­ni­(da­naš­nja­Ope­ra),­je­slo­ven­skim­pred­sta­vam 
9 Slo­ven­ci­iz­tržaš­ke­cital­ni­ce­so­januar­ja­1880­v tr­žaš­kem­gle­da­liš­cu­Feni­ce­upri­zo­ri­li 
prvo­slo­ven­sko­pred­sta­vo,­leta 1889­pa­usta­no­vi­li­dram­ski­odbor­v ok­vi­ru­sokol­ske­ga 
druš­tva­(Tr­ste­njak­1892:­193). 
(ob­nemš­kih)­odpr­lo­vra­ta­takoj,­med­tem­ko­nemš­ko­Jubi­lej­no­gle­da­liš­ce,­zgra­­je­no­1911­le­nekaj­sto­metrov­stran­(da­naš­nja­Dra­ma),­posta­ne­sedež­osred­nje­ga slo­ven­ske­ga­(na­rod­ne­ga)­gle­da­liš­ca­prav­tako­šele­1919,­podob­no­kot­je­bilo v Ce­lju­in­Mari­bo­ru. 
Svo­jo­repre­zen­ta­tiv­no­vlo­go­so­gle­da­liš­ca­torej­okre­pi­la­na­zacet­ku­slo­ven­­ske­držav­no­sti­v ok­vi­rih­Kra­lje­vi­ne­SHS.­Slo­ven­sko­poklic­no­gle­da­liš­ce­se­je med­obe­ma­voj­na­ma­dokonc­no­raz­lo­ci­lo­od­lju­bi­telj­skih­upri­zo­ri­tve­nih­dejav­­no­sti­na­pode­že­lju,­v manj­ših­kra­jih­in­delav­skih­oko­ljih.­Z le­tom 1919­se s pro­fe­sio­na­li­za­ci­jo­gle­da­liš­kih­ansamb­lov­utr­di­ta­estet­sko-umet­niš­ka­in­nacio­­nal­na­funk­ci­ja­gle­da­liš­ca,­ki­so­jima­pot­že­dobro­deset­let­je­poprej­uti­ra­li­Igna­cij boršt­nik,­Rudolf­Ine­mann,­Fri­de­rik­Juvan­cic,­Oton­župan­cic,­Hin­ko­Nucic, Anton­Dani­lo,­Avgu­sta­Dani­lo­va,­Ivan­Can­kar­in­dru­gi­gle­da­liš­ki­umet­ni­ki (Mo­ra­vec 1974).­Za­casa­ceš­ke­ga­reži­ser­ja­Ine­man­na­(1894–1900)­so­v Ljub­­lja­ni­na­pri­mer­zace­li­prvic­upri­zar­ja­ti­Sha­kes­pea­ra­in­izvir­no­Can­kar­je­vo dra­ma­ti­ko,­pod­poz­nej­šim­vods­tvom­Fri­de­ri­ka­Juvan­ci­ca­in­nato­še­Oto­na­žu­­pan­ci­ca­pa­poleg­Sha­kes­pea­ra­tudi­Moli­čra,­Cal­de­ró­na,­fran­co­sko­dra­ma­ti­ko in Can­kar­je­ve­novi­te­te­(Mo­ra­vec­1995:­237).­ceprav­je­gle­da­liš­ce­kot­obli­ka (malo)meš­can­ske­zaba­ve –­podob­no­kot­za­casa­Gove­kar­je­ve­ga­rav­na­teljs­­tva10 –­tudi­po­prvi­sve­tov­ni­voj­ni­mno­go­krat­zdr­sni­lo­v tri­vial­no­komer­cial­nost po­pov­prec­nem­oku­su,­so­izšo­la­ni­in­poklic­ni­umet­niš­ki­vod­je,­dra­ma­tur­gi,­lek­­tor­ji,­reži­ser­ji­(na­pri­mer­Milan­Skr­bin­šek,­Osip­Šest,­Ciril­Debe­vec,­bran­ko Gavel­la,­bojan­Stu­pi­ca,­Anton­Verov­šek)­in­igral­ski­ansamb­li­siste­ma­tic­no­skr­­be­li­za­bogat,­dife­ren­ci­ran­in­zah­te­ven­reper­toar­izvir­ne­in­pre­vod­ne­dra­ma­ti­ke, in­sicer­tako­kla­si­ke­sve­tov­ne­knji­žev­no­sti­kakor­novi­tet,­na­pri­mer­cap­ka, Piran­­del­la,­Gals­worthy­ja,­Yeat­sa,­Krle­že,­brech­ta,­Gru­ma­in­Kref­ta.­Goji­li­so­sti­ke z gle­da­liš­ci­v Ju­go­sla­vi­ji­in­onkraj­nje­nih­meja­ter­ohra­nja­li­viso­ko­raven­odr­ske slo­venš­ci­ne.­Gle­da­liš­ce­se­je­kot­pano­ga­umet­no­sti­izraz­no­postop­no­zave­da­lo sebe­kot­samo­stoj­ne­ga­medi­ja­in­v svo­jem­raz­vo­ju­izob­li­ko­va­lo­pre­poz­nav­ne poe­ti­ke­in­slo­gov­ne­usme­ri­tve­(od­rea­li­stic­no-na­tu­ra­li­stic­nih­prek­sim­bo­li­stic­­no-eks­pre­sio­ni­stic­nih­do­moder­ni­stic­nih,­avant­gar­di­stic­nih­in­delav­skih),­te­pa so­se­vple­ta­le­v es­tet­ska­in­ideo­loš­ka­navz­križ­ja­slo­ven­ske­druž­be­pred­dru­go sve­tov­no­voj­no­(Mo­ra­vec 1980). 
10 Go­ve­kar­je­popu­stil­komer­cial­nim­inte­re­som,­ceprav­je­obca­sno­upri­zar­jal­tudi­zahtev­­no­moder­no­dra­ma­ti­ko,­na­pri­mer­Ibse­na­in­Mae­ter­linc­ka,­a z njo­ni­mogel­napol­ni­ti dvo­ra­ne­(Mo­ra­vec­1995:­238). 

Me­to­do­lo­gi­ja­pro­stor­ske­razi­ska­ve 
Med­usta­no­va­mi,­ki­so­obli­ko­va­le­jav­ni­pro­stor­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re,­smo v ra­zi­ska­vi­natanc­ne­je­preu­ci­li­cital­ni­ce,­narod­ne­domo­ve­in­gle­da­liš­ca.­Dvo­ran lju­bi­telj­skih­gle­da­lišc­in­manj­ših­kul­tur­nih­domov­nismo­upo­šte­va­li­(z iz­je­mo ljub­ljan­ske­ga­Šent­ja­kob­ske­ga­gle­da­liš­ca­kot­naj­vec­je­ga­in­naj­traj­nej­še­ga­med ama­ter­ski­mi­gle­da­liš­ci).­evi­den­ti­ra­li­smo­26 gle­da­liš­kih­poslo­pij­(vkljuc­no­z na­­rod­ni­mi­domo­vi­in­sorod­ni­mi­vec­na­men­ski­mi­stav­ba­mi,­name­nje­ni­mi­tudi gle­da­liš­kim­upri­zo­ri­tvam),­ki­so­bila­zgra­je­na­med­leto­ma­1400­in­1964,­ob njih pa­še­kra­je,­v ka­te­rih­so­delo­va­la­dra­ma­tic­na­druš­tva.­Gle­de­na­casov­ni­okvir pro­jek­ta­smo­sta­ti­stic­no­obde­la­li­le­tiste­eno­te,­ki­so­delo­va­le­med­leto­ma­1780 in­1940.­eden­vec­jih­prob­le­mov­pri­pre­štev­nih­ana­li­zah­je­dejs­tvo,­da­so­v is­tem gle­da­liš­kem­poslop­ju­v raz­lic­nih­obdob­jih­delo­va­la­raz­na­ozi­ro­ma­razlic­no­poi­­me­no­va­na­gle­da­liš­ca­(npr.­na­Ptu­ju­v isti­zgrad­bi­Städtisc­hes­Co­mödien­haus, 1786–1896,­nemš­ko­Mest­no­gle­da­liš­ce,­1891–1918,­po­1919­pa­slo­ven­sko Mest­­no­gle­da­liš­ce)­ozi­ro­ma­da­se­je­dru­go­je­zic­ni­(nemš­ki,­ita­li­jan­ski)­reper­toar­v njih naj­prej­dru­žil­s slo­ven­skim,­sicer­manj­zasto­pa­nim,­potem­pa­postal­izkljuc­no slo­ven­ski­(npr.­v Kranj­skem­dežel­nem­gle­da­liš­cu­v Ljub­lja­ni).­Razen­tega­v ci­­tal­ni­cah­in­gle­da­liš­kih­zgrad­bah­niso­upri­zar­ja­li­zgolj­dra­ma­ti­ke,­tem­vec­tudi spe­voi­gre­ozi­ro­ma­zvr­sti­glas­be­ne­ga­gle­da­liš­ca.­Po­drugi­stra­ni­so­dra­ma­tic­na druš­tva­vca­sih­delo­va­la­v raz­lic­nih­stav­bah­(npr.­ljub­ljansko­v Sta­nov­skem­gle­­da­liš­cu­do­poža­ra­1887,­nato­v ljub­ljan­ski­cital­ni­ci,­s 1892­pa­v no­vem­Dežel­nem gle­da­liš­cu;­tržaš­ko­Dra­ma­tic­no­druš­tvo­v ime­nit­nem­Gledališ­cu­Feni­ce­od leta 1880­in­novoz­gra­je­nem­Narod­nem­domu­po­1905;­Mora­vec 1967:­15–31; 1974:­9–19).­V pre­štev­nih­ana­li­zah­smo­torej­strikt­no­loci­li­med­gle­da­liš­ki­mi stav­ba­mi­in­narod­ni­mi­domo­vi­na­eni­stra­ni­in­upri­zo­ri­tve­no­dejav­nost­jo­v njih (nemš­ko­ozi­ro­ma­ita­li­jan­sko,­slo­ven­sko-dru­go­je­zic­no,­slo­ven­sko)­ter­dra­matic­­ni­mi­druš­tvi­kot­obli­ko­gle­da­liš­ke­orga­ni­zi­ra­no­sti­in­delo­va­nja.­Tako­smo­priš­li do­baze­19 gle­da­liš­kih­stavb,­8 na­rod­nih­domov­in­7 dra­ma­tic­nih­dru­štev. 
Pri­sle­her­nem­gle­da­liš­cu­in­narod­nem­domu­so­bili­za­vnos­v po­dat­kov­no bazo­pri­dob­lje­ni­podat­ki­za­sle­de­ca­polja: 
1. Zapo­red­na­šte­vil­ka 2.­Ime­usta­no­ve 3.­Dru­ga­ime­na 4.Loka­ci­je­po­obdob­jih 
5. Naj­traj­nej­ša­loka­ci­ja 6.­Leto­usta­no­vi­tve 
7. Leto­uki­ni­tve 
Po­dat­ke­smo­zaje­ma­li­iz­sekun­dar­ne­tiska­ne­lite­ra­tu­re­(Tr­ste­njak­1892;­Mora­­vec­1967,­1974,­1980, 1995),­clan­kov­EnciklopedijeSlovenijein­iz­splet­nih­virov (por­ta­lov­Sigledalin­Theatredatabase:Theatrearchitecture).­Navz­križ­no­smo­jih pre­ver­ja­li,­a ver­jet­nost­napak­še­ved­no­obsta­ja.­Leto­usta­no­vi­tve­smo,­kadar­se let­ni­ca­nana­ša­na­zace­tek­delo­va­nja­same­stav­be,­razu­me­li­kot­leto­izgrad­nje gle­da­liš­ke­stav­be;­kadar­pa­se­let­ni­ca­nana­ša­na­spre­mem­bo­delo­va­nja­ozi­ro­ma funk­ci­je­te­stav­be­(pred­vsem­pre­hod­iz­nemš­kih/ita­li­jan­skih­v slo­ven­ske­reper­­toar­je),­smo­jo­razu­me­li­kot­datum­usta­no­vi­tve­gle­da­liš­ke­ga­kor­pu­sa,­ki­je­v tej stav­bi­delo­val. 

Pre­štev­ne­in­pro­stor­ske­ana­li­ze 
Lokacijegledališkihzgradb Ob­de­la­nih­je­bilo­skup­no­26 gle­da­liš­kih­stavb­in­narod­nih­domov.­Tabela1pri­­ka­zu­je­šte­vi­lo­gle­da­liš­kih­zgradb­(vkljuc­no­z na­rod­ni­mi­domo­vi)­na­posa­me­zen kraj;­dobo,­v ka­te­ri­so­bile­zgra­je­ne;­in­delež­tistih­zgradb,­v ka­te­rih­so­bile predsta­ve­v slo­venš­ci­ni­v vec­kot­10 le­tih.­Ob­tem­je­za­ustrez­nej­šo­pred­sta­vo 
o za­sto­pa­no­sti­slo­venš­ci­ne­v gle­da­liš­cih­na­Slo­ven­skem­tre­ba­upo­šte­va­ti­na­pri­­mer­Morav­cev­poda­tek,­da­si­je­Dra­ma­tic­no­druš­tvo­v Ljub­lja­ni­po­nekaj­letih delo­va­nja­»mu­ko­ma­izvo­je­va­lo­pra­vi­co­do­šti­rih­dni­vsak­mesec,­ko­sta­jima­bila na­voljo­oder­in­avdi­to­rij­Sta­nov­ske­ga­gle­da­liš­ca«­(Mo­ra­vec­1974: 10),­kjer­so sicer­upri­zar­ja­li­zve­ci­ne­nemš­ke­igre.­Mora­vec­v svo­jih­spi­sih­poleg­tega­pou­­dar­ja,­da­je­bil­slo­ven­ski­reper­toar­cital­nic­in­gle­da­lišc­od­soca­sne­sosed­nje ponud­be­v nemš­kem­jezi­ku­šte­vilc­no­skrom­nej­ši,­estet­sko­manj­zah­te­ven,­iner­­ten­(ne­pre­sta­no­ponav­lja­nje­istih­gle­da­liš­kih­koma­dov)­in­zamud­niš­ki­vse­do kon­ca­19. sto­let­ja,­in­da­se­zah­tev­nej­ša­doma­ca­in­pre­vod­na­dra­ma­ti­ka­niti­po »Can­kar­je­vi­dobi«­ni­mogla­zako­re­ni­ni­ti­med­slo­ven­skim­(malo)meš­cans­tvom. 
Na­Slo­ven­skem­so­se­z gle­da­liš­ci­pona­ša­la­nasled­nja­mesta:­Celo­vec,­Mari­­bor,­Ptuj,­Celje,­Ljub­lja­na,­Kranj,­Novo­mesto,­Idri­ja,­Gori­ca,­Piran,­Koper­in Trst. 
Tabela­1:­Število­gledaliških­stavb­po­krajih 
Kraji  Število­gledaliških­objektov­–­cas­izgradnje  Od­tega  Od­tega  
Vseh  1400– 1700  1700– 1800  1800– 1850  1850– 1920  narodni vec­kot dom 10­let slovenske  
predstave  
Celovec  1  0  1  0  0  0  0  
Maribor  4  0  1  1  2  1  2  
Celje  2  0  0  1  1  1  2  
Ptuj  2  0  1  0  1  1  2  
Ljubljana  5  0  1  0  4  1  4  
Kranj  1  0  0  0  1  1  1  
Idrija  1  0  1  0  0  0  1  
Novo­mesto  1  0  0  0  1  1  1  
Gorica  2  0  1  0  1  1  1  
Koper  3  2  1  0  0  0  0  
Piran  1  0  0  0  1  0  0  
Trst  3  0  1  0  2  1  1  
Skupaj  26  2  8  2  14  8  15  

Zemljevid1sinop­tic­no,­ne­gle­de­na­kro­no­lo­gi­jo,­pri­ka­zu­je­loka­ci­je­ustanov, ki­so­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju­v vec­jih­kra­jih­uprizarjale­jav­ne­gle­da­liš­­ke­pred­sta­ve­od­1400–1941.­Ple­miš­ke­in­šol­ske­dvo­ra­ne,­cital­ni­ce,­vaš­ki­in delavski odri­ipd.­niso­upo­šte­va­ni,­narod­ni­domo­vi­pa­so­pri­ka­za­ni­na­dru­gem­zem­lje­­vidu.­Pro­stor­ska­kon­ste­la­ci­ja­stavb,­name­nje­nih­gle­da­liš­cu­v slo­venš­ci­ni­in­dru­­gih­jezi­kih­(nemš­kem,­ita­li­jan­skem),­kaže,­da­se­v geo­graf­skem­(gos­po­dar­skem, de­mo­graf­skem,­kul­tur­nem)­težiš­cu­slo­ven­ske­ga­ozem­lja­(Ljub­lja­na)­gosti­dejav­­nost­v slo­venš­ci­ni,­med­tem­ko­je­na­obrob­jih­(Ko­roš­ka,­Šta­jer­ska,­Pri­mor­ska) jezi­kov­na­podo­ba­gle­da­lišc­bolj­meša­na­bodi­si­pre­vla­du­je­ta­nemš­ci­na­ali­ita­li­­janš­ci­na. 
Ko­li­ko­gle­da­liš­kih­zgradb­je­ime­lo­posa­mez­no­mesto,­pri­ka­zu­je­Graf1,­koli­­ko­od­teh­usta­nov­je­vec­kot­10let­(a ne­nuj­no­sko­zi­celo­sezo­no)­upri­zar­ja­lo pred­sta­ve­v slo­venš­ci­ni,­pa­Graf2.­Iz­obeh­gra­fov­je­raz­vi­den­delež­posa­mez­ne­­ga­vec­je­ga­kra­ja­v skup­ni­stav­be­no-pro­stor­ski­»ma­te­ria­li­za­ci­ji«­usta­nov­gle­da­liš­ke kul­tu­re­na­Slo­ven­skem. 

Zem­lje­vid 1:­Gledališca­(opomba:­v­istih­stavbah­so­delovale­ustanove­razlicnih­narodnosti) 
168 

Gra­fi­kon 1:­Kra­ji­z gle­da­liš­ki­mi­stav­ba­mi 
Po­dat­ki­potr­ju­je­jo,­da­so­gle­da­liš­ke­zgrad­be­pove­za­ne­z raz­vo­jem­mest,­indu­­stria­li­za­ci­jo­in­trgo­vi­no­ter­z ob­li­ko­va­njem­meš­can­ske­jav­no­sti­in­mest­ne­kul­tu­re. Z gle­da­liš­ci­se­odli­ku­je­jo­urba­na­nase­lja,­ki­so­ime­la­vlo­go­bodi­si­dežel­ne­ali narod­ne­pre­stol­ni­ce­bodi­si­pokra­jin­skih­sre­dišc­s so­lid­nim­gos­po­dar­skim­zaled­­jem­in­loka­ci­jo­ob­pomemb­nih­pro­met­ni­cah.­Gle­da­liš­ca­so­naj­vid­nej­ši­izraz vzpo­na­nacio­nal­ne­ga­meš­cans­tva­in­distink­ci­je­nje­go­ve­ga­živ­ljenj­ske­ga­slo­ga. Slo­ven­sko­etnic­no­ozem­lje­je­bilo­v obrav­na­va­nem­obdob­ju­(1780–1940)­z gle­­da­liš­ki­mi­zgrad­ba­mi­(od­kate­rih­pa­dve­v Ko­pru­nista­bili­vec­aktiv­ni)­raz­me­ro­ma ena­ko­mer­no­pokri­to.­Gle­da­liš­ca­so­ime­li­juž­na­Koroš­ka­(Ce­lo­vec;­4%­vseh­gleda­­liš­kihzgradb­na­Slo­ven­skem),­Spod­nja­Šta­jer­ska­(Ma­ri­bor,­Celje,­Ptuj;­sku­paj 31%), Kranj­ska­(Kranj,­Ljub­lja­na,­Idri­ja,­Novo­mesto;­sku­paj­31 %),­Goriš­ka­(8 %), seve­ro­za­hod­na­Istra­(Ko­per,­Piran:­sku­paj­15 %)­in­mesto­Trst­(11 %). 
Graf2kaže,­da­se­sli­ka­gle­da­liš­ke­pokri­to­sti­dežel­spre­me­ni,­ce­upo­šte­va­mo gle­da­liš­ca­s traj­nej­šo­(nad­deset­let­no)­dejav­nost­jo­v slo­ven­skem­jezi­ku,­cetu­di ta­ni­zaz­na­mo­va­la­gle­da­liš­kih­sezon­v ce­lo­ti.­Teh­stavb­je­bilo­15,­torej­le­dobro polo­vi­co­(57,7 %)­od­vseh­gle­da­lišc:­mesta­na­Kranj­skem­so­s 47 %­prev­ze­la­vlo­­go­težiš­ca­narod­ne­ga­gle­da­liš­ke­ga­živ­lje­nja,­šta­jer­ski­kra­ji­zao­sta­ja­jo­za­7 od­stot­nih tock­(40 %),­pre­cej­šib­kej­ša­so­mesta­na­Pri­mor­skem­(Go­ri­ca­7 %,­Istra­0 %, Trst 7 %)­in­na­Koroš­kem­(0 %) –­»na­rod­no«­gle­da­liš­ce­je­torej­pre­cej­bolj sredo­­tež­no­in,­kot­kaže,­v so­raz­mer­ju­z et­nic­no­sesta­vo­pre­bi­vals­tva.­Zna­no­je,­da­je 
Celovec Koper 0 % 
Piran Celje 13 % 

Novo mesto 7 % 

Gra­fi­kon 2:­Kra­ji,­v ka­te­rih­so­bile­pred­sta­ve­v slo­venš­ci­ni­nad­deset­let 
bila­prav­Kranj­ska­v 19. sto­let­ju­edi­na­od­dežel,­v ka­te­ri­so­bili­slo­ven­sko­govo­­re­ci­pre­bi­val­ci­v ve­ci­ni.­Da­so­se­ti­zace­li­pre­poz­na­va­ti­kot­Slo­ven­ci,­tj.­kot sodo­ben­narod,­pa­je­brž­cas­tudi­dose­žek­opi­sa­ne­mre­že­gle­da­lišc­in­reper­toar­­ja,­ki­je­do­kon­ca­dol­ge­ga­19. sto­let­ja­ob­pre­vla­du­jo­ci­tež­nji­po­jav­ni­rabi­slo­ven­ske bese­de­in­uga­ja­nju­pub­li­ki­ven­dar­le­zaje­lo­tudi­zah­tev­nej­šo­dra­ma­ti­ko,­tako pre­vo­de­iz­sve­tov­ne­kla­si­ke­in­sodob­no­sti­kakor­tudi­izvir­no­slo­ven­sko­pro­duk­­ci­jo­zgo­do­vin­skih­in­meš­can­skih­dram­ter­žaloi­ger. –­Zemljevid1kaže­raz­po­re­di­tev loka­cij­tistih­gle­da­lišc,­v ka­te­rih­je­bila­dose­že­na­nad­deset­let­na­kon­ti­nui­te­ta upri­zo­ri­tev­v slo­venš­ci­ni:­osred­nji­deže­li­(Šta­jer­ska­in­Kranj­ska)­sta­ocit­no­veli­­ko­bolje­pokri­ti­od­obrob­nih­Koroš­ke­in­Pri­mor­ske. 
Casovnadinamikagledališc Slika1pri­ka­zu­je­casov­ni­trak­delo­va­nja­gle­da­liš­kih­stavb­na­Slo­ven­skem­in­v za­­mejs­tvu.­Upo­šte­va­ni­so­tudi­narod­ni­domo­vi­(ter­Ljud­ski­dom­v Kra­nju in Trgov­ski­dom­v Go­ri­ci).­Kot­ena­eno­ta­so­obrav­na­va­ne­zgrad­be,­ki­so­bile prede­la­ne­ali­pre­zi­da­ne,­a so­osta­le­na­isti­loka­ci­ji.­Mno­ge­stav­be­so­gosti­le­glas­­be­no­(oper­no)­in­dram­sko­gle­da­liš­ce­hkra­ti.­Zabe­le­že­no­je­tudi­Stal­no­slo­ven­sko 
1400 1450 1500 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900 1950 




CelStanovsko
MBVetrinjskaMBsv. DuhMBMestno
MBSlovenskoPTMestnoPTNarodnid.CEMestnoCENarodnid.LJStanovskoLJNemško/Drama LJDeželno LJŠentjakobLJNarodnid.NM narodnid.KRLjudski
IDRudniško
GOBandeuGOTrgovskiTSsv. PeterTSFeniceTSNarodnid.
TSSSG
PITartiniKPStaro KPAcademiaKPKoper 

Sli­ka 1:­casov­ni­ca­gle­da­lišc­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju 
gleda­liš­ce­v Tr­stu,­ceprav­je­bilo­zgra­je­no­izven­casov­ne­ga­okvi­ra­naše­razi­ska­­ve.­Dobo­delo­va­nja­smo­sprem­lja­li­do­zacet­ka­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­(1941),­ki­je tako­tudi­pod­la­ga­za­izra­cun­let­delo­va­nja­posa­mez­ne­gle­da­liš­ke­stav­be.­V za­­kup­je­tre­ba­vze­ti­dejs­tvo,­da­lite­ra­tu­ra,­na­kate­ro­smo­se­opi­ra­li,­ne­daje­popol­ne sli­ke­o de­jan­ski­kon­ti­nui­te­ti­gle­da­liš­ke­ga­delo­va­nja­v vsa­ki­izmed­obrav­na­va­nih stavb.­Za­to­bi­bilo­treba­opra­vi­ti­natanc­nej­še­zgo­do­vin­ske­razi­ska­ve. 
Grafa3in4pri­ka­zu­je­ta­casov­na­obdob­ja,­v ka­te­rih­so­bila­zgra­je­na­obrav­na­­va­na­gle­da­liš­ka­poslop­ja­(vkljuc­no­z na­rod­ni­mi­domo­vi­jih­je 24) –­prvi­graf 

Gra­fi­kon­3:­Izgrad­nja­gle­da­lišc­po­obdob­jih 

v seg­men­tih,­ki­se­gro­bo­uje­ma­jo­z zgo­do­vin­ski­mi­obdob­ji­(ba­roc­no­in­raz­svet­­ljen­sko­18. sto­let­je,­roman­tic­no­obdob­je­pred­pom­lad­jo­naro­dov,­pomarc­na­in ustav­na­doba,­moder­na­in­konec­prve­sve­tov­ne­voj­ne­z raz­pa­dom­habs­burš­ke monar­hi­je,­obdob­je­jugo­slo­van­ske­kra­lje­vi­ne­med­obe­ma­voj­na­ma),­dru­gi­graf pa­cisto­meha­nic­no,­po­sto­let­jih. 
Zla­ti­obdob­ji­grad­nje­gle­da­lišc­sta­bili­na­Slo­ven­skem­v 18. sto­let­ju,­na­zacet­­kih­raz­svet­ljen­ske­moder­no­sti,­ko­so­tovrst­ne­stav­be­postav­lja­li­tudi­dru­god­po habs­burš­ki­monar­hi­ji,­in­v dru­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja,­dobi­izo­bra­žen­sko-meš­­can­ske­ga­narod­ne­ga­giba­nja.­V 18. in­19. sto­let­ju­je­bilo­zgra­je­nih­kar­18 od 26 po­slo­pij,­to­je­69 %. 
Sli­ka­gle­da­liš­ke­ga­delo­va­nja­v teh­stav­bah,­ki­zaje­ma­pred­vsem­spre­mem­be­iz pre­tež­no­dru­go­je­zic­ne­ga­reper­toar­ja­v pre­vla­du­jo­ce­ali­izkljuc­no­slo­ven­ski­ozi­­ro­ma­poslo­ve­nje­ni­reper­toar,­je­pre­cej­bolj­dina­mic­na,­pose­bej­ce­zasle­du­je­mo let­ni­ce­zacet­kov­in­kon­cev­teh­dejav­no­sti.­V ca­sov­nem­seg­men­tu­med­1880­in 1930­so­se­zgo­sti­li­pre­mi­ki­iz­nemš­ke/ita­li­jan­ske­v slo­ven­sko­gle­da­liš­ko­dejavnost. Gre­torej­za­pet­de­set­let­je,­ki­ga­naj­prej­zaz­na­mu­je­jo­moder­ni­za­ci­ja­in­pro­fe­sio­­na­li­za­ci­ja­gle­da­lišc­(v Ljub­lja­ni­na­pri­mer­po­letu 1892,­ko­je­bilo­zgraje­no­novo Dežel­no­gle­da­liš­ce,­današ­nja­Ope­ra)­ter­nji­ho­vo­strem­lje­nje­k umet­niš­ko­sti­(je­­dro­tega­obdob­ja­je­Mora­vec­[1974]­ozna­cil­kot­»Can­kar­je­vo­dobo«),­po­kon­cu prve­sve­tov­ne­voj­ne­pa­držav­no­etab­li­ra­nje­Slo­ven­cev­v Dr­ža­vi­SHS­(poz­ne­je Kra­lje­vi­ni­SHS),­nasta­li­na­raz­va­li­nah­Habs­burš­ke­monar­hi­je­(prim. Mo­ra­­vec 1980).­Okrog­nastan­ka­Kra­lje­vi­ne­SHS­se­zgoš­ca­jo­tudi­uki­ni­tve­gle­da­liš­ke dejav­no­sti­v nemš­ci­ni. 
Ko­li­ko­let­so­delo­va­la­gle­da­liš­ca­(vkljuc­no­z na­rod­ni­mi­domo­vi)­na­Slo­ven­­skem­in­v za­mejs­tvu­do­zacet­ka­dru­ge­voj­ne?­Graf5poka­že,­da­je­naj­vec­(7; 27 %) gle­da­lišc­in­narod­nih­domov­obra­to­va­lo­od­26 do­50 let,­kar­5 stavb­(19 %)­pa ima­vec­kot­150-let­no­kon­ti­nui­te­to­upri­zo­ri­tve­nih­praks­(grad­be­nih­pre­de­lav nismo­upo­šte­va­li).­Za­3 po­slop­ja­nam­ni­uspe­lo­pri­do­bi­ti­podat­kov,­stav­be­SSG v Tr­stu,­zgra­je­ne­1964,­torej­izven­casov­ne­ga­okvi­ra­opa­zo­va­nja,­nismo­upošteva­­li.­Iz­Grafa6raz­be­re­mo,­da­so­po­4 gle­da­liš­ca­s kon­ti­nui­te­to­slo­ven­skih­pred­stav do­10let,­11­do­20let­in­21­do­30let,­le­2 gle­da­liš­ci­od­sku­paj­14­(14%)­pa­do zacet­ka­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­dose­ga­ta­od­31­do­40 let­kon­ti­nui­ra­ne­ga­delo­va­nja v slo­venš­ci­ni.­Za­Trgov­ski­dom­v Go­ri­ci­nima­mo­natanc­nej­ših­podat­kov – v ca­su­nje­go­ve­ga­delo­va­nja­(1903–1926)­so­bile­v njem­tudi­gle­da­liš­ke­predstave. 

Gra­fi­kon­5:­Tra­ja­nje­delo­va­nja­gle­da­lišc­v le­tih 

Gra­fi­kon­6:­Šte­vi­lo­let­s pred­sta­va­mi­v slo­venš­ci­ni 
Kako­je­s kon­ti­nui­te­to­gle­da­liš­ke­ga­pro­gra­ma­v slo­venš­ci­ni­po­posa­mez­nih kra­jih­in­namen­sko­zgra­je­nih­gle­da­liš­kih­stav­bah­(to­krat­brez­narod­nih­domov)? O tem­pri­po­ve­du­je­Graf7.­brez­pre­se­ne­ce­nja­ugo­to­vi­mo,­da­so­pred­sta­ve­v slo­­venš­ci­ni­v ca­sov­nem­okvi­ru­1780–1940­vec­kot­20 let­upri­zar­ja­li­v gle­da­liš­cih v Ma­ri­bo­ru­(22­let),­Celju­(skupno­34­let),­Ljub­lja­ni­(skupno­81­let)­in­na­Ptu­­ju­(22­let),­neko­li­ko­pre­se­net­lji­va­pa­je­slo­ven­ska­kon­ti­nui­te­ta­v Kra­nju­(33 let) 

Gra­fi­kon­7:­Šte­vi­lo­let­pred­stav­v slo­venš­ci­ni­po­gle­da­liš­cih 
in Idri­ji­(35 let).­Za­Trgov­ski­dom­v Go­ri­ci­ni­podat­kov:­vemo,­da­so­bile­v ca­su nje­go­ve­ga­13-let­ne­ga­delo­va­nja­(1903–1926)­tudi­gle­da­liš­ke­upri­zo­ri­tve. 
Po­mem­ben­mej­nik,­ki­je­omo­go­cil­kon­ti­nui­ra­no­delo­va­nje­gle­da­lišc­v slo­­venš­ci­ni,­je­usta­no­vi­tev­nove­juž­no­slo­van­ske­drža­ve­leta 1918­(Ma­ri­bor,­Ptuj, Celje,­Ljub­lja­na),­v to­kon­ti­nui­te­to­pa­je­v Ita­li­ji­v 20. le­tih­zare­zal­faši­zem­(za­­trt­je­slo­venš­ci­ne­v jav­nem­pro­sto­ru­v Tr­stu­in­Gori­ci). 
Citalniceindramaticnadruštva Z za­cet­kom­ustav­ne­dobe­se­je­na­Slo­ven­skem­raz­cve­te­lo­cital­niš­tvo­(gl. Perenic, Prostorliterarnihdruštev).­Od­leta 1861­so­cital­ni­ce­usta­nav­lja­li­v Tr­stu,­Mari­­boru,­Ljub­lja­ni,­nato­v Tol­mi­nu,­Gori­ci,­na­Ptu­ju,­v Ce­lov­cu­in­dru­gih­vec­jih kra­jih.­Od­1866,­ko­je­bila­v Šen­tvi­du­pri­Ljub­lja­ni­usta­nov­lje­na­prva­vaš­ka cital­ni­ca,­so­se­ta­dru­žab­no-kul­tur­na­sha­ja­liš­ca­narod­no­zaved­nih­Slo­ven­cev širi­la­tudi­po­pode­že­lju,­zla­sti­v za­led­ju­Gori­ce­in­Trsta.­Iz­odpo­ra­do­gle­da­liš­­ke­ga­dile­tan­tiz­ma­cital­niš­tva­je­bilo­1867­v Ljub­lja­ni­usta­nov­lje­no­Dra­ma­tic­no druš­tvo,­ki­je­ime­lo­cilj,­posta­vi­ti­teme­lje­slo­ven­ske­mu­narod­ne­mu­gle­da­liš­cu ter­upri­zar­ja­ti­umet­niš­ko­zah­tev­nej­šo­doma­co­in­tujo­dra­ma­ti­ko­(Mo­ra­vec 1967: 11).­ceprav­so­dra­ma­tic­na­druš­tva,­v prvi­vrsti­ljub­ljan­sko,­name­nja­la­vecjo pozor­nost­sami­dra­ma­ti­ki­kakor­pa­nje­nim­upri­zo­ri­tvam­in­ceprav­nji­hov­kom­­pro­mi­sni­reper­toar­dol­go­ni­bis­tve­no­pre­se­gel­cital­niš­ke­rav­ni,­so­ime­la­pomemb­no vlo­go­pri­raz­vo­ju­gle­da­liš­ke­ga­živ­lje­nja­na­Slo­ven­skem.­že­sou­sta­no­vi­telj­Drama­­tic­ne­ga­druš­tva­Lev­stik­je­leta 1867­v ti­ska­nem­vabi­lu­k clans­tvu­ocr­tal­nje­gov glav­ni­namen –­polo­ži­ti­»te­melj­narod­ne­mu­gle­diš­cu«­(nav. po­Trste­njak 1892: 60) Tež­nja­k iz­gra­di­tvi­narod­ne­ga­gle­da­liš­ca­kot­kon­kret­ne­insti­tu­ci­je­posre­do­va­nja estet­sko­in­narod­no­valo­ri­zi­ra­ne­dram­ske­knji­žev­no­sti­pa­je­pro­dr­la­v prvi­plan druš­tve­nih­pra­vil­šele­leta 1891,­tik­pred­izgrad­njo­nove­ga­Dežel­ne­ga­gle­da­liš­ca (Mo­ra­vec­1974: 12).­Graf8in­Zemljevid2pri­ka­zu­je­ta­dejav­nost­dra­ma­tic­nih dru­štev­in­sorod­ne­ga­druš­tva­v Ko­pru­(Dram­ski­skup­Istra).­Ta­druš­tva­niso vsa­delo­va­la­nepre­tr­ga­no,­izva­ja­la­so­tudi­glas­be­no-gle­da­liš­ki­reper­toar,­a v ana­­li­zi­smo­mora­li­ta­odsto­pa­nja­poe­no­sta­vi­ti. 
Graf­raz­loc­no­pri­ka­že,­kolik­šno­vlo­go­je­ime­la­nad­80-let­na­kon­ti­nui­te­ta naj­sta­rej­še­ga­dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva­(v Ljub­lja­ni)­pri­tem,­da­se­je­v slo­ven­ski pre­stol­ni­ci­lah­ko­izob­li­ko­va­lo­osred­nje­narod­no­gle­da­liš­ce­na­Slo­ven­skem.­Z iz­­je­mo­Ljub­lja­ne­(1867)­in­(pre­se­net­lji­vo!)­Idri­je­(1889)­so­se­dra­ma­tic­na­druš­tva v dru­gih­regio­nal­nih­sre­diš­cih­usta­nav­lja­la­šele­med­leto­ma­1902­in­1912,­pre­ne­­ha­nje­delo­vanj­posa­mez­nih­dra­ma­tic­nih­dru­štev­pa­se­raz­me­ro­ma­dobro­uje­ma s for­mi­ra­njem­pro­fe­sio­nal­nih­slo­ven­skih­gle­da­lišc.­Dra­ma­tic­na­druš­tva­so­pris­­pe­va­la­k temu,­da­se­je­pro­stor­sko­raz­pr­še­na­lju­bi­telj­ska­gle­da­liš­ka­dejav­nost, zna­cil­na­za­cital­ni­ce,­ne­le­postop­no­pro­fe­sio­na­li­zi­ra­la,­tem­vec­tudi­cen­tra­li­zi­­ra­la­v po­sa­mez­nih­vec­jih­sre­diš­cih,­zla­sti­v Ljub­lja­ni. 

Gra­fi­kon­8:­Tra­ja­nje­delo­va­nja­dra­ma­tic­nih­dru­štev­v le­tih 

Narodnidomovi 
De­lo­ma­lju­bi­telj­ska,­do­neke­mere­pa­že­tudi­poklic­na­gle­da­liš­ka­dejav­nost­je pote­ka­la­tudi­v vec­na­men­skih­narod­nih­domo­vih­(Na­rod­ni­dom­v Tr­stu­je­na pri­mer­gostil­pred­sta­ve­Dra­ma­tic­ne­ga­druš­tva,­med­1905­in­1920­pa­je­v njem delo­va­lo­Slo­ven­sko­gle­da­liš­ce).­Narod­ni­domo­vi­so­usta­no­ve,­ki­so­tudi­dru­god po­evro­pi,­kjer­je­delo­va­la­ideo­lo­gi­ja­kul­tur­ne­ga­nacio­na­liz­ma,­pro­stor­sko­sim­­bo­li­zi­ra­le­raz­vi­tost­in­iden­ti­te­to­naro­da,­žive­ce­ga­na­poli­tic­no­dolo­ce­nem etnic­nem­ozem­lju.­Arhi­tek­tur­na­mogoc­nost­teh­stavb­in­nji­ho­va­histo­ri­stic­na este­ti­ka­sta­sim­bo­li­zi­ra­li­eko­nom­sko­moc­in­kul­tur­ni­kapi­tal­narod­ne­bur­žo­­azije,­narod­no­zgo­do­vi­no­in­pre­stiž,­poleg­tega­pa­iden­ti­fi­ci­ra­li­loka­ci­je,­ki­so v da­nem­etno­pro­sto­ru­dobi­va­le­vlo­go­narod­nih­sre­dišc,­tudi­pre­stol­nic.­Nji­­hova­vec­na­men­ska­raba­(dru­žab­ni­pro­sto­ri­ter­gle­da­liš­ke,­kon­cert­ne,­raz­stav­ne, ple­sne­in­telo­vad­ne­dvo­ra­ne)­pa­je­z raz­ni­mi­obli­ka­mi­socia­li­za­ci­je­prak­tic­no obli­ko­va­la­meš­can­ske­jav­no­sti,­ki­so­se­pre­poz­na­va­le­kot­kon­sti­tu­tiv­ne­za­zamiš­­lje­no­skup­nost­naro­da­(prim. Pe­mic 2006).­V to­sku­pi­no­stavb­smo­uvr­sti­li­tudi Ljud­ski­dom­v Kra­nju­in­Trgov­ski­dom­v Go­ri­ci.­Zemljevid3upo­dab­lja­pro­stor in­casov­no­dina­mi­ko­gra­di­tve­teh­usta­nov­na­Slo­ven­skem. 
Tri­je­osred­nji­narod­ni­domo­vi­so­bili­zgra­je­ni­1895–1900­na­Kranj­skem­in Šta­jer­skem­(Ljub­lja­na­1896,­Celje­1897,­Mari­bor­1899),­prva­dva­sta­bila­vsaj del­no­dogra­je­na­že­pred­tem­v No­vem­mestu­(1875)­in­na­Ptu­ju­(1882),­naj­po­­zne­je­pa­so­narod­ni­dom­zgra­di­li­na­slo­ven­sko-ita­li­jan­ski­etnic­ni­meji,­v Go­ri­ci (1903)­in­Trstu­(1904);­nju­no­delo­va­nje­je­bilo­tudi­naj­prej­pre­ki­nje­no­(1920 s fa­ši­stic­nim­poži­gom­v Tr­stu,­1926­v Go­ri­ci).­Vlo­go,­pri­mer­lji­vo­narod­ne­mu domu,­je­imel­tudi­Ljud­ski­dom­v Kra­nju,­zgra­jen­1908. 

Sklep 
Ana­li­za­podat­kov­o gle­da­liš­kih­zgrad­bah,­narod­nih­domo­vih­in­dra­ma­tic­nih druš­tvih­na­Slo­ven­skem­in­v za­mejs­tvu­je­poka­za­la,­kako­sta­izvir­na­in­pre­vodna dram­ska­pro­duk­ci­ja­v slo­venš­ci­ni­v dol­gem­19. sto­let­ju­posto­po­ma­zav­ze­li obsto­­je­co struk­tu­ro­gle­da­lišc­na­tem­ozem­lju­in­poti­sni­li­domi­nant­ne­jezi­ke­nek­da­nje Habs­burš­ke­monar­hi­je­z odra.­Z »os­vo­je­ni­mi«­in­novoz­gra­je­ni­mi­gle­da­liš­ki­mi poslop­ji­se­je­na­pre­lo­mu­iz­19.­v 20. sto­let­je­še­naprej­repro­du­ci­rala­nacio­na­li­­stic­na­meš­can­ska­kul­tu­ra,­ven­dar­je­bila­že­doje­ta­in­struk­tu­ri­ra­na­kot­elit­na. Gle­da­liš­ca­so­kot­mest­na­poslop­ja­po­eni­stra­ni­mate­rial­no­sim­bo­li­zi­ra­la­ide­jo 

kul­tur­ne­ga­naro­da,­po­dru­gi­stra­ni­pa­so­z es­tet­sko­funk­ci­jo­svo­jih­pred­stav­in s fe­ti­ši­za­ci­jo­odr­ske­slo­venš­ci­ne­kre­pi­la­kohe­ziv­ne­prak­se,­ute­me­lje­ne­na­ome­­nje­ni­ide­ji.­Svo­jo­vlo­go­zasto­pa­nja­Slo­ven­cev­kot­avto­nom­ne­ga­in­kul­tur­ne­ga naro­da­so­gle­da­liš­ki­odri­v pol­no­sti­uve­lja­vi­li­z us­ta­no­vi­tvi­jo­nove­juž­no­slo­van­­ske­drža­ve­leta 1918.­Slo­ven­sko­poklic­no­gle­da­liš­ce­se­je­med­obe­ma­sve­tov­ni­ma voj­na­ma­v me­stu,­na­pode­že­lju,­v manj­ših­kra­jih­in­delav­skih­oko­ljih­dokonc­no raz­lo­ci­lo­od­lju­bi­telj­skih­upri­zo­ri­tve­nih­dejav­no­sti.­S pro­fe­sio­na­li­za­ci­jo­gle­da­­liš­kih­ansamb­lov­so­se­estet­sko-umet­niš­ke,­jezi­kov­no-in­narod­no­re­pre­zen­ta­tiv­ne vlo­ge­gle­da­liš­ca­sicer­utr­dile,­a so­mora­le­še­naprej­skle­pa­ti­kom­pro­mi­se­s ko­­mer­cial­ni­mi­vidi­ki­in­z oku­som­vecin­ske­ga­obcins­tva.­Slo­ven­sko­gle­da­liš­ce­med obe­ma­voj­na­ma,­ki­je­nacrt­no­obse­glo­kla­sic­ni­in­moder­ni­reper­toar,­izvir­no­in pre­vod­no­dra­ma­ti­ko­ter­skr­be­lo­za­upri­zar­ja­nje­novi­tet,­je­zace­lo­tudi­zavest­no raz­vi­ja­ti­svoj­medij­in­izraz.­Vklju­ce­va­lo­se­je­v na­zor­ska,­ideo­loš­ka­in­raz­red­na navz­križ­ja­slo­ven­ske­druž­be­ter­se­odpi­ra­lo­v šir­ši­jugo­slo­van­ski­in­sred­njee­­vrop­ski­pro­stor. 

Li­te­ra­tu­ra 
EnciklopedijaSlovenije.­Ur. Mar­jan­Javor­nik­idr.­16 zv.­Ljub­lja­na:­MK,­1987–2002. Ko­ru­za,­Jože,­1991:­Slovstveneštudije.­Ljub­lja­na:­ZIFF. Kot­nik,­Fran­ce,­1933:­Dra­bos­nja­kov­»Iz­gub­lje­ni­sin«.­Etnolog5/6,­str. 259–276. 
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NbN:SI:doc-HVeeSWHS> Ku­ret,­Niko,­1981:­Duhovnadrama.Ljub­lja­na:­DZS.­(Li­te­rar­ni­lek­si­kon 13). Mo­ra­vec,­Dušan,­1967:­Pricevanjaovcerajšnjemgledališcu.­Mari­bor:­Obzor­ja. —,­1974:­SlovenskogledališceCankarjevedobe.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba. —,­1980:­Slovenskogledališceodvojnedovojne(1918–1941).Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va 
založ­ba. —,­1995:­Mej­ni­ki­v raz­vo­ju­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca.­V:­Mar­ti­na­Oro­žen­(ur.): Infor­
mativnikulturološkizbornik.­Ljub­lja­na:­Semi­nar­slo­ven­ske­ga­jezi­ka,­lite­ra­tu­re­in 
kul­tu­re.­Str. 233–243. Pe­mic,­Moni­ka,­2006:­Die­natio­na­le­Idee­zog­in­unse­re­bürger­lic­hen­Krei­se­ein. 
Zbornikzaumetnostnozgodovino(Novavrsta)42,­str. 92–113. Sigledal.Por­tal­slo­ven­skih­gle­da­lišc.­http://www.veza.si­gle­dal.org­(do­stop­20. 5. 2015). Theatredatabase:Theatrearchitecture.http://www.thea­tre-arc­hi­tec­tu­re.eu/si/db.html 
(do­stop­20. 5. 2015). Tr­ste­njak,­Anton,­1892:­Slovenskogledališce.­Ljub­lja­na:­Dra­ma­tic­no­druš­tvo. 
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NbN:SI:doc-PGK6bXDe> 


Pro­stor­spo­mi­na:­spo­min­ska­obe­lež­ja slovenske­lite­rar­ne­kul­tu­re 
Ma­ri­jan­Dovic 
V
tem­poglav­ju­bomo­obrav­na­va­li­kon­ste­la­ci­jo1 spo­me­ni­kov ozi­ro­ma­spo­min­skih­obe­le­žij­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re,­ki­danes­vid­­no­zaz­na­mu­je­kul­tur­no­kra­ji­no­slo­ven­skih­oze­melj.­Nasta­ja­nje­tak­šnih kon­ste­la­cij­nika­kor­ni­slo­ven­ska­poseb­nost:­sorod­ni­pro­ce­si­so­se­odvi­ja­li­tudi v dru­gih­evrop­skih­lite­rar­nih­kul­tu­rah­in­pra­vo­inten­ziv­nost­dose­gli­v teku »dol­ge­ga­devet­naj­ste­ga­sto­let­ja«,­ko­se­je­po­celi­ni­naglo­širil­kul­tur­ni­nacio­na­­li­zem.­Ustvar­ja­nje­spo­min­skih­kra­jev –­ime­no­va­li­bi­jih­lah­ko­tudi­mne­mo­to­pi ozi­ro­ma­»li­eux­de­mémoi­re«2 –­je­tesno­pove­za­no­s pro­ce­som­kano­ni­za­ci­je osred­njih­oseb­no­sti­nacio­nal­nih­lite­ra­tur­(prim. Dovic­2011;­Hel­ga­son 2011). Na­splo­šno­velja,­da­so­pro­stor­ski­dejav­ni­ki­kano­ni­za­ci­je­(na­pri­mer­muzea­li­za­­ci­ja­rojst­nih­hiš­in­dru­gih­objek­tov,­nacr­to­va­nje­jav­nih­spo­me­ni­kov,­plošc­in nagrob­ni­kov­ter­poi­me­no­va­nje­loka­cij­ali­insti­tu­cij)­ime­li­kon­sti­tu­tiv­no­vlo­go pri­obli­ko­va­nju­kome­mo­ra­tiv­nih­kul­tov­nacio­nal­nih­pesni­kov­in­dru­gih­»kul­­tur­nih­svet­ni­kov«­(Neu­ba­uer­2010;­Dovic­2013;­Leers­sen­in­Rig­ney 2014). 
Ka­no­ni­za­ci­ja­veli­kih­oseb­no­sti­nacio­nal­nih­lite­ra­tur­je­seve­da­kom­plek­sen prob­lem­sam­po­sebi,­kot­je­mogo­ce­ugo­to­vi­ti­že­ob­Pre­šer­no­vem­pri­me­ru (Dovic 2014).­Po­dru­gi­stra­ni­zgo­do­vi­na­doma­la­sle­her­ne­spo­min­ske­eno­te­lah­­ko­ponu­di­dovolj­gra­di­va­za­lite­rar­no­so­cio­loš­ko­štu­di­jo.­Tu­seve­da­ne­bomo 
1 V tem­kon­tek­stu­je­bil­že­upo­rab­ljen­tudi­izraz­»mre­ža«­ali­»omrež­je«­(prim. Dovic 2013); ven­dar­pa­se­zdi­izraz­kon­ste­la­ci­ja­pri­mer­nej­ši,­saj­ni­nuj­no,­da­med­posa­mez­ni­mi spo­min­ski­mi­toc­ka­mi­obsta­ja­notra­nja­pove­za­nost. 
2 Upo­ra­ba­pri­ljub­lje­ne­ga­ter­mi­na­lieuxdemémoireje­lah­ko­v tem­kon­tek­stu­prob­le­ma­­tic­na,­saj­Nora­s tem­širo­kim­kon­cep­tom­ozna­cu­je­tudi­neka­te­re­negeo­graf­ske­eno­te (prim. Nora 1989).­Ustrez­nej­ši­je­npr.­angleš­ki­izraz­memorysites,­ki­meri­na­sim­bol­­no­zaz­na­mo­va­ne­spo­min­ske­loka­ci­je. 
mogli­poglob­lje­no­ana­li­zi­ra­ti­pro­stor­skih­vidi­kov­kano­ni­za­ci­je­posa­mez­nih­avtor­­jev,­kaj­šele,­da­bi­se­ukvar­ja­li­s po­seb­nost­mi­posa­mez­nih­spo­min­skih­enot. Name­sto­tega­bomo,­pro­sto­po­Moret­ti­ju,­sku­ša­li­poda­ti­nekaj­iztoc­nic­za­»od­­da­lje­no­bra­nje«­spo­me­niš­ke­podat­kov­ne­baze­pro­jek­ta­Prostorslovenskeliterarne kulture.­Pri­tem­mora­mo­takoj­pou­da­ri­ti,­da­ta­baza­ni­ome­je­na­na­peš­ci­co­avtor­­jev­kano­nic­ne­ga­jedra.­Za­pri­do­bi­tev­celo­vi­te­sli­ke­o spo­me­niš­ki­lite­rar­ni­kul­tu­ri to­tudi­ne­bi­zadoš­ca­lo;­upo­šte­va­ti­je­namrec­tre­ba­dol­gi­niz­obrob­nih,­pogo­sto le­lokal­no­zani­mi­vih­avtor­jev,­ki­so­sku­paj­z osred­nji­mi­pro­ta­go­ni­sti­pris­pe­va­li k ob­li­ko­va­nju­gosto­tka­ne­spo­min­ske­mre­že.­Gonil­na­sila­tega­pro­ce­sa­seve­da niso­bili­sami­avtor­ji,­tem­vec­»po­stu­la­tor­ji«­nji­ho­ve­posmrt­ne­kano­ni­za­ci­je: castil­­ci,­kole­gi­lite­ra­ti,­kri­ti­ki­in­uce­nja­ki,­kul­tur­ni­in­poli­tic­ni­velja­ki­naj­raz­lic­nej­ših for­ma­tov­ali­pre­pro­sto­iskal­ci­turi­stic­nih­in­eko­nom­skih­niš.­Ti­so­zasluž­ni,­da­so v teku­dobre­ga­sto­let­ja­in­pol­spo­min­ska­obe­lež­ja­poprej­nezaz­na­mo­va­no­pokra­­ji­no­pre­pred­la­z na­cio­nal­ni­mi­lite­rar­ni­mi­kono­ta­ci­ja­mi­(prim. Dovic 2012). 
V tej­luci­bomo­torej­sku­ša­li­zgoš­ce­no­(in­nema­ra­neko­li­ko­suho­par­no)­pred­­sta­vi­ti­pri­dob­lje­no­podat­kov­no­bazo,­poglob­lje­ne­inter­pre­ta­ci­je­pri­me­rov­pa bomo­pri­hra­ni­li­za­dru­go­pri­li­ko. 
Me­to­do­lo­gi­ja 
V ok­vi­ru­pro­jek­ta­je­bil­naj­prej­oprav­ljen­izbor­oseb­no­sti,­ki­so­dejav­no­soob­li­­ko­va­le­slo­ven­ski­lite­rar­ni­pro­stor­med­leto­ma­1780­in­1940.­Izbor­je­je­zajel 323 imen.­Osred­nji­kri­te­rij­je­bil­pomen­posa­mez­ni­ka­za­slo­ven­sko­lite­rar­no­kul­­tu­ro,­poleg­tega­je­bila­upo­šte­va­na­tudi­pokra­jin­ska,­žanr­ska­in­spol­na­zasto­pa­nost. Poleg­samih­ustvar­jal­cev­(pe­sni­ki,­pisa­te­lji,­dra­ma­ti­ki)­so­vklju­ce­ni­vid­nej­ši­lite­­rar­ni­posred­ni­ki­(za­lož­ni­ki,­tiskar­ji,­knji­go­trž­ci­itn.)­in­kri­ti­ki,­pa­tudi­dru­ge oseb­no­sti,­ki­so­pose­ga­le­v li­te­rar­no­živ­lje­nje,­a so­pri­mar­no­delo­va­le­v dru­gih kon­tek­stih­(npr.­v po­li­ti­ki,­medi­jih,­reli­gi­ji­ali­v dru­gih­umet­no­stih).­Vklju­ce­ni­so tudi­avtor­ji,­ki­so­osred­nji­del­opu­sa­ustva­ri­li­po­letu 1940,­a so­v li­te­rar­no­doga­­ja­nje­opaz­no­pose­gli­že­pred­tem.­Kot­delo­pro­jekt­ne­sku­pi­ne­izbor­seve­da­osta­ja sub­jek­ti­ven,­pa­ven­dar­dovolj­repre­zen­ta­ti­ven,­saj­so­v njem­brez­dvo­ma­zaje­ti osred­nji,­kano­nic­ni­ustvar­jal­ci­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti­iz­ome­nje­ne­ga­obdob­ja.3 
3 Sez­nam­izbra­nih­avtor­jev­je­na­sple­tiš­cu­Prostorslovenskeliterarnekulture(http://pslk. zrc-sazu.si/).­Pri­prav­ljal­ne­ana­li­ze­so­bile­delo­ma­oprav­lje­ne­v dveh­pro­jekt­nih­zbornikih 
Spominskaobeležjainnjihovitipi 
Po­leg­izbra­nih­bio­graf­skih­podat­kov­so­bila­za­izbra­nih­323 oseb­no­sti­evi­den­ti­­ra­na­(in­geo­re­fe­ren­ci­ra­na)­tudi­spo­min­ska­obe­lež­ja.­Ta­so­nasta­ja­la­sko­raj izkljuc­no­posmrt­no.­Popi­sa­na­so­bila­tudi­obe­lež­ja,­ki­so­nasta­la­po­letu 1940 (vse­do­kon­ca­leta 2012).­Popi­sa­ne­so­bile­sle­de­ce­vrste­spo­min­skih­obe­le­žij: 
1. Celo­po­stav­ni­jav­ni­kip­(na­odpr­tem­pro­sto­ru) 2.­Dopr­sni­jav­ni­kip­(na­odpr­tem­pro­sto­ru) 
3. Jav­ni­kip­lite­rar­ne­ga­juna­ka­(na­odpr­tem­pro­sto­ru) 4.Spo­min­ski­objekt­(hi­ša,­soba,­obe­lisk,­nagrob­nik,­ploš­ca­ipd.) 5.­Poi­me­no­va­nje­usta­no­ve­(šo­la,­knjiž­ni­ca,­muzej,­druš­tvo­ipd.) 
6. Poi­me­no­va­nje­loka­ci­je­(uli­ca,­cesta­trg,­park­ipd.) 7.­Spo­min­ska­pot 
Ob­tem­je­tre­ba­takoj­opo­zo­ri­ti­na­neka­te­re­ome­ji­tve­pri­dob­lje­ne­podat­kov­­ne­baze.­Prva­je,­da­so­pri­celo­po­stav­nih­in­dopr­snih­kipih­upo­šte­va­ni­le­tisti,­ki so­postav­lje­ni­na­jav­ni­odprt­pro­stor.­Zaje­ti­torej­niso­dokaj­šte­vil­ni­kipi­v cerk­­vah,­avlah­in­dvo­ra­nah­muze­jev,­knjiž­nic­in­dru­gih­usta­nov,­ceprav­so­jav­no dostop­ni.­Dru­ga­ome­ji­tev­je­v oh­lap­nej­ši­kate­go­ri­ji­»spo­min­skih­objek­tov«,­za kate­ro­bi­bila­mor­da­pri­mer­nej­ša­natanc­nej­ša­cle­ni­tev,­saj­so­zdaj­vanjo­vklju­ce­­ni­raz­no­rod­ni­objek­ti­(hi­ša,­soba,­obe­lisk,­nagrob­nik,­ploš­ca).­Dodat­na­teža­va uteg­ne­biti,­da­spo­min­ske­ploš­ce­niso­popi­sa­ne­siste­ma­tic­no,­saj­jih­je­pre­pro­­sto­pre­vec;­vklju­ce­ne­so­le­tiste­pomemb­nej­še,­ki­so­pove­za­ne­s spo­min­ski­mi objek­ti.­Ker­je­odkri­va­nje­plošc­stvar­pri­za­dev­no­sti­in­iznaj­dlji­vo­sti,­oce­na pomemb­no­sti­posa­mez­ne­ploš­ce­pa­izra­zi­to­sub­jek­tiv­na,­je­tu­evi­den­ca­dalec od­popol­ne.­Tret­je­opo­zo­ri­lo­je,­da­neka­te­re­oseb­no­sti­spo­me­ni­kov­niso­dobi­le pre­tež­no­zara­di­svo­jih­dosež­kov­v li­te­rar­ni­kul­tu­ri­(do­bra­pri­me­ra­sta­Mai­ster in­Slom­šek);­v ta­kih­pri­me­rih­je­tre­ba­sta­ti­stic­ne­pri­ka­ze­opre­mi­ti­z us­trez­no inter­pre­ta­ci­jo.­cetr­ta­ome­ji­tev­je­v tem,­da­so­bili­podat­ki­o let­ni­cah­posta­vi­tve v jav­ni­pro­stor­siste­ma­tic­no­pri­dob­lje­ni­le­za­celo­po­stav­ne­in­dopr­sne­kipe,­kar 
Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru/SpaceinLiteratureandLiteratureinSpace(te­­mat­ska­šte­vil­ka Slavisticnerevije,­2012,­ur. Urš­ka­Pere­nic)­in­Prostorskiobratvliterarni vedi/TheSpatialTurninLiteraryStudies(te­mat­ski­sklop­v Primerjalniknjiževnost36.2, 2013,­ur. Mar­ko­Juvan,­Mari­jan­Dovic­in­Jer­nej­Hab­jan).­Za­ute­me­lji­tev­pro­jek­ta prim. zla­sti­Juvan­2013­in­Škulj­2013,­za­bio­gra­fi­je­Pere­nic­2013,­za­spo­me­ni­ke­pa Dovic­2012.­Celo­vi­ta­ana­li­za­spo­me­niš­ke­baze­je­že­bila­objav­lje­na­v an­gleš­ci­ni,­v re­­vi­ji­SloveneStudies(Dovic­2013a).­Tu­priob­cu­je­mo­dopol­nje­no­slo­ven­sko­varian­to. 
ome­ju­je­mož­no­sti­kro­no­loš­kih­ana­liz.4 Peta­teža­va –­rav­no­tako­pove­za­na­s kro­­no­lo­gi­jo­je,­da­popis­ne­zaje­ma­obe­le­žij,­ki­so­bila­odstra­nje­na.­Prob­lem­pri oseb­no­stih­z li­te­rar­ne­ga­podroc­ja­sicer­ni­tako­perec­kot­na­pri­mer­pri­poli­tic­­nih­spo­me­ni­kih,­ki­so­bili­pogo­sto­pred­met­menja­va­nja­in­uni­ce­va­nja,­a kljub temu­bi­bilo­iz­histo­ria­ta­»iz­bri­sa­nih«­spo­me­ni­kov­tre­ba­doda­ti­vsaj­nekaj­inter­­pre­ta­tiv­nih­lite­rar­noz­go­do­vin­skih­opomb­(ali,­še­bolje,­histo­ric­no­štu­di­jo v kon­tek­stu­celot­ne­baze­spo­me­ni­kov­na­slo­ven­skem­ozem­lju).­Še­ena­ome­ji­tev, ki­jo­je­tre­ba­ome­ni­ti,­je­v re­sni­ci­samoo­me­ji­tev:­zade­va­zgo­do­vin­sko­nece­lo­vi­­tost­(manj­ka­jo­oseb­no­sti­od­Tru­bar­ja­do­Sve­to­kriš­ke­ga­in­seve­da­avtor­ji­dru­ge polo­vi­ce­20. sto­let­ja),­ki­pa­izha­ja­iz­same­zasno­ve­pro­jek­ta. 
Vsem­ome­nje­nim­zadrž­kom­je­konc­no­tre­ba­samo­kri­tic­no­doda­ti,­da­baza­tudi sicer­ni­popol­na:­tak­šno­ilu­zi­jo­so­spro­ti­podi­ra­le­nove­in­nove­eno­te,­ki­so­se­ves cas­pro­jek­ta­pojav­lja­le­tako­rekoc­mimo­gre­de.­Kaže,­da­tudi­zara­di­raz­pr­še­ne dina­mi­ke­nasta­ja­nja­obe­le­žij­podat­kov­na­baza­nuj­no­osta­ja­nedo­kon­can­pro­jekt: nik­dar­ni­mogo­ce­zanes­lji­vo­vede­ti,­ali­so­vanjo­res­vklju­ce­ne­vse­rele­vant­ne­eno­­te.­V tem­smi­slu­ima­jo­torej­vse­pred­stav­lje­ne­šte­vil­ke­relativnovrednost;­a kot­bo raz­vid­no,­so­ven­dar­le­lah­ko­korist­no­empi­ric­no­izho­diš­ce­za­nadalj­nje­raz­mi­sle­ke. 
Zajeminobdelavapodatkov 
V letu 2011­so­bile­izde­la­ne­vno­sne­matri­ce­za­spo­me­ni­ke.­Sle­di­la­je­prva­faza popi­so­va­nja­(2011–2012),­v ka­te­ri­so­štu­den­ti­ljub­ljan­ske­slo­ve­ni­sti­ke­poskr­be­li za­prve­vno­se.­V tej­fazi­je­bilo­popi­sa­nih­pre­ko­1300­obe­le­žij.­Vsa­ko­obe­lež­je­je bilo­spr­va­popi­sa­no­v lo­ce­ni­dato­te­ki­(ex­cel),­na­kon­cu­pa­je­bila­izde­la­na­zdru­­že­na­podat­kov­na­baza.­Sle­di­la­je­faza­dopol­nje­va­nja­in­veri­fi­ka­ci­je­(2012–2013), v ka­te­ri­so­cla­ni­pro­jekt­ne­sku­pi­ne­pre­ver­ja­li­podat­ke­in­dopol­nje­va­li­zdru­že­no bazo.­Pri­tem­je­bilo­evi­den­ti­ra­nih­bli­zu­400 no­vih­enot,­poprav­lje­nih­ozi­ro­ma doda­nih­je­bilo­nekaj­sto­napac­nih­ali­manj­ka­jo­cih­geo­graf­skih­koor­di­nat­ter odprav­lje­nih­vec­sto­dru­gih­manj­ših­ali­vec­jih­napak.5 Pri­delu­so­bili­upo­rab­lje­­ni­pred­vsem­splet­ni­viri­(is­kal­nik­Goo­gle,­podat­ki­iz­baz­Digi­tal­ne­knjiž­ni­ce Slo­ve­ni­je­in­CObISS,­podat­ki­iz­Regi­stra­nepre­mic­ne­kul­tur­ne­dediš­ci­ne,­lite­­rar­ni­sloj­na­Geo­pe­di­ji,­za­geo­re­fe­ren­ci­ra­nje­pa­pred­vsem­Goo­gle­earth­in 
4 Is­ka­nje­datu­mov­se­je­že­pri­obeh­ome­nje­nih­kate­go­ri­jah­izka­za­lo­kot­izred­no­zah­tev­­
no­pa­tudi­zamud­no­pocet­je,­ki­je­pre­se­glo­zmož­no­sti­pro­jekt­ne­sku­pi­ne. 5 Na­tej­toc­ki­bi­se­želel­pose­bej­zah­va­li­ti­Mar­je­ti­Pisk­in­Andra­žu­Ježu,­ki­sta­pomemb­­
no­pris­pe­va­la­k do­pol­nje­va­nju­in­poprav­lja­nju­spo­me­niš­ke­baze. 
Geo­pe­di­ja),­poleg­njih­pa­še­pisni­viri­(pred­vsem­mono­gra­fi­je­o spo­me­ni­kih­in rojst­nih­hišah­pisa­te­ljev)6 ter­v šte­vil­nih­pri­me­rih­tudi­tele­fon­sko­ali­dopi­sno poi­zve­do­va­nje­pri­lokal­nih­usta­no­vah­(knjiž­ni­ce,­muze­ji,­druš­tva,­obci­ne).­Za obe­lež­ja­prvih­dveh­kate­go­rij,­tj.­celo­po­stav­ne­(30 enot)­in­dopr­sne­(141 enot) kipe,­so­bile­doda­ne­tudi­let­ni­ce­posta­vi­tve­v jav­ni­pro­stor.­Vno­sna­matri­ca­za vsa­ko­eno­to­v ka­te­go­ri­ji­spo­min­skih­obe­le­žij­je­obse­ga­la­nasled­nje­ele­men­te (z zvez­di­co­so­ozna­ce­na­neob­vez­na­polja): 
1. Zapo­red­na­šte­vil­ka­spo­me­ni­ka 2.­Ime­in­prii­mek­oseb­no­sti 3.­Ime­spo­me­ni­ka 4.Vrsta­spo­me­ni­ka­(spust­ni­sez­nam) 5.­Leto­posta­vi­tve*­(ob­vez­no­za­celo­po­stav­ne­in­dopr­sne­kipe) 6.Opi­sna­loka­ci­ja 7.­Geo­graf­ske­koor­di­na­te­(f-./Gauss-Krüger) 8.bese­di­lo­na­spo­me­ni­ku* 9.Pobud­nik(i)* 
10. 
Avtor(ji)* 

11. 
Refe­renc­na­lite­ra­tu­ra* 

12. 
Pove­za­ve* 

13. 
Sli­kov­no­gra­di­vo* 14.­Vna­ša­lec­podat­kov 


15. Datum­vno­sa 

Sta­ti­stic­ne­ana­li­ze 
Konc­ni­obseg­evi­den­ti­ra­nih­in­geo­re­fe­ren­ci­ra­nih­spo­min­skih­obe­le­žij­za­izbra­­nih­323 oseb­no­sti­je­do­sre­di­ne­leta 2015­dose­gel­skup­no­1701 eno­to.7Vpov­prec­ju to pome­ni­okrog­5,27 eno­te­na­posa­mez­no­oseb­nost.­Pri­tem­za­prib­liž­no­tret­ji­no obrav­na­va­nih­oseb­no­sti­ni­bilo­mogo­ce­naj­ti­nobe­ne­spo­min­ske­eno­te­(106 oz. 
6 Zla­sti­sta­bila­korist­na­pre­gle­da­spo­me­ni­kov­v de­vet­naj­stem­in­dvaj­se­tem­sto­let­ju (žit­ko­1996­in­copic 2000).­Pomem­ben­vir­je­bil­tudi­zbor­nik­Slovenskapisateljska pot,­vod­nik­po­domo­va­njih­106 slo­ven­skih­lite­ra­tov­(Forst­ne­ric­Hajnšek­idr., 2011). 
7 Tre­nut­no­je­v bazi­na­splet­ni­stra­ni­upo­šte­va­nih­1676 enot.­V tem­pris­pev­ku­je­poleg tega­upo­šte­va­nih­še­25 do­dat­nih­spo­min­skih­enot,­ki­jih­je­avtor­našel­nak­nad­no­ob štu­di­ju­župan­ci­ce­vih­spo­min­skih­obe­le­žij –­zla­sti­ulic­in­usta­nov.­To­je­raz­log,­da­se podat­ki­neko­li­ko­raz­li­ku­je­jo­od­tistih­iz­angleš­ke­štu­di­je­(Dovic­2013a). 
32,8%­oseb­no­sti),­med­tem­ko­je­bila­pri­dobrih­dveh­tret­ji­nah­(217 oz.­67,2% oseb­no­sti)­evi­den­ti­ra­na­vsaj­ena­spo­min­ska­eno­ta;­ce­torej­upo­šte­va­mo­le­oseb­­no­sti­z vsaj­eno­eno­to,­dobi­mo­pov­prec­no­7,84 eno­te­na­oseb­nost.­V na­da­lje­va­nju so­v Tabeli1pri­ka­za­ne­osnov­ne­sta­ti­stic­ne­zna­cil­no­sti­podat­kov­ne­baze,­v Tabe­li2sle­di­jo­pri­ka­zi­po­posa­mez­nih­kate­go­ri­jah­spo­min­skih­obe­le­žij. 
Tabela­1:­Delež­osebnosti­po­številu­spominskih­enot 
Število­enot  Število­osebnosti  Delež  
0­enot  106  32,8­%  
1­enota  60  18,6­%  
2­enoti  39  12,1­%  
3­enote  20  6,2­%  
4­enote  17  5,3­%  
5-10­enot  41  12,7­%  
11-20­enot  19  5,9­%  
Nad­21­enot  21  6,5­%  
Skupaj  323  100­%  

Spominskeenotepokategorijah 
Tabela­2:­Spominske­enote­po­kategorijah 
Kategorija  Število­enot  Delež  
Celopostavni­kip  30  1,76­%  
Doprsni­kip  141  8,29­%  
Kip­literarnega­junaka  5  0,29­%  
Spominski­objekt  223  13,11­%  
Poimenovanje­ustanove  304  17,87­%  
Poimenovanje­lokacije  957  56,26­%  
Spominska­pot  41  2,41­%  
Skupaj  1701  100­%  

Osebnostipošteviluspominskihenot V Tabeli3so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­41 oseb­no­sti,­ki­ima­jo­sku­paj­evi­den­ti­ra­nih deset­ali­vec­spo­min­skih­enot. 
Tabela­3:­Osebnosti­po­številu­spominskih­enot  
Ime  Priimek  Število­enot  
France­ Prešeren  134  
Ivan  Cankar  102  
Rudolf  Maister  52  
Oton  župancic  50  
Anton­Martin  Slomšek  47  
Simon  Gregorcic  40  
Valentin  Vodnik  39  
Josip  Jurcic  38  
Anton  Aškerc  36  
Srecko  Kosovel  35  
Karel  Destovnik­Kajuh  32  
Lovro  Kuhar  31  
Fran  Levstik  30  
Fran­Saleški­ Finžgar  28  
Dragotin  Kette  28  
Ivan  Tavcar  27  
Janez  Trdina  27  
France  bevk  26  
Matija  cop  23  
Josip  Stritar  23  
Friderik­Irenej  baraga  22  
Alojz  Gradnik  20  
Josip  Murn  20  
Miran  Jarc  19  
Simon  Jenko  19  
Josip  Vandot  18  
Janko  Kersnik  17  
Anton­Tomaž  Linhart  17  
Janez­evangelist  Krek  17  
Louis  Adamic  15  
Miroslav  Vilhar  15  
Janez  Mencinger  14  
Valentin  Stanic  14  
Stanko  Vraz  14  
žiga  Zois  14  
Igo  Gruden  13  
Miško  Kranjec  13  
Franc­Ksaver  Meško  13  
Jernej  Kopitar  12  
Ivan  Trinko  11  
edvard  Kocbek  10  

Celopostavnijavnikip(naodprtemprostoru) V Tabeli4so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­vse­oseb­no­sti,­ki­so­dobi­le­celo­po­stav­ne­kipe. Toda­rav­no­za­prve­tri­med­nji­mi­(Mai­ster,­Slom­šek­in­bara­ga)­pri­tem­niso­bile odlo­cil­ne­nji­ho­ve­lite­rar­ne­zaslu­ge,­tem­vec­dosež­ki­na­poli­tic­nem­(vo­jaš­kem)­oziro­­ma­ver­skem­podroc­ju.­Najz­god­nej­ši­izmed­kipov­je­Auers­per­gov­v av­strij­skem Grad­cu­iz­leta 1887,­med­tem­ko­je­bil­prvi­celo­po­stav­ni­kip­na­današ­njem­slo­ven­­skem­ozem­lju­ljub­ljan­ski­Vod­ni­kov­iz­leta 1889,­ki­mu­je­leta 1905­sle­dil­Pre­šer­nov. Niz­zaklju­cu­je­jo­Rudolf­Mai­ster,­Filip­Ter­celj­in­Alma­Kar­lin­(gre­za­prvi­in­doslej edi­ni­celo­po­stav­ni­kip­pisa­te­lji­ci­pri­nas)­iz­leta 2010­ter­Franc­Metel­ko­iz­2011, v sve­tov­nem­meri­lu­pa­novi –­že­tret­ji –­celo­po­stav­ni­bara­ga­(Grand­Rapids,2012). V tu­ji­ni­sicer­naj­de­mo­tri­izmed­tri­de­se­tih­evi­den­ti­ra­nih­celo­po­stav­nih­kipov (Auers­perg­in­dva­krat­bara­ga),­ven­dar­pri­nobe­nem­od­njih­ne­gre­za­spo­me­nik slo­ven­ske­mu­lite­rar­ne­mu­avtor­ju­v ož­jem­pome­nu.­Izkljuc­no­domo­va­nje­véli­kih jav­nih­kipov­slo­ven­skim­lite­rar­nim­avtor­jem­torej­osta­ja­ozem­lje­današ­nje­Slovenije. 
Tabela­4:­Celopostavni­kipi 
Ime  Priimek  Število­enot  
Rudolf  Maister  5  
Anton­Martin  Slomšek  4  
Friderik­Irenej  baraga  3  
Karel  Destovnik­Kajuh  2  
France  Prešeren  2  
France  bevk  1  
Ivan  Cankar  1  
Alojz  Gradnik  1  
Simon  Gregorcic  1  
Josip  Jurcic  1  
Alma  Karlin  1  
edvard  Kocbek  1  
Lovro  Kuhar  1  
Franc  Metelko  1  
Ivan  Pregelj  1  
Ivan  Tavcar  1  
Filip  Tercelj  1  
Valentin  Vodnik  1  
Anton­Alexander  von­Auersperg  1  

Doprsnijavnikip(naodprtemprostoru) V Tabeli5so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­vse­oseb­no­sti,­ki­ima­jo­dva­ali­vec­dopr­snih kipov.­Tudi­tu­pri­neka­te­rih­posa­mez­ni­kih­spo­me­ni­ki­niso­bili­postav­lje­ni izkljuc­no­ali­pre­tež­no­zara­di­nji­ho­vih­dosež­kov­v li­te­ra­tu­ri.­Poleg­že­ome­nje­nih (Mai­ster,­bara­ga)­v to­kate­go­ri­jo­sodi­jo­tudi­oseb­no­sti,­ki­so­sicer­delo­va­le­na lite­rar­nem­podroc­ju,­a v šir­šem­kon­tek­stu­pre­ro­di­teljs­tva­(Trin­ko,­Lav­ti­žar, 
Tabela­5:­Doprsni­kipi 
Ime Priimek Število­enot 
France Prešeren 6 Fran­Saleški­Finžgar 5 Simon Gregorcic 5 Anton Aškerc 4 Ivan Cankar 4 Ivan Trinko 4 Karel Destovnik­Kajuh 3 Janko Glazer 3 Josip Jurcic 3 Dragotin Kette 3 Srecko Kosovel 3 Ivan Tavcar 3 Janez Trdina 3 Oton župancic 3 Louis Adamic 2 Friderik­Irenej baraga 2 Igo Gruden 2 Josip Lavtižar 2 Fran Levstik 2 Rudolf Maister 2 Josip Murn 2 Ivan Prijatelj 2 Radoslav Razlag 2 Gustav Šilih 2 Ljubka Šorli 2 Josip Vandot 2 Miroslav Vilhar 2 
Vil­har)­ozi­ro­ma­v kom­bi­na­ci­jah­s po­li­ti­ko­(Raz­lag)­ali­raz­lic­ni­mi­huma­ni­stic­ni­­mi­veda­mi­(Pri­ja­telj,­Gla­ser,­Šilih).­Skup­no­šte­vi­lo­evi­den­ti­ra­nih­dopr­snih­kipov je­141.­Od­teh­jih­je­le­nekaj­postav­lje­nih­v za­mejs­tvu­(tri­je­v Sve­cah,­Trin­ko v ce­da­du,­Gru­den­v Na­bre­ži­ni)­in­v tu­ji­ni­(Pre­še­ren­v Mosk­vi,­Auers­perg­in Can­kar­na­Duna­ju,­bara­ga­v ZDA).­evi­den­ca­tujih­kipov­žal­ni­popol­na,­poleg tega­neka­te­rih­ni­vec­ozi­ro­ma­nji­ho­va­uso­da­ni­zna­na;­na­tem­podroc­ju­bi­bile dobro­doš­le­dodat­ne­razi­ska­ve.8 
Javnikipliterarnegajunaka V Tabeli6so­pri­ka­za­ni­vsi­evi­den­ti­ra­ni­kipi­lite­rar­nih­juna­kov.­V tej­kate­go­ri­ji smo­sicer­pred­vi­de­va­li­vec­spo­me­ni­kov.­Pri­Pre­šer­nu­smo­sem­pri­šte­li­ljub­ljan­­ski­kip­Pri­mi­ce­ve­Juli­je­(1990),­saj­je­bila­nje­go­va­posta­vi­tev­moti­vi­ra­na­z Ju­li­jo kot­lite­rar­nim­likom.­Sicer­so­tu­le­še­Tav­car­je­va­škof­je­loš­ka­Aga­ta­in­Jurij (1969),­Van­do­tov­kranj­sko­gor­ski­Kekec­(1982),­Pre­ži­hov­Pobic­s sol­zi­ca­mi­na Preš­kem­vrhu­(2002)­ter­Lev­sti­kov­Krpan­s ko­bi­lo­v Cerk­ni­ci­(2006). 
Tabela­6:­Kipi­literarnih­junakov 
Ime  Priimek  Število­enot  
Lovro Fran France Ivan Josip  Kuhar Levstik Prešeren Tavcar Vandot  1 1 1 1 1  

Spominskiobjekt(hiša,soba,obelisk,nagrobnik,plošcaitn.) V Tabeli7 so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­oseb­no­sti,­ki­ima­jo­tri­ali­vec­spo­min­skih objek­tov.­Tudi­tu­v ne­ka­te­rih­pri­me­rih­nasta­ja­nje­obe­le­žij­ni­bilo­moti­vi­ra­no­pre­­tež­no­z nji­ho­vi­mi­lite­rar­ni­mi­dosež­ki­(Slom­šek,­Zois,­Mai­ster,­bara­ga,­Rutar, Ter­celj,­Šuster).­Skup­no­šte­vi­lo­evi­den­ti­ra­nih­spo­min­skih­objek­tov­je­223.­eno­te v tej­kate­go­ri­ji­so­zelo­hete­ro­ge­ne.­Pre­vla­du­je­jo­objek­ti­v kla­sic­nem­smi­slu,­pred­­vsem­hiše,­kjer­so­se­oseb­no­sti­rodi­le,­žive­le­ali­umr­le;­pri­tem­so­neka­te­re­zgolj 
8 V šte­vil­nih­pri­me­rih­bi­bilo­uso­do­spo­me­ni­kov­tre­ba­podrob­ne­je­razi­ska­ti;­npr.­v nek­­da­njem­jugo­slo­van­skem­kul­tur­nem­vrtu­v Cle­ve­lan­du,­kjer­so­med­dru­gim­sta­li spo­me­ni­ki­bara­gi,­Can­kar­ju,­Gre­gor­ci­cu,­Zor­ma­nu­in­Mai­stru. 
ozna­ce­ne­s ploš­ca­mi,­dru­ge­pa­so­jav­no­dostop­ne­kot­muzej,­doma­ci­ja,­spo­min­­ska­soba­ipd.9 Sem­so­uvrš­ce­ni­tudi­spo­min­ski­kotic­ki,­domo­vi­in­zbir­ke;­ti­so pogo­sto­na­meji­uvr­sti­tve­v na­sled­njo­kate­go­ri­jo –­poi­me­no­va­nje­loka­ci­je,­kar velja­tudi­za­tak­šne­»ob­jek­te«,­kot­sta­Mai­strov­raz­gled­ni­stolp­ali­Lin­har­tov odde­lek­v ra­dov­ljiš­kem­muze­ju.­Veli­ko­je­tudi­spo­min­skih­plošc,­ki­ozna­cu­je­jo loka­ci­je,­pomemb­ne­za­živ­lje­nje­ali­delo­refe­renc­ne­oseb­no­sti.10 V kro­no­loš­kem smi­slu­postav­lja­nje­slo­ven­skih­spo­min­skih­plošc­uva­ja­jo­slo­ve­sno­sti­ob­Vod­ni­­ko­vi­sto­let­ni­ci­leta 1858,­ko­je­nasta­la­ploš­ca­na­pesni­ko­vi­rojst­ni­hiši­v Šiš­ki. Nasled­njo­pomemb­no­sku­pi­no­obe­le­žij­v tej­kate­go­ri­ji­tvo­ri­jo­nagrob­ni­ki;­upo­­šte­va­ni­so­bili­le­tisti,­za­kate­re­je­izka­za­na­kome­mo­ra­tiv­na­vred­nost,­ki­pre­se­ga dru­žin­ske­okvi­re­(obi­caj­no­so­bili­postav­lje­ni­z jav­ni­mi­nabir­ka­mi­in­raz­pi­si).­Ta tip­spo­me­niš­kih­enot­je­bil­zara­di­pove­za­ve­z ri­tua­li­še­pose­bej­pomem­ben­v dru­­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja.­Pre­lom­ni­co­je­tu­pred­stav­lja­la­posta­vi­tev­Pre­šer­no­ve­ga nagrob­ni­ka­v Kra­nju­(1852),­ki­so­mu­sle­di­li­Jen­kov,­Jur­ci­cev,­erjav­cev,­Gre­gor­ci­­cev­in­mno­gi­dru­gi.­Nasled­njo­sku­pi­no,­ki­je­bila­rav­no­tako­pose­bej­aktual­na pred­raz­pa­dom­Avstro-Ogr­ske,­tvo­ri­jo­kla­sic­ni­obe­li­ski­ozi­ro­ma­pira­mi­de.­ce­je imel­obe­lisk­Josi­pi­ni­Tur­no­graj­ski­iz­leta 1870­še­pre­tež­no­dru­žin­sko­vred­nost, sta­ime­la­v tej­sku­pi­ni­pre­lo­men­pomen­zla­sti­Pre­šer­nov­obe­lisk­ob­blej­skem jeze­ru­(1883)­in­Lev­sti­kov­v Ve­li­kih­Laš­cah (1889);­sle­di­li­so­Ciga­le­tov­v Lo­meh pri­crnem­vrhu­(1894)­in­dru­gi,­vkljuc­no­s Plec­ni­ko­vo­ljub­ljan­sko­Zoi­so­vo­pira­­mi­do­(1927).­Zad­njo­in­mor­da­naj­bolj­zani­mi­vo­sku­pi­no­spo­min­skih­objek­tov pred­stav­lja­jo­nefi­gu­ral­ni­spo­me­ni­ki­in­dru­gi­»izven­se­rij­ski«­spo­min­ski­objek­ti. Med­tak­šni­mi­naj­de­mo­novo­meš­ki­Ket­te­jev­vod­njak­(1955),­spo­me­nik­sed­mim Küzmi­ce­vim­knji­gam­v Iva­nov­cih­(2004),­spo­me­nik­Kaju­hu­in­ba­lan­ti­cu­na kam­niš­kih­žalah­(1990),­mizo­in­sto­le­Ciri­la­Dre­ko­nje­v Tem­lji­nah­(1954),­ore­­ho­vo­deb­lo­Slomš­ko­ve­ga­odli­ko­va­nja­na­Ponik­vi­(1912),­zna­me­ni­ti­ljub­ljan­ski spo­me­nik­Ilir­skim­pro­vin­cam­(1929)­ter­Can­kar­jev­spo­me­nik­pred­kom­plek­som ljub­ljan­ske­ga­Can­kar­je­ve­ga­doma­(1982).­V to­sku­pi­no­je­uvrš­cen­tudi­Slomš­kov kip­z ol­tar­jem­v ma­ri­bor­ski­stol­ni­ci­(1878),­prvi­celo­po­stav­ni­jav­ni­kip­slo­ven­ske­­ga­avtor­ja,­ki­je­bil­prvot­no­name­njen­posta­vi­tvi­na od­prtem­pro­storu.11 Nekaj spo­min­skih­objek­tov­(ve­ci­no­ma­plošc)­se­naha­ja­v tu­ji­ni,­pred­vsem­v za­mejs­tvu 
9 O do­mo­va­njih­slo­ven­skih­pisa­te­ljev­prim. Forst­ne­ric­Hajnšek­idr.­2013,­na­splo­šno pa­Hen­drix­2008. 10 Po­pis­spo­min­skih­plošc­v po­dat­kov­ni­bazi­je­nepo­poln;­mno­ge­ploš­ce­je­tež­ko­naj­ti, popi­so­val­ci­pa­niso­ime­li­dovolj­siste­ma­tic­nih­navo­dil­za­iska­nje. 11 Kon­tro­verz­no­uso­do­tega­pomemb­ne­ga­spo­me­ni­ka­opi­su­je­Ana­Lavric­(2013). 
Tabela­7:­Spominski­objekti 
Ime Priimek Število­enot 
France Prešeren 13 Anton­Martin Slomšek 6 Ivan Cankar 5 žiga Zois 5 Anton Aškerc 4 Josip Jurcic 4 Dragotin Kette 4 Srecko Kosovel 4 Oton župancic 4 Louis Adamic 3 Friderik­Irenej baraga 3 Karel Destovnik­Kajuh 3 Fran­Saleški­Finžgar 3 Simon Gregorcic 3 Janez­evangelist Krek 3 Anton­Tomaž Linhart 3 Rudolf Maister 3 Janez Mencinger 3 Valentin Vodnik 3 Simon Rutar 3 France balantic 3 Janez bleiweis 3 Josipina Urbancic 3 Josip Stritar 3 Fran Milcinski 3 Andrej Šuster 3 Filip Tercelj 3 
(Trin­ko,­erja­vec,­Gru­den,­Dra­bos­njak,­eins­pie­ler),­v Za­gre­bu­(Nu­cic),­na­Duna­­ju­(Pre­še­ren-Auers­perg,­Pre­še­ren)­in­v ZDA­(Ada­mi­ce­va­usta­no­va­v Prin­ce­to­nu). 
Poimenovanjeustanove V Tabeli8so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­oseb­no­sti,­po­kate­rih­so­poi­me­no­va­ne­vsaj­tri usta­no­ve­(za­je­te­so­tako­tiste­v Slo­ve­ni­ji­kot­tiste­v tu­ji­ni,­pri­cemer­evi­den­ca 
Tabela­8:­Poimenovanje­ustanove 
Ime Priimek Število­enot 
France Prešeren 36 Ivan Cankar 20 Anton­Martin Slomšek 15 Rudolf Maister 14 Miran Jarc 10 Oton župancic 10 Lovro Kuhar­8 Karel Destovnik­Kajuh 6 Simon Gregorcic 6 Srecko Kosovel 6 Janez­evangelist Krek 6 Josip Vandot 6 Valentin Vodnik 6 Valentin Stanic 5 Friderik­Irenej baraga 4 France bevk 4 Matija cop 4 Janko Kersnik 4 Ivan Trinko 4 Jože Udovic 4 Anton Aškerc 3 Fran­Saleški­Finžgar 3 Janko Glazer 3 Igo Gruden 3 Anton Ingolic 3 Simon Jenko 3 Dragotin Kette 3 Miško Kranjec 3 Anton­Tomaž Linhart 3 Danilo Lokar 3 Franc Metelko 3 Gustav Šilih 3 Karel Štrekelj 3 Ivan Tavcar 3 
sko­raj­goto­vo­ni­popol­na).­Tudi­v tej­kate­go­ri­ji­pri­neka­te­rih­oseb­no­stih­poi­me­­no­va­nje­ni­bilo­moti­vi­ra­no­pre­tež­no­z nji­ho­vi­mi­lite­rar­no-umet­niš­ki­mi­dosež­ki (Slom­šek,­Mai­ster,­Sta­nic,­bara­ga,­Trin­ko,­cop,­Metel­ko,­Šilih,­Štre­kelj).­Skupno šte­vi­lo­vseh­evi­den­ti­ra­nih­poi­me­no­vanj­usta­nov­je­304.­Med­eno­ta­mi­pre­vla­du­­je­jo­izo­bra­že­val­ne­usta­no­ve­(os­nov­ne­šole,­gim­na­zi­je,­vrt­ci,­lice­ji,­štu­dent­ski domo­vi­itn.),­kul­tur­na,­umet­niš­ka­ali­pros­vet­na­zdru­že­nja­(druš­tva,­zbo­ri,­klu­­bi),­kul­tur­ne­usta­no­ve­(knjiž­ni­ce,­gale­ri­je,­kul­tur­ni­domo­vi,­gle­da­liš­ca,­založ­be), pre­cej­je­tudi­gor­skih­koc­(Pre­šer­no­va,­Zoi­so­va,­Men­cin­ger­je­va,­Sta­ni­ce­va,­Vod­­ni­ko­va,­Kre­ko­va),­gostišc­in­barov;­naj­de­se­celo­bad­min­ton­ski­klub­(Mai­ster). Ta­kate­go­ri­ja­je­izmed­vseh­dalec­naj­bolj­pri­sot­na­v tu­ji­ni,­kjer­naj­de­mo­mno­go kul­tur­nih­ali­izo­bra­že­val­nih­usta­nov,­poi­me­no­va­nih­po­Pre­šer­nu­(15 enot),­Slomš­­ku­(5 enot),­Can­kar­ju­(4 eno­te)­in­Gre­gor­ci­cu­(3 eno­te).­Poleg­teh­so­v iz­se­ljens­tvu (ZDA,­Kana­da,­Argen­ti­na,­Nem­ci­ja,­Šved­ska­itn.)­pri­sot­ni­še­bara­ga,­balan­tic, Kajuh­(2 eno­ti),­Jen­ko,­J.e.­Krek­in­Lev­stik,­v za­mejs­tvu­pa­A.­budal,­bar­tol, erja­vec,­Finž­gar,­Gru­den­(3 eno­te),­Jar­nik,­Koso­vel,­J.­Ribi­cic,­K.­Širok,­Štre­kelj, Trin­ko­(4 eno­te)­in­župan­cic­(3 eno­te).­evi­den­ca­tujih­usta­nov­sko­raj­goto­vo­ni popol­na,­pri­cemer­dodat­no­teža­vo­pred­stav­lja­dejs­tvo,­da­so­neka­te­re­usta­no­ve bolj,­dru­ge­pa­manj­for­ma­li­zi­ra­ne­(na­ce­lo­ma­so­v GIS-evi­den­co­lah­ko­zaje­te­le tiste,­ki­so­urad­no­regi­stri­ra­ne­in­ima­jo­geo­graf­sko­doloc­ljiv­»se­dež«). 
Poimenovanjelokacije V Tabeli9so­pri­ka­za­ni­podat­ki­za­oseb­no­sti,­po­kate­rih­je­poi­me­no­va­nih­vsaj deset­loka­cij,­zaje­te­pa­so­tako­tiste­v Slo­ve­ni­ji­kot­tiste­v tu­ji­ni­(evi­den­ca­pri zad­njih­ver­jet­no­ni­popol­na).­Tudi­tu­pri­neka­te­rih­oseb­no­stih­poi­me­no­va­nje­ni bilo­moti­vi­ra­no­pre­tež­no­z li­te­rar­ni­mi­dosež­ki­(Mai­ster,­Slom­šek,­cop,­Vil­­har).­Ni­mogo­ce­spre­gle­da­ti,­da­so­rav­no­v tej­kate­go­ri­ji­soraz­mer­no­naj­vec­je pozor­no­sti­delež­ni­kano­nic­ni­lite­rar­ni­avtor­ji,­iz­cesar­je­mogo­ce­skle­pa­ti,­da­so (bili)­lite­ra­ti­za­poi­me­no­va­nje­loka­cij­v slo­ven­skem­pro­sto­ru­še­pose­bej­zani­mi­­vi.­Soraz­mer­no­izsto­pa­jo­ce­je­šte­vi­lo­loka­cij,­poi­me­no­va­nih­po­Mati­ji­copu (16), ki­se­sicer­v dru­gih­kate­go­ri­jah­ne­uvrš­ca­tako­viso­ko.­Skup­no­šte­vi­lo­vseh eviden­­ti­ra­nih­poi­me­no­vanj­loka­cij­je­957,­torej­gre­za­dalec­naj­bolj­pogo­sto­kate­go­ri­­jo­(56,1%­vseh­enot).­Sicer­med­eno­ta­mi­izra­zi­to­pre­vla­du­je­jo­uli­ce,­sledi­jo­pa jim­ceste,­trgi­in­poti.12 Le­po­nekaj­naj­de­mo­dre­vo­re­dov­(Can­kar­jev­v Izo­li, 
12 Uli­ce,­ceste­ipd.­smo­v geo­graf­skem­smi­slu­opi­sa­li­toc­kov­no,­pri­cemer­smo­sku­ša­li 
upo­šte­va­ti­nji­ho­ve­»za­cet­ke«;­linij­ska­pred­sta­vi­tev­namrec­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­ne­bi imela 
doda­ne­vred­no­sti,­poleg­tega­je­kon­kre­ten­potek­ulic­splo­šno­znan­in­dostopen. 
Ket­te­jev­v No­vem­mestu,­Lokar­jev­v Aj­dovš­ci­ni,­Gre­gor­ci­cev­v Po­stoj­ni),­nabre­­žij­(Can­kar­je­vo­v Ljub­lja­ni,­Ver­du­in­Pira­nu­ter­Pre­šer­no­vo­v Pi­ra­nu),­par­kov (Mai­strov­v Lju­to­me­ru,­bara­gov­v Mic­hi­ga­nu),­vrhov­(Sta­ni­cev­vrh,­Trdi­nov vrh,­Vod­ni­kov­vršac)­ali­dvo­rov­(Me­tel­kov­Dvor,­Gro­sup­lje).­Nekaj­cez­dvaj­set loka­cij­je­v tu­ji­ni,­pred­vsem­v za­mejs­tvu­(Can­kar­je­va­in­Grud­no­va­uli­ca­v Do­­ber­do­bu,­Ket­te­je­va,­Koso­ve­la­in­Grud­no­va­v ba­zo­vi­ci,­župan­ci­ce­va­v Jamljah, bar­to­lo­va­v Op­ci­nah,­Koso­ve­lo­va­v Ronkah,­Sta­ni­cev­trg­v Go­ri­ci),­v nemškem 
Tabela­9:­Poimenovanje­lokacije 
Ime  Priimek  Število­enot  
Ivan  Cankar  70  
France  Prešeren  69  
Oton  župancic  32  
Valentin  Vodnik  28  
Josip  Jurcic  27  
Rudolf  Maister  27  
Anton  Aškerc  24  
Simon  Gregorcic  22  
Fran  Levstik  22  
Srecko  Kosovel  21  
Anton­Martin  Slomšek  20  
Josip  Stritar  20  
Janez  Trdina  19  
France  bevk  18  
Karel  Destovnik­Kajuh  18  
Lovro  Kuhar  18  
Fran­Saleški­ Finžgar  17  
Dragotin  Kette  17  
Ivan  Tavcar  17  
Matija  cop  16  
Josip  Murn  15  
Alojz  Gradnik  14  
Simon  Jenko  13  
Janko  Kersnik  11  
Miroslav  Vilhar  10  
Stanko  Vraz  10  

pro­sto­ru­(Sta­ni­cev­trg­v Münchnu,­uli­ca­Jože­fa­Ste­fa­na­v Zel­lu­in­Lar­rel­tu­ter uli­ca­Ana­sta­zi­ja­Grüna­na­Duna­ju),­na­podroc­ju­nek­da­nje­Jugo­sla­vi­je­(kar­sedem župan­ci­ce­vih­ulic­od­Varaž­di­na­do­Skop­ja,­Mah­ni­ce­va­uli­ca­na­Krku,­Vra­zo­vi uli­ci­v Spli­tu­in­Viš­njev­cu)­ter­v ZDA­(ba­ra­go­va­vas,­okrož­je­in­park­v Mic­­higanu). 
Spominskapot V Tabeli10so­pri­ka­za­ni­podat­ki­o šte­vi­lu­spo­min­skih­poti­za­oseb­no­sti,­pri kate­rih­obsta­ja­ta­vsaj­dve­tak­šni­poti.­Skup­no­šte­vi­lo­spo­min­skih­poti,­ki­smo jih­evi­den­ti­ra­li­v ok­vi­ru­pro­jek­ta,­je­41.­evi­den­ca­sko­raj­goto­vo­ni­popol­na, poleg tega­pa­je­tre­ba­opo­zo­ri­ti­tudi­na­dejs­tvo,­da­so­poti­po­svo­jem­zna­ca­ju­ze­lo­raz­­lic­ne:­v ne­ka­te­rih­pri­me­rih­gre­za­ozna­ce­ne­spo­min­ske­poti­po­loka­ci­jah,­ki­so pomemb­ne­z vi­di­ka­živ­lje­nja­ali­dela­posa­mez­ni­ka,­v dru­gih­pa­za­spo­min­ske poho­de­z bolj­ali­manj­stal­no­tra­so,­ki­nima­jo­nuj­no­zve­ze­z lo­ka­cija­mi,­pove­za­­ni­mi­z živ­lje­njem­ali­delom­refe­renc­ne­oseb­no­sti.­Tako­kot­pri­uli­cah­smo­za geo­graf­sko­refe­renc­no­toc­ko­vze­li­toc­ko­zacet­ka­poti;­natanc­no­linij­sko­ozna­­ce­va­nje­vseh­spo­min­skih­poti­bi­namrec­ter­ja­lo­niz­dodat­nih­razi­skav. 
Tabela­10:­Spominska­pot 
Ime  Priimek  Število­enot  
France Simon Ivan Fran Janez  Prešeren Gregorcic Cankar Levstik Trdina  7 3 2 2 2  


Mož­no­sti­kar­to­graf­ske­pred­sta­vi­tve­spo­min­skih­obe­le­žij 
Med­odli­ka­mi­pri­dob­lje­ne­baze­spo­min­skih­obe­le­žij­je­tre­ba­izpo­sta­vi­ti­nje­no GIS-kom­po­nen­to:­vsa­ka­eno­ta­ima­toc­kov­no­ustrez­ni­co­v geo­graf­skem­pro­­sto­ru­(tudi­uli­ce,­ceste­in­spo­min­ske­poti­so­pri­ka­za­ne­toc­kov­no).­Tak­šna­baza torej­omo­go­ca­izde­la­vo­naj­raz­lic­nej­ših­zem­lje­vi­dov.­Za­vzo­rec­bodo­v na­da­lje­­va­nju­kar­to­graf­sko­pri­ka­za­ni­celo­po­stav­ni­in­dopr­sni­kipi­slo­ven­skih­lite­rar­nih avtor­jev­ter­spo­min­ska­obe­lež­ja,­pos­ve­ce­na­ustvar­jal­cu­z naj­bo­ga­tej­šo­spo­me­­niš­ko­bero;­kot­je­bilo­mogo­ce­pri­ca­ko­va­ti,­je­to­Fran­ce­Pre­še­ren.13 
Celopostavnispomenikislovenskihliterarnihavtorjev:geografijainkronologija 
Na­sta­ja­nje­spo­me­ni­kov­je­kom­plek­sen­pro­ces,­ki­ga­ne­more­mo­ustrez­no­razu­­me­ti,­ce­ne­upo­šte­va­mo­vsa­ko­krat­ne­ga­zgo­do­vin­ske­ga­in­poli­tic­ne­ga­kon­tek­sta; še­toli­ko­bolj­to­velja­za­vec­je­spo­me­ni­ke,­ki­vid­no­zaz­na­mu­je­jo­jav­ni­pro­stor. Izra­zi­to­pomemb­na­raz­sež­nost­je­v tem­smi­slu­tudi­kro­no­lo­gi­ja.­Zato­smo­pri celo­po­stav­nih­in­dopr­snih­kipih­poi­ska­li­let­ni­ce­posta­vi­tve­v jav­ni­pro­stor,­ki poleg­geo­graf­ske­omo­go­ca­jo­še­casov­no­raz­po­re­di­tev.­Pio­nir­ska­faza­postav­lja­­nja­spo­me­ni­kov­v zad­njih­deset­let­jih­19. sto­let­ja­je­pote­ka­la­še­v av­stro-ogr­skem okvi­ru;­v njej­so­se­pre­ple­ta­le­urad­ne­dina­stic­ne­ten­den­ce­in­spo­me­niš­ke­pobu­­de,­ki­sta­jih­spro­ža­la­vse­bolj­konf­likt­na­nemš­ki­in­slo­ven­ski­nacio­na­li­zem.­ce je­na­Kranj­skem­s po­sta­vi­tvi­jo­celo­po­stav­ne­ga­Vod­ni­ka­(1889)­in­Pre­šer­na (1905)­v Ljub­lja­ni­slo­ven­ska­stran­zma­go­va­la­v sim­bol­nem­zavo­jeva­nju­jav­nih povr­šin­(prim. Dovic 2013),­so­na­Šta­jer­skem­do­kon­ca­prve­sve­tov­ne­voj­ne nasta­ja­li­sko­raj­izkljuc­no­nemš­ko­into­ni­ra­ni­spo­me­ni­ki­(prim. Vid­mar­2013­in žit­ko 1996).­Ta­zgod­nja­faza­bi­vse­ka­kor­ter­ja­la­dodat­no­ana­li­zo.­Na­Zemljevi­du1je­pri­ka­za­nih­27 ce­lo­po­stav­nih­spo­me­ni­kov­na­slo­ven­skem­ozem­lju,­ki­smo jih­evi­den­ti­ra­li­v ok­vi­ru­pro­jek­ta.­Naka­za­ne­so­tudi­loka­ci­je­treh­celo­po­stav­nih spo­me­ni­kov,­ki­sto­ji­jo­v tu­ji­ni­(Auers­per­gov­v Gra­dcu­in­bara­go­va­v Mic­hi­ga­nu, ZDA).­Zem­lje­vid­ne­pri­ka­zu­je­pomemb­nih­figu­ral­nih­kipov­v no­tra­njo­stih stavb (npr.­Slomš­kov­celo­po­stav­ni­kip­v ma­ri­bor­ski­stol­ni­ci­iz­leta 1878,­ki­je­sicer­bil name­njen­posta­vi­tvi­na­odprt­pro­stor,­a za­ra­di­nemš­ke­ga­nas­pro­to­va­nja­to­ni bilo­mogo­ce),­pa­tudi­neka­te­rih­pomemb­nih­spo­me­ni­kov­na­odpr­tem­pro­sto­ru (npr.­Can­kar­jev­ljub­ljan­ski­spo­me­nik­iz­leta 1982­pred­Can­kar­je­vim­domom). Tak­šni­spo­me­ni­ki­so­v bazo­veci­no­ma­vklju­ce­ni­kot­spo­min­ski­objekti. 
Celopostavniindoprsnikipinaslovenskemozemljupoobdobjih Na­Zemljevidu2so­pri­ka­za­ni­vsi­celo­po­stav­ni­in­dopr­sni­kipi,­ki­smo­jih­za izbra­nih­323 oseb­no­sti­evi­den­ti­ra­li­na­ozem­lju­današ­nje­Slo­ve­ni­je.­Raz­po­re­je­ni so­v šti­ri­sku­pi­ne,­ki­odra­ža­jo­šti­ri­raz­lic­ne­zgo­do­vin­ske­in­poli­tic­ne­kon­tek­­ste, v ka­te­rih­so­bili­postav­lje­ni­v jav­ni­pro­stor.­Takoj­je­mogo­ce­ugo­to­vi­ti,­da­je bilo­v av­stro-o­gr­skem­obdob­ju­postav­lje­nih­izra­zi­to­malo­kipov­(le­3 eno­te);14 
13 Tu­se­želim­zah­va­li­ti­kole­gom­z Geo­graf­ske­ga­inšti­tu­ta­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU za­potr­pež­lji­vo­sode­lo­va­nje.­Zla­sti­se­zah­va­lju­jem­Jer­ne­ji­Fridl,­ki­je­izde­la­la­zem­lje­­vi­de,­vklju­ce­ne­v to­poglav­je. 
14 Dva­spo­me­ni­ka­Ana­sta­siu­su­Grünu­sta­bila­v tem­casu­postav­lje­na­zunaj­današ­nje­ga slo­ven­ske­ga­ozem­lja,­in­sicer­celo­po­stav­ni­kip­v Gradcu­(1887)­in­dopr­sni­kip­na­Du­­na­ju­(1891).­Oba­sta­zabe­le­že­na­v bazi,­nista­pa­pri­ka­za­na­na­tem­zem­lje­vi­du. 
Volšperk 
Špital ŠentvidobGlini Celje 
10 jeobSavi 8 
6 
5 
4 
3 2 
1 
e 
Obdobje postavitve kipa 
Samobor 
Pred 1918
Metlika 
Od 1918 do 1945
Od 1945 do 1991

Koper Karlovec Vinica 
Od 1991 do 2013 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 

po­dobno­velja­tudi­za­obdob­je­sta­re­Jugo­sla­vi­je­(10 enot).­Ta­sli­ka­se­dopol­ni, ce­upo­števa­mo,­da­so­v tem­casu­nasta­ja­la­tudi­dru­ga­pomemb­na­spo­min­ska obe­lež­ja­v od­pr­tem­pro­sto­ru,­ki­niso­bila­figu­ral­na­(pred­vsem­obe­li­ski­in­veli­­ki­nagrob­ni­ki),­hitro­pa­so­se­širi­le­tudi­spo­min­ske­ploš­ce.­Izra­zi­to­veli­ko kipov­je­nasta­lo­v so­cia­li­stic­nem­obdob­ju­(87 enot),­neko­li­ko­pre­se­net­lji­vo­pa je,­da­trend­tudi­po­osa­mos­vo­ji­tvi­Slo­ve­ni­je­ne­popuš­ca.­Nas­prot­no,­od leta 1991­do 2013­je­nasta­lo­69 no­vih­kipov,­torej­vec­kot­tri­je­na­leto,­med­tem ko­sta­v so­cia­li­stic­nem­obdob­ju­na­leto­nasta­la­pov­prec­no­manj­kot­dva.­Na splo­šno­je­mogo­ce­ugo­to­vi­ti,­da­so­v pr­vih­dveh­fazah­nasta­ja­li­pred­vsem­kipi kano­ni­zi­ra­nih­lite­rar­nih­ustvar­jal­cev,­pa­tudi­narod­nih­budi­te­ljev­(Vil­har, Raz­lag)­in­celo­lite­rar­nih­zgo­do­vi­nar­jev­(Pri­ja­telj).­V so­cia­li­stic­nem­obdob­ju so­bili­ob­kano­nic­nih­avtor­jih­19. sto­let­ja­pri­vi­le­gi­ra­ni­tisti,­ki­so­bili­bliž­je vla­da­jo­ci­ideo­lo­gi­ji.­Po­letu 1991­je­poleg­reha­bi­li­ta­ci­je­disi­den­tov­in­avtor­jev kato­liš­ke­pro­ve­nien­ce­(Koc­bek,­balan­tic,­bara­ga,­Ter­celj­idr.)­pred­vsem­v devet­­de­se­tih­letih­opa­zen­izra­zit­porast­spo­me­ni­kov­Mai­stru­in­Slomš­ku,­v polnem zago­nu­pa­je­tudi­postav­lja­nje­lokal­no­moti­vi­ra­nih­spo­me­ni­kov­in­spo­me­niš­­kih­alej,­ki­sku­ša­jo­pou­da­ri­ti­kul­tur­no­in­inte­lek­tual­no­tra­di­ci­jo­doma­ce­ga oko­lja. 
Prešernovaspominskaobeležja 
Med­posa­mez­ni­mi­avtor­ji­po­skup­nem­šte­vi­lu­evi­den­ti­ra­nih­spo­min­skih­enot izsto­pa­Fran­ce­Pre­še­ren­(gl. Zemljevid3).­S 134 eno­ta­mi­nes­por­no­vodi­pred Can­kar­jem­(102),­Mai­strom (52),­župan­ci­cem (50),­Slomš­kom (47)­in­Gre­­gor­ci­cem (40);­naj­viš­je­se­uvrš­ca­tudi­pri­dopr­snih­kipih,­usta­no­vah­in­spo­min­skih poteh.­Kot­je­mogo­ce­pri­ca­ko­va­ti,­se­eno­te­iz­prvih­šti­rih­kate­go­rij­(kipi­in­spo­­min­ski­objek­ti)­zgoš­ca­jo­v kra­jih,­ki­so­pove­za­ni­s pe­sni­ko­vo­bio­gra­fi­jo­(pred­vsem Kranj­in­Ljub­lja­na),­med­tem­ko­poi­me­no­va­nje­usta­nov­in­loka­cij­pre­se­ga­ta okvir.­S te­pla­ti­so­zani­mi­ve­tri­spo­min­ske­poti­(oz.­poho­di)­v se­ve­ro­vz­hod­ni Slo­ve­ni­ji.­Podo­ben­vzo­rec­na­splo­šno­velja­za­oseb­no­sti­s šte­vil­ni­mi­obe­lež­ji, med­tem­ko­se­pri­tistih­z manj­šim­šte­vi­lom­enot­pra­vi­lo­ma­vse­naha­ja­jo­v ok­vi­­ru­bio­graf­sko­rele­vant­nih­loka­cij.15 
15 Pre­šer­nov­posmrt­ni­vzpon­na­pre­stol­nacio­nal­ne­ga­pesni­ka­je­bil­že­teme­lji­to­obdelan (prim. Dovic 2010).­Kot­para­dig­ma­tic­ni­kul­tur­ni­svet­nik­je­bil­Pre­še­ren­pri­mer­jal­no obrav­na­van­tudi­s svo­jim­island­skim­ustreznikom­Jóna­som­Hall­grímsso­nom­in­dru­­gimi­na­cio­nal­ni­mi­pesni­ki­svo­je­ga­casa­(Dovic­2011;­egils­son­2011;­Hel­ga­son­2011; Juvan 2012). 
Pre­še­ren­med­izbra­ni­mi­avtor­ji­po­šte­vi­lu­spo­min­skih­enot­še­bolj­izra­zi­to kot­v Slo­ve­ni­ji­izsto­pa­v tu­ji­ni.­Kot­kaže­Zemljevid4,­z iz­je­mo­moskov­ske­ga dopr­sne­ga­relief­ne­ga­por­tre­ta­in­treh­spo­min­skih­plošc­vse­pri­ka­za­ne­eno­te sodi­jo­v ka­te­go­ri­jo­poi­me­no­va­nje­usta­no­ve,­kar­je­tudi­sicer­zna­cil­no­za­eno­te zunaj­slo­ven­ske­ga­ozem­lja. 

Sklep 
Pri­ka­za­ni­sta­ti­stic­ni­podat­ki­in­zem­lje­vi­di­so­name­nje­ni­krat­ke­mu­ori­su­temelj­­nih­zna­cil­no­sti­podat­kov­ne­baze­spo­min­skih­obe­le­žij­ter­pred­sta­vi­tvi­mož­nih oblik­nje­ne­upo­ra­be.­Nepred­stav­lji­vo­vec­je­mož­no­sti­se­ponu­ja­jo­z upo­ra­bo poseb­ne­ga­iskal­ni­ka­na­sple­tiš­cu­pro­jek­ta­Prostorslovenskeliterarnekulture,­v ka­­te­re­ga­upo­rab­nik­lah­ko­vna­ša­raz­lic­ne­iskal­ne­kri­te­ri­je­in­na­ta­nacin­iz­podat­kov­ne baze­spro­ti­indi­vi­dual­no­gene­ri­ra­žele­ne­pri­ka­ze.­Na­ta­nacin­je­mogo­ce­(po vzor­cu­Pre­šer­na)­izde­la­ti­pri­ka­ze­spo­me­niš­kih­enot­za­vsa­ko­izmed­vklju­ce­nih 323 oseb­no­sti,­pa­tudi­za­preo­sta­le­kate­go­ri­je­spo­min­skih­obe­le­žij­(po­vzor­cu celo­po­stav­nih­in­dopr­snih­kipov)­ali­v kom­bi­na­ci­jah­z dru­gi­mi­baza­mi­(pred­­vsem­bio­graf­sko). 
Spo­me­niš­ka­podat­kov­na­baza­torej­tvori­pomemb­no­ana­li­tic­no­orod­je, ki­ga­bo­mogo­ce­s pri­dom­upo­rab­lja­ti­v pri­hod­njih­pro­stor­skih­ana­li­zah­slo­­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re.­Neka­te­ri­prob­le­mi,­na­kate­re­smo­nale­te­li­pri­njeni izde­la­vi,­seve­da­odpi­ra­jo­nove­dile­me­in­hkra­ti­širi­jo­polje­mož­no­sti­nadalj­­njih­razi­skav.­Med­dile­ma­mi­velja­v prvi­vrsti­ome­ni­ti­vpra­ša­nje­natanc­­nejše kla­si­fi­ka­ci­je­spo­min­skih­enot.­Med­mož­nost­mi­za­širi­tev­pa­je­naj­prej mogo­ce­pomi­sli­ti­na­vklju­ci­tev­šir­še­ga­casov­ne­ga­okvi­ra,­torej­evi­den­ti­ra­nje spo­min­skih­obe­le­žij­tistim­oseb­no­stim,­ki­so­pro­stor­lite­rar­ne­kul­tu­re­soob­­li­ko­va­le­pred­letom 1780­ozi­ro­ma­po­letu 1940.­Še­bolj­mikav­na­pa­je­more­­bi­ti­zami­sel,­da­bi­na­tak­nacin –­v ok­vi­ru­nove,­še­obsež­nej­še­razi­ska­ve – sku­ša­li­zaje­ti­kar­vsa­spo­min­ska­obe­lež­ja­pomemb­nih­slo­ven­skih­oseb­no­sti. V tem­pri­me­ru­bi­se­razi­ska­va­seve­da­izmak­ni­la­iz­ožje­ga­podroc­ja­lite­rar­ne vede­ter­posta­la­resnic­no­inter­dis­ci­pli­nar­na,­saj­bi­poleg­geo­gra­fi­je­mora­la vklju­ci­ti­tudi­pomemb­ne­vidi­ke­poli­tic­ne,­kul­tur­ne­in­umet­nost­ne­zgo­do­vi­­ne.­Nje­ni­rezul­ta­ti­bi­bili­širo­ko­upo­rab­ni­in­ino­va­tiv­ni­celo­v sve­tov­nem meri­lu. 
1 LJUBLJANA 2KRANJ
Volšperk i 
Celje 
lje 
Vrsta spomenika
Krško 
Celopostavni kipDoprsni kipKip literarnega junaka
Samobor 
Spominski objektPoimenovanje ustanovePoimenovanje lokacije

Crnomelj Karlovec 
Koper 
Spominska pot 
Piran 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
11 
Pro­stor­spo­mi­na:­spo­min­ska­obe­lež­ja­slovenske­lite­rar­ne­kul­tu­re 
Geborg 
Vrsta spomenika
Burscheid 
Waterloo 
Celopostavni kip
Ludwigshafen Dunaj 
Waghäusel 
Doprsni kip
Celovec 
Eschen 
Kip literarnega junaka
Beograd 
Trst 
Dolina 
Spominski objekt
Niš 
Šibenik 
Poimenovanje ustanove
Skopje 
Poimenovanje lokacijeSpominska pot 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Jerneja Fridl.Merilo: 1 : 48.000.000. Kartografska podlaga: Natural Earth. Vir: Temeljni raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture. 
Zem­lje­vid­4:­Pre­šer­no­va­spo­min­ska­obe­lež­ja­zunaj­današ­nje­Slo­ve­ni­je 

Li­te­ra­tu­ra 
Co­pic,­Špel­ca,­2000:­Javnispomenikivslovenskemkiparstvuprvepolovice20.sto­letja.­Ljub­lja­na:­Moder­na­gale­ri­ja. 
Dovic,­Mari­jan,­2010:­Fran­ce­Pre­še­ren:­A con­quest­of­the­Slo­ve­ne­Par­nas­sus. V:­Marcel­Cornis-Pope­in­John­Neubauer­(ur.):­HistoryoftheLiteraryCulturesof East-CentralEurope. Vol. 4.­Amster­dam:­John­benja­mins.­97–109. 
—,­2011:­The­cano­ni­za­tion­of­cul­tu­ral­saints:­Fran­ce­Pre­še­ren­and­Jónas­Hall­­grímsson.­SloveneStudies33,­št.­2,­str.­153–170. —,­2012:­Mre­ža­spo­me­ni­kov­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­kot­semio­tic­no­pri­laš­ca­nje (na­cio­nal­ne­ga)­pro­sto­ra.­Slavisticnarevija60,­št.­3,­str.­339–350. —,­2013:­Vod­nik,­Pre­še­ren­in­zacet­ki­postav­lja­nja­spo­min­skih­obe­le­žij­slo­ven­ske 
lite­rar­ne­kul­tu­re.­Primerjalnaknjiževnost36,­št.­2,­str.­133–151. —,­2013a:­Memo­rials­in­Slo­ve­nian­lite­rary­cul­tu­re.­SloveneStudies35,­št.­1,­str.­3–27. Egils­son,­Sveinn­Yngvi,­2011:­Nation­and­ele­va­tion:­Some­points­of­com­pa­ri­­
son­bet­ween­the­»na­tio­nal­poets«­of­Slo­ve­nia­and­Ice­land.­Primerjalnaknjižev­nost34,­št.­1,­str.­127–146. Forst­ne­ric­Hajn­šek,­Meli­ta,­idr.­(ur.),­2013.­Slovenskapisateljskapot.Vodnik podomovanjih106pesnikovinpisateljev.Radov­lji­ca:­Didak­ta. Hel­ga­son,­Jón­Karl,­2011:­Relics­and­rituals:­The­cano­ni­za­tion­of­cul­tu­ral »saints«­from­a so­cial­pers­pec­ti­ve.­Primerjalnaknjiževnost34,­št.­1,­str.­165–189. 
Hen­drix,­Harald,­2008:­Wri­ters'­Hou­ses­as­Media­of­expres­sion­and­Remem­­bran­ce.­­V:­Harald­Hendrix­(ur.):­Writers'HousesandtheMakingofMemory.­New York­in­Lon­don:­Rout­led­ge.­Str.­1–11. 
Ju­van,­Mar­ko,­2012:­Roman­ti­cism­and­natio­nal­poets­on­the­mar­gins­of­euro­pe: Pre­še­ren­and­Hall­grímsson.­V:­Sonja­Stojmenska-elzeser­in­Vladimir­Martinovski (ur.):­Literarydislocations.­Skop­je:­Insti­tu­te­of­Mace­do­nian­lite­ra­tu­re.­Str.­592–600. 
—,­2013:­Pro­stor­ski­obrat,­lite­rar­na­veda­in­slo­ven­ska­knji­žev­nost:­uvod­ni­zaris.­Pri­merjalnaknjiževnost36,­št.­2,­str.­7–28. La­vric,­Ana,­2013:­»Jav­ni«­spo­me­nik­ško­fu­Anto­nu­Mar­ti­nu­Slomš­ku­v azi­lu mari­bor­ske­stol­ni­ce.­ActahistoriaeartisSlovenicae18,­št.­1,­str.­25–64. 
Leers­sen,­Joep,­Ann­Rig­ney,­2014:­Intro­duc­tion:­Fan­ning­out­from­Sha­ke­spea­­re.­V:­Joep­Leerssen­in­Ann­Rigney­(ur.):­CommemoratingWritersinNineteenth-Century Europe:Nation-BuildingandCentenaryFever.basing­sto­ke­in­New­York:­Pal­gra­ve Mac­mil­lan.­Str.­1–23. 
Neu­ba­uer,­John,­2010:­Figu­res­of­Natio­nal­Poets.­Intro­duc­tion.­V:­Marcel­Cornis-Pope­in­John­Neubauer­(ur.):­HistoryoftheLiteraryCulturesofEast-CentralEurope. Vol.­4.­Amster­dam:­John­benja­mins.­Str.­11–18. 
Nora,­Pier­re,­1989:­bet­ween­Memory­and­History:­LesLieuxdeMémoire.­Repre-sentations26­(po­seb­na­št.),­str.­7–24. 
Pe­re­nic,­Urš­ka,­2013:­Kar­ti­ra­nje­bio­gra­fij­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov:­od­zacet­kov do­sodob­ne­pro­stor­ske­ana­li­ze­v GIS.­Primerjalnaknjiževnost36,­št.­2,­str.­163–83. 
Škulj,­Jola.­2013:­Pro­stor,­spa­cial­nost,­spa­cia­li­za­ci­ja:­lite­rar­ne­razi­ska­ve­po­pro­­stor­skem­obra­tu­in­spa­cial­na­logi­ka­(zgo­do­vin­ske­ga)­nara­ti­va.­Primerjalna književnost36,­št.­2,­str.­43–63. 
Vid­mar,­Polo­na,­2013:­Lokal­pa­trio­ti­smus­und­Lokal­po­li­tik.­Die­Denkmäler Wil­helms­von­Tegett­hoff,­Kai­ser­Josefs­II.­sowie­erz­her­zog­Johanns­in­Mari­bor und­die­Fami­lie­Rei­ser.­ActahistoriaeartisSlovenicae18,­št.­1,­str.­65–87. 
Žit­ko,­Sonja,­1996:­Posledehcasa.SpomenikivSloveniji1800–1914.Ljub­lja­na: Debo­ra. 


Pro­sto­ri­zgo­do­vin­ske­pove­sti­na­Geo­pe­di­ji 
Mi­ran­Hlad­nik* 
D
e­ba­ta­o pro­stor­skem­obra­tu­v hu­ma­ni­sti­ki sovpada­s spre­me­­nje­nim­pri­stopom­jav­no­sti­in­lite­rar­ne­zgo­do­vi­ne­do­lite­ra­tu­re.­Lokal­ne skup­no­sti­kaže­jo­pove­can­inte­res­za­pisa­te­lje­(in­dru­ge­pomemb­ne oseb­no­sti),­ki­so­se­pri­njih­rodi­li,­biva­li­ali­umr­li,­in­pre­ko­njih­utr­ju­je­jo­svo­jo kul­tur­no­pre­poz­nav­nost.­Pri­re­ja­jo­jim­pro­sla­ve,­po­njih­ime­nu­je­jo­pohod­niš­ke poti,1 nagra­de,2 usta­no­ve,­postav­lja­jo­jim­spo­min­ska­obe­lež­ja.3 Tudi­moje­lite­­rar­noz­go­do­vin­sko­pisa­nje­je­pozor­nej­še­na­lokal­no­zasi­dra­nost­knji­žev­ni­kov­in lite­ra­tu­re­kot­prej.4 
Po­ve­zo­va­nje­pisa­te­ljev­in­nji­ho­vih­del­s kra­ji­je­olaj­ša­la­digi­ta­li­za­ci­ja­slo­ven­­ske­pisne­dediš­ci­ne:­po­bese­di­lih­v Di­gi­tal­ni­knjiž­ni­ci­Slo­ve­ni­je­in­na­Wiki­vi­ru je­namrec­ime­na­kra­jev­eno­stav­no­iska­ti.­Dru­gi­pomemb­ni­pri­po­mo­cek­pa­je 
* Podatke­za­karte­in­tabele­pripravila­barbara­Lampic. 1 Ge­slo­Slo­ven­ske­lite­rar­ne­poti­na­Wiki­pe­di­ji­poz­na­33 li­te­rar­nih­poti. 2 Sez­nam­slo­ven­skih­lite­rar­nih­nagrad­na­Wiki­pe­di­ji­obse­ga­50 enot,­nadalj­njih­ducat 
pa­je­poi­me­no­va­nih­po­pisa­te­ljih. 
3 Sve­ži­so­npr.­spo­me­ni­ki­Iva­na­Minat­ti­ja­v Slo­ven­skih­Konji­cah,­med­bolj­živi­mi­skup­­nost­mi­so­obci­na­Videm­Dobre­po­lje­s Fra­nom­Jakli­cem,­Okic­z An­to­nom­Umkom Okiš­kim,­Rate­ce­z Jo­si­pom­Lav­ti­žar­jem,­Pod­brez­je­z Mimi­Malen­šek,­Kar­lom­Mau­­ser­jem,­Fran­cem­Pir­cem­itd.­V Treb­njem­so­2015­odkri­li­celo­spo­min­sko­ploš­co­materi gene­ra­la­in­pesni­ka­Rudol­fa­Mai­stra.­Obsta­ja­jo­tudi­kul­tur­no­inde­fe­rent­ni­kra­ji,­npr. turi­stic­ni­cen­ter­bled,­kjer­pisa­te­lju­Kar­lu­Mau­ser­ju­niso­name­ni­li­nobe­ne­ga­obe­ležja, kip­pisa­te­lja­Tone­ta­Sve­ti­ne­pa­so­leta 2014­kar­odstra­ni­li. 
4 Mi­slim­na­sprem­ni­bese­di,­ki­sva­ju­napi­sa­la­z Urš­ko­Pere­nic­za­pona­tis­Pre­ži­ho­ve Jamnice(1945;­2010, 2012)­in­za­natis­roko­pi­sne­tetra­lo­gi­je­iz­1980. let­Namrtvistra­ži(Ljudjeinzemlja)Jože­ta­cam­pe­(2015).­Tudi­nasled­nja­naro­ce­na­sprem­na­bese­da je­za­bese­di­lo,­ki­ga­bodo­pona­ti­sni­li­v kra­ju,­kjer­se­povest­doga­ja:­Josip­Lav­ti­žar, JunaškadobaSlovencev:­Zgodovinskapovestiz15.stoletja.GodisenaGorenjskemvdobi turškihvpadov(Gorenjec1935/36,­Kri­že, 2016) 
sple­tiš­ce­Geo­pe­di­ja,­kamor­je­mogo­ce­lite­rar­na­dejs­tva­geo­lo­ci­ra­ti5 in­jih­ponu­­di­ti­na­ogled­jav­no­sti.­Jav­ni­zna­caj­tega­sple­tiš­ca,­pro­sta­dostop­nost­nje­go­vih zbirk­in­mož­nost­koo­pe­ra­tiv­ne­ga­postav­lja­nja­novih­zbirk­so­pris­pe­va­li­k od­­loci­tvi,­da­vanjo­posta­vi­mo­tudi­zbir­ko­doga­ja­lišc­slo­ven­ske­ga­zgo­do­vin­ske­ga roma­na.6 
Zbir­ka­Doga­ja­liš­ca­zgo­do­vin­skih­roma­nov­(na­sple­tu)­se­v dveh­toc­kah­kon­­cep­tual­no­raz­li­ku­je­od­dru­gih­zbirk­pri­pro­jek­tu­Prostorslovenskeliterarnekulture. Postav­lje­na­je­na­jav­no­sple­tiš­ce­Geo­pe­di­ja­name­sto­na­samo­stoj­no­pro­jekt­no splet­no­loka­ci­jo,­kjer­se­naha­ja­jo­dru­ge,­in­ta­ume­sti­tev­bis­tve­no­dolo­ca­tudi njen­namen­in­rabo.­Zbir­ka­sicer­omo­go­ca­raz­lic­na­vzor­ce­nja­in­izpi­se­za­potrebe aka­dem­ske­ga­razi­sko­va­nja,­a njen­prvi­namen­ni­aka­dem­ska,­tem­vec­jav­na­raba. V tem­je­podob­na­dru­gim­jav­nim­zbir­kam,­kot­so­slo­var­ji­in­enci­klo­pe­di­je:­po njih­upo­rab­nik­obi­caj­no­išce­posa­mez­no,­med­tem­ko­je­razi­sko­val­cev­pri­stop k zbir­kam­usmer­jen­h gru­pi­ra­nju­zapi­sov­po­izbra­nem­kri­te­ri­ju.­Z dru­gi­mi­be­­se­da­mi,­slu­caj­ne­ga­laic­ne­ga­upo­rab­ni­ka­bo­v zbir­ki­doga­ja­lišc­zani­ma­lo,­ali­je v nje­gov­kraj­umeš­ce­no­doga­ja­nje­kak­šne­ga­zgo­do­vin­ske­ga­roma­na,­razi­sko­­valca­pa­bo­zani­ma­lo­na­pri­mer,­kate­ri­kra­ji­so­bili­naj­bolj­zani­mi­vi­za­pis­ce zgo­do­vin­skih­roma­nov­ali­kate­ri­avtor­ji­so­umeš­ca­li­doga­ja­nje­svo­jih­ro­manov na­Notranj­sko.­Splo­šni­upo­rab­nik­zbir­ke­ne­bere­linear­no,­od­zapi­sa­do­zapi­sa, ampak­ga­vsa­ko­krat­zani­ma­zgolj­posa­mez­ni­zapis.­Nje­gov­inte­res­za­zbir­ko izvi­ra­iz­inte­re­sa­za­kraj.­Dejs­tvo,­da­je­kraj­doži­vel­lite­rar­no­upo­do­bi­tev,­pris­pe­­va­h kul­tur­ni­podo­bi­in­kul­tur­ne­mu­pre­sti­žu­kra­ja­in­s tem­potr­ju­je­kul­tur­no iden­ti­te­to­nje­go­vih­pre­bi­val­cev.­Lite­rar­na­dela­tako­posta­ne­jo­sreds­tvo­lokal­ne kul­tur­ne­podo­be. 
Še­pomemb­nej­ša­kot­dostop­nost­za­ogled­je­mož­nost­pose­ga­nja­vsa­ko­gar v zbir­ko,­nje­no­poprav­lja­nje­in­dopol­nje­va­nje.­Zbir­ka,­ki­je­odpr­ta­za­ure­ja­nje, ape­li­ra­na­upo­rab­ni­ka­in­ga­spod­bu­ja­k so­de­lo­va­nju.­V tem­smi­slu­je­druž­be­no 
5 Li­te­rar­ni­slo­ji­(zbir­ke)­na­Geo­pe­di­ji­so­Rojst­ni­kra­ji­slo­ven­skih­pisa­te­ljev,­Rojst­ni kra­ji 
zgo­do­vin­skih­roma­no­pis­cev,­Lite­rar­ne­poti. 6 Zgo­do­vin­ski­roman­je­zbir­no­ime­za­žanr­dalj­še­zgo­do­vin­ske­pri­po­ved­ne­pro­ze,­ki 
vklju­cu­je­bese­di­la­z raz­lic­ni­mi­ozna­ka­mi­v pod­na­slo­vu –­povest­(stan­dard­ni­podnaslov 
v 19. stol.),­roman­(stan­dard­ni­pod­na­slov­od­2. po­lo­vi­ce­20. stol.­dalje),­nove­la­itd. – 
ali­tudi­brez­natanc­nej­še­vrst­ne­ozna­ke.­Prag­za­vpis­je­bil­obseg­vsaj­10.000 be­sed, 
bese­di­la­so­izš­la­bodi­si­v na­da­lje­va­nju­v ca­sni­kih­in­revi­jah­ali­v knjiž­ni­obli­ki. 
»upo­rab­nej­ša«­in­ustre­za­civi­li­za­cij­ske­mu­idea­lu­kul­tur­no­krea­tiv­ne­ga­angaž­­ma­ja­sle­her­ni­ka. 
Na­raz­li­ke­v pers­pek­ti­vi­in­name­nih­je­bilo­treb­a­opo­zo­ri­ti­zato,­ker­je­lite­rar­­na­veda­rav­no­obrat­no­nava­je­na­vide­ti­v sre­diš­cu­svo­je­ga­inte­re­sa­lite­rar­no­delo in­mu­podre­ja­ti­vse­dru­go,­tudi­nje­gov­pro­stor­ski­kon­tekst.­Doga­ja­liš­ca­zgo­do­­vin­skih­roma­nov­se­pri­klju­cu­je­jo­pro­jek­tu­Prostorslovenskeliterarnekultureiz ilu­stra­tiv­nih­raz­lo­gov.­Geo­lo­ci­ra­nja­lite­rar­no­pokri­tih­zgo­do­vin­skih­loka­cij­smo se­loti­li,­da­bi­preiz­ku­si­li­upo­rab­nost­obsto­je­ce­podat­kov­ne­zbir­ke­na­zemljevidu. 
Ker­se­šte­vi­lo­doga­ja­lišc­od­roma­na­do­roma­na­pre­cej­raz­li­ku­je,­lah­ko­že­en sam­zgo­do­vin­ski­roman­z mno­ži­co­geo­graf­sko­doloc­lji­vih­doga­ja­lišc­opaz­no spre­me­ni­sta­ti­stic­ne­rezul­ta­te.­Zato­bo­zbir­ka­upo­rab­na­za­resne­razi­ska­ve­in pos­plo­ši­tve­šele,­ko­bodo­v njej­doga­ja­liš­ca­vseh­slo­ven­skih­zgo­do­vin­skih­roma­­nov.­Doga­ja­liš­ca­ima­jo­v ro­ma­nih­raz­lic­no­težo.­Neka­te­ri­kra­ji­so­komaj­ome­nje­ni, ceprav­se­v njih­doga­ja­mar­si­kaj­in­sko­zi­celot­ni­roman,­dru­gi­se­v be­se­di­lu­poja­­vi­jo­vec­krat,­doga­ja­nje­pa­se­jih­le­dotak­ne.­Pomanj­klji­vost­ozna­ce­va­nja­je,­da­na zem­lje­vi­du­ni­vide­ti­raz­li­ke­med­kra­ji,­ki­so­samo­ome­nje­ni­(soseoglasilizvonovi izPodbrežja),­in­kra­ji,­ki­so­jim­pos­ve­ce­ni­obsež­ni­pri­po­ved­ni­nizi,­saj­bi­bilo popi­so­va­nje­šte­vi­la­omemb­in­dol­ži­ne­bese­di­la,­pos­ve­ce­ne­ga­pro­sto­ru,­pre­vec kom­pli­ci­ra­no.­Obsež­nej­ša­ko­je­zbir­ka,­manj­so­take­raz­li­ke­mote­ce. 
Po­pi­so­va­nje­doga­ja­lišc­slo­ven­ske­ga­zgo­do­vin­ske­ga­roma­na­je­šlo­sko­zi­vec faz.­Izho­diš­ce­je­bila­podat­kov­na­zbir­ka­359 dalj­ših­zgo­do­vin­skih­pri­po­ve­di­(na sple­tu),­koli­kor­jih­je­nasta­lo­od­1859­do­leta 2008.­Zbir­ka­se­je­naha­ja­la­na strež­ni­ku­Filo­zof­ske­fakul­te­te­v Ljub­lja­ni,­zdaj­pa­iskal­ce­preu­smer­ja­mo­na­nje­­no­novo­loka­ci­jo­na­Arne­so­vem­strež­ni­ku.­Iz­nje­smo­za­preiz­kus­izbra­li 40 ro­ma­nov,­nji­ho­ve­zapi­se­pre­ko­pi­ra­li­v sa­mo­stoj­no­zbir­ko­v ok­vi­ru­pro­jek­ta PSLK,­jih­tam­dopol­ni­li,­poe­no­ti­li­in­pre­ci­sti­li.­Izpuš­ce­na­so­bila­polja­z ide­jo, zgod­bo,­letom­in­casom­doga­ja­nja,­z na­šte­ti­mi­zgo­do­vin­ski­mi­ose­ba­mi­in­osta­­lo,­in­izpol­nje­no­je­bilo­polje­doga­ja­liš­ce­tam,­kjer­je­v prvi­zbir­ki­iz­raz­lic­nih raz­lo­gov­osta­lo­praz­no.­Vsak­zapis­v zbir­ki­je­pred­stav­ljal­eno­geo­graf­sko­doloc­­lji­vo­doga­ja­liš­ce­ene­ga­roma­na.­Neka­te­ri­roma­ni­ima­jo­dese­ti­ne­loka­cij,­pri neka­te­rih­ni­bilo­nobe­ne.­Zapis­je­vse­bo­val­nasled­nja­polja: 
1. Zapo­red­na­šte­vil­ka 2.­Koor­di­na­te­kra­ja­doga­ja­nja 3.­Ime­kra­ja­doga­ja­nja 
4.Avtor 5.­Naslov­roma­na 6.Pod­na­slov­roma­na 7.­Leto­izi­da 
Do­dat­no­poja­sni­lo­potre­bu­je­izpust­podat­ka­o ca­su­doga­ja­nja,­ki­je­za­zgodo­­vin­ski­roman­bis­tven.­Izka­za­lo­se­je,­da­je­doga­jal­ne­case­v ro­ma­nu­sicer­mogo­ce pre­gled­no­našte­ti,­tež­je­ali­nemo­go­ce­pa­je­ozna­ci­ti­cas­v za­pi­su­o kra­ju­doga­ja­­nja,­saj­se­junak­lah­ko­znaj­de­v kra­ju­doga­ja­nja­vec­krat,­v raz­lic­nih­casih.­Smi­sel­no bi­bilo­mogo­ce­le­dopol­ni­ti­zbir­ko­s po­ljem,­v ka­te­rem­bi­bil­cas­doga­ja­nja­pos­­plo­šen­na­sto­let­je. 
V na­sled­nji­fazi­je­bil­vzorc­ni­izbor­pre­se­ljen­na­Geo­pe­di­jo,­kjer­se­posto­po­­ma­dopol­nju­je­z za­pi­si­o dru­gih­zgo­do­vin­skih­roma­nih.­Na­Geo­pe­di­ji­sta­bili doda­ni­še­dve­polji:­za­foto­graf­ski­posne­tek­doga­ja­liš­ca,­kot­je­vide­ti­danes­ali­iz zgo­do­vin­skih­upo­do­bi­tev­(iz­zgo­do­vin­skih­knjig­ali­kar­z in­for­ma­cij­skih­tabel ob­kul­tur­noz­go­do­vin­skih­objek­tih),­in­za­vpis­cita­tov­bese­di­la,­ki­izrec­no­govo­­ri­jo­o do­ga­ja­liš­cu.­Polji­sta­še­veci­no­ma­praz­ni,­ko­pa­bosta­izpol­nje­ni,­bo­sloj zara­di­sli­ke­pri­do­bil­pri­vlac­nost,­zara­di­cita­tov­pa­upo­rab­nost­za­potre­be­lite­­rar­nih­ekskur­zij.­Iz­dol­ži­ne­cita­tov­bo­mogo­ce­raz­bra­ti,­kdaj­so­se­zace­li­pisa­te­lji natanc­ne­je­pos­ve­ca­ti­popi­som­doga­jal­nih­pro­sto­rov­in­kako­se­ti­popi­si­od avtor­ja­do­avtor­ja­raz­li­ku­je­jo.­Tre­nut­no­je­na­Geo­pe­di­ji­dobra­polo­vi­ca­žanr­ske­­ga­kor­pu­sa;­roma­ni­z do­ga­ja­liš­cem­zunaj­današ­njih­meja­Slo­ve­ni­je­so­bili­zara­di ome­je­no­sti­Geo­pe­di­je­na­slo­ven­sko­etnic­no­ozem­lje­pri­hra­nje­ni­za­kdaj­dru­gic. Naslov­slo­ja­je­Doga­ja­liš­ca­zgo­do­vin­skih­roma­nov­in­splet­ni­iskal­ni­ki­ga­poka­­že­jo,­ko­poi­zve­du­je­mo­po­njem,­na­prvem­mestu­(Slika1in­Slika2).­Po­njem lah­ko­išce­vsak­do,­pri­jav­ljen­ali­nepri­jav­ljen,­vpi­so­va­nje­novih­roma­nov­v sloj­pa je­mogo­ce­le­pri­jav­lje­nim­upo­rab­ni­kom­sple­tiš­ca.­bri­sa­nje­napac­nih­ali­zmot­nih vpi­sov­in­dopol­nje­va­nje­vno­sne­maske­je­dovo­lje­no­samo­tvor­cu­in­skrb­ni­ku sple­tiš­ca. 
Lo­ci­ra­nje­na­Geo­pe­di­ji­je­lah­ko­toc­kov­no,­linij­sko­ali­poli­gon­sko.­Ker­so­lite­­rar­no­zani­mi­vi­samo­kra­ji­s kon­kret­nim­doga­ja­njem,­tj.­pri­po­ved­ne­sce­ne,­smo izpu­sti­li­pokra­jin­ska­poi­me­no­va­nja,­ki­bi­zah­te­va­la­poli­gon­sko­ozna­ce­va­nje,­in poi­me­no­va­nja­poti­(li­nij),­ker­so­tudi­ceste/reke/poti­v pri­po­ved­ni­sce­ni­obi­caj­no pred­stav­lje­ne­s toc­ko­na­lini­ji.­Teža­ve­so­bile­z zgo­do­vin­ski­mi­ime­ni;­vpi­sa­na so bila­samo­tista,­za­kate­ra­smo­naš­li­današ­njo­ustrez­ni­co­(Marpurg:Maribor). 

Sli­ka 1:­Grad­Koz­jak –­zgled­zapi­sa­v zbir­ki Sli­ka 2:­Doga­ja­liš­ca­zgo­do­vin­ske­ga­roma­na­na­Geo­pe­di­ji 

V po­sa­mez­nih­pri­me­rih­ne­vemo,­ali­je­avtor­zapi­sal­ime­v ob­li­ki,­kot­je­nek­daj­res obsta­ja­lo­(DobravapriPodnartuza­današ­nje­DobravapriKropi),­ali­je­ime v ok­vi­ru licentiepoeticeali­iz­dru­gih­raz­lo­gov­sam­pri­kro­jil.­So­tudi­pri­me­ri,­ko­ime­ustre­za, ne­pa­opis­nje­go­ve­geo­graf­ske­lege,­ker­si­ga­je­avtor­dovo­lil­pre­sta­vi­ti­dru­gam. 
V iz­ho­diš­cu­se­je­bilo­tre­ba­odlo­ci­ti,­kate­re­pro­stor­ske­podat­ke­v ro­ma­nih sploh­upo­šte­va­ti.­Dile­me­so­se­odpi­ra­le­v opo­zi­ci­jah­poi­me­no­va­ne :­nepoi­me­­no­va­ne­loka­ci­je­(Ljubljana:nekomesto,vvasiB.),­kraj­kot­izho­diš­ce :­cilj : doga­ja­liš­ce (jerekelPecnikizBistrice:namenilsejebilvKranj:vStražišcujezacelopokati). Ozna­ci­ti­je­bilo­seve­da­mogo­ce­in­smi­sel­no­samo­z de­jan­ski­mi­ime­ni­oprem­lje­­ne­loka­ci­je,­na­kate­rih­se­odvi­ja­pri­po­ved­na­sce­na.­Na­Geo­pe­di­ji­smo­za natanc­nej­še­ozna­ce­va­nje­vklju­ci­li­sloj­Regi­ster­zem­lje­pi­snih­imen­25,­ki­je­obsto­­je­cim­kra­jev­nim­ime­nom­dodal­še­posa­mez­na­ledin­ska­ime­na,­ime­na­delov kra­ja,­vrhov,­koc­in­podob­no. 
Od­pri­me­ra­do­pri­me­ra­se­je­bilo­tre­ba­odlo­ca­ti­tudi,­kako­natanc­no­ozna­ci­ti kraj­na­zem­lje­vi­du:­kadar­je­bilo­le­mogo­ce,­so­vpi­so­val­ci­ozna­ci­li­kraj­na­rav­ni uli­ce­ozi­ro­ma­koli­kor­mogo­ce­natanc­no.­Pogled­orto­fo­to­na­Geo­pe­di­ji,­kjer­so na­posnet­kih­vasi­vid­ni­tudi­objek­ti­okrog­hiš,­omo­go­ca­zelo­natanc­no­pozicionira­­nje,­ki­pa­za­zgo­do­vin­ski­roman­veci­no­ma­ne­pri­de­v po­štev,­saj­se­je­raz­po­re­di­tev hiš­in­pro­met­nic­do­danes­moc­no­spre­me­ni­la,­pa­tudi­opi­si­v ro­ma­nih­obi­caj­no niso­tako­natanc­ni.­Še­natanc­nej­še­loka­ci­je­poka­že­Goo­glov­Street­View.­Zadrege z is­ka­njem­dejan­skih­loka­cij­so­z zgle­di­pred­stav­lje­ne­v po­seb­nem­clan­ku­(Hlad­­nik­in­Fridl­2012:­439–440),­npr.­kako­pred­Mar­ko­vo­cerk­vi­jo­v Fi­ren­cah­danes­ni stop­nic,­oka­te­rih­govo­ri­roman,­in­da­jih­zelo­ver­jet­no­tudi­nekoc­ni­bilo.­Leposlov­­ni opi­si­pro­sto­ra­so­pra­vi­lo­ma­manj­natanc­ni­od­geo­graf­skih,­zato­je­bilo­vna­ša­nje lite­rar­nih­loka­cij­na­zem­lje­vid­do­neke­mere­odvi­sno­od­vpi­so­val­ce­ve­in­ter­pre­­ta­ci­je­in­torej­arbi­trar­no.­Ampak­to­je­pri­lite­rar­nih­delih­prav­za­prav­obi­caj­no. 
Na­vzor­cu­pri­dob­lje­ne­izkuš­nje­so­pris­pe­va­le­k ob­li­ko­va­nju­natanc­nih­Navo­dil za­vnos­roma­nesk­nih­doga­ja­lišc­za­celot­ni­roma­nesk­ni­kor­pus­na­Wiki­ver­zi.­Na Geo­pe­di­ji­sem­sloj­Doga­ja­liš­ca­zgo­do­vin­skih­roma­nov­opre­mil­z na­sled­nji­mi polji: 
1. Zapo­red­na­šte­vil­ka 2.­Kraj­doga­ja­nja 3.­Avtor 4.Naslov­roma­na 5.­Pod­na­slov­roma­na 
6.­Pove­za­ve­na­roman 
7.­Leto­prve­ga­nati­sa 
8.Cobiss 
9.Sli­ka 10.­Citat 
11. 
Opom­be 

12. 
Avtor­zapi­sa 


Šest­štu­den­tov­je­vna­ša­lo­loka­ci­je­nepo­sred­no­na­Geo­pe­di­jo,­vsak­20–40 ro­­ma­nov­(se­ve­da­samo­tiste­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju,­ki­jih­je­zem­lje­vid še­zaje­mal),7 tuje­loka­ci­je­pa­so­vna­ša­li­v lo­ce­no­raz­pre­del­ni­co­za­more­bit­ni­poz­­nej­ši­vnos­na­glo­bal­no­geo­graf­sko­sple­tiš­ce­(Grafikon1).­Dosled­no­so­vna­ša­li pove­za­ve­na­zapis­o prvi­izda­ji­knji­ge­v Co­bis­su,­na­zapis­v Zbir­ki­slo­ven­ske­ga zgo­do­vin­ske­ga­roma­na,­na­Wiki­vi­ru­ali­Wiki­pe­di­ji­in­na­geslo­o av­tor­ju­ter­na zapis­o kra­ju­v Wi­ki­pe­di­ji. 
Geo­pe­di­ja­ponu­ja­pri­jav­lje­ne­mu­tvor­cu­slo­ja­izpis­zbir­ke­v for­ma­tih­gpx, shp,­xlsx­in­csv;­upo­rab­ljen­je­bil­sled­nji.­Pri­koor­di­nat­nem­siste­mu­je­bilo 

Grafikon 1:­Graf­raz­mer­ja­med­doma­ci­mi­in­tuji­mi­loka­ci­ja­mi8 
7 Nova­ver­zi­ja­Geo­pe­di­je­že­pokri­va­ves­svet. 8 Graf­teme­lji­na­manj­šem­vzor­cu­roma­nov­iz­zgod­nej­še­faze­popi­so­va­nja. 
mogo­ce­izbi­ra­ti­med­for­ma­to­ma­WGS­84 in­D48/GK.­Pri­sor­ti­ra­nju­izvo­že­ne zbir­ke­se­je­poka­za­lo­še­pre­cej­napak:­zatip­ka­na­ali­alter­na­tiv­na­ime­na­avtor­jev, kra­jev­in­roma­nov,­pod­vo­je­ni­in­pomanj­klji­vi­zapi­si,­ki­bi­moti­li­sta­ti­sti­ko. Pomanj­klji­vi­zapi­si­so­bili­crta­ni­in­dru­ge­napa­ke­v zbir­ki­poprav­lje­ne,­na­Geo­­pe­di­ji­pa­bo­tre­ba­to­delo­še­opra­vi­ti­ali­poprav­lje­no­zbir­ko­vanjo­eno­stav­no uvo­zi­ti.­Pre­ciš­ce­na­zbir­ka­je­bila­izho­diš­ce­za­izris­zem­lje­vi­dov,­tabel­in­gra­fov. Ker­zapi­si­pokri­va­jo­velik­del­kor­pu­sa,­lah­ko­vzor­ce,­ki­so­se­poka­za­li,­pos­plo­ši­­mo,­v po­sa­mez­no­stih­pa­se­lah­ko­sli­ka­potem,­ko­bo­zbir­ka­popol­na,­tudi spre­me­ni. bar­ba­ra­Lam­pic,­ki­je­podat­ke­pri­pra­vi­la­za­ana­li­zo,­ugo­tav­lja,­da­zbir­ka­za­ana­­li­tic­ne­name­ne­res­ni­opti­mal­na. 
V zbir­ko­je­bilo­do­5. ok­to­bra 2015­vpi­sa­nih­182 dalj­ših­zgo­do­vin­skih­pri­po­­ve­di­slo­ven­skih­avtor­jev­s sku­paj­1458 do­ga­ja­liš­ci­(Zemljevid1),­torej­pov­prec­no s sko­raj­osmi­mi­doga­ja­liš­ci­na­bese­di­lo;­naj­šte­vilc­nej­ša­sku­pi­na­bese­dil­je­tista z dve­ma­do­šti­ri­mi­doga­ja­liš­ci­(Tabela1).­Pov­prec­no­šte­vi­lo­doga­ja­lišc­na­roman se­je­v ca­su­spre­mi­nja­lo­in­deli­celot­no­pro­duk­ci­jo­žanra­na­polo­vi­co:­šte­vi­lo 
Tabela­1:­Romani­po­številu­dogajališc 
Dogajališc  Romanov  Delež­romanov­(%)  
30­in­vec 15­do­29 10­do­14 5­do­9 2­do­4 eno Skupaj­ 9 22 20 38 50 43 182  4,9 12,1 11,0 20,9 27,5 23,6 100,0  

Tabela­2:­Povprecno­število­dogajališc­na­roman­skozi­cas 
Obdobje  Dogajališc  Romanov  Dogajališc/roman  
do­leta­1900 1900­do­1918 1918­do­1941 1941­do­1960 1960­do­1980 1980­do­1999  120 164 470 83 245 376  22 27 23 13 14 17  5 6 24 6 17 22  

doga­ja­lišc­je­od­zacet­ka­do­1941­naraš­ca­lo­in­kul­mi­ni­ra­lo­v ob­dob­ju­lite­rar­ne­ga regio­na­liz­ma­v 20.­in­30. le­tih­20. sto­let­ja;­takrat­se­je­šte­vi­lo­doga­ja­lišc­povecalo kar­za­šti­ri­krat.­Podo­ben­pro­ces­se­je­pono­vil­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni.­Prvo­po­­ve­ca­nje­šte­vi­la­doga­ja­lišc­na­roman­je­bilo­pri­ca­ko­va­no,­odkrit­je­dru­ge­ga­pove­ca­nja doga­ja­lišc­ob­kon­cu­20. sto­let­ja­pa­je­sve­že­(Tabela2). 
Opaz­na­je­kon­cen­tra­ci­ja­doga­ja­nja­na­zgo­do­vin­sko­bolj­izpo­stav­lje­nih­loka­­ci­jah:­regio­nal­ni­cen­tri­vzdolž­gorenj­ske­in­dolenj­ske­pro­met­ni­ce­SZ–JV, Tol­min­sko.­Naj­vec­je­šte­vi­lo­doga­ja­lišc­ima­povest­ZadnjirabinvLjubljaniLoj­­ze­ta­Ili­je­(1975) –­64,­pac­zara­di­raz­lic­nih­ulic­nih­loka­cij­v Ljub­lja­ni.9 Sle­di­jo mu­Roman oPrešernuIlke­Vašte­(1937) –­47,­Lipazelenelaje,5–6 bog­da­na Nova­ka­(1995) –­45,­Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis Tite­Arte­mis­Kovac (1990)­in­TriglavskikraljIva­na­Siv­ca­(1994) –­39.­Avtor­ji­teh­roma­nov­so­tudi sicer­naj­bolj­seli­li­svo­je­juna­ke –­bog­dan­Novak­(157 do­ga­ja­lišc),­Ilka­Vašte (100),­Ivan­Pre­gelj (77),­Tita­Kovac­Arte­mis (73),­Loj­ze­Ili­ja (64).­Sko­raj­tri cetr­ti­ne­doga­ja­nja­se­odvi­ja­na­ozem­lju­današ­nje­Slo­ve­ni­je,­pa­tudi­doga­ja­liš­ca v Ita­li­ji­in­Avstri­ji­so­naj­vec­krat­na­slo­ven­skem­etnic­nem­ozem­lju. 
Pri­po­ved­no­nad­pov­prec­no­zani­mi­va­doga­ja­liš­ca­so­gra­do­vi­in­samo­sta­ni. Na 51 slo­ven­skih­gra­dov­zai­de­doga­ja­nje­72-krat,­naj­vec­krat­(12-krat)­na­ljub­­ljanskega,­na­samo­sta­ne­pa­desetkrat.­Razlicnih­lokacij­je­bilo­899;­vsak­kraj­je v pov­precju­literarno­tematiziran­dvakrat,­vec­kot­dve­tretjini­lokacij­(671)­se­je vendarle­po­javilo­samo­enkrat.­115­lokacij­je­bilo­za­dogajališce­dvema­pripovedima, 46 trem,­21­štirim,­10­petim­romanom … vse­do­najpogostejše­Ljubljane­(55). ce­bi­Lju­bljani­prišteli­še­vse­njene­mestne­lokacije­(Ljubljanski­grad,­Tivoli, Stari­trg idr.),­bi­se­frekvenca­Ljubljane­potrojila­(154).­Po­pricakovanju­sledijo Ljubljani­vecja­mesta,­s­frekvenco­11–15­v­naslednjem­zaporedju:­Trst,­Kranj, Celje,­Gorica,­Kamnik.­Zanimivi­so­manjši­kraji­s­frekvenco­od­5­do­8:­beltinci, žužemberk,­Turnišce.­Doga­ja­liš­ca­sed­mih­nakljuc­no­izbra­nih­roma­nov­so­se na­kar­ti­(Zemljevid2)­veci­no­ma­raz­po­re­di­la­v gru­ce­in­s tem­potr­di­la­dom­ne­vo, da­so­zgo­do­vin­ski­roma­ni­lokal­no­pre­poz­nav­ni:­KruciJanu­ša­Gol­ca­(1934)­se doga­ja­jo­na­slo­ven­skem­vzhod­u,­Triglavskikraljna­Gorenj­skem,­Dular­je­va­Krka patecenaprej(1983)­seve­da­v do­li­ni­Krke,­RomanoPrešernuv Ljub­lja­ni­in­Kra­­nju.­Za­roman­Lipazelenelajesmo­že­vede­li,­da­z do­ga­ja­njem­na­slo­ven­skem vzhod­u­in­zaho­du­sim­bol­no­pove­zu­je­oba­skraj­na­robo­va­Slo­ve­ni­je. 
9 Raz­na­prvens­tva­se­bodo­po­vpi­su­preo­stan­ka­kor­pu­sa­lah­ko­še­sprem­ni­ja­la. 
Volšperk 
Špital 
Šentvid ob Glini Murska Sobota 
Beljak Lendava 
CELOVEC MARIBOR
Jesenice Ljutomer 
MojstranaCakovec Velenje Ptuj 
Bled Kobarid 
Celje Varaždin Tolmin Kranj 
Kamnik Škofja Loka 
Število dogajališc romanov
Trbovlje 
VIDEMLJUBLJANA 1
Idrija 2
Sticna Krško 
Nova Gorica 
Vrhnika 
3
Gorica 
4 do 5
Turjak Vipava 
Žužemberk 6 do 10
Tržic 
Samobor Postojna Ribnica Novo mesto 
Divaca 11 do 40
TRST 
Kocevje 
41 do 350 
Koper Karlovec Piran 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: T. Koželj, J. Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Dogajališca zgodovinskih romanov, Geopedia. Slovenski zgodovinski roman: Podatkovna zbirka, Slov.si. 
Zemljevid­1:­Zem­lje­vid­šte­vil­doga­ja­lišc­zgo­do­vin­ske­ga­roma­na­na­nase­lje 

Zadnji rabin
Koper Karlovec 
v Ljubljani 
8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: T. Koželj, J. Fridl.Merilo: 1 : 1.700.000. Vir: Dogajališca zgodovinskih romanov, Geopedia. Slovenski zgodovinski roman: Podatkovna zbirka, Slov.si. 




Zemljevid­3:­Zem­lje­vid­ljub­ljan­skih­doga­ja­lišc­v RomanuoPrešernuIlke­Vašte­(1937) 219 
Roman o Prešernu

Prepoznana dogajališcav Ljubljani 8 ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede in Geografski inštitut Antona Melika, 2015. Kartografija: Tanja Koželj.Merilo: 1 : 14.000. Vir: Slovenski zgodovinski roman: Podatkovna zbirka, Slov.si; GURS – Javne informacije Slovenije (TTN5), 2014. 


Zbir­ka­nare­ku­je­nadalj­nja­potreb­na­dela.­Doga­ja­liš­ca­na­ulic­ni­rav­ni­(Zemlje­vid3)­bi­bilo­smi­sel­no­nalo­ži­ti­na­zgo­do­vin­ski­zem­lje­vid­mesta,­saj­se­je­tlo­ris mest­sko­zi­cas­spre­mi­njal,­izci­sti­ti­bo­tre­ba­tudi­sez­nam­doga­ja­lišc,­da­bomo lah­ko­poka­za­li­na­lite­rar­no­naj­bolj­eks­ploa­ti­ra­ne­loka­ci­je.­Naj­frek­vent­nej­še­loka­­ci­je­so­se­poka­za­le­že­pri­pre­gle­du­zbir­ke,­pre­den­smo­zace­li­dopol­nje­va­ti­sez­nam roma­nov­in­jih­siste­ma­tic­no­vna­ša­ti­na­Geo­pe­di­jo­(Hlad­nik­in­Fridl­2012:­436), in­te­loka­ci­je,­z Ljub­lja­no­na­celu,­bodo­ver­jet­no­pre­vla­do­va­le­tudi­v do­pol­nje­ni zbir­ki­doga­ja­lišc.­Na­zem­lje­vi­du­se­pri­vsa­kem­kra­ju­vidi,­kdo,­kje­in­kdaj­ga­je lite­rar­no­upo­ra­bil. 
Zbir­ka­doga­ja­lišc­slo­ven­ske­dalj­še­zgo­do­vin­ske­pri­po­ved­ne­pro­ze­na­Geo­­pe­di­ji­s tre­nut­no­1458 za­pi­si­ima­za­lokal­ne­skup­no­sti­kul­tur­no­ani­ma­cij­sko,­za štu­den­te­didak­tic­no10 in­za­pro­jekt­Prostorslovenskeliterarnekultureilu­stra­tiv­no in­pro­mo­cij­sko­vlo­go,­šir­šo­jav­nost­pa­želi­nago­vo­ri­ti­h ko­la­bo­ra­tiv­ni­ude­lež­bi. Kra­ji­na­pod­la­gi­popi­sa­roma­nov,­ki­se­v njih­doga­ja­jo,­kre­pi­jo­svo­jo­kul­tur­no iden­ti­te­to,­zbir­ka­torej­ser­vi­si­ra­kul­tur­ne­potre­be­lokal­nih­skup­no­sti.­V pers­­pek­ti­vi­sta­mož­na­pre­ko­pi­ra­nje­slo­ja­na­zem­lje­vi­de­pri­pro­jek­tu­PSLK­in­pove­za­va nje­go­vih­polj­z za­pi­si­v skup­ni­pro­jekt­ni­bazi. 
Geo­lo­ci­ra­nje­lite­rar­nih­dej­stev­ima­svo­je­meje­(gl. tudi­Juvan,Napotikpro­storskizgodoviniliterarnihkultur).­Mogo­ce­je­le­pri­neka­te­rih­lite­rar­nih­žanrih, neka­te­rih­avtor­jih,­neka­te­rih­obdob­jih­ali­v ne­ka­te­rih­delih­bese­di­la,­pra­vi­lo­ma pri­tistih­žanrih,­ki­se­moc­ne­je­kot­dru­gi­pove­zu­je­jo­z zu­naj­li­te­rar­no­stvarnostjo, na­pri­mer­v (avto)bio­graf­skem,­zgo­do­vin­skem,­rod­bin­skem,­poto­pi­snem­romanu, v rea­liz­mu­19. sto­let­ja,­v 20. in­30. le­tih­20. sto­let­ja,­ko­je­bil­v li­te­ra­tu­ri­popu­la­­ren­regio­na­li­zem.­Lite­rar­ni­avtor­ima­vso­pra­vi­co­do­izmiš­lja­nja­imen­doga­ja­lišc, modi­fi­ci­ra­nja­real­nih­imen­ali­nji­ho­ve­ga­pre­stav­lja­nja­na­dru­ge­loka­ci­je.­To­poc­­ne­vca­sih­siste­ma­tic­no,­vca­sih­pa­selek­tiv­no,­zato­vpi­so­va­nje­lite­rar­nih­doga­ja­lišc na­zem­lje­vid­ni­eno­stav­no.­Pocet­je­bre­me­ni­povr­hu­nela­go­den­obcu­tek,­da­s tem 
10 Iz­pro­jek­ta­je­nasta­la­diplom­ska­nalo­ga­Tere­ze­Zorenc­(2015),­vpi­so­va­nje­novih roma­­nov­v zbir­ko­si­štu­dent­je­lah­ko­izbe­re­jo­v ok­vi­ru­svo­jih­semi­nar­skih­obvez­no­sti,­npr. pri­mojem­magi­str­skem­semi­nar­ju­(gl. na­Wiki­ver­zi)­Gl. tudi­diplo­me­Mate­je­Jeri­na Prostorskaanalizapovestislovenskihvecernicvobdobjuod1860do1870(2006),­Mine cerne­PodobeBledaskoziliteraturov»dolgem19.stoletju«,­Klav­di­je­Kar­ni­car­Prostor vslovenskiplaninskipovesti(2014),­Anje­Niko­lav­cic­Primerjavaprostoravkmeckipovesti FrancetaBevkainMiškaKranjca(2014);­vecinoma­na­sple­tu. 
krni­mo­fik­tiv­no­nara­vo­lepo­slov­ja­in­uki­nja­mo­raz­li­ko­med­knji­žev­nost­jo­in stvar­no­lite­ra­tu­ro.­Avtor­ji­se­kljub­zave­sti,­kako­nevar­na­je­upo­ra­ba­real­nih­imen (oseb­nih­in­kra­jev­nih)­za­sta­tus­lite­ra­tu­re­in­lite­rar­ne­ga­bra­nja,­zanj­odlo­ca­jo mogo­ce­tudi­iz­odkri­te­ali­pri­kri­te­želje­bral­ca­zave­sti.­Kadar­obsta­ja­nevar­nost, da­bi­s tem­nji­ho­vo­pisa­nje­izgu­bi­lo­sta­tus­fik­ci­je­in­posta­lo­pred­met­sod­ne­ga pre­go­na­zara­di­more­bit­ne­pri­za­de­to­sti­lju­di,­ki­bi­se­v be­se­di­lu­pre­poz­na­li­v neu­­gled­ni­luci,­takrat­se­upo­ra­bi­real­nih­imen­odpovedo. 
Ob­zbir­ki­roma­nesk­nih­doga­ja­lišc­na­Geo­pe­di­ji­pre­ve­ri­mo­veljav­nost­rival­­skih­trdi­tev,­da­geo­graf­ska­vizua­li­za­ci­ja­lite­rar­nih­prvin­ne­pri­ne­se­nic­radi­kal­no nove­ga,­cesar­ne­bi­mogli­doje­ti­že­ob­nji­ho­vem­besed­nem­opi­su,­ozi­ro­ma­da gre­za­para­dig­mat­sko­novost,­ki­sta­jo­omo­go­ci­la­šele­teh­no­lo­gi­ja­in­spre­me­nje­­ni­odnos­do­sve­ta.­Resni­ca­bo,­kot­bi­mogli­že­skra­ja­trez­no­pred­vi­de­va­ti,­nek­je vmes.­Vizua­li­za­ci­ja­veci­no­ma­res­ne­pri­ne­se­pre­lom­nih,­prej­skri­tih­spoz­nanj, a je­ven­dar­le­pomemb­na­in­se­spla­ca­inve­sti­ra­ti­vanjo,­ker­raz­mer­ja­pri­ka­že veliko­bolj­nazor­no,­ucin­ko­vi­to­in­veli­ko­bolj­pri­vlac­no­kot­besed­ni­opi­si.­Da­je do­nje­sploh­lah­ko­priš­lo,­se­je­moral­radi­kal­no­spre­me­ni­ti­pogled­na­lite­ra­tu­ro. Spre­mem­ba­vse­bu­je­spoz­na­nje,­da­ni­smi­sel­no­vztra­ja­ti­pri­pri­mar­no­sti­bese­­dila,­ampak­da­je­ena­ko­pomem­ben­tudi­bese­dil­ni­kon­tekst­in­da­fik­tiv­nost­ne zade­va­vseh­tek­stov­ozi­ro­ma­vseh­bese­dil­nih­rav­nin­ena­ko.­Lite­rar­no­bese­di­lo skrat­ka­ni­avto­nom­no­in­neod­vi­sno­od­real­no­sti.­K po­memb­nim­spre­mem­bam pri­šte­je­mo­še­spoz­na­nje,­da­stro­ke­ne­goji­mo­zara­di­nje­same­ali­da­je­v služ­bi svo­je­ga­pred­me­ta,­ampak­da­jo­je­tre­ba­odpre­ti­kul­tur­ni­pub­li­ki.­Zbir­ka­doga­ja­­lišc­slo­ven­skih­zgo­do­vin­skih­roma­nov­na­jav­nem­kola­bo­ra­tiv­nem­sple­tiš­cu­se tako­pri­dru­žu­je­kli­cu­po­prib­li­že­va­nju­stro­ke­jav­no­sti,­ki­ga­je­v skr­bi­za­uso­do huma­ni­stic­nih­dis­ci­plin­zapi­sal­kla­sic­ni­filo­log­Gre­gory­Cra­ne.11 
Zgo­do­vin­ski­roman­je­v tem­smi­slu­dovolj­neprob­le­ma­ti­cen­iz­dveh­razlogov. 
1. Ve­cin­ski­bra­lec­jem­lje­zgo­do­vin­ski­roman­v roke­iz­zgo­do­vin­ske­ga­inte­re­sa, tj.­iz­želje­sez­na­ni­ti­se­z zgo­do­vin­skim­doga­ja­njem­kot­pri­jet­nej­šo­alter­na­ti­vo 
11 »ce­mi­stro­kov­nja­ki­ne­ver­ja­me­mo,­da­je­naša­prva­odgo­vor­nost­odpre­ti­podroc­je jav­no­sti,­kot­je­to­danes­v di­gi­tal­ni­eri­mogo­ce,­potem­nisem­pre­pri­can,­da­sme­mo pri­ca­ko­va­ti­pod­po­ro­od­kogar­koli­dru­ge­ga­kot­od­naših­kole­gov­in­štu­den­tov.­ce­pa ver­ja­me­mo,­da­je­naša­nalo­ga­odpre­ti­podroc­je,­potem­to­v te­me­lju­spre­mi­nja­naše vsa­­kod­nev­ne­dejav­no­sti.«­(Gre­gory­Cra­ne,­Gre­co-Ro­man­stu­dies,­Huma­nist­Dis­cus­sion Group­21. jul. 2015) 
zgo­do­vi­no­pi­snim­knji­gam­in­clan­kom;­mno­gi­pisa­te­lji­prav­za­pote­ši­tev­tega inte­re­sa­roma­ne­sploh­piše­jo.­2. Kra­jev­na­ime­na­v zgo­do­vin­skem­roma­nu­so pra­vi­lo­ma­geo­graf­sko­doloc­lji­va­in­kli­ce­jo­po­geo­po­zi­cio­ni­ra­nju.­Zgo­do­vin­ski roman­je­žanr,­ki­se­loci­ra­nju­doga­ja­nja­na­real­no­obsto­je­ce­geo­graf­ske­loka­ci­je red­ko­odpo­ve,­zato­so­geo­graf­sko­doloc­lji­va­doga­ja­liš­ca­ena­od­nje­go­vih­žanr­­skih­kon­stant. 
Li­te­ra­tu­ra 
Hlad­nik,­Miran,­2009:­Gorenj­ska­pre­te­klost­v zgo­do­vin­skem­roma­nu.­Gorenj­
skiglas29. 12,­str. 12–14.­Tudi­na­sple­tu. —,­2012:­Gorenj­ska­v slo­ven­ski­knji­žev­no­sti.­V:­Alek­san­der­bjel­ce­vic­(ur.): Ideologije 
vslovenskemjeziku,literaturiinkulturi.­Ljub­lja­na:­Znans­tve­na­založ­ba­Filo­zof­ske 
fakul­te­te.­Str. 45–54.­Tudi­na­sple­tu. Hlad­nik,­Miran­in­Jer­ne­ja­Fridl,­2012:­Pro­stor­v slo­ven­ski­zgo­do­vin­ski­po­­
ve­sti­in­nje­go­va­geo­graf­ska­pre­zen­ta­ci­ja. Slavisticnarevija60,­št. 3,­str. 431–442. Zo­renc,­Tere­za,­2015.­Doga­ja­liš­ca­v iz­bra­nih­tek­stih­slo­ven­ske­ga­zgo­do­vin­ske­­
ga­roma­na.­Diplom­sko­delo.­Mentorica­Urška­Perenic.­Ljub­lja­na. 



In­ter­pre­ta­ci­je 
Ja­nez­Lud­vik­Schönle­ben­v lu­ci­geo­graf­skih in­duhov­no-kul­tur­nih­pro­sto­rov 
Mo­ni­ka­Deže­lak­Tro­jar 
Uvod 
J
a­nez­Lud­vik­Schönle­ben (1618–1681)­je­pri­mer­kranj­ske­ga­inte­lek­­tual­ca­17. sto­let­ja,­ki­je­obšir­ni­in­vse­bin­sko­bogat­opus­ute­me­ljil­na­spoz­na­njih in­vede­njih,­ki­so­se­izob­li­ko­va­la­v do­ma­cem­kranj­skem­prostoru­in­dru­gih (sred­nje)evropskih­geo­graf­skih­pro­sto­rih,­v ka­te­rih­se­je­gibal­v ca­su­šola­nja in­jezuit­ske­redov­ne­for­ma­ci­je­pa­tudi­po­izsto­pu­iz­jezuit­ske­ga­reda.­Pri­ha­jal­je v stik­z raz­no­li­ki­mi­duhov­no-kul­tur­ni­mi­obmocji,­med­kate­ri­mi­je­imel­na­nje­­gov­oseb­ni­nazor,­vred­no­te­in­zani­ma­nja­odlo­cil­ni­vpliv­jezuit­ski­prostor.­Ana­li­za Schönleb­no­ve­ga­živ­lje­nja­in­dela­kaže­izra­zit­pre­plet­med­se­boj­nih­vpli­vov­sred­­njee­vrop­ske­ga­geo­graf­ske­ga­pro­sto­ra­z do­ma­cim­kranj­skim.­Kra­ji­izven­meja domo­vi­ne,­v ka­te­rih­se­je­gibal­in­delo­val­v svo­jem­jezuit­skem­obdob­ju­(zla­sti Dunaj­in­Gra­dec)­ter­nato­v ca­su­svo­je­svet­ne­ga­duhov­niš­tva­(pred­vsem­Salz­burg, Dunaj,­Pado­va­in­bolog­na),­ko­je­šlo­v ve­ci­ni­pri­me­rov­za­sti­ke­na­dalja­vo­(ko­­res­pon­den­co),­so­s svo­jo­du­hov­no-kul­tur­no­dejav­nost­jo­usmer­ja­li­in­opre­de­lje­va­li nje­go­vo­delo­na­zgo­do­vin­skem,­teo­loš­kem­in­reto­ric­no-li­te­rar­nem­podroc­ju. 

Pri­kaz­vpli­vov­kranj­ske­ga­in­sred­njee­vrop­ske­ga geografske­ga­pro­sto­ra­na­Schönleb­no­vo­živ­lje­nje­in­delo 
Ja­ne­za­Lud­vi­ka­Schönleb­na­so­v zgo­do­vi­nar­ja,­pri­di­gar­ja,­teo­lo­ga­in­poli­histor­­ja,­kot­nam­ga­odkri­va­jo­nje­go­va­ohra­nje­na­natis­nje­na­in­roko­pi­sna­dela,­v ve­li­ki meri­soob­li­ko­va­la­oko­lja,­v ka­te­rih­je­živel,­se­šolal­in­delo­val.­V po­kra­jin­sko zaved­ne­ga­obcu­do­val­ca­pre­te­klo­sti­rod­ne­Kranj­ske­ga­je­vzgo­jil­zgled­mate­re Suza­ne­in­oce­ta­Lud­vi­ka,­ki­je­kot­mizar­in­rez­bar­delo­val­v prid­kranj­ske­ga glav ­ne ­ga ­mesta ­in ­svoj ­aktiv ­ni ­delež ­Ljub ­lja ­ni ­pris ­pe ­val ­tudi ­s so ­de ­lo ­va ­njem v služ ­bah ­mest ­ne ­upra ­ve, ­ki ­jih ­je ­poz ­ne ­je ­nad ­gra ­dil ­še ­z vec ­let ­nim ­župa ­no ­va ­-njem ­(1648 –1650, ­1652 –1655) ­(De ­že ­lak ­Tro ­jar ­2015: ­61 –62). ­Pri ­svo ­jem ­delu in ­kot ­clan ­jezuit ­ske ­Mari ­ji ­ne ­kon ­gre ­ga ­ci ­je ­je ­Schönleb ­nov ­oce ­pri ­ha ­jal ­v stik s po ­memb ­ni ­mi ­Ljub ­ljan ­ca ­ni ­svo ­je ­ga ­casa. ­Oce ­to ­va ­poz ­nans ­tva ­so ­bila ­poz ­ne ­je ver ­jet ­no ­v po ­moc ­sinu ­Jane ­zu ­Lud ­vi ­ku ­pri ­pote ­go ­va ­nju ­za ­mesto ­ljub ­ljan ­ske ­ga stol ­ne ­ga ­deka ­na ­ter ­tudi ­rib ­niš ­ke ­ga ­žup ­ni ­ka ­in ­dolenj ­ske ­ga ­arhi ­dia ­ko ­na. ­Na pod ­la ­gi ­oce ­to ­ve ­ga ­zbi ­ra ­nja ­podat ­kov ­o zgo ­do ­vi ­ni ­mesta ­Ljub ­lja ­ne ­je ­mogo ­ce skle ­pa ­ti, ­da ­je ­pri ­sinu ­odi ­gral ­tudi ­vlo ­go ­pre ­bu ­di ­te ­lja ­inte ­re ­sa ­za ­zgo ­do ­vi ­no (De ­že ­lak ­Tro ­jar ­2015: ­63 –64). 
Od ­lo ­cil ­no ­pre ­lom ­ni ­co ­v Schönleb ­no ­vem ­vzpo ­stav ­lja ­nju ­pove ­zav ­s sred ­nje ­-evrop ­skim ­geo ­graf ­skim ­pro ­sto ­rom ­je ­pome ­nil ­nje ­gov ­vstop ­v je ­zuit ­ski ­red. Z vsto ­pom ­je ­Schönle ­ben ­postal ­del ­Avstrij ­ske ­jezuit ­ske ­pro ­vin ­ce, ­ki ­je ­v nje ­go ­-vem ­casu ­obse ­ga ­la ­širo ­ko ­obmoc ­je ­današ ­nje ­Sred ­nje ­in ­delo ­ma ­Jugovz ­hod ­ne evro ­pe, ­od ­Pas ­sa ­ua ­do ­Sed ­mo ­graš ­ke ­v da ­naš ­nji ­Romu ­ni ­ji ­in ­od ­današ ­nje ­Slo ­-vaš ­ke ­do ­Jadran ­ske ­oba ­le ­(Dro ­besch ­in ­Trop ­per ­2006: ­zem ­lje ­vid). ­Tako ­kakor jezuit ­ski ­red ­v ce ­lo ­ti ­je ­tudi ­Avstrij ­ska ­redov ­na ­pro ­vin ­ca ­obsta ­ja ­la ­kot ­nad ­na ­cio ­-nal ­na ­eno ­ta ­vec ­na ­rod ­nih ­geo ­graf ­skih ­pro ­sto ­rov. ­Uni ­for ­mi ­ra ­nost ­širo ­ke ­ga ­in raz ­no ­rod ­ne ­ga ­pro ­sto ­ra ­je ­bila ­ute ­me ­lje ­na ­na ­latinš ­ci ­ni ­kot ­uradnem ­in ­spo ­ra ­zu ­­me ­val ­nem ­jezi ­ku, ­na ­enot ­nem ­ustro ­ju ­delo ­va ­nja ­jezuit ­skih ­kole ­gi ­jev ­ter ­seve ­da na ­enot ­nem ­niž ­jem ­(»stu ­dia ­infe ­rio ­ra«) ­in ­viš ­jem ­šols ­tvu ­(»stu ­dia ­supe ­rio ­ra«). Jezuit ­ske ­gim ­na ­zi ­je ­in ­uni ­ver ­ze ­so ­pome ­ni ­le ­voz ­liš ­ca ­med ­se ­boj ­ne ­ga ­vpli ­va ­nja raz ­no ­li ­kih ­kulturnih ­pro ­sto ­rov. ­Pri ­prav ­ni ­ki ­in ­pol ­no ­prav ­ni ­cla ­ni ­jezuit ­ske ­ga reda ­so ­se ­med ­svo ­jim ­šola ­njem ­in ­redov ­no ­for ­ma ­ci ­jo ­na ­poslu ­šno ­pre ­da ­nost vods ­tvu ­reda ­pri ­prav ­lja ­li ­tudi ­s po ­go ­sti ­mi ­seli ­tva ­mi ­iz ­kole ­gi ­ja ­v ko ­le ­gij ­in ­z me ­-nja ­va ­njem ­poslan ­stev, ­nalog ­in ­zadol ­ži ­tev. 
Prag ­doma ­ce ­ga ­kranj ­ske ­ga ­geo ­graf ­ske ­ga ­pro ­sto ­ra ­je ­Schönle ­ben ­prvic ­pre ­-sto ­pil ­rav ­no ­zara ­di ­odlo ­ci ­tve, ­da ­vsto ­pi ­v je ­zuit ­ski ­red. ­Odšel ­je ­na ­Dunaj, ­kjer je ­v ko ­le ­gi ­ju ­sv. ­Ane ­opra ­vil ­novi ­ciat ­(1635/36 –1636/37), ­zatem ­pa ­je ­v Leob ­nu eno ­leto ­utr ­je ­val ­zna ­nje ­reto ­ri ­ke ­(1637/1638). ­Po ­oprav ­lje ­nem ­štu ­di ­ju ­filo ­zo ­fi ­je v Grad ­cu ­(1638/39 –1640/41) ­je ­v Krem ­su ­(1641/42) ­in ­Grad ­cu ­(1642/43) ­pou ­­ce ­val ­poe ­ti ­ko ­ter ­nato ­v Lin ­zu ­še ­reto ­ri ­ko ­(1643/44), ­potem ­pa ­je ­štu ­di ­ral teo ­lo ­gi ­jo v Pas ­sa ­uu ­(1644/45), ­Grad ­cu ­(1645/46 –1646/47) ­in ­cetr ­to ­leto ­na ­Duna ­ju (1647/48). ­Štu ­di ­ju ­teo ­lo ­gi ­je ­so ­sle ­di ­li ­pou ­ce ­va ­nje ­reto ­ri ­ke ­in ­notar ­ska ­služ ­ba ­na dunaj ­ski ­filo ­zof ­ski ­fakul ­te ­ti ­(1648/49) ­ter ­tret ­ja ­pro ­ba ­ci ­ja ­v Ju ­denbur ­gu ­(1649/50). 
Od­tam­je­pri­šel­za­šol­ske­ga­pre­fek­ta­v je­zuit­ski­kole­gij­v Ljub­lja­ni­(1650/51), od­tukaj­odšel­za­kra­tek­cas­v Gra­dec­(1651/52)­pou­ce­vat­eti­ko­in­nato­za­nekaj mese­cev­v Linz.­V šol­skem­letu 1652/53­je­na­dunaj­ski­filo­zof­ski­fakul­te­ti­pou­­ce­val­logi­ko­(De­že­lak­Tro­jar­2015:­66–69).­V ca­su­svo­je­redov­ne­for­ma­ci­je­se­je tako­preiz­ku­sil­v vec­poslans­tvih­in­zame­njal­kar­nekaj­kole­gi­jev.­že­naved­be kra­jev­pri­ca­jo­o za­tisti­cas­raz­me­ro­ma­širo­kem­geo­graf­skem­pro­sto­ru,­v ka­te­­rem­se­je­gibal­Schönle­ben.­ce­k temu­doda­mo­še­posred­ne­sti­ke­z dru­gi­mi mesti in­kra­ji,­ki­jih­je­nave­zal­pre­ko­poz­nan­stev­z ljud­mi­iz­raz­pro­stra­nje­ne­Avstrij­­ske­redov­ne­pro­vin­ce,­posta­ne­nje­gov­krog­še­šir­ši.­V ne­ka­te­rih­mestih­je­delo­val vec­krat,­višek­nje­go­ve­jezuit­ske­(go­vor­niš­ke)­karie­re­pa­je­goto­vo­bilo­nje­go­vo dru­go­dunaj­sko­obdob­je,­ko­je­po­kon­ca­nem­štu­di­ju­teo­lo­gi­je­(1647/48)­postal pro­fe­sor­reto­ri­ke­v tam­kajš­njem­kole­gi­ju­ter­notar­filo­zof­ske­fakul­te­te­(1648/49). V tem­obdob­ju­je­namrec­bilo­natis­nje­nih­naj­vec­nje­go­vih­govo­rov.­Dunaj­pa­ni pome­nil­le­zacet­ka­in­poz­ne­je­tudi­viš­ka­nje­go­ve­jezuit­ske­karie­re­ter­glav­ne­ga voz­liš­ca­nje­go­vih­med­na­rod­nih­oseb­nih­sti­kov,­ampak­je­ne­nazad­nje­postal­še loc­ni­ca­med­nje­go­vo­jezuit­sko­in­neje­zuit­sko­duhov­niš­ko-ka­rier­no­pot­jo.­Svo­­jo­jezuit­sko­karie­ro­je­Schönle­ben­skle­nil­na­Duna­ju­kot­pro­fe­sor­logi­ke­na tam­kajš­nji­filo­zof­ski­fakul­te­ti­(1652/53),­juli­ja­1653­pa­se­je­tako­rekoc­poslo­vil z go­vo­rom­na­cast­umr­lih­usta­no­vi­te­ljev­in­dobrot­ni­kov­dunaj­ske­uni­ver­ze.1 Dunaj­je­pri­Schönleb­nu­odlo­cil­no­vlo­go­odi­gral­tudi­zara­di­mož­no­sti­razi­sko­­va­nja­in­štu­di­ja­v knjiž­ni­ci­in­arhi­vu­kole­gi­ja­in­uni­ver­ze2 pa­tudi­v knjiž­ni­cah dru­gih­usta­nov­ter­posa­mez­ni­kov­(upo­rab­ljal­je­npr.­knjiž­ni­co­Johanna­Wilhelma Man­na­get­te,­dunaj­ske­ga­dvor­ne­ga­zdrav­ni­ka,­vec­krat­ne­ga­deka­na­medi­cin­ske fakul­te­te­in­rek­tor­ja­dunaj­ske­uni­ver­ze).3 
ce­je­bil­Dunaj­zace­tek,­vrhu­nec­in­zaklju­cek­Schönleb­no­ve­jezuit­ske­poti, pa­je­bila­rod­na­Ljub­lja­na­kraj­pre­mi­sle­ka­in­spre­je­ma­nja­pomemb­nej­ših­odlo­­ci­tev.­Tukaj­je­dozo­re­la­nje­go­va­odlo­ci­tev­za­vstop­v red­(1635),­mor­da­je­v ca­su nje­go­ve­šol­ske­pre­fek­tu­re­(1650/51)­posta­la­tudi­kraj­pre­mi­sle­ka­o smi­sel­no­sti vztra­ja­nja­na­jezuit­ski­poti,­goto­vo­pa­je­po­vrni­tvi­iz­Pado­ve,­ko­je­leta 1654 Schönle­ben­postal­ljub­ljan­ski­stol­ni­dekan,­pome­ni­la­nov­zace­tek.­Vlo­ga­Ljublja­­ne­kot­Schönleb­no­ve­ga­kra­ja­teht­nej­ših­pre­mi­sle­kov­in­spre­memb­se­je­vno­vic 
1 Schönle­ben,­Horaesubsecivaedominicales,­2. del,­str. 449–451. 2 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­npr.­str. 17,­44,­48–49. 3 ARS,­SI­AS­1073,­I/49r,­str. 9r;­I/50r,­str. 24;­Schönle­ben,­Horaesubsecivaedominica-
les,­2. del,­str. 458–462. 
potr­di­la­z nje­go­vo­odpo­ved­jo­mestu­stol­ne­ga­deka­na­(1667)­in­odlo­ci­tvi­jo,­da se­pote­gu­je­za­mesto­rib­niš­ke­ga­žup­ni­ka­in­dolenj­ske­ga­arhi­dia­ko­na­(1669) (De­že­lak­Tro­jar­2015: 74).­Sko­raj­isto­ca­sno­z na­sto­pom­nove­služ­be­je­Schönle­­ben­postal­tako­rekoc­urad­ni­kro­nist­deže­le­Kranj­ske,­saj­so­ga­dežel­ni­sta­no­vi gmot­no­pod­pr­li­in­mu­s tem­olaj­ša­li­pri­prav­lja­nje­genea­loš­kih­in­zgo­do­vin­skih del,­zla­sti­spi­sa­Carnioliaantiquaetnova(Mi­klav­cic­1960–1971:­237).­Poz­ne­je je­z nji­ho­vo­pod­po­ro­in­po­oseb­nem­posre­do­va­nju­uspel­pri­do­bi­ti­salz­burškega tiskar­ja­Jane­za­Krst­ni­ka­Mayrja,­da­je­odprl­tiskar­sko­podruž­ni­co­v Ljub­­ljani (Du­lar­2002:­91, 98).­Tako­je­Ljub­lja­na­po­Schönleb­no­vi­zaslu­gi­po­sko­­raj­sto­letih­zno­va­dobi­la­tiskar­no­(prim. Škulj,Prostortiskarninzaložb).­Od tega­je­imel­kori­sti­tudi­sam,­saj­mu­je­bliž­nja­tiskar­na­olaj­ša­la­pri­pra­vo­bese­dil za­tisk. 
Po­izsto­pu­iz­jezuit­ske­ga­reda­je­Schönle­ben­pro­ti­kon­cu­leta 1653­odšel v Pa­do­vo,­kjer­je­samo­dva­dne­va­po­vpi­su­v ma­tri­ke­tam­kajš­nje­teo­loš­ke­fakul­­te­te­19. de­cem­bra­pri­do­bil­naziv­dok­tor­ja­teo­lo­gi­je.­Ver­jet­no­je­bil­v sti­ku s pro­fe­sor­ji­pado­van­ske­uni­ver­ze­že­v ca­su­pred­izsto­pom­iz­jezuit­ske­ga­reda­in se­je­v do­go­vo­ru­z nji­mi­na­dok­tor­ski­izpit­pri­prav­ljal­že­na­Duna­ju.­Mor­da­je bila­Schönleb­no­va­želja­po­dokon­ca­nju­teo­loš­ke­ga­štu­di­ja­na­neje­zuit­ski­uni­­ver­zi­v Pa­do­vi­tudi­raz­log,­da­se­je­odlo­cil­zapu­sti­ti­jezuit­ski­red­in­se­v pol­no­sti pos­ve­ti­ti­mario­lo­gi­ji.­Zdi­se­doma­la­nemo­go­ce,­da­bi­mu­tak­šen­pod­vig­lah­ko uspel­brez­pri­po­ro­cil­vpliv­nih­oseb­in­brez­pred­hod­ne­pri­pra­ve­na­dok­tor­ski izpit­še­v nje­go­vem­jezuit­skem­obdob­ju.­Nje­go­vo­proš­njo­za­oprav­lja­nje­doktor­­ske­ga­izpi­ta­je­pri­stoj­nim­pred­lo­žil­fran­ciš­kan­Matt­heus­Ferc­hius,­ki­se­v za­pi­sni­ku 
o nje­go­vem­dok­tor­skem­izpi­tu­ome­nja­kot­nje­gov­pro­mo­tor.4 V dok­tor­ski diplo­mi­je­kot­Schönleb­nov­pro­mo­tor­nave­den­Fran­cis­cus­bet­to­tus,­ki­je­prav tako­pri­ha­jal­iz­fran­ciš­kan­skih­vrst.5 Tako­v za­pi­sni­ku­kot­v dok­tor­ski­diplo­mi se­nava­ja­jo­šte­vil­na­zna­na­ime­na­pro­fe­sor­jev­uni­ver­ze­v Pa­do­vi­in­dru­gih,­ki­so bili­pri­sot­ni­pri­Schönleb­no­ve­mu­zago­vo­ru,­tudi­neka­te­rih­nje­go­vih­kranj­skih roja­kov.­Mor­da­je­Schönle­ben­poz­ne­je,­ko­je­še­nekaj­casa­ostal­v Pa­do­vi,­s ka­­te­rim­izmed­njih­nave­zal­tudi­oseb­ne­sti­ke.­Pado­van­sko­oko­lje­mu­ni­odpr­lo­le poti­do­karier­ne­ga­vrhun­ca­in­novih­poz­nan­stev,­ampak­mu­je­ponu­di­lo­tudi mož­nost­dela­in­razi­sko­va­nja­v tam­kajš­nji­uni­ver­zi­tet­ni­knjiž­ni­ci­in­arhi­vu­(De­­že­lak­Tro­jar­2015: 70).­Na­ta­poz­nans­tva­se­je­mor­da­zana­šal,­ko­je­leta 1661­ali 1662­(si­cer­zaman)­iskal­mož­nost­tiska­svo­jih­(ver­jet­no­marioloških)­spi­sov v Pa­do­vi­in­benet­kah.6 Ver­jet­no­je­tudi,­da­so­mu­ti­sti­ki­iz­pado­van­ske­ga­pro­­sto­ra­poz­ne­je­omo­go­ci­li­ali­pa­vsaj­olaj­ša­li­spre­jem­med­cast­ne­cla­ne­bolonj­ske Aka­de­mi­je­gela­tov.7 
Med­evrop­ski­mi­kul­tur­ni­mi­sre­diš­ci­so­v Schönleb­no­vem­živ­lje­nju­vid­nej­šo vlo­go­odi­gra­li­še­Gra­dec,­bolog­na­in­Salz­burg,­kot­mesti­nati­sa­dveh­nje­go­vih govo­rov­in­dveh­mario­loš­kih­spi­sov­pa­sta­bila­pomemb­na­tudi­Linz­in­Celo­vec (De­že­lak­Tro­jar:­66, 72).­V Grad­cu­je­bil­leta 1643­natis­njen­prvi­po­naslo­vu znan­Schönleb­nov­govor­(Aegis Palladia Daphnophoria oblata neo-baccalaureis Graecensibus),­ki­pa­se­ni­ohra­nil;8 sko­raj­tri­de­set­let­poz­ne­je­pa­je­tam­izš­lo­nje­­go­vo­edi­no­ohra­nje­no­delo­v slo­venš­ci­ni,­Evangeliainulystuvi(1672).­bolog­na­je pomemb­na­zara­di­nje­go­ve­ga­cast­ne­ga­clans­tva­v Aka­de­mi­ji­gela­tov,­bila­pa­je tudi­služ­be­no­mesto­mario­lo­ga­Simo­na­San­ta­ga­ta­(bil­je­kano­nik),9 ki­je,­kot­je mogo­ce­ugo­to­vi­ti­iz­Schönleb­no­ve­ga­pos­ve­ti­la­dru­ge­ga­zvez­ka­post­nih­pri­dig, ocit­no­imel­naj­vec­zaslug­za­nje­gov­spre­jem­v aka­de­mi­jo.10 Iz­tega­in­iz­epi­gra­ma San­ta­ga­ta­k Schönleb­no­ve­mu­spi­su­Palma virginea je­mogo­ce­skle­pa­ti,­da­je Schönleb­na­s pa­do­van­skim­in­bolonj­skim­pro­sto­rom­ver­jet­no­pove­zo­va­la­tudi mario­lo­gi­ja.11 
Schönleb­no­vi­ohra­nje­ni­roko­pi­si­in­sez­na­mi­nje­go­vih­tiska­nih­ter­za­natis pri­prav­lje­nih­del­kaže­jo,­da­je­bila­Schönleb­no­va­pro­duk­ci­ja­še­pre­cej­obsež­nej­­ša­od­tiste,­ki­jo­izka­zu­je­jo­ohra­nje­ni­tiski.­Kores­pon­den­ca­s ško­fom­buch­hei­mom in­noti­ca­v eni­izmed­roko­pi­snih­pred­log­spi­sa­Carnioliaantiquaetnovapri­ca­ta, da­je­Schönleb­nu­iska­nje­mož­no­sti­za­tisk­vze­lo­veli­ko­casa­in­da­se­mu­vlo­žen trud­pogo­sto­ni­obre­sto­val.12 To­se­je­spre­me­ni­lo­po­letu 1668,­ko­je­svo­ja­dela 
6 NŠAL,­NŠAL­100,­KAL­fasc.­138/10:­Schönleb­no­vo­pismo­buch­hei­mu­(17. julij 1662). 
7 Zani,­Memorie,imprese,­str. 181r–184r. 
8 Val­va­sor,­DieEhre,2. zv.,­6. knj.,­str. 355. 
9 Zani,­Memorie,imprese,­str. 378–380; Zie­gel­ba­uer,­Novissimadenegotiosaeculorum: »Aut­hor­lec­to­ri«,­2. str. 
10 Schönle­ben,­Tractatusgeminus,­2. del:­»epi­sto­la­dedi­ca­to­ria«,­3. str. 
11 Schönle­ben,­Palmavirginea(pred­proe­mi­jem). 
12 NŠAL,­NŠAL­100,­KAL­fasc.­138/10:­Schönleb­no­vo­pismo­buch­hei­mu­(17. julij 1662); ARS,­SI­AS­1001:­Schönle­ben,­Car­nio­lia­anti­qua­et­nova:­»Nb­Hucus­que,­nem­pe duo­pri­ma­Capi­ta­mis­sa­sunt­Vien­nam­typo­grap­ho,­quae­non­dum­recep­ta­sunt.« 
zacel­izda­ja­ti­pri­tiskar­ju­Melc­hior­ju­Haa­nu­v Salz­bur­gu,­kar­mu­je­odpr­lo­pot do­sred­njee­vrop­ske­bral­ne­pub­li­ke­in­vec­jo­mož­nost­vpli­va­nja­na­soca­sno­teo­­loš­ko,­zgo­do­vi­no­pi­sno­in­pri­di­gar­sko­pro­duk­ci­jo.­Schönleb­nov­govor­v po­ca­sti­tev inve­sti­tu­re­Mak­si­mi­li­ja­na­Gan­dolp­ha­Kuen­bur­ga­za­salz­burš­ke­ga­ško­fa­doka­­zu­je,­da­ga­s Salz­bur­gom­niso­pove­zo­va­li­le­tiskar­ski­posli,­ampak­tudi­oseb­na poz­nans­tva.13 V sta­rej­ši­lite­ra­tu­ri­se­pojav­lja­jo­nami­gi,­da­je­Kuen­burg­Schönleb­­nu­po­resig­na­ci­ji­z me­sta­rib­niš­ke­ga­žup­ni­ka­in­dia­ko­na­ponu­dil­mesto­ško­fij­ske­ga knjiž­ni­car­ja­(Rich­ter­1817:­316). 
Schönle­ben­je­sti­ke­z do­mo­vi­no­in­evrop­ski­mi­deže­la­mi­gojil­in­ohra­njal­tudi pre­ko­širo­ko­raz­pre­de­ne­mre­že­poz­nan­stev,­ki­se­je­zace­la­vzpo­stav­lja­ti­v ca­su štu­di­ja­na­ljub­ljan­ski­jezuit­ski­gim­na­zi­ji.­Med­nji­mi­je­sam­izpo­sta­vil­Auers­per­­ge,­in­sicer­Jane­za­Vaj­kar­da,­nje­go­ve­ga­bra­ta­Jane­za­Her­bar­da­in­nju­ne­ga­bra­tran­ca Jane­za­Andre­ja,­pred­njim­pa­je­jezuit­sko­gim­na­zi­jo­obi­sko­val­tudi­Schönleb­­nov­poz­nej­ši­dober­pri­ja­telj­in­zaš­cit­nik­Volf­gang­engel­bert.14 V prib­liž­no istem­obdob­ju­kot­Schönle­ben­sta­jezuit­sko­gim­na­zi­jo­obi­sko­va­la­tudi­Mar­ko Doli­nar,­poz­nej­ši­ljub­ljan­ski­stol­ni­dekan­in­prošt,­in­Rudolf­Cora­duz­zi,­poznej­­ši­kano­nik,­s ka­te­ri­ma­je­Schönle­ben­dobro­sode­lo­val­v ca­su­svo­je­služ­be­stol­ne­ga deka­na.15 Ko­je­vsto­pil­v no­vi­ciat­v ko­le­gi­ju­sv.­Ane­na­Duna­ju,­je­prvo­leto­nad njim­bdel­sona­rod­njak­Janez­Šega,­ki­je­bil­rav­no­takrat­magisternovitiorum.­Na mož­nost­nju­nih­poz­nej­ših­sti­kov­kaže­noti­ca­o nju­nem­sre­ca­nju­ob­obi­sku cesar­ja­Leo­pol­da­I.­leta 1660­v Ljub­lja­ni.16 Med­šola­njem­in­jezuit­sko­for­ma­ci­­jo,­ki­se­je­v glav­ni­ni­odvi­la­izven­meja­rod­ne­Kranj­ske,­je­Schönleb­na­usmer­ja­lo še­vec­dru­gih­sona­rod­nja­kov.­Med­nji­mi­je­ver­jet­no­vid­nej­šo­vlo­go­odi­gral Mati­ja­bast­jan­cic,­ki­je­vsaj­posred­no,­ce­ne­tudi­nepo­sred­no­bdel­nad­nje­go­vim dunaj­skim­obdob­jem,­tako­v zad­njem­let­ni­ku­štu­di­ja­teo­lo­gi­je­(1647/48)­kot poz­ne­je,­ko­je­bil­Schönle­ben­pro­fe­sor­reto­ri­ke­v du­naj­skem­kole­gi­ju­in­notar filo­zof­ske­fakul­te­te­(1648/49)­ter­tudi­v zad­njem­letu­Schönleb­no­ve­jezuit­ske poti.­bast­jan­cic­je­namrec­bil­pro­ku­ra­tor­štu­den­tov­nemš­ke­narod­no­sti­(1646/47) in­pro­fe­sor­teo­lo­gi­je,­pa­tudi­gene­ral­ni­štu­dij­ski­pre­fekt­ter­nekaj­casa­tudi dekan­dunaj­ske­teo­loš­ke­fakul­te­te.­V letu 1648/49­je­v vi­rih­ome­njen­tudi­kot bib­lio­te­kar­in­bi­lah­ko­bil­Schönleb­nu­v po­moc­pri­zbi­ra­nju­zgo­do­vin­ske­ga­in 
13 Val­va­sor,­DieEhre,2. zv.,­6. knj.,­str. 355. 14 ARS,­SI­AS­1073,­II/51r,­str. 110–111,­116,­119,­121;­I/31r,­str. 293v,­294v. 15 ARS,­SI­AS­1073,­II/51r,­str. 113,­134. 16 Npr.:­ARS,­SI­AS­1073,­I/32r,­str. 82r–v. 
dru­ge­ga­gra­di­va.17 Schönle­ben­je­p.­bast­jan­ci­ca­ime­no­val­»glo­ria­gen­tis­nostrae«.18 Mor­da­je­Schönle­ben­med­duna­jskim­štu­di­jem­teo­lo­gi­je­nave­zal­stik tudi­z Lu­­kom­Knaf­ljem,­za­kate­re­ga­se­dom­ne­va,­da­je­prav­tako­štu­di­ral­teo­lo­gi­jo­na Duna­ju.­6. ju­ni­ja 1648­je­bil­namrec­v nadš­ko­fij­ski­kape­li­sv.­Andre­ja­na­Duna­­ju­pos­ve­cen­v du­hov­ni­ka­(Vo­do­pi­vec­1971: 20).­Schönle­ben­je­bil­v duhov­ni­ka pos­ve­cen­iste­ga­leta,­a nam­tocen­datum­nje­go­ve­pos­ve­ti­tve­za­zdaj­ni­znan. 
Schönle­ben­je­pri­ha­jal­v stik­tudi­z ne­ka­te­ri­mi­cla­ni­ple­miš­kih­dru­žin,­ki­so se­v nje­go­vem­casu­šola­li­na­jezuit­skih­gim­na­zi­jah­in­uni­ver­zah­na­Duna­ju, v Grad­cu­in­Pas­sa­uu,­in­sicer­z Mic­hae­lom­Ada­mom­bap­ti­stom­Alt­ha­nom, Fer­di­nan­dom­in­Pau­lom­Sixtom­Trauth­so­nom,­že­ome­nje­nim­Maximilianom Gan­dolfom­Kuen­bur­gom­in­šte­vil­ni­mi­dru­gi­mi.19 Pri­lož­nost­za­tovrst­no­nave­­zo­va­nje­sti­kov­sta­ponu­di­li­tudi­nje­go­vi­dra­mi­JulianApostata,­ki­naj­bi­jo­napi­sal leta 1644­v Lin­zu,­in­Haeresisfulminata,­ki­je­bila­upri­zor­je­na­leta 1651­v Ljub­­lja­ni.­Za­prvo­je­pre­mi­jo­daro­val­grof­Johann­Ric­hard­Star­hem­berg­(Fröhler 1955:­216,­232),20 dru­go­pa­je­Schönle­ben­pos­ve­til­Volf­gan­gu­engel­ber­tu­Auers­­per­gu.21 Pri­ja­teljs­tvo­z njim­je­bilo­poz­ne­je­za­Schönleb­na­odlo­cil­ne­ga­pome­na, ure­jal­je­namrec­nje­go­vo­knjiž­ni­co­in­tako­dobil­dostop­do­obšir­nih­roko­pi­snih in­tiska­nih­virov­in­lite­ra­tu­re.­Schönle­ben­je­o Volf­gan­gu­zapi­sal,­da­je­bil­njegov zaš­cit­nik,22 Radics­pa­je­Schönleb­na­pomen­lji­vo­ime­no­val­Volf­gan­gov­znanstveni »dru­gi­jaz«­(»sein­wis­sensc­haft­lic­her­Alter­ego«)­(Ra­dics­1878: 51).­V ca­su­šol­­ske­pre­fek­tu­re­v Ljub­lja­ni­(1650/51)­je­bil­Schönle­ben­nekaj­casa­tudi­pred­stoj­nik kon­gre­ga­ci­je­Mari­je­Vne­bov­ze­te.­Iz­vpi­sov­v kon­gre­ga­cij­sko­knjigo­je­mogo­ce skle­pa­ti,­da­je­bil­v pri­ja­telj­skih­sti­kih­tudi­z že­ome­nje­nim­Jane­zom­Andre­jem Auers­per­gom,­eber­har­dom­Leo­pol­dom­Ursi­ni­jem­bla­ga­jem­in­Godefri­dom Gal­lom.23 cas­Schönleb­no­ve­jezuit­ske­redov­ne­for­ma­ci­je­in­nje­go­ve­ga­delo­vanja 
17 AUW,­NA­1,­str. 750–752;­Catalogus[…] NationisAustriacaeprocuratorum,­str. 14; ARSI,­Austr. 125 I,­str. 154r–v,­18314v;­Lukacs,­Catalogipersonarum,­2. zv.,­str. 544­in 3. zv.,­str. 246;­Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­str. 86. 
18 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­str. 86. 
19 Schönle­ben,­Horaesubsecivaedominicales,­2. del.,­str. 423,­474–480;­AUW,­Ph­11, str. 2,­85;­Schönle­ben,­MarsAustriacus;­ÖNb,­Cod.­12219 Han,­str. 25r. 
20 ÖNb,­Cod.­12219 Han,­str. 234r. 
21 Oe­St­A,­HHS­t­A,­AT-Oe­St­A/HHS­t­A­Sb­Auers­perg­XXVII,­25. 
22 Oe­St­A,­HHS­t­A,­AT-Oe­St­A/HHS­t­A­Sb­FA­Auers­perg­XXVII,­12,­str. 36r:­»[…] in bib­liot­he­ca­exce­len­tis­si­mi­domi­ni­comi­tis­Wolf­gan­gi­engel­ber­ti­gra­tio­sis­si­mi­mei­patroni.« 
23 ARS,­SI­AS­1073,­II/51r,­str. 29–31,­37. 
na ­Duna ­ju ­(1647 –1649, ­1652 –1653) ­je ­sov ­pa ­del ­z vr ­hun ­ci ­karie ­re ­Jane ­za ­Vaj ­-kar ­da ­Auers ­per ­ga ­na ­dunaj ­skem ­dvo ­ru ­v služ ­bi ­cesar ­ja ­Fer ­di ­nan ­da ­III. ­Ali ­sta med ­se ­boj ­ne ­sti ­ke ­goji ­la ­tudi ­na ­Duna ­ju, ­ne ­vemo, ­ver ­jetno ­pa ­je ­vsaj ­Schönle ­ben poz­nal­Vaj ­kar ­do ­vo ­vzpe­nja­jo ­co ­karie­ro ­na ­Duna ­ju, ­kamor­sta ­priš­la ­sko­raj socasno. 
Po ­pro ­mo ­ci ­ji ­v dok ­tor ­ja ­teo ­lo ­gi ­je, ­ko ­se ­je ­Schönle ­ben ­iz ­Pado ­ve ­vrnil ­v rod ­­no ­Kranj ­sko, ­je ­okre ­pil ­sti ­ke ­z lo ­kal ­ni ­mi ­cerk ­ve ­ni ­mi ­in ­svet ­ni ­mi ­velja ­ki. ­V do ­brih 
oseb 
­nih ­odno ­sih ­(kar ­pa ­ni ­ved ­no ­velja ­jo ­tudi ­za ­služ ­be ­ne) ­je ­bil ­z obe ­ma ­škofoma, naj ­prej ­z Oto ­nom ­Fri ­de ­ri ­kom ­buch ­hei ­mom, ­nato ­še ­z Jo ­že ­fom ­Rabat ­to. ­Tesno je ­sode ­lo ­val ­z ge ­ne ­ral ­nim ­vikar ­jem ­Fili ­pom ­Ter ­pi ­nom ­in ­nekaj ­casa ­tudi ­s picen ­­skim ­ško ­fom ­in ­ljub ­ljan ­skim ­stol ­nim ­pro ­štom ­Fran ­ciš ­kom ­Mak ­si ­mi ­li ­ja ­nom Vac ­ca ­nom ­(De ­že ­lak ­Tro ­jar ­2015: ­71 –72). ­Dobro ­se ­je ­razu ­mel ­s ka ­no ­ni ­kom ­Jako ­-bom ­Sto ­per ­jem, ­ki ­mu ­je ­poma ­gal ­pri ­zbi ­ra ­nju ­in ­ure ­ja ­nju ­cerk ­ve ­no ­prav ­nih ­in neka ­te ­rih ­dru ­gih ­doku ­men ­tov. 24 Po ­Sto ­per ­je ­vi ­smr ­ti ­so ­se ­dobri ­odno ­si ­prenesli na ­nje ­go ­ve ­ga ­nasled ­ni ­ka ­na ­mestu ­kano ­ni ­ka, ­Mar ­ka ­Roset ­ti ­ja ­(Ki ­au ­ta ­2003: 314). 25 Izmed ­šte ­vil ­nih ­Schönleb ­no ­vih ­sti ­kov ­z je ­zui ­ti ­v ljub ­ljan ­skem ­kole ­gi ­ju ­je ­izsto ­­pa ­lo ­pri ­ja ­te ­lje ­va ­nje ­s p. ­Fran ­ciš ­kom ­Har ­rer ­jem, ­jezuit ­ski ­dia ­ri ­ji ­pa ­naka ­zu ­je ­jo tudi ­mož ­nost ­sode ­lo ­va ­nja ­s p. ­Andre ­jem ­Jan ­ko ­vi ­cem. 26 

O Schönleb ­no ­vih ­oseb ­nih ­sti ­kih ­lah ­ko ­skle ­pa ­mo ­tudi ­iz ­nje ­go ­ve ­ga ­last ­ne ­ga pri ­ce ­va ­nja ­v epi ­lo ­gu ­cetr ­te ­knji ­ge ­Orbisuniversivotorum.­Poseb ­no ­pri ­srcu ­mu ­je bil ­p. ­Her ­mann ­Horst, ­ki ­je ­bil ­v ca ­su ­Schönleb ­no ­ve ­ga ­štu ­di ­ja ­teo ­lo ­gi ­je ­v Grad ­­cu ­rek ­tor ­tam ­kajš ­nje ­ga ­kole ­gi ­ja, ­nato ­pa ­je ­leta 1647 ­isto ­ca ­sno ­kot ­Schönle ­ben 

odšel 
­na ­Dunaj, ­kjer ­je ­postal ­pro ­fe ­sor ­teo ­lo ­gi ­je. ­Schönle ­ben ­je ­o njem ­zapi ­sal, da ­je ­bil ­nje ­gov ­naj ­ljub ­ši ­pro ­fe ­sor ­(»meus ­quon ­dam ­sua ­vis ­si ­mus ­pro ­fes ­sor«). 27 Pose ­bej ­je ­izpo ­sta ­vil ­tiste ­dok ­tor ­je ­teo ­lo ­gi ­je, ­ki ­so ­bili ­castil ­ci ­brez ­ma ­dež ­ne Devi ­ce ­Mari ­je ­in ­ki ­jih ­je ­sam ­oseb ­no ­poz ­nal. 28 Ome ­nil ­je ­ber ­nar ­da ­Geyer ­ja, 


24 Npr.: ­NŠAL, ­NŠAL ­100, ­KAL ­fasc. ­98/1. 25 NŠAL, ­NŠAL ­100, ­KAL ­fasc. ­313/2a: ­»Dis ­po ­si ­tio ­ulti ­mae ­volun ­ta ­tis« ­(30.av ­gust1676). 26 ARS, ­SI ­AS ­1073, ­I/32r, ­str. 85v. 27 Schönle ­ben, ­Orbis universi votorum,­4. knj., ­str. 86; ­Lukacs, ­Catalogipersonarum, 
3. zv., ­str. 148, ­175, ­218. 
28 Schönle ­ben, ­Orbisuniversivotorum,­4. knj., ­str. 86: ­»[…] ­veni ­rent ­alias ­in ­recen ­si ­to ­­rum ­nume ­rum ­plu ­ri ­mi ­doc ­tis ­si ­mi ­pari ­ter ­et ­pien ­tis ­si ­mi ­viri, ­quos ­ego ­dudum fami ­lia ­ri ­ter ­notos ­sus ­pi ­cio ­et ­omit ­te ­re ­non ­pos ­sum, ­quin ­sal ­tem ­nomi ­nem.« 
Phi­lip­pa­Mil­ler­ja,­roja­ka­Mati­ja­bast­jan­ci­ca,­Joan­ne­sa­bert­hol­da­(»meus­quon­­dam­in­phi­lo­sop­hia­et­theo­lo­gia­pro­fes­sor«),­Pau­la­Rosmer­ja­(»qui­inde­fes­so stu­dio­mul­tis­annis­theo­lo­giam­scho­la­sti­cam­mag­no­cum­dis­ci­pu­lo­rum­et­fructu et­plau­su­pro­fi­te­tur«),­Nico­lau­sa­Avan­ci­ni­ja­(»vir­unius­scien­ti­ae«)­in­Fran­cis­­ca­Piz­zo­ni­ja.29 
Nad­vse­poved­na­za­razi­sko­va­nje­širi­ne­Schönleb­no­vih­poz­nan­stev­ozi­ro­ma nje­go­vih­želja­po­nave­zo­va­nju­sti­kov­in­naklo­nje­nem­bra­nju­nje­go­vih­del­so pos­ve­ti­la­nje­go­vih­spi­sov.30 cetr­to­knji­go­Orbisuniversivotorum(1659)­je­posve­­til­Lavren­ci­ju­Aidin­ger­ju,­uci­te­lju­in­sve­to­val­cu­cesar­ja­Leo­pol­da­I.,­in­so­na­rod­nja­ku Jane­zu­Šegi,­cesar­je­ve­mu­spo­ved­ni­ku.31 Dru­gi­zve­zek­latin­skih­post­nih­pri­dig je­v zah­va­lo­za­cast­no­clans­tvo­v Aka­de­mi­ji­gela­tov­in­mesto­v Za­ni­je­vem­albu­­mu­nje­nih­cla­nov­(1672)­naslo­vil­na­svo­je­aka­de­mij­ske­pri­ja­te­lje.32 S prvo­knji­go praz­nic­nih­pri­dig­(1669),­ki­jih­je­izro­cil­naklo­nje­no­sti­dežel­nih­sta­nov,­se­zac­­ne­Schönleb­nov­niz­pos­ve­til­kranj­skim­(in­tudi­dru­gim)­odlic­ni­kom:­mario­loš­ki spis­Palmavirgineaje­pos­ve­til­Volf­gan­gu­engel­ber­tu­Auers­per­gu;­prvi­del­latin­­skih­post­nih­pri­dig­Juri­ju­žigi­Gal­len­ber­gu;­prvi­zgo­do­vin­ski­spis­Aemona vindicata takrat­ne­mu­župa­nu­Jane­zu­Krst­ni­ku­Dol­ni­car­ju­in­sod­ni­ku­Jane­zu Jer­ne­ju­bosi­ju.­Prvi­zve­zek­latin­skih­nedelj­skih­pri­dig­je­izro­cil­casti­gro­fa­Volf­­gan­ga­Andre­ja­Rosen­ber­ga,­dru­gi­zve­zek­pa­gro­fu­Jane­zu­Her­bar­du­Kat­zen­stei­nu. Svo­je­naj­po­memb­nej­še­zgo­do­vin­sko­delo­Carnioliaantiquaetnovaje­naklo­nil svo­jim­financ­nim­pod­por­ni­kom,­kranj­skim­dežel­nim­sta­no­vom.33 Svo­je­v le­tih 1680–1681­natis­nje­ne­genea­lo­gi­je­je­naslo­vil­na­vodil­ne­pred­stav­ni­ke­obravnava­­nih­rod­bin­(npr.­Juri­ju­žigi­Gal­len­ber­gu­in­Fer­di­nan­du­Auers­per­gu).34 Pove­li­ca­nju Habs­bur­ža­nov­name­nje­no­delo­Dissertatiopolemicaje­pos­ve­til­cesarju­Leo­pol­­du I.­ena­ko­so­se­poz­ne­je­odlo­ci­li­tiskar­in­ured­ni­ki­nje­go­ve­ga­postum­no 
29 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­str. 86. 
30 To­velja­zla­sti­za­nje­gov­pole­mic­ni­mario­loš­ki­spis,­ki­ga­je­v obeh­izda­jah­(1668, 1670)­pos­ve­til­nepo­sred­no­pape­žu­Klem­nu­IX.(Schönle­ben,­Veraacsincerasententia: »De­di­ca­tio«). 
31 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj. 
32 Schönle­ben,­Tractatusgeminus,­2. del:­»epi­sto­la­dedi­ca­to­ria«. 
33 Schönle­ben,­Feyertäglicher Erquick-Stunden,­1. del:­»Zu­aig­nung«;­Palma virginea: »De­di­ca­to­ria«;­Tractatusgeminus,­1. del:­»De­di­ca­to­ria«;­Aemonavindicata:­»De­di­ca­to­­ria«;­Horaesubsecivae,­1. in­2. del:­»De­di­ca­to­ria«;­Carnioliaantiquaetnova:­»De­di­ca­to­ria«. 
34 Schönleben,GenealogiaAursperg,­GenealogiaGallenberg:­naslov­ni­ci. 
izda ­ne ­ga ­dela ­AnnussanctusHabspurgo-Austriacusin ­delo ­pos ­ve ­ti ­li ­cesar ­ju ­Leo ­­pol ­du ­I., ­nje ­go ­vi ­ženi ­eleo ­no ­ri ­Mag ­da ­le ­ni, ­pre ­sto ­lo ­na ­sled ­ni ­ku ­Jože ­fu ­I. ­ter nje ­go ­vim ­šti ­rim ­sestram. 35 
Schönle ­ben ­je ­sti ­ke ­z ose ­ba ­mi ­iz ­odda ­lje ­nih ­kra ­jev ­vzdr ­že ­val ­tudi ­s pi ­smi, ­to je ­velja ­lo ­zla ­sti ­za ­zad ­njih ­dvaj ­set ­let ­nje ­go ­ve ­ga ­živ ­lje ­nja. ­To ­ni ­nena ­vad ­no, ­saj ­so mu ­pisma ­vse ­bolj ­posta ­ja ­la ­nado ­me ­stek ­fizic ­ne ­ga ­in ­nepo ­sred ­ne ­ga ­stika z od ­da ­-lje ­ni ­mi ­severnoitalijanskimi, ­avstrij ­ski ­mi ­in ­dru ­gi ­mi ­evrop ­ski ­mi ­pro ­sto ­ri. ­Ohrani ­lo se ­je ­Schönleb ­no ­vo ­pismo ­dunaj ­ske ­mu ­dvor ­ne ­mu ­knjiž ­ni ­car ­ju ­Petru ­Lambecku, 36 šti ­ri ­pisma ­Fer ­di ­nan ­du ­bona ­ven ­tu ­ri ­Har ­rac ­hu, ­vpliv ­ni ­ose ­bi ­na ­dvo ­ru ­Leopolda I., ­37 in ­eno ­pismo ­opa ­tu ­Alber ­tu ­v be ­ne ­dik ­tin ­skem ­samo ­sta ­nu ­Šent ­pa ­vel ­na ­Koroškem (Ra ­dics ­1894: ­71 –72). ­V zve ­zi ­s svet ­ni ­ki ­s po ­droc ­ja ­Kranj ­ske ­si ­je ­do ­pi ­so ­val ­s ko ­­pr ­skim ­ško ­fom ­Fran ­ces ­com ­Zenom ­in ­celo ­z je ­zui ­tom ­(»bo ­lan ­di ­stom«) ­Danie ­lom Pape ­broc ­hom ­(bra ­tož ­1986: ­187 –188). ­Goto ­vo ­so ­obsta ­ja ­li ­tudi ­boga ­ti ­korespon ­­denc ­ni ­sti ­ki ­s priz ­na ­ni ­mi ­mario ­lo ­gi. ­Na ­mož ­nost ­neka ­te ­rih ­so ­namig ­ni ­li ­dose ­da ­nji razi ­sko ­val ­ci ­Schönleb ­no ­ve ­ga ­mario ­loš ­ke ­ga ­opu ­sa ­(Mi ­klav ­cic ­1957: ­227), ­neka ­-te ­re ­pa ­je ­ned ­voum ­no ­izpri ­cal ­Schönle ­ben ­sam. ­Iz ­nje ­go ­ve ­ga ­spi ­sa ­Veraacsincera sententiaizve ­mo, ­da ­si ­je ­dopi ­so 
­val ­s fran ­ciš ­ka ­nom ­Petrom ­de ­Alva ­et ­Astor ­ga (»Vir ­mul ­to ­rum ­ope ­rum ­edi ­tio ­ne ­cla ­ris ­si ­mus, ­& ­mihi ­lite ­ra ­rum ­com ­mer ­cio cha ­ris ­si ­mus.«) ­in ­s Hypo ­li ­tom ­Mar ­rac ­ci ­jem ­(»Hic ­ergo ­lite ­ra ­tis ­si ­mus ­aut ­hor mihi ­ex ­libris ­et ­lite ­ris ­ami ­cus ­Mar ­rac ­cius.«), 38 v pos ­ve ­ti ­lu ­k dru ­ge ­mu ­zvez ­ku latin ­skih ­post ­nih ­pri ­dig ­pa ­je ­ome ­nil ­Simo ­na ­San ­ta ­ga ­ta. ­Z njim ­si ­je ­ver ­jet ­no samo ­dopi ­so ­val, ­ni ­pa ­se ­z njim ­oseb ­no ­niko ­li ­sre ­cal ­(»pri ­dem ­ami ­co, ­jam ­etiam col ­le ­gae, ­qui ­prae ­ter ­spem ­meam, ­solo ­nomi ­ne ­notum, ­nun ­quam ­visum.«). 39 Fran ­ce ­Roz ­man ­je ­v svo ­ji ­diser ­ta ­ci ­ji ­namig ­nil ­na ­obstoj ­Schönleb ­no ­ve ­kores ­-pon ­den ­ce ­s pred ­stoj ­ni ­ki ­samo ­sta ­nov ­v Stic ­ni, ­bistri ­in ­Spit ­ta ­lu ­am ­Pyhrn, ­na žalost ­pa ­svo ­je ­ga ­nava ­ja ­nja ­ni ­ute ­me ­ljil ­z do ­ka ­zi ­(Roz ­man ­1962: 22). ­Obsta ­ja veli ­ka ­ver ­jet ­nost ­Schönleb ­no ­ve ­ga ­tesne ­ga ­sode ­lo ­va ­nja ­s sa ­mo ­stan ­ski ­mi ­pred ­-stoj ­ni ­ki ­v Stic ­ni, ­zla ­sti ­z opa ­tom ­Mak ­si ­mi ­li ­ja ­nom. ­Ver ­jet ­nost ­za ­obstoj ­nje ­go ­ve kores ­pon ­den ­ce ­z dru ­gi ­mi ­samo ­sta ­ni ­na ­Kranj ­skem, ­Koroš ­kem ­in ­v šir ­šem avstrij ­skem ­pro ­sto ­ru ­je ­prav ­tako ­veli ­ka, ­ven ­dar ­pa ­bo ­to ­podroc ­je ­v pri ­hod ­nosti 

35 Schönleben,Dissertatiopolemica:­»De ­di ­ca ­tio«; ­Annussanctus:­»De ­di ­ca ­tio«. 36 ÖNb, ­Cod. ­9714 Han, ­str. 165r –167v. 37 Oe ­St ­A, ­AVA, ­AT-Oe ­St ­A/AVA ­FA ­Har ­rach ­Fam. ­in ­spec ­299.24. 38 Schönle ­ben, ­Veraacsincera,­str. 174 –175. 39 Schönle ­ben, ­Tractatusgeminus,­2. del: ­»epi ­sto ­la ­dedi ­ca ­to ­ria«, ­3. str. 
potreb­no­še­natanc­ne­je­razi­ska­ti.­Na­vec­ji­obseg­Schönleb­no­vih­kores­pon­denc­­nih­sti­kov,­kot­so­nam­zna­ni,­lah­ko­upra­vi­ce­no­skle­pa­mo­iz­nje­go­vih­ohra­nje­nih dopi­sov­plems­tvu­in­duhovš­ci­ni­s proš­njo­za­posre­do­va­nje­gra­di­va­iz­nji­ho­vih dru­žin­skih,­samo­stan­skih­in­žup­nij­skih­arhi­vov.40 
Du­hov­no-kul­tur­ni­pro­sto­ri –­usmer­je­val­ci­Schönleb­no­vih 

zani­manj 
ce­se­na­Schönleb­no­vo­živ­lje­nje­in­delo­ozre­mo­z vi­di­ka­duhov­no-kul­tur­nih vpli­vov,­ugo­to­vi­mo,­da­sta­ga­naji­zra­zi­te­je­zaz­na­mo­va­la­jezuit­ski­duhov­no-mi­­sel­ni­pro­stor­in­mario­lo­gi­ja.­Pomemb­no­vlo­go­pri­obeh­je­odi­gra­lo­Schönleb­no­vo šola­nje­na­jezuit­ski­gim­na­zi­ji­v Ljub­lja­ni­in­po­vsto­pu­k je­zui­tom­redov­na­for­­ma­ci­ja.­Ned­vom­no­je­na­Schönleb­nu­prvi­vid­nej­ši­pecat­pusti­lo­jezuit­sko pou­dar­ja­nje­reto­ri­ke.­Dobro­reto­ric­no­zna­nje­in­osva­ja­nje­govor­niš­kih­veš­cin­je bilo­glav­ni­cilj­jezuit­ske­ga­niž­je­ga­šols­tva­(gim­na­zi­je),­pou­dar­ja­lo­pa­se­je­tudi na­jezuit­skih­viš­ji­šolah­(Do­li­nar­1976:­49–50;­T. Vid­mar­2005:­169–171).­Po zaslu­gi­ohra­nje­nih­pri­ce­vanj­in­tudi­neka­te­rih­nje­go­vih­zgod­nej­ših­govo­rov­je mogo­ce­raz­bra­ti,­da­je­Schönleb­na­reto­ri­ka­zelo­pri­teg­ni­la,­da­je­bilo­nje­go­vo reto­ric­no­zna­nje­boga­to­in­da­je­kazal­izred­no­nadar­je­nost­na­tem­podroc­ju. Pri­lož­no­sti­za­utr­je­va­nje­in­doka­zo­va­nje­govor­niš­ke­ga­zna­nja­je­bilo­pri­jezui­tih veli­ko,­od­red­nih­šol­skih­govor­nih­vaj,­dekla­ma­cij­in­dis­pu­ta­cij­do­pri­prav­lja­nja slo­ve­snih­govo­rov­ob­ime­no­va­njih­v uni­ver­zi­tet­ne­nazi­ve,­ob­godov­nih­dneh zavet­ni­kov­jezuit­skih­cerk­va,­kole­gi­jev­in­uni­verz­ter­obi­skih­vla­dar­jev­in­dobrot­­ni­kov­jezuit­skih­kole­gi­jev.­Ohra­nje­ni­naslo­vi­Schönleb­no­vih­zgod­nej­ših­govo­rov kaže­jo,­da­je­tudi­naj­vec­nje­go­vih­govo­rov­nasta­lo­v po­ca­sti­tev­štu­dij­skih­napre­­do­vanj.41 Naj­po­memb­nej­ša­govo­ra­iz­nje­go­ve­ga­jezuit­ske­ga­obdob­ja­sta­nasta­la na­Duna­ju,­prvi­na­cast­pos­ve­ti­tve­dunaj­ske­uni­ver­ze­brez­ma­dež­ni­Mate­ri­bož­ji leta 1649­(PanegyricusMagnaeMatriVirginisinemaculaoriginaliconceptae),42 dru­gi­pa­na­cast­usta­no­vi­te­ljev­in­dobrot­ni­kov­dunaj­ske­uni­ver­ze­leta 1653­(Infe­riaeAustriaco-AcademicaepiisManibusaugustissimorumetserenissimorumAcademiae Viennensisfundatorum,benefactorum,rectorum,doctorumoratiofunebris).43 
40 ARS,­SI­AS­1073,­I/42r,­str. 26d,­26e;­ÖNb,­Cod.­8351 Han,­str. 174r–177v. 41 Val­va­sor,­DieEhre,2. zv.,­6. knj.,­str. 355. 42 Schönle­ben,­Campusliliorum;­Horaesubsecivaedominicales,­2. del,­str. 423–433. 43 Schönle­ben,­Horaesubsecivaedominicales,­2. del,­str. 423,­441–465. 
Je­zuit­ska­redov­na­for­ma­ci­ja­je­Schönleb­nu­dala­tudi­boga­to­filo­zof­sko­in teo­loš­ko­zna­nje,­ki­se­je­pre­ple­ta­lo­z zgo­do­vin­ski­mi­podat­ki.­Te­je­upo­rab­ljal kot­nazor­ne­zgle­de­in­v pod­kre­pi­tev­ome­nje­nih­znans­tve­nih­veš­cin,­pri­reto­ri­ki pa­tudi­kot­snov­no­zaklad­ni­co.­Zgo­do­vin­ske­ga­zna­nja­jezui­ti­niso­poda­ja­li­siste­­ma­tic­no,­prav­tako­svo­jih­dija­kov­in­štu­den­tov­niso­uva­ja­li­v me­to­do­lo­gi­jo zgo­do­vin­ske­zna­no­sti,­saj­zgo­do­vi­ni­v ti­stem­casu­še­niso­priz­na­va­li­sta­tu­sa samo­stoj­ne­znans­tve­ne­vede­in­je­zato­niso­pou­ce­va­li­kot­samo­stoj­en­pred­met. Pri­dob­lje­no­zgo­do­vin­sko­zna­nje­je­bilo­tako­v ve­li­ki­meri­sad­Schönleb­no­ve­ga oseb­ne­ga­inte­re­sa.­Nje­go­va­natis­nje­na­in­roko­pi­sna­dela­namrec­na­vec­mestih izpri­cu­je­jo,­da­je­do­nje­ga­pri­šel­s pre­bi­ra­njem­zgo­do­vin­skih­tiska­nih­knjig­in roko­pi­sov­v knjiž­ni­cah­in­arhi­vih­jezuit­skih­kole­gi­jev­in­uni­verz­(npr.­Dunaj, Gra­dec).44 Schönle­ben­je­poz­nal­tudi­gra­di­vo­neka­te­rih­avstrij­skih­samo­sta­nov (ci­ster­ci­jan­skih­samo­sta­nov­Hei­li­gen­kreuz­v Wie­ner­wal­du­in­mor­da­Lilien­feld bli­zu­St.­Pöltna),­pa­tudi­tistih­na­Kranj­skem­(Stic­na,­Kosta­nje­vi­ca,­Ple­ter­je, bistra,­žice,­Meki­nje)­ter­gra­di­vo­rib­niš­ke­žup­ni­je­in­nje­nih­podruž­nic­(Kögl 1969: 78).45 Kot­je­bilo­že­ome­nje­no,­je­upo­rab­ljal­tudi­knjiž­ni­co­Volf­gan­ga engel­ber­ta­Auers­per­ga­in­ško­fij­sko­knjiž­ni­co­v Gor­njem­Gra­du.46 
V nas­prot­ju­z zgo­do­vi­no­pa­je­Schönle­ben­glav­ni­no­svo­je­ga­teo­loš­ke­ga­zna­­nja­ned­vom­no­pri­do­bil­med­štu­di­jem,­a ga­je­poz­ne­je­obnav­ljal­in­bud­no sprem­ljal­soca­sno­teo­loš­ko­knjiž­no­pro­duk­ci­jo.­To­še­pose­bej­velja­za­mario­lo­­gi­jo,­s ka­te­ro­se­je­ukvar­jal­vse­do­kon­ca­svo­je­ga­živ­lje­nja,­ceprav­ga­je­uvr­sti­tev dveh­nje­go­vih­naj­po­memb­nej­ših­mario­loš­kih­del­na­Indeksprepovedanihknjig (L. Vid­mar­2012:­245)­pri­si­li­la­v pri­kri­to­delo­va­nje­na­tem­podroc­ju.­Za­Schönleb­­no­vo­lju­be­zen­do­Mari­je­ima­jo­poleg­oce­ta­goto­vo­veli­ko­zaslu­go­prav­jezui­ti, ki­so­že­od­prvih­raz­re­dov­gim­na­zi­je­dalje­pri­dija­kih­spod­bu­ja­li­Mari­ji­no­ceš­­ce­nje­in­zato­v ko­le­gi­jih­in­šolah­usta­nav­lja­li­Mari­ji­ne­kon­gre­ga­ci­je.­bili­so­tudi vne­ti­zago­vor­ni­ki­Mari­ji­ne­ga­brez­ma­dež­ne­ga­spo­cet­ja­(bi­zant­1998:­142–144). 
44 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­npr.­str. 17,­44,­48–49;­ARS,­SI­AS 1073, I/49r,­str. 9v;­I/50r,­str. 24;­Schönle­ben,­Dissertatiopolemica,­2. del,­str. 198;­ARSI, Austr. 6,­AeG­1648–1656,­str. 190r:­»P.­Ioan­nes­Ludo­vi­cus­Schon­le­ben­nuper­dimis­­sus­e­Socie­ta­te,­petit­sibi­resti­tui­scrip­ta,­quae­pri­va­to­stu­dio,­cum­esset­in­Socie­ta­te, sibi­con­cin­na­vit.« 
45 Npr.:­ARS,­SI­AS­1073,­I/42r;­ÖNb,­Cod.­15300 Han;­OeSt­A,­HHS­t­A,­AT-OeStA/ HHS­t­A­Sb­Auers­perg­XXVII,­12. 
46 NŠAL,­NŠAL­100,­KAL­fasc.­96/14,­97/22. 
O Schönleb­no­vi­vne­mi­za­ceš­ce­nje­brez­ma­dež­ne­Mate­re­bož­je­iz­casa­nje­go­ve jezuit­ske­for­ma­ci­je­govo­ri­le­sla­vil­ni­govor­PanegyricusMagnaeMatriVirgini sinemaculaoriginaliConceptae(1649),­prvo­nje­go­vo­zna­no­in­ohra­nje­no­mario­­loš­ko­delo­pa­je­izš­lo­šele­šest­let­po­nje­go­vem­izsto­pu­iz­jezuit­ske­ga­reda­(Orbis universivotorumprodefinitionepiaeetveraesententiaedeimmaculataconceptione Deiparae).­Je­pa­zelo­ver­jet­no,­da­je­ta­spis­zacel­nasta­ja­ti­v nje­go­vem­jezuit­skem obdob­ju­ali­pa­kma­lu­po­nasto­pu­služ­be­stol­ne­ga­deka­na­v Ljub­lja­ni.­To­mož­­nost­bi­lah­ko­potr­di­la­pod­na­slov­in­vse­bi­na­cetr­te­knji­ge­(Orbisuniversivotorum prodefinitionepiaeetveraesententiaedeimmaculataconceptioneDeiparae[…]­Maria MaterDeietvirgosinemaculaoriginaliconceptadoceturabantiquissimiarchigymna­siiViennensisdoctoribus)47 ter­tudi­Schönleb­no­va­naved­ba,­da­je­gra­di­vo­za­ta spis­zbi­ral­že­na­Duna­ju­(npr:­»Hoc­solum­mo­do­in­sche­dia­sma­tis­meis­repe­rio anno­ta­tum­anno­1653,­dum­Vien­nae­bib­liot­he­cam­aca­de­mi­cam­lustra­rem.«).48 
Vpliv­jezuit­ske­ga­duhov­no-kul­tur­ne­ga­pro­sto­ra­je­v Schönleb­no­vem­primeru še­pose­bej­opa­zen­pri­izbo­ru­virov­in­lite­ra­tu­re­za­nje­go­va­vse­bin­sko­raz­no­­vrstna­dela.­Na­vec­mestih­namrec­Schönle­ben­nava­ja­spi­se­in­avtor­je,­s ka­te­ri­mi je­pri­šel­v stik­v knjiž­ni­cah­in­arhi­vih­jezuit­skih­kole­gi­jev­in­uni­verz.­Ob­tem­je treba­opo­zo­ri­ti,­da­ni­šlo­samo­za­dela­jezui­tov,­ceprav­zla­sti­v nje­go­vih­zbir­kah pri­dig­ti­pre­vla­du­je­jo.­Jezuit­ske­knjiž­ni­ce­so­Schönleb­nu­omo­go­ci­le­vpo­gled tudi­v dru­ge­duhov­no-kul­tur­ne­pro­sto­re­in­mu­odsti­ra­le­evrop­sko­pre­te­klost. Oseb­na­poz­nans­tva,­ki­jih­je­nave­zal­v je­zuit­skih­voz­liš­cih,­kole­gi­jih,­gim­na­zi­­jah­in­uni­ver­zah­tudi­z nejezuit­i,­so­mu­omo­go­ci­la­dostop­do­neka­te­rih­dru­gih samo­stan­skih­in­zaseb­nih­knjiž­nic.­Jezuit­ski­kole­gi­ji­so­bili­namrec­pomem­ben dejav­nik­pove­zo­va­nja­med­na­rod­nih­geo­graf­skih,­druž­be­nih­in­kul­tur­nih­pro­­sto­rov.­Jezui­ti­Schönleb­nu­niso­privz­go­ji­li­le­vsa­kod­nev­nih­navad­in­praks, pos­vo­jil­je­tudi­nji­ho­ve­vred­no­te­in­jim­osta­jal­zvest­še­po­izsto­pu­iz­reda. V opo­­ro­ki­je­o je­zui­tih­zapi­sal,­da­je­vse,­kar­ima­in­ve,­pre­jel­od­njih:­»Qui­bus­plu­ra debeo,­et­doleo­me­non­pos­se­prae­sta­re.­Quid­quid­habeo,­per­illos­habeo,­quid­­quid­scio,­per­illos­scio.«49 Še­pose­bej­opaz­na­je­nje­go­va­lju­be­zen­do­latinš­ci­ne, 
47 ce­tr­ta­knji­ga­je­bolj­zna­na­po­naslo­vu­SexagenadoctorumViennensiumDeiparaesine maculaconceptaeassertorumetvindicumetenebrisvetustatiseducta. 
48 Schönle­ben,­Orbisuniversivotorum,­4. knj.,­str. 44­in­tudi­npr.­str. 17,­23–24,­26,­38, 47–49­(kot­vir­se­nava­ja­jo­raz­lic­ni­roko­pi­si:­»Ms. Acad.«,­»Ms. Sched.­Acad.«). 49 NŠAL,­NŠAL­100,­KAL­fasc.­313/2a:­Schönleb­no­va­opo­ro­ka,­1. de­cem­ber 1680 
(11. toc­ka). 
v ka­te­ri­se­je,­kot­je­sam­zatr­dil,­naj­laž­je­izra­žal:­»be­lan­gend­die­Sprach­kan­ich es­nit­ver­nei­nen,­daß­es­mir­leich­ter­vor­kom­men­wäre,­etwas­in­Latein­auff­zu­­set­zen­und­also­hie­mit­mehre­re­Leser­zu­bedie­nen­[…].«50 Tako­bli­zu­mu­je bila rav­no­zato,­ker­je­bila­urad­ni­in­spo­ra­zu­me­val­ni­jezik­jezui­tov­in­je­zato­pomemb­­no­sous­tvar­ja­la­nad­na­cio­nal­no­enot­nost­in­uni­for­mi­ra­nost­jezuit­ske­ga­redov­ne­ga ustro­ja. 

Sklep 
Pri­cu­jo­ca­ana­li­za­geo­graf­skih­in­duhov­no-kul­tur­nih­pro­sto­rov,­v ka­te­rih­se­je gibal­in­delo­val­Schönleben­ali­z nji­mi­vzpo­stav­ljal­vsaj­sti­ke­na­dalja­vo,­je­izpo­­sta­vi­la­vodil­ni­pomen­neka­te­rih­kul­tur­nih­in­geo­graf­skih­sre­dišc­Avstrij­ske jezuit­ske­pro­vin­ce.­Med­nji­mi­so­v Schönleb­no­vem­pri­me­ru­v ca­su­nje­go­ve­ga clans­tva­v je­zuit­skem­redu­osred­nje­mesto­zav­ze­ma­li­Dunaj,­Gra­dec­in­Ljubljana ter­delo­ma­tudi­Linz.­Po­izsto­pu­iz­reda­se­je­pove­ca­la­osred­nja­vlo­ga­kranj­ske­­ga­ozi­ro­ma­ljub­ljan­ske­ga­geo­graf­ske­ga­pro­sto­ra,­okre­pi­li­pa­so­se­Schönleb­no­vi sti­ki­z da­naš­njim­sever­noi­ta­li­jan­skim­pro­sto­rom,­zla­sti­s Pa­do­vo­in­bolog­no, težiš­ce­sti­kov­v av­strij­skem­pro­sto­ru­pa­se­je­z Du­na­ja­in­Grad­ca­pre­se­li­lo­pro­ti zaho­du,­in­sicer­v Salz­burg.­Upo­šte­va­nje­nje­go­vih­sti­kov­s špan­skim­mario­lo­­gom­Petrom­de­Alva­et­Astor­ga­in­bolan­di­stom­Danie­lom­Pape­broc­hom­težiš­ce pre­sta­vi­še­dlje­na­zahod. 
Du­hov­no­in­kul­tur­no­gle­da­no­sta­Schönleb­no­vo­živ­lje­nje­in­opus­naj­glob­lje zaz­na­mo­va­la­jezuit­ski­šol­ski­sistem­in­natanc­no­raz­de­la­na­jezuit­ska­redov­na for­ma­ci­ja.­Zara­di­nji­ju­je­postal­to,­po­cemer­je­še­danes­naj­bolj­pre­poz­na­ven: dober­pri­di­gar,­vnet­zago­vor­nik­Mari­ji­ne­ga­brez­ma­dež­ne­ga­spo­cet­ja,­genea­log in­zgo­do­vi­nar.­Šola­nje­pri­jezui­tih­in­clans­tvo­v redu­sta­odi­gra­la­odlo­cil­no­vlo­­go­pri­vzpo­stav­lja­nju­oseb­nih­pove­zav­na­širo­kem­sred­njee­vrop­skem­podroc­ju. ce­te­epi­zo­de­v Schönleb­no­vem­živ­lje­nju­ne­bi­bilo,­ver­jet­no­o njem­danes­ne­bi mogli­govo­ri­ti­kot­o koz­mo­po­li­tu,­manj­ka­li­bi­mu­duhov­na­širi­na­in­raz­gle­da­­nost,­pred­vsem­pa­nepo­sre­den­stik­z evrop­sko­tra­di­ci­jo­in­soca­sno­znans­tve­no pro­duk­ci­jo.­Schönleb­no­vo­koz­mo­po­lits­tvo­potr­ju­je­tudi­poda­tek,­da­so­se­nje­­go­va­dela­tiska­la­v Grad­cu,­Lin­zu,­Duna­ju,­Celov­cu,­Salz­bur­gu­in­Ljub­lja­ni. 
50 Schönle­ben,­Fasten-FreytagundSontag-Predigen:­»Vors­pruch­deß­Aut­ho­ris­an­den günsti­gen­Leser«,­1. str. 

Viri­in­lite­ra­tu­ra 
Viri 
Rokopisniviri 
ARS –­Arhiv­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­(Ljub­lja­na): SI­AS­1001:­Schönle­ben­Janez­Lud­vik­(1659–1731),­Car­nio­lia­anti­qua­et­nova (rkp.). SI­AS­1065:­Zbir­ka­dok­tor­skih­in­babiš­kih­diplom,­1626–1905,­a. e.­39:­Doktor­­ska­diplo­ma­J. L.­Schönleb­na,­str. 3r. SI­AS­1073:­Zbir­ka­roko­pi­sov,­13. stol.–1941: I/31r:­Dia­rium­prae­fec­tu­rae­scho­la­rum­in­Arc­hi­du­ca­li­col­le­gio­Socie­ta­tis Iesu­(1651–1718), str. 293v–294v. I/32r:­Dia­rium­p.­mini­stri­(1. ja­nuar 1651–25. ok­to­ber 1671),­str. 82r–v,­85v. I/42r:­Appen­dix­ad­Anna­les­et­Chro­no­lo­giam­Car­nio­li­ae­sive­Genea­lo­gica frag­men­ta­(1674);­Doda­tek­k I/42r,­str. 26d,­26e. I/49r:­Car­nio­lia­anti­qua­et­nova­(rkp.),­str. 9r–v. I/50r:­Car­nio­lia­anti­qua­et­nova­(rkp.),­str. 24. II/51r:­Soda­li­tas­bea­tis­si­mae­Vir­gi­nis­Mari­ae­in­Coe­los­Assump­tae­in Arc­hi­du­ca­li­col­le­gio­Socie­ta­tis­Iesu­Laba­ci,­str. 29–31,­37,­110–111,­113, 116,­119,­134. 
ARSI –­Arc­hi­vum­Roma­num­Socie­ta­tis­Iesu­(Rim): Au­str. 6:­Austria­epi­sto­lae­gene­ra­lium­1648–1656,­str. 190r. Au­str. 125­I:­Austri­ae­cata­lo­gi­bre­ves­I,­1642–1660,­str. 154r–v,­18314v. 
AUW –­Arc­hiv­der­Uni­ver­sität­Wien­(Du­naj): NA­1:­Liber­natio­nis­Austria­cae­1561–1654,­str. 750–752;­Catalogus […] NationisAustriacaeprocuratorum,­str. 14. Ph­11:­Acta­Facul­ta­tis­Phi­lo­sop­hi­cae­1642–1723,­str. 2,­85. 
NŠAL –­Nadš­ko­fij­ski­arhiv­Ljub­lja­na­(Ljub­lja­na): 96/14:­»Nota­libro­rum­bib­liot­he­caa­Ober­bur­gen­sis,­qui­Laba­cum­ad­Offi­­cium­epis­co­pa­le­accep­ti­sunt­et­defac­to­in­eo­repe­riun­tur.«­(1664–1665,­1668). 97/22:­»Spe­ci­fi­ca­tio­libro­rum,­quos­ego­infras­crip­tus­[…]­a Col­le­gio­patrum Socie­ta­tis­Laba­ci,­qua­reve­ren­dis­si­mi­domi­ni­Joan­nis­Ludo­vi­ci­Schönle­ben 
p. m.­uni­ver­sa­li­hae­re­de,­con­sig­na­ri­et­huc­in­epis­co­pa­le­arc­hi­vum­adfer­ri­ibi­que repo­ni­cura­vi.« 98/1:­Hre­no­ve­roko­pi­sne­pri­di­ge. 
138/10:­Schönleb­no­vo­pismo­buch­hei­mu­(17. ju­lij 1662). 313/2a:­Schönleb­no­va­opo­ro­ka­1676–1680. 
Oe­St­A –­Öster­reic­hisc­hes­Staat­sarc­hiv­(Du­naj): 
AVA –­All­ge­mei­nes­Ver­wal­tung­sarc­hiv: AT-Oe­St­A/AVA­FA­Har­rach­Fam.­in­spec­299.24:­Schönleb­no­va­pisma gro­fu­Fer­di­nan­du­bona­ven­tu­ri­I.­Har­rac­hu:­8. april­in­17. de­cem­ber 1680, 3. fe­bruar­in­25. ma­rec 1681. 
HHS­t­A –­Haus-,­Hof-und­Staat­sarc­hiv: HHS­t­A,­AT-Oe­St­A/HHS­t­A­Sb­Auers­perg­XXVII,­25:­J. L.­Schönle­ben: Tragödie­»Ana­sta­sius­Tyran­nus­Orien­tis«­(HaeresisfulminataAnastasius TyrannusOrientisHaereticus). HHS­t­A,­AT-Oe­St­A/HHS­t­A­Sb­FA­Auers­perg­XXVII,­12:­J. L.­Schönle­­ben:­ArborgenealogicaillustrissimaeetprincipalisfamiliaeAurspergicae(Ms. 22), str. 36r. 
ÖNb–­Öster­reic­hisc­he­Natio­nal­bib­liot­hek­(Du­naj): Cod.­9714 Han:­epi­sto­lae­ad­Petrum­Lam­be­cium,­str. 165r–167v. Cod.­8351 Han,­str. 174r–177v­(Com­mu­ni­can­da­pro­To.­II.­Car­nio­li­ae;­Nota was­man­zur­Lands­Chro­niks­dankwürdi­ges­ver­merk­hen­und­com­mu­ni­ci­ren sol­le;­Punc­ta,­secun­dum­quae­excer­pi­pos­sunt­ex­anti­quis­char­tis­ser­vien­ti­ae Chro­no­lo­gi­ae). Cod.­12219 Han:­Lit­te­rae­annu­ae­Pro­vin­ci­ae­Austri­ae­Socie­ta­tis­Iesu,­1641–1646, str. 25r,­234r. Cod.­15300­Han:­Appen­dix­ad­Anna­les­et­Chro­no­lo­giam­Car­nio­li­ae­sive­Genea­­lo­gi­ca frag­men­ta­(1674). 
USP –­Uni­ver­sit­ŕ­degli­Stu­di­di­Pado­va –­Arc­hi­vio­Gene­ra­le­di­Ate­neo,­Arc­hi­vio 
Anti­co­(Pa­do­va): vol. 430:­Serie­Sacro­Col­le­gio­Teo­lo­gi,­Atti­del­Sacro­Col­le­gio­dei­Teo­lo­gi­ed esa­mi­dei­lau­rean­di­con­indi­ce­dal­1652,­12 mag­gio –­1663,­8 mag­gio,­str. 20r–21r. 
Schönlebnovanatisnjenadela: AemonavindicatasiveLabacometropoliCarnioliaevetusAemonaenomeniureassertum. 
Salis­bur­gi:­Melc­hior­Haan,­1674. AnnussanctusHabspurgo-Austriacus.Laba­ci:­Joan­nes­bap­ti­sta­Mayr,­1696. CampusLiliorum,siveAlbumAustriaco-Marianum.Vien­nae:­Matt­ha­eus­Ric­tius,­1649. Carniolia antiqua et nova […]­sive inclyti Ducatus Carnioliae Annales sacro-prop­
hani[…].­Laba­ci:­Joan­nes­bap­ti­sta­Mayr,­1680–1681. 
Fasten-FreytagundSontag-Predigen.­Salz­burg:­Melc­hior­Haan,­1668. 
Feyertäglicher Erquick-Stunden. Erster Theil. Das Winter-undFrühlings-Quartall. Salz­burg:­Melc­hior­Haan,­1669. 
DissertatiopolemicadeprimaorigineaugustissimaedomusHabspurgo-Austriacae,inqua vigintidiversaeopinionesauthorumventilantur[…].­Laba­ci:­Joan­nes­bap­ti­sta­Mayr, 1680. 
Genealogiaillustrissimaefamiliaeprincipum,comitumetbaronumabAursperg.­Laba­ci: Joan­nes­bap­ti­sta­Mayr,­1681. 
GenealogiaillustrissimaefamiliaeSac.­Rom.Imp.comitumdeGallenberg.Exantiquis ChartophylaciisetSchediasmatisstudiosecollecta.Laba­ci:­Joan­nes­bap­ti­sta­Mayr, 1680. 
HoraesubsecivaedominicalessiveDiscursussacridetemporeindominicastotiusanni, Parsaestivaetautumnalis:aPentecosteusqueadAdventum.­Annexisaliquotpaneg­yricisaca­de­mi­cis.­Salis­bur­gi:­Melc­hior­Haan,­1676. 
MarsAustriacus,D.Leopoldus,Austriaemarchioettutelaris,panegyricolaudatus.­Vien­­nae:­Cosme­ro­via­nus,­1648. 
Orbisuniversivotorumprodefinitionepiaeetveraesententiaedeimmaculataconceptione Deiparae,LiberIV.Cla­gen­fur­ti:­Geor­gius­Kra­mer,­1659. 
PalmavirgineasiveDeiparaeVirginisMariaedeadversariissuaeimmaculataeconceptio­nisvictoriaeomniumseculorumaeraeChristianae.­Salis­bur­gi:­Melc­hior­Haan,­1671. 
TractatusgeminusdemysteriisDominicaepassionis,TractatusI.quadragesimalis,Sacra pyramisJesuChristoservatorimundiinmonteOlivetiagonizantierecta.­Salis­bur­gi: Melc­hior­Haan,­1673. 
TractatusgeminusdemysteriisDominicaepassionis,TractatusII.quadragesimalis,Sacra peregrinatioadChristiservatorissepulchrum.­Salis­bur­gi:­Melc­hior­Haan,­1673. 
VeraacsincerasententiadeimmaculataconceptioneDeiparaeVirginis.Salis­bur­gi: Melc­­hior­Haan,1670. 

Li­te­ra­tu­ra 
Bi­zant,­Milan,­1998:­Mari­ji­ne­kon­gre­ga­ci­je­v ljub­ljan­skem­jezuit­skem­kolegiju. V: Vin­cenc­Rajšp (ur.):­JezuitskikolegijvLjubljani(1597–1997).­Ljub­lja­na:­Zgo­­do­vin­ski­inšti­tut­Mil­ka­Kosa­ZRC­SAZU,­Pro­vin­cia­lat­slo­ven­ske­pro­vin­ce­DJ, Inšti­tut­za­zgo­do­vi­no­Cerk­ve­Teo­loš­ke­fakul­te­te­v Ljub­lja­ni.­Str. 137–156. 
Bra­tož,­Raj­ko,­1986:­KršcanstvovOglejuinnavzhodnemvplivnemobmocjuoglejske Cerkveodzacetkovdonastopaverskesvobode.­ActaecclesiasticaSloveniae8.­Ljub­ljana: Teo­loš­ka­fakul­te­ta,­Filo­zof­ska­fakul­te­ta. 
De­že­lak­Tro­jar,­Moni­ka,­2015:­živ­lje­nje­in­delo­Jane­za­Lud­vi­ka­Schönleb­na (1618–1681)­v lu­ci­arhiv­skih­virov.­Zgodovinskicasopis69,­št. 1–2,­str. 58–86. 
Do­li­nar,­Fran­ce­Mar­tin,­1976:­DasJesuitenkolleginLaibachunddieResidenz Pleterje1597–1704.­Ljub­lja­na:­Teo­loš­ka­fakul­te­ta. 
Dro­besch,­Wer­ner in­Peter­G.­Trop­per (ur.),­2006:­DieJesuiteninInneröster­reich–DiekulturelleundgeistigePrägungeinerRegionim17.und18.Jahrhundert. Celo­vec:­Mohor­je­va­založ­ba. 
Du­lar,­Anja,­2002:­Živetiodknjig.ZgodovinaknjigotrštvanaKranjskemdozacet­ka 19. stoletja.­Knji­ži­ca­»Kro­ni­ke«,­zve­zek­7.­Ljub­lja­na:­Zve­za­zgo­do­vin­skih dru­štev­Slo­ve­ni­je. 
Fröhler,­Josef,­1955:­Zur­Schaus­pieltätig­keit­der­Stu­den­ten­am­Lin­zer­Jesui­­tengym­na­sium.­Historisches Jahrbuchder Stadt Linz (1955).­Linz:­Stadt­Linz, Städtisc­he­Samm­lun­gen,­str. 197–270. 
Ki­au­ta,­Mari­ja (prev.),­2003:­Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691).­Ljub­lja­na:­Dru­ži­na,­Pro­vin­cia­lat­Druž­be­Jezu­so­ve. 
Kögl,­Hel­mar,­1969:­LebenundWerkJohannLudwigSchönlebens(Dis­ser­ta­tion zur­erlan­gung­des­Dok­tor­gra­des­an­der­phi­lo­sop­hisc­hen­Fakultät­der­Uni­ver­­sität­Wien).­Wien:­Phi­lo­sop­hisc­he­Fakultät. 
Lu­kacs,­Ladi­slaus,­1982:­CatalogipersonarumetofficiorumprovinciaeAustri-aeS.I.,­2. zv.­(1601–1640).­Romae:­Insti­tu­tum­Histo­ri­cum­S. I.,­str. 544. 
—,­1990:­CatalogipersonarumetofficiorumprovinciaeAustriaeS.I.,­3. zv.­(1641–1665). Romae:­Insti­tu­tum­Histo­ri­cum­S. I.,­str. 148,­175,­218,­246. 
Mi­klav­cic,­Maks,­1957:­Johann­Lud­wig­Schönle­ben,­ein­slo­we­nisc­her­Mariolo­­ge.­V:­VirgoImmaculata.ActacongressusMariologici-MarianiRomaeannoMCMLIV celebrati.Vol.XIV:Deimmaculataconceptioneapudvariasnationes.­Romae:­Aca­de­-mia­Maria­na­Inter­na­tio­na­lis.­Str. 214–241. 
—,­1960–1971:­Schönle­ben,­Janez­Lud­vik.­V:­Alfonz­Gspan­(ur.):­Slovenskibiograf­skileksikon,­3. knj.­Ljub­lja­na:­SAZU.­Str. 236–240. 
Ra­dics,­Peter,­1878:­Die­Haus­bib­liot­hek­der­Auers­per­ge.­NeuerAnzeigerfürBib­liographieundBibliothekswissenschaft,1878­(Ja­nuar,­Februar),­str. 10–17,­50–55. —,­1894:­Der­krai­nisc­he­Histo­rio­graph­Johann­Lud­wig­Schönle­ben.­Mittheilungen desMusealvereinesfürKrain(er­ste­Abtei­lung:­Histo­risc­her­Theil)­7,­str. 1–72. 
Rich­ter,­Franz­Xaver,­1817:­ein­bey­trag­zum­gele­hr­ten­Öster­reich­aus­Krain. ArchivfürGeographie,Historie,Staats-undKriegskunst,8. zv.,­str. 314–319. 
Roz­man,­Fran­ce,­1962:­SvetopismovspisihJanezaLudovikaSchönlebna(Inav­­gu­ral­na­diser­ta­ci­ja).­Ljub­lja­na:­Teo­loš­ka­fakul­te­ta. 
Val­va­sor,­Janez­Vaj­kard,­1689:­Die Ehre dess Hertzogthums Crain,­2. zv., 6. knj.­Ljub­lja­na:­1689,­str. 353–357. 
Vid­mar,­Luka,­2012:­Pre­po­ve­da­ne­knji­ge­na­Kranj­skem­od­Indek­sa­Pavla­IV. (1559)­do­indek­sa­Pija­VI.­(1786):­Libriprohibitiv Se­me­niš­ki­knjiž­ni­ci.­V:­Mar­ko Juvan­(ur.):­SvetovneknjiževnostiinobrobjaLjub­lja­na:­Založ­ba­ZRC,­ZRC­SAZU. Str. 233–262. 
Vid­mar,­Tadej,­2005:­Nastajanjenovoveškestopenjskešolskestrukture.­Ljub­lja­na: Znans­tve­ni­inšti­tut­Filo­zof­ske­fakul­te­te. 
Vo­do­pi­vec,­Peter,­1971:­LukaKnafeljinštipendistinjegoveustanove.­Knjiž­ni­ca »Kro­ni­ke«,­zv. 5.­Ljub­lja­na:­Kro­ni­ka. 
Zani,­Vale­rio,­1672:­Memorie,impreseeritrattide'signoriAccademicigelatidiBologna. bolog­na:­Mano­les­si,­str. 181r–184r;­378–380.­Vir:­Goo­gle­books­(http://books.goo­gle.si/books?id=LboYAyRQUo8C&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summa ry_r&cad=0#v=onepage&q&f=false),­ogled­28. 9. 2015. 
Zie­gel­ba­uer,­Mag­noal­dus,­1737:­Novissima de negotio saeculorum. Hoc est: Opus parthenicum recentis ac novi argumentide sanctissimo mysterio immaculatae conceptionisB.V.Mariae.­Vien­na:­Chri­stop­ho­rus­Josep­hus­Hueth. 


Šta­jer­ska­knji­žev­nost­v ca­su zgodnjekapitalistic­ne­produkci­je­pro­sto­ra 
An­draž­Jež 
Pro­stor­pro­duk­cij­ske­ga­naci­na 
H
e­nri­Lefeb­vre­je­v Produkcijiprostora(1974)­izre­den­teo­ret­ski­pomen pri­pi­sal­pre­ho­du­iz­ene­ga­pro­duk­cij­ske­ga­naci­na­v dru­ge­ga,­saj­da­je­ta rezul­tat­nas­pro­tij­v pro­duk­cij­skih­raz­mer­jih,­ki­neiz­bež­no­zaz­na­mu­je­­jo­pro­stor.­Filo­zof­je­želel­nad­gra­di­ti­pogled­tistih­avtor­jev,­ki­so­pro­duk­cij­ski nacin­razu­me­li­kot­zaprt­in­nes­pre­men­ljiv­sistem,1 in­pou­dar­jal,­da­se­»novi« pro­stor­vzpo­sta­vi­prav­sko­zi­pre­ha­ja­nje­ene­ga­pro­duk­cij­ske­ga­naci­na­v dru­ge­­ga.­Za­pri­mer­je­nave­del­pre­hod­od­fev­dal­ne­ga­naci­na­k zgod­nje­mu­kapi­ta­li­stic­ne­mu (Lefebvre­2013: 69).­Kot­ugo­tav­lja­za­zahod­no­evro­po­16. sto­let­ja,2 je­bila­aku­­mu­la­ci­ja­kapi­ta­la­kot­histo­ric­na­media­ci­ja­med­fev­dal­nim­in­kapi­ta­li­stic­nim pro­sto­rom­postav­lje­na­v ur­ba­ni­pro­stor­ozi­ro­ma­»pro­stor­‘si­ste­ma­mest’,­ki­se uve­lja­vi­jo­v ca­su­tega­pre­ho­da«­(nav.­d.­314).­Fev­da­li­zem­je­bil­namrec­proi­­zvedel­pre­poz­na­ven­pro­stor,­ki­naj­bi­ga­bil­»ohra­nil­kot­used­li­no­in­sim­bol­ni nosi­lec;­na­podo­ben­nacin­ta­pro­stor­obsta­ja­še­danes.­Gra­do­vi,­samo­sta­ni, kate­dra­le­so­bili­nje­go­va­moc­na­voz­liš­ca,­ki­so­mre­žo­cest­in­poti­pove­zo­va­la s po­kra­ji­no,­ki­so­jo­preob­li­ko­va­le­kmet­ske­skup­no­sti.«­(nav.­d. 77) 
Zato­ne­cudi,­da­je­po­Lefeb­vru­»bla­go­slov­lje­ni­kraj­kom­pro­mi­sa­med­fev­­dal­ci­v za­to­nu­in­trgov­sko­bur­žoa­zi­jo«­prav­mesto­ozi­ro­ma­»ur­ba­ni­pro­stor« (314). Na­zahod­noe­vrop­ski­raz­voj­se­v glav­nem­osre­do­to­ca­tudi­David­Har­vey,­ki­prav 
1 Teh­ne­ime­nu­je,­ven­dar­se­je­moral­v is­tem­casu­pred­podob­ni­mi­ocit­ki­pogo­sto­brani­ti 
Louis­Alt­hus­ser. 2 Na­splo­šno­je­tre­ba­pou­da­ri­ti,­da­se­Lefeb­vre­v knji­gi­ukvar­ja­pre­tež­no­s pre­ho­dom 
med­druž­be­noe­ko­nom­ski­ma­for­ma­ci­ja­ma,­kakor­ga­izpri­cu­je­jo­zahod­noe­vrop­ske 
drža­ve­(2013:­313 idr.). 
tako­na­vec­mestih­izpo­stav­lja­pomen­pre­ho­da­med­fev­da­liz­mom­in­kapitalizmom za­evrop­sko­kon­ci­pi­ra­nje­pro­sto­ra.3 Pri­tem­se­v glav­nem­ne­skli­cu­je­na­Lefeb­­vra –­pac­pa­vca­sih­na­Jac­que­sa­Le­Gof­fa­(Har­vey­1996:­239;­2011: 198 idr.). 
V delu­TheConditionofPostmodernity–AnEnquiryintotheOriginsofCultu­ralChange je­Har­vey­leta 1989­pre­hod­pove­zo­val­pred­vsem­z na­pred­kom mone­ti­za­ci­je­in z nje­nim­uni­ce­val­nim­vpli­vom­na­tra­di­cio­nal­ne­skup­no­sti.­Ta­je impli­ci­ral­»po­pol­no­ma­dru­gac­ne­kon­cep­te­casa­in­pro­sto­ra­od­tistih,­ki­so­pre­­vla­do­va­li­v fev­dal­nem­redu«­(Harvey 1991:­242).­Vzpo­sta­vi­tev­sve­tov­ne­ga­trga, ki­mu­je­pot­utr­lo­evrop­sko­odkrit­je­Ame­ri­ke,­ter­posle­dic­no­raz­šir­ja­nje­indu­­stri­je­z ve­ca­njem­mest­in­racio­na­li­za­ci­jo­pro­me­ta­med­nji­mi­sta­po­Har­vey­ju geo­graf­ski­sreds­tvi,­s ka­kršnimi­je­meš­cans­tvo­posto­po­ma­ne­le­nad­vla­da­lo­na eno­ten­pro­stor­veza­no­ari­sto­kra­ci­jo,­tem­vec­si­tudi­pod­vr­glo­držav­ne­siste­me,­da so­slu­ži­li­njego­vim­inte­re­som.­Tudi­po­dokonc­ni­vzpo­sta­vi­tvi­je­meš­cans­tvo nada­lje­va­lo­svo­jo­»re­vo­lu­cio­nar­no­misi­jo«­vsaj­del­no­z (zu­na­nji­mi­in­notra­nji­mi) geo­graf­ski­mi­trans­for­ma­ci­ja­mi­(Harvey 2001:­373) –­do­pre­cej­podob­nih­zakljuc­­kov­je­vec­kot­cetrt­sto­let­ja­pred­tem­pri­šel­tudi­Lefeb­vre­(prim. Mer­ri­field­2006: 107),­ki­je­vzpo­stav­lja­nje­kapi­ta­li­stic­ne­ga­pro­sto­ra­in­nje­go­vo­ohra­nja­nje­razu­mel kot­»abstrakcij[o]­vtoku–­dejavn[o]­abstrak­cij[o]­gle­de­na­pro­stor­nara­vo,­splo­­šnost­nas­pro­ti­sin­gu­lar­no­stim,­uni­ver­zal­nost­in statu nascendi,­ki­zaje­ma­tudi par­ti­ku­lar­no­sti­in­jih­raz­kri­va.­Urba­ni­pro­stor­je­torej­sreds­tvo­groz­lji­ve­moci, 
3 Mi­mo­gre­de,­pre­hod­med­obe­ma­pro­duk­cij­ski­ma­naci­no­ma­je­po­Har­vey­ju­edins­tve­­ne­ga­pome­na­tudi­za­geo­graf­ske­prak­se­(2001:­269).­Meš­can­ska­geo­gra­fi­ja,­ki­se­je vzpo­sta­vi­la­pri­tem­pre­ho­du,­se­je,­kakor­piše­Har­vey,­odt­lej­raz­vi­ja­la­v skla­du­s prak­­tic­ni­mi­zah­te­va­mi­vla­da­jo­ce­ga­raz­re­da.­Tako­je­zgod­nja­novo­veš­ka­kar­to­graf­ska­prak­sa poma­ga­la­vzpo­sta­vi­ti­pri­vat­no­last­ni­no­in­teri­to­rial­ne­pra­vi­ce­v ca­su,­ko­se­je­zacel sve­tov­ni­trg­širi­ti­v vse­sme­ri­in­onkraj­vseh­kli­mat­skih­raz­lik.­Tudi­siste­ma­ti­cen­opis zemelj­ske­povr­ši­ne­v delu­geo­gra­fov­poz­ne­ga­18. sto­let­ja,­kot­sta­Hum­boldt­in­Rit­ter, po­Har­vey­ju­sov­pa­da­s so­ca­sni­mi­pro­ce­si­v ka­pi­ta­li­stic­nem­izko­riš­ca­nju­(clo­veš­ke­in narav­ne)­upo­rab­ne­vred­no­sti.­Ob­kon­cu­19. sto­let­ja­so­spi­si­geo­gra­fov,­kot­sta­bila Rat­zel­in­Mac­kin­der,­izpo­stav­lja­li­geo­po­li­tic­ne­pers­pek­ti­ve,­v ka­te­rih­so­svoj­znans­­tve­ni­izraz­naš­li­impe­ria­li­stic­ne­teri­to­rial­ne­deli­tve­in­inte­re­si,­na­kate­rih­so­teme­lji­le. V ca­su­zgod­nje­ga­neo­li­be­ra­liz­ma­je­meš­can­ska­geo­gra­fi­ja­po­valu­radi­ka­li­za­ci­je,­ki­jo je­za­kra­tek­cas­zaje­la­konec­60. let,­(spet­v sklo­pu­kon­for­mi­stic­ne­ga­poslans­tva)­zace­­la­izpo­stav­lja­ti­pred­vsem­»ra­cio­nal­no­uprav­lja­nje«­(rationalmanagement),­ob­cemer­je, kot­pou­dar­ja­Har­vey,­racionalnorazum­lje­no­izkljuc­no­s sta­liš­ca­aku­mu­la­ci­je­(Har­vey 1983:­189,­191). 
ven­dar­nara­ve­še­ne­uni­ci;­pre­ža­me­jo­in­jo­zase­že.­Šele­kasne­je,­na­dru­gi­stop­nji pro­stor­ske­abstrakt­no­sti,­je­to­vlo­go­prev­ze­la­drža­va.«­(Le­feb­vre­2013:­314–315) 
Tudi­David­Har­vey­v TheSpacesofCapital–TowardsaCriticalGeographyiz leta 2001­zago­var­ja,­da­sta­pre­hod­v ka­pi­ta­li­zem­in­urba­ni­za­ci­ja­tesno­pove­za­na pro­ce­sa.­Ob­tem­sva­ri­pred­popol­no­amne­zi­jo­pove­za­ve­med­urba­ni­za­ci­jo­in­druž­­be­noe­ko­nom­ski­mi spre­mem­ba­mi­v zgod­njem­novem­veku­pri­šte­vil­nih­sodob­nih makroe­ko­nom­skih­in­socio­loš­kih­štu­di­jah­(Harvey 2001:­346).­V Kozmopolitstvu ingeografijisvobode(2009),­kjer –­mimo­gre­de –­Har­vey­ana­li­zi­ra­tudi Lefeb­vro­­vo­Produkcijoprostora,­je­gle­de­pre­ho­da­in­nje­go­ve­ga­vpli­va­na­pro­stor­še­natanc­nej­ši: 
Za­kaj­in­kako­[je­pro­stor-cas­kapi­ta­liz­ma­postal­vpliv­na­glo­bal­na­nor­ma],­je­zgod­ba,­ki­jo pri­po­ve­du­je­veci­na­inter­pre­ta­cij­pre­ho­da­iz­fev­da­liz­ma­v ka­pi­ta­li­zem.­Pos­pe­še­va­nje­pre­­ple­ta­in­uskla­di­tve­v so­dob­nem­sve­tu­je­pred­vsem­posle­di­ca­dvoj­ne­moci­držav­nih­apa­ra­tov in­kapi­ta­la.­Ta­moc­cir­ku­la­ci­ji­in­aku­mu­la­ci­ji­kapi­ta­la­ter­biro­krat­ski­koor­di­na­ci­ji,­ki­jo potre­bu­je­drža­va­za­pod­pi­ra­nje­infra­struk­tu­re,­ki­jo­ter­ja­aku­mu­la­ci­ja­kapi­ta­la,­vti­sne­(in v ne­ka­te­rih­pri­me­rih­vsi­li)­spe­ci­fi­cen­pro­stor­sko-ca­sov­ni­red.­To­pa­ima­dalj­no­sež­ne­se­­kun­dar­ne­ucin­ke.­Ni­tež­ko­raz­bra­ti,­reci­mo,­kako­stan­dar­di­zi­ra­na­pro­stor­sko-ca­sov­na dis­ci­pli­na­pro­di­ra­v vsa­kod­nev­no­živ­lje­nje­(de­ni­mo­v na­še­spal­ne­ali­pre­hra­nje­val­ne­nava­­de).­(Har­vey­2011:­198) 
Tu­pa­se­že­sre­ca­mo­z véliko­Lefeb­vro­vo­temo­kri­ti­ke­vsak­da­nje­ga­živ­lje­nja, ki­jo­je­med­dru­gim­raz­vil­v ve­li­cast­ni­istoi­men­ski­tri­lo­gi­ji­(Critiquedelavie quotidienne,­1947,­1961, 1981).­V tem­pris­pev­ku­se­bom­osre­do­to­cil­na­uve­ljav­­lja­nje­kapi­ta­li­stic­ne­ga­pro­sto­ra,­ki­mu­je­posred­no­mogo­ce­sle­di­ti­na­pri­me­ru raz­vo­ja­šta­jer­ske­knji­žev­no­sti­in­z njo­pove­za­ne­ga­postop­ne­ga­pro­di­ra­nja­naciona­­li­sticne­ideo­lo­gi­je­v prvi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja.­Za­to­bo­tre­ba­ugo­to­vi­tve­Lefeb­vra in­Har­vey­ja,­ki­sta­se­ukvar­ja­la­pre­tež­no­z zgod­nej­šo,­dol­go­traj­nej­šo­in­kon­kret­­nej­šo­vpe­lja­vo­kapi­ta­li­stic­ne­for­ma­ci­je­v »za­hod­ni­evro­pi«,­pri­la­go­di­ti­peri­fer­ni štajerski­situa­ci­ji­v pol­pe­ri­fer­ni­Habs­burš­ki­monar­hi­ji­(ozi­ro­ma­nje­nem­cislaj­­tan­skem delu). 
Pro­stor­»slo­ven­skih«­dežel­v pre­hod­nem­casu­med­dvema pro­duk­cij­ski­ma­naci­no­ma –­refor­me­Mari­je­Tere­zi­je­in Jože­fa­II. 
Pre­hod­med­fev­dal­no­in­kapi­ta­li­stic­no­druž­be­noe­ko­nom­sko­for­ma­ci­jo­se­je v nek­da­njih­notra­njeav­strij­skih­deže­lah­(tako­kot­tudi­v preo­sta­li­evrop­ski [pol]pe­ri­fe­ri­ji)­odvi­jal­pre­cej­dlje­in­z vec­ji­mi­ovi­ra­mi­kot­v dr­ža­vah,­ki­so­se sko­zi­18. in­19. sto­let­je­napo­sled­for­mi­ra­le­kot­kapi­ta­li­stic­ni­cen­ter.­Kljub­temu lah­ko­opa­zi­mo­vec­dejav­ni­kov,­ki­nam­poma­ga­jo­raz­bi­ra­ti­spre­mem­be­v poj­mo­­va­nju­(in­izko­riš­ca­nju)­pro­sto­ra –­kakor­tudi­nji­ho­ve­peri­fer­ne­spe­ci­fi­ke. Uki­nja­nje­fev­dal­ne­ga­pro­sto­ra­v de­že­lah­s slo­ven­sko­govo­re­cim­pre­bi­vals­tvom se­tako­že­iz­prejš­njih­sto­le­tij­poz­na­tudi­v sprem­lja­jo­cem­raz­vo­ju­mest­in postop­ni­urba­ni­za­ci­ji.­Tako­so­se­zara­di­žele­zars­tva­že­v 17. sto­let­ju­zace­la­hitre­­je­raz­vi­ja­ti­neka­te­ra­mesta­na­Kranj­skem,­Koroš­kem­in­Šta­jer­skem.­ce­pusti­mo ob­stra­ni­Koroš­ko­s fu­ži­na­mi­v Ka­nal­ski­doli­ni,­Rožu,­ob­beli­in­v oko­li­ci­crne, je­zna­cil­no­raz­mer­je­med­Kranj­sko­in­Šta­jer­sko,­ki­se­bo­sca­so­ma­mani­fe­sti­ra­lo v vseh­gos­po­dar­skih­pano­gah.­Med­tem­ko­je­bilo­edi­no­šta­jer­sko­sre­diš­ce­fuži­­nars­tva­v mej­ni­Misli­nji,­je­bila­Kranj­ska­zasto­pa­na­s Savo,­Jese­ni­ca­mi,­Javor­ni­kom, bohi­njem,­Kro­po,­Kam­no­Gori­co,­želez­ni­ki,­Trži­cem­in­dolenj­skim­Zagrad­­cem­ob­Krki. 
Nov­zagon­je­kapi­ta­li­stic­na­proi­zvod­nja­v da­nes­slo­ven­skih­deže­lah­dobi­la leta 1717­z raz­gla­som­Kar­la­VI.­o svo­bod­ni­plov­bi­po­Jadran­skem­mor­ju,­ki­sta mu­sle­di­li­raz­gla­si­tvi­Trsta­in­Reke­za­svo­bod­ni­pri­sta­niš­ci.­Tako­ime­no­va­na Orien­tal­na­kom­pa­ni­ja­naj­bi­pove­za­la­gos­po­dar­sko­živ­lje­nje­na­Duna­ju,­v Tr­­stu­in­na­vsem­habs­burš­kem­jugu­(bo­žic­1970: 82).­Hkra­ti­so­na­cerk­ve­no, ple­miš­ko­in­zacet­no­meš­can­sko­izo­bra­žens­tvo­vse­inten­ziv­ne­je­in­vse­hitre­je vpli­va­li­misel­ni­sesta­vi,­dolo­ce­ni­z raz­vi­tej­ši­mi­kapi­ta­li­stic­ni­mi­pro­duk­cij­ski­­mi­raz­mer­ji,­kakor­jih­izpri­cu­je­soca­sni­lokal­ni­raz­voj.­Med­nji­mi­sta­za­naše nepo­sred­no­raz­prav­lja­nje­zani­mi­va­vsaj­dva:­(li­te­rar­no­in­filo­zof­sko)­raz­svet­­ljens­tvo,­ki­se­je­v tako­ime­no­va­nih­slo­ven­skih­zgo­do­vin­skih­deže­lah­mani­fe­­sti­ra­lo­posred(ova)no­in­spo­ra­dic­no,­ter­(z njim­v iz­ho­diš­cu­tesno­pove­za­ni) nacio­na­li­zem,­kate­re­ga­raz­voj­je­bil­po­vsej­Habs­burš­ki­monar­hi­ji­raz­me­ro­ma podo­ben. 
Pro­stor,­ki­ga­je­poz­ne­je­usodno­spremenil­kapi­ta­li­zem,­se­je­(jugo)vzhod­no od­Fran­ci­je­že­dol­go­pred­revo­lu­ci­jo­moc­no­raz­li­ko­val­od­situa­ci­je,­ki­jo­za zahod­opi­su­je­ta­Lefeb­vre­in­Har­vey.­Med­tem­ko­so­se­zahod­ne­monar­hi­je,­kot so­Fran­ci­ja,­Veli­ka­bri­ta­ni­ja­in­v ne­kem­smi­slu­Špa­ni­ja,­v glav­nem­že­prej­sre­ca­­le­z uprav­no­cen­tra­li­za­ci­jo­(ne­ka­te­re­tudi­v sklo­pu­abso­lu­ti­stic­nih­reform),­so­se pro­ce­si,­ki­so­vodi­li­k pre­vla­di­kapi­ta­liz­ma,­v de­že­lah­z nemš­kim­in­slo­van­skim pre­bi­vals­tvom­v glav­nem­upo­cas­nje­va­li­ob­izra­zi­to­avtar­kic­nih­inter­nih­fev­dal­­nih­mejah,­ki­so­pogo­sto­odsli­ka­va­le­geo­graf­sko­raz­drob­lje­nost.­Za­današ­nje 
slo­ven­sko­ozem­lje­so­bile­meje,­ki­so­jih­pred­stav­lja­li­gorov­ja,­hri­bov­ja­in­goz­­do­vi,­vec­ja­pre­pre­ka­za­spo­ra­zu­me­va­nje­kot­deni­mo­reke;­obo­je­pa­je­bilo­v tem delu­evro­pe­manj­še­ga­pome­na­od­uprav­nih­in­cerk­ve­nih­meja,­»ki­so­za­dol­ga sto­let­ja­usmer­ja­le­giba­nje­pre­bi­vals­tva­na­dolo­ce­nih­zem­lje­pi­snih­podroc­jih« (Lo­gar­1966:­135).­Te­so­one­mo­go­ca­le­tako­pre­tok­komu­ni­ka­ci­je­kot­mno­žic­no iden­ti­fi­ka­ci­jo­z no­vim –­narod­nim –­poli­tic­nim­tele­som. 
Si­tua­ci­ja,­ki­jo­je­v Produkcijiprostora opi­sal­Lefeb­vre,­je­bila­zato­v teh držav(ic)ah­rav­no­obr­nje­na.­V za­hod­ni­evro­pi­je­na­pred­hod­no­uprav­no­cen­tra­­li­za­ci­jo­naslo­nje­na­kapi­ta­li­stic­na­for­ma­ci­ja­pre­se­gla­par­ti­ku­lar­nost­umi­ka­jo­ce­ga se­fev­da­liz­ma­s –­kakor­jo­ime­nu­je­Lefeb­vre –­»de­jav­no­abstrak­ci­jo«­ozi­ro­ma »uni­ver­zal­nost­jo­instatunascendi«.­Nas­prot­no­je­Sve­ta­alian­sa,­ki­je­v evro­pi­od leta 1815­z de­jan­sko­kohe­ziv­no­nad­dr­žav­no­poli­ti­ko,­ki­je­pre­ven­tiv­no­izklju­ce­­va­la­(tudi)­vsak­med­mo­nar­hic­ni­konf­likt,­povsem­fev­dal­no­raz­ko­san­fev­dal­ni pro­stor,­ki­je­one­mo­go­cal­in­poz­ne­je­ote­že­val­nacio­na­li­stic­no­for­ma­ci­jo,­orga­­ni­zi­ra­la­po­(za­teda­nje­raz­me­re­v bis­tvu)­univerzalni para­dig­mi –­kar­se­je naj­bolj­dalj­no­sež­no­kaj­pak­poz­na­lo­na­peri­fer­nem­vzhod­u.­Vrsta­raz­lic­nih­mani­­fe­sta­cij­nacio­na­li­stic­ne­ideo­lo­gi­je,­ki­je­evrop­ski­vzhod­šele­po­zato­nu­Alian­se raz­dro­bi­la­na­mnoš­tvo­nacij,­je­tako­vznik­ni­la­kot­svo­je­vrst­ni,­s pa­ra­fra­zo­Lefeb­­vra,­par­ti­ku­la­ri­zem­in statu nascendi –­cerav­no­je­vsaj­na­lokal­ni­rav­ni­spr­va ucin­ko­va­la­bolj­druž­be­no­kohe­ziv­no­od­raz­pa­da­jo­ce­ga­fev­da­liz­ma­(kar­bi­neko­­li­ko­tež­je­pri­so­di­li­angleš­ki­situa­ci­ji). 
Raz­li­ke­v raz­vo­ju­med­zahod­no-in­vzhod­noe­vrop­ski­mi­naci­ja­mi­so­se­po zato­nu­Sve­te­alian­se­še­stop­nje­va­le.­Val­revo­lu­cij,­ki­je­oko­li­leta 1830­v glav­­nem­po­vsej­evro­pi­zahod­no­od­Rena­odpra­vil­fev­da­li­zem,­na­poli­ti­ko­vzhod­­noe­vrop­skih­držav­ni­imel­insti­tu­cio­na­li­zi­ra­ne­ga­vpli­va­(Hobs­bawm­1968: 155–156).­Na­šta­jer­skem­pri­me­ru­si­bomo­ogle­da­li,­kako­raz­voj­nacio­na­liz­ma v pe­ri­fer­nih­deže­lah­po­letu 1830­v glav­nem­ni­vec­nadaljeval­(tudi­pro­stor­skih) nazo­rov­starej­še,­raz­svet­ljen­ske­gene­ra­ci­je,­tem­vec­je­že­tako­nesi­ste­ma­tic­ne vpli­ve­raz­svet­ljens­tva­zame­nja­la­nova­ideo­lo­gi­ja­z no­vi­mi­geo­graf­ski­mi­središci, ki­so­vec­dol­go­va­la­fev­dal­nim­sedi­men­tom­kot­prve­mu­ideo­loš­ke­mu­pre­bo­ju raz­svet­ljens­tva. 
Prvi­vec­ji­val­gos­po­dar­skih,­uprav­nih­in­kul­tur­nih­reform,­ki­so­na­Šta­jer­­skem­(prav­tako­kot­drug­je­v Ci­slaj­ta­ni­ji)­zace­le­s pro­duk­ci­jo­kapi­ta­li­stic­ne­ga pro­sto­ra,­cerav­no­je­bil­ta­(še­toli­ko­bolj­kot­na­zaho­du)­pred­vsem­nji­hov­stranski uci­nek,­sta­spro­ži­la­Mari­ja­Tere­zi­ja­in­zla­sti­njen­sin­Jožef­II.4Refor­me,­s ka­te­­ri­mi­sta­žele­la­»raz­svet­lje­na­abso­lu­ti­sta«­v dru­gi­polo­vi­ci­18. sto­let­ja­okre­pi­ti gos­po­dars­tvo­in­pre­se­ci­uprav­no­raz­ko­sa­nost­impe­ri­ja,­so­bile­spro­že­ne­v duhu cen­tra­li­za­ci­je­habs­burš­ke­monar­hi­je,­ki­je­eoipsopred­vi­de­va­la­pre­se­ga­nje­lokal­­nih­avtar­kij,­o ka­kr­šnem­sicer­govo­ri­ta­tudi­Har­vey­in­Lefeb­vre. 
Naj­po­memb­nej­še­refor­me,­ki­so­pod­Mari­jo­Tere­zi­jo­(po­seb­no­od­zacet­ka nje­ne­ga­sovla­da­nja­s si­nom)­uva­ja­le­nov­pro­stor,­so­pove­za­ne­s fi­zio­kra­tiz­mom, ki­je­kme­tijs­tvo­poj­mo­val­kot­temelj­gos­po­dars­tva­(Va­len­cic­1970:­524).­Ob kon­cu­60. let­18. sto­let­ja­je­tako­habs­burš­ka­cesa­ri­ca­izda­la­odlok­o raz­de­li­tvi veci­ne­nek­da­njih­skup­nih­srenj­skih­pašni­kov,­kar­je­pose­glo­v je­dro­dote­da­nje­­ga­polje­del­ske­ga­siste­ma­(Gra­fe­na­uer­1979:­362)­ter­znat­no­spre­me­ni­lo­videz avstrij­skih­vasi­in­nji­ho­vo­urba­ni­stic­no­zasno­vo.­Ob­raz­de­li­tvi­pašni­kov­(z iz­je­­mo­pla­nin­skih)­je­bilo­tako­tre­ba­prei­ti­na­hlev­sko­živi­no­re­jo,­manj­ša­nje­pašnih povr­šin­pa­je­pos­pe­ši­lo­tudi­uva­ja­nje­krmil­nih­rast­lin­in­pove­ce­va­nje­pri­del­kov sena.­Zbi­ra­nje­gno­ja­v hle­vih­je­omo­go­ca­lo­uspe­šnej­še­gno­je­nje­njiv,­poleg­tega pa­so­krmil­ne­rast­li­ne­(sku­paj­s stroc­ni­ca­mi)­uvr­sti­li­v novo­kolo­bar­je­nje­in­tako zem­ljo­izko­riš­ca­li­tudi­med­pocit­kom­po­žitu.­Zato­so­kmet­je­opu­sti­li­pra­ho­in sko­zi­vse­leto­obde­lo­va­li­vse­njiv­ske­povr­ši­ne.­»Konc­no­je­ta­preo­brat­pri­ne­sel nove­nalo­ge­tudi­kmec­ki­hiši­in­je­v znat­ni­meri­spre­me­nil­nje­no­vna­njo­podo­­bo.­Zato­so­te­spre­mem­be­pri­ne­sle­ene­ga­naj­vec­jih­preo­bra­tov­v zgo­do­vi­ni slo­ven­ske­vasi,­ki­je­zace­la­menja­va­ti­zuna­nji­videz­in­gos­po­dar­ski­ustroj.«­(Gra­­fe­na­uer­1979:­362) 
Is­to­ca­sno­je­mer­kan­ti­li­stic­ni­prag­ma­ti­zem­z mak­si­mo­o cim­vec­jem­izvo­zu in­cim­manj­šem­uvo­zu­odprav­ljal­inter­ne­mit­nin­ske­pre­gra­de –­tako­so­bile leta 1775­ceš­ke­in­avstrij­ske­deže­le­zdru­že­ne­v enot­no­carin­sko­ozem­lje­z od­­pra­vo­notra­njih­carin­skih­meja­(dru­go­tak­šno­ozem­lje­so­pred­stav­lja­le­ogr­ske deže­le).­Pokra­ji­na­in­social­na­struk­tu­ra­sta­se­zace­li­spre­mi­nja­ti­že­v de­set­let­jih pred­Mari­jo­Tere­zi­jo,­in­sicer­z za­cet­nim­uva­ja­njem­manu­fak­tur­nih­obra­tov. Prav­s temi­prvi­mi­kora­ki­v sme­ri­indu­stria­li­za­ci­je,­ki­so­jih­sko­zi­preo­sta­nek 
18. sto­let­ja­naglo­nad­gra­je­va­le­refor­me­s spod­bu­ja­njem­nova­ce­nja­delav­cev­za 
4 ce­seve­da­govo­ri­mo­o naj­bolj­nepo­sred­nem­in­kon­ti­nui­ra­nem­pro­ce­su,­ki­je­naz­na­nil kapi­ta­li­stic­ne­spre­mem­be­pro­sto­ra;­neka­te­re­habs­burš­ke­refor­me­so­bile­spre­je­te­že pred ome­nje­nima­vla­dar­je­ma,­na­pri­mer­gra­di­tev­nor­mi­ra­nih­trgov­skih­cest­v šir­šem­tržaškem zaled­ju,­ki­je­zaje­ma­lo­vse­današ­nje­slo­ven­sko­ozem­lje­(Gra­fe­na­uer­1979:­365). 
manu­fak­tur­na­pod­jet­ja­(bo­žic­1970: 86),­se­je­v av­strij­skem­okvi­ru­zace­lo­zna­­cil­no­»gos­po­dar­sko­zao­sta­ja­nje­slo­ven­skih­pokra­jin«­(Grafenauer­1979:­363), ki­se­je­v ca­su­obeh­vla­da­vin­stop­nje­va­lo­in­do­poli­tic­ne­ga­izra­za­priš­lo­dobrih sto­let­poz­ne­je.­Hkra­ti­so­v sklo­pu­dežel­s slo­ven­sko­govo­re­cim­pre­bi­vals­tvom za­18. sto­let­je­zna­cil­ne­šte­vil­ne­pomemb­ne­spre­mem­be­v tr­go­vi­ni­z že­le­zom; velika­kon­cen­tra­ci­ja­žele­zar­skih­obra­tov­v ro­kah­ten­ke­pla­sti­pod­jet­ni­kov­na Kranjskem­se­je­napo­sled­v ce­lo­ti­zgostila­v mo­no­po­lu­tržaš­ke­ga­in­ljub­ljanskega tr­gov­ca­baro­na­Mic­he­lan­ge­la­Zoi­sa,­ki­ga­je­pode­do­val­sin­žiga­(Gra­fe­na­­uer 1979:­361,­363;­božic­1970: 83).­To­je­v dobi­stop­nju­jo­ce­se­druž­be­ne raz­slo­je­no­sti­Kranj­ski­pri­po­mo­glo­k po­stop­ne­mu­utr­je­va­nju­osred­nje­ga­mesta med­slo­venski­mi­deže­la­mi.­Prav­to­je­Spod­njo­Šta­jer­sko,­ki­v fu­ži­nars­tvu­in deni­mo­vzpe­nja­jo­ci­se­tek­stil­ni­indu­stri­ji­ni­bila­kon­ku­renc­na,­loci­ra­lo­v pri­­mer­jal­no­peri­fer­ni­polo­žaj. 
Mi­mo­gre­de,­za­pre­bi­val­ce­in­obi­sko­val­ce­Ljub­lja­ne­je­bil­brž­ko­ne­naj­ra­di­kal­­nej­ši­poseg­v pro­stor,­ki­je­posred­no­pri­po­mo­gel­k vec­ji­funk­cio­nal­no­sti urba­ni­stic­ne­ga­jedra,­Gru­ber­jev­pre­kop,­ki­ga­je­pred­la­ga­la­prav­Mari­ja­Tere­zi­­ja.­že­sto­let­ja­so­se­pre­bi­val­ci­mesta­spo­pa­da­li­s po­plav­lja­njem­Ljub­lja­ni­ce­na obeh­nje­nih­bre­go­vih,­ki­sta­mu­botro­va­la­majh­na­višin­ska­raz­li­ka­vodo­sta­jev med­Vrh­ni­ko­in­Ljub­lja­no­ter­poca­sen­rec­ni­tok­sko­zi­mesto­(Hu­mar­2013: 79). Potem­ko­je­apri­la­1762­cesa­ri­ca­izda­la­ukaz­za­izsu­še­va­nje­bar­ja­(Ste­ska­1905: 42), je­leta 1769­jezuit­Gabri­jel­Gru­ber,­uci­telj­risa­nja,­geo­me­tri­je,­meha­ni­ke­in hidra­vli­ke­na­ljub­ljan­ski­ucni­sto­li­ci,­ob­pod­po­ri­vla­de­zacel­z de­lom­na­nacr­to­­va­nem­pre­ko­pu,­ki­bi­skraj­šal­rec­ni­tok­in­viso­ke­vode­po­kana­lu­usme­ril­mimo mest­ne­ga­jedra.­Naj­vec­ji­grad­be­ni­pod­vig­v te­da­nji­Habs­burš­ki­monar­hi­ji­(Hu­­mar­2013: 79)­je­napre­do­val­pre­cej­poca­si,­saj­je­bilo­kopa­nje­»sil­no­težav­no. Stu­den­ci,­ki­so­izvi­ra­li­iz­tal,­so­sami­dvi­ga­li­šoto­in­prst,­tako­da­so­tla­rast­la delav­cem­kar­med­kopa­njem.­Vla­da­je bila­radi­stroš­kov­in­neu­god­ne­ga­uspe­ha neza­do­volj­na­in­je­zau­ka­za­la­delo­usta­vi­ti.­V Ljub­lja­ni­so­že­misli­li,­da­je­ves denar­zavr­žen,­in­so­name­ra­va­li­izko­pa­no­stru­go­zasu­ti,­toda­z Du­na­ja­je­pri­šel odlok,­da­se­mora­delo­nada­lje­va­ti.«­(Ste­ska­1905: 43) 
Pro­jekt­je­nato­prev­zel­baron­Vin­cenc­Strup­pi,­ki­mu­je­preo­sta­la­bis­tve­no laž­ja­nalo­ga­ure­ja­nja­toka­zunaj­naj­bolj­kri­tic­ne­ga­obmoc­ja­med­Gra­dom­in Golov­cem.­Grad­nja­se­je­(ce­tu­di­jo­je­bilo­tre­ba­v 19. sto­let­ju­dopol­nje­va­ti)­kon­­ca­la­v letu,­ko­je­Jožef­II.­prev­zel­še­zad­nje­vla­dar­ske­pri­stoj­no­sti,­Ljub­lja­na­pa se­je­odt­lej­še­hitre­je­raz­vi­ja­la –­med­dru­gim­so­po­poru­še­nju­obramb­ne­ga­zidu in­posle­dic­nem­šir­je­nju­mesta­na­levem­bre­gu­v Ljub­lja­ni,­ki­je­ime­la­tedaj komaj­dva­mosto­va,­postop­no­zace­li­nasta­ja­ti­novi­(Hu­mar­2013:­79;­Ste­ska 1905: 43). 
Sa­mo­stoj­ne­Jože­fo­ve­refor­me­so­za­našo­razi­ska­vo­še­neko­li­ko­zani­mi­vej­še od­mate­ri­nih,­ker­niso­bile­pod­pr­te­izkljuc­no­z gos­po­dar­ski­mi­in­uprav­ni­mi vidi­ki.­Za­nji­mi­namrec­lah­ko­pre­poz­na­mo­za­spoz­na­nje­bolj­opri­jem­lji­vo­ideo­­loš­ko­agen­do,­v ve­li­ki­meri­vsaj­posred­no­pri­mer­lji­vo­neka­te­rim­manj­radi­kal­nim nemš­kim­raz­li­ci­cam­raz­svet­ljens­tva.­Med­ome­nje­ni­mi­refor­ma­mi­sta­svo­bo­da trgo­vi­ne­in­indu­stri­je­(ne­pa­tudi­poli­tic­na­svo­bo­da)­ter­oseb­na­svo­bo­da­podlož­­ni­kov­(ne­pa­tudi­odprava­fevdalizma),­ki­sta­vsa­ka­pose­bej­pou­dar­je­no­zaz­na­mo­va­li pro­stor­(Grafenauer­1979:­370). 
Jo­že­fo­ve­refor­me­zem­ljiš­ke­ga­gos­pos­tva­v sme­ri­vec­je­oseb­ne­svo­bo­de­pod­­lož­ni­kov­so­pri­po­mo­gle­k po­stop­ni­rasti­mest­in­k (že­tedaj­neko­li­ko­zapoz­ne­li) urba­ni­za­ci­ji,­ki­jo­kot­kljuc­no­pro­stor­sko­inter­ven­ci­jo­kapi­ta­liz­mu­pri­pi­su­je­ta Lefeb­vre­in­Har­vey.­Tudi­ti­sta­bili­spro­že­ni­v ideo­loš­kih­okvi­rih­mer­kan­ti­liz­ma (ki­je­bil­ute­me­ljen­na­pri­ca­ko­va­nju­pros­pe­ri­te­te­ob­raz­vo­ju­nea­grar­nih­panog­in popu­la­cio­niz­mu)­in­fizio­kra­tiz­ma­(ki­je­bil­ute­me­ljen­na­pri­ca­ko­va­nju­vec­je pro­duk­tiv­no­sti­oseb­no­svo­bod­nej­še­ga­kme­ta)­(Vil­fan­1980:­347).­Naj­po­memb­­nej­ši­ukrep,­s ka­te­rim­je­Jožef­II.­od­novem­bra­1781­odprav­ljal­nevolj­niš­tvo,5 je tako­kme­ta­odve­zal­od­nexusadglebam,­»na­ve­za­no­sti­na­gru­do«.­Ta­je­sicer­v je­­zi­ku­sta­nov­skih­inte­re­sov­pome­ni­la­pred­vsem­nace­lo,­da­mora­kmet­osta­ti­vezan na­poklic,­ki­mu­pri­pa­da­po­bož­ji­volji­(Vil­fan­1980:­347,­349),­a hkra­ti­jasno kaže­na­fev­dal­no­kon­cep­tua­li­za­ci­jo­pro­sto­ra,­ki­je­z jo­že­fin­ski­mi­refor­ma­mi izgi­nja­la.­Konec­kon­cev­eric­J.­Hobs­bawm­(1968: 17)­celo­za­postre­vo­lu­cio­nar­­no­Fran­ci­jo­ugo­tav­lja,­da­je­še­leta 1861­kar­90 od­stot­kov­pre­bi­vals­tva­umr­lo v de­part­ma­ju,­kjer­so­se­rodi­li. 
Jo­žef­II.,­ki­je­cesa­ri­ci­že­od­leta 1765­poma­gal­pri­vla­da­nju,­je­tudi­po­nje­ni smr­ti­uprav­no­zdru­že­val­deže­le­v vec­je­uprav­ne,­gos­po­dar­ske­in­poli­tic­ne­eno­­te­in­leta 1782­Šta­jer­sko,­Kranj­sko­in­Koroš­ko­zdru­žil­pod­enot­nim­guber­ni­jem v Grad­cu.­Cerk­ve­ne­meje­so­po­refor­mah­sov­pad­le­z dr­žav­ni­mi;­žup­nij­je­bilo 
5 Spr­va­je­bilo­nevolj­niš­tvo­odprav­lje­no­le­na­ceš­kem,­nato­pa­s po­sa­mez­ni­mi­paten­ti 
tudi­v dru­gih­delih­monar­hi­je.­Za­Šta­jer­sko­je­bil­tak­patent­izdan­11.5.1782,­torej 
dobre­tri­mese­ce­pred­kranj­skim­(Vil­fan­1980:­350). 
sicer­vec,­zato­pa­so­bile­manj­še­in­veli­ko­bolj­podre­je­ne­enot­ni­držav­ni­upra­vi (Gra­fe­na­uer­1979:­355,­370–1).­To­je­bil­le­eden­od­ukre­pov­v sklo­pu­Jože­fo­ve refor­me­kato­liš­ke­cerk­ve,­ki­so­pro­stor­nepo­sred­no­zari­so­va­li­na­novo;­dru­gi,­ki je­imel­bis­tve­no­dalj­no­sež­nej­še­posle­di­ce­za­lite­rar­no­kar­to­gra­fi­ra­nje,­je­bil odlok­o ver­ski­tole­ran­ci.­ce­nic­dru­ge­ga,­je­poleg­odpra­ve­trž­nih­restrik­cij­za nemš­ki­in­judov­ski­kapi­tal­(Gra­fe­na­uer­1979:­371)­odpra­va­ana­te­me­nad­pro­te­­stant­sko­manj­ši­no­na­ceš­kem­in­Slo­vaš­kem­pomemb­na­pred­vsem­za­roman­tic­no gene­ra­ci­jo­šta­jer­skih­(v ne­pri­mer­no­vec­ji­meri­kot­kranj­skih)­pis­cev.­Kot­stran­­ski­uci­nek­pove­zo­va­nja­med­nemš­ki­mi­in­ceš­ki­mi­pro­te­stan­ti­je­bila­namrec slo­van­ska­mla­di­na­v pr­vih­deset­let­jih­19. sto­let­ja­prvic­izpo­stav­lje­na­delom nemš­kih­nacio­na­li­stov,­ki­so­sko­raj­v ce­lo­ti­ideo­loš­ko­uok­vir­ja­li­ceš­ki­pan­sla­vi­­zem­(Kohn­1960:­XII). 
Ideo­loš­ko­pod­stat­prak­tic­nih­cerk­ve­nou­prav­nih­vidi­kov­jože­fi­niz­ma­je­pred­­stav­ljal­jan­ze­ni­stic­ni­rigo­ri­zem.­V del­nem­nasla­nja­nju­na­misel­Jan­se­na­iz­Yper­na, ško­fa­iz­17. sto­let­ja,­ki­je­želel­kato­liš­ko­cer­kev­refor­mi­ra­ti­iz­podob­nih­izho­dišc kot­pred­tem­pro­te­stan­ti­zem,­so­rigo­ri­sti­zago­var­ja­li­strož­je­ver­sko­živ­lje­nje­in pre­pro­stej­še­bogo­služ­je.­Jožef­II.­je­cerk­ve­no­upra­vo­popol­no­ma­podre­dil­držav­­ni­in­leta 1782­na­pobu­do­ljub­ljan­ske­ga­ško­fa­in­zacet­ni­ka­notra­njeav­strij­ske­ga rigo­riz­ma­Kar­la­Her­ber­stei­na­ško­fi­je­preu­re­dil­v skla­du­s po­li­tic­ni­mi­upravnimi eno­ta­mi.­S tem­ukre­pom­je­okre­pil­oblast­ško­fov,­ki­so­bili­po­novem­pred­vsem pred­stav­ni­ki­vla­de.­Leto­zatem­je­bilo­za­vse­notra­njeav­strij­ske­deže­le­usta­nov­­lje­no­gene­ral­no­seme­niš­ce­v Grad­cu.­Tudi­po­Jože­fo­vi­smr­ti­in­raz­ve­lja­vi­tvi šte­vil­nih­nje­go­vih­reform­je­rigo­ri­zem­v no­tra­njeav­strij­ski­cerk­vi­ostal­nedo­tak­­njen­in­med­duhov­ni­ki­pre­vla­do­val­vse­do­sre­di­ne­19. sto­let­ja­(Gra­fe­na­uer­1979: 374–375). 
Naj­na­tem­mestu­osvet­lim­nekaj­vza­jem­no­pove­za­nih­pri­me­rov,­prek­kate­rih bom­posku­šal­naka­za­ti,­kako­vpe­lja­vo­kapi­ta­li­stic­ne­ga­pro­sto­ra­izpri­cu­je­soca­­sni­raz­voj­slo­ven­sko­pisa­ne­knji­žev­no­sti.­Her­ber­stei­nov­ski­rigo­ri­zem­nam­bo pri­tem­slu­žil­pred­vsem­zato,­ker­malo­da­ne­v ce­lo­ti­defi­ni­ra­dise­mi­na­ci­jo­prve od­ideo­lo­gij,­kate­rih­pro­stor­ska­dia­lek­ti­ka­nas­zani­ma –­raz­svet­ljen­ske –,­in­ker je­na­Kranj­skem­proi­zve­del­neko­li­ko­dru­gac­ne­ucin­ke­kot­na­Šta­jer­skem,­s tem pa­zacr­tal­cezu­ro,­ki­se­je­še­jasne­je­naka­za­la­z na­sled­njo­gene­ra­ci­jo­pis­cev. 
Kar­ti­ra­nje­slo­ven­ske­lite­ra­tu­re­mora­v od­no­su­med­Kranj­sko­in­Šta­jer­sko zaz­na­ti­raz­me­ro­ma­para­dok­sal­no­situa­ci­jo­v ti­stem­ideo­loš­kem­area­lu,­ki­ga obi­caj­no­pove­zu­je­mo­z raz­svet­ljen­ski­mi­ele­men­ti.­Tre­ba­je­ome­ni­ti,­da­je­bil šibek6 vpliv­fran­co­ske­ga­raz­svet­ljens­tva­med­red­ki­mi­izo­bra­žen­ci­v glav­nem7 posre­do­van­prek­jože­fin­ske­ga­rigo­riz­ma,­raz­šir­jen­pa­bolj­ali­manj­med­duhov­­šci­no.­Tako­more­mo­tudi­vpli­ve­raz­svet­ljens­tva­v li­te­ra­tu­ri­iska­ti­prvens­tve­no v spe­ci­fic­no­ozki­pre­sec­ni­mno­ži­ci –­v posvetnemlite­rar­nem­delu­duhovnikov. 
Ri­go­ri­zem­je­bil­na­Kranj­skem –­tudi­v pri­hod­njih­deset­let­jih –­bis­tve­no moc­nej­ši­kot­na­Šta­jer­skem­(Pe­tre­1939:­25,­183,­223),­iz­cesar­je­mogo­ce­skle­­pa­ti,­da­je­tudi­pro­duk­ci­ja­lite­ra­tu­re,­ki­jo­lah­ko­ana­li­zi­ra­mo­v sklo­pu­raz­svet­ljen­skih vpli­vov,­tam­pre­vla­do­va­la.­A tre­ba­je­pou­da­ri­ti,­da­je­kranj­sko­pos­vet­no­pisa­nje ob­pre­lo­mu­18. sto­let­ja­prav­zara­di­rigo­riz­ma­jasno­zao­sta­ja­lo.­Med­tem­je­na­še bolj­obrob­nem­Spod­njem­Šta­jer­skem­»pos­vet­no­pesniš­tvo­v ne­ka­te­rih­pri­me­­rih­že­pre­ra­slo­mejo­med­epi­gons­tvom­in­umet­nost­jo«­(Slod­njak­1968: 88).­Pri teda­njem­šta­jer­skem­pesniš­tvu­govo­ri­mo­sko­raj­izkljuc­no­o (li­te­rar­nem­ali­zgolj litur­gic­nem)­delu­duhov­ni­kov,­roje­nih­v os­mem­deset­let­ju­18. sto­let­ja,­od­kate­­rih­nobe­den­ne­izpri­cu­je­izra­zi­te­nag­nje­no­sti­k ri­go­riz­mu8 (Pe­tre­1939: 25). 
Nas­prot­no­(in­pre­se­net­lji­vo)­pa­prav­na­Šta­jer­skem­lah­ko­že­pred­letom 1800 nale­ti­mo­na­naj­ne­po­sred­nej­ši­(tudi­laic­ni)­stik­slo­ven­sko­govo­re­cih­štu­den­tov z ra­di­kal­nej­šo­stru­jo­fran­co­ske­ga­raz­svet­ljens­tva.­Fran­ce­Kidric­(1938:­259)­je Gra­dec­ime­no­val­»[n]aj­moc­nej­ša­posto­jan­ka­slo­ven­skih­sim­pa­ti­zer­jev­revo­lu­­ci­je«,­in­sicer­zara­di­hiše­šta­jer­ske­Nem­ke­gos­pe­Wastl,­v ka­te­ri­je­njen­sin­Ignaz Hei­nrich­gostil­kružok,­kro­žek­za­naj­no­vej­ša­poli­tic­na­doga­ja­nja­nav­du­še­nih 
6 O tem,­kako­malo­so­se­zgod­nji­»na­rod­ni­pre­po­ro­di­te­lji«­zave­da­li­raz­svet­ljen­ske misli,­ki­je­nji­ho­vo­pod­jet­je­ideo­loš­ko­nad­do­lo­ca­la,­in­kako­dalec­od­fran­co­ske­radi­­kal­no­sti­je­bila­nji­ho­va­poli­tic­na­agen­da,­posred­no­pri­ca­poda­tek,­da­je­slo­ven­sko bese­do­za­jože­fin­ski­Leibeigenschaft(pa­še­to­kot­nevoljstvo)­po­brez­ni­ko­vih­izsledkih prvi­zapi­sal­komaj­Janez­Men­cin­ger­v Abadonu.­Za­Valen­ti­na­Vod­ni­ka­je­nevoljnikše toli­ko­kot­neza­do­volj­než­ali­upor­nik­in­celo­Ciga­le­med­pre­vo­di­nava­ja­nesvobodno podloštvo,­sužnostin­ropstvo,­ome­nja­pa­tudi­polj­ski­izraz­niewolain­ruske­ga­krepost (Vil­fan­1980:­390). 
7 Ra­zen­pri­red­kih­posa­mez­ni­kih,­kakr­šna­sta­bila­Anton­Tomaž­Lin­hart­ali­Mar­tin Kuralt,­pri­kate­rih­lah­ko­govo­ri­mo­tudi­o ne­po­sred­nih­vpli­vih­fran­co­ske­revo­lu­ci­je (Gra­fe­na­uer­1979:­349–350). 
8 Dru­ga­ce­nava­ja­Fran­Ile­šic­(1905: 22),­da­je­bila­ob­kon­cu­sto­let­ja­veci­na­šta­jer­skih duhov­ni­kov­pod­moc­nim­vpli­vom­jože­fi­niz­ma.­Vse­ka­kor­na­splo­šno­drži,­da­je­bila »to­sploh­doba,­ko­je­baš­raz­cve­tel­plod­Jože­fo­vih­cerk­ve­nih­ure­deb«­(1905: 22). 
nemš­kih­in­slo­ven­skih­vrst­ni­kov.­Kru­žok­se­je­sesta­jal­od­leta 1791,­ko­se­je Wastl­vpi­sal­na­kurz­filo­zo­fi­je,­ki­ga­je­naj­brž­obi­sko­va­la­veci­na­cla­nov­(1938: 259–260;­Ile­šic­1905:­22–23).­Kot­poro­ca­Ile­šic,­so­cla­ni­»svo­bod­no­raz­go­var­­ja­li­o ve­li­kih­dogod­kih­oso­bi­to­na­Fran­co­skem,­o Kan­to­vi­filo­zo­fi­ji­in­narav­nem pra­vu­‘brez­pred­pi­sa­ne­ga­komen­tar­ja’,­o naj­no­vej­ših­poja­vih­lite­ra­tu­re­in­poli­ti­­ke,­vmes­pa­tudi­peli.­Njih­mati,­gos­pa­Wastl­no­va,­[…]­je­zna­la,­pros­vet­lje­na, kakor­je­bila,­tudi­sama­sar­ka­stic­no­izpre­go­vo­ri­ti­o ta­krat­nem­sve­tu,­oso­bi­to 
o po­li­ti­ki,­saj­je­ime­la­spo­mi­nov­iz­casov­Mari­je­Tere­zi­je­in­Jože­fa­II.«­(Ile­šic 1905: 23) 


Ka­pi­ta­li­stic­ni­pro­stor­narodašta­jer­skih­pre­po­ro­di­te­ljev v kon­tek­stu­pre­kri­va­jo­cih­se­etnic­nih­area­lov 
Zdi­se,­da­je­bil­Wast­lov­kružoktesno­pove­zan­s te­da­nji­mi­zacet­ki –­imenujmo ga­s Ki­dri­cem –­slovenskeganarodnegapreporoda,­s tem­pa­tudi­z (naj­prej­spo­­radic­nim)­vdo­rom­nacio­na­li­stic­ne­ideo­lo­gi­je­med­slo­ven­sko­govo­re­ce­pre­bi­­val­ce­Spod­nje­Šta­jer­ske.9 Ivan­Narat,­za­kate­re­ga­Kidric­sumi,­da­je­prav­tako pri­sostvo­val­sre­ce­va­njem­krož­ka­v hi­ši­gos­pe­Wastl­(Ki­dric­1935:­192),­Ile­šic pa­je­o tem­še­bolj­pre­pri­can­(1905: 22),­je­leta 1803­usta­no­vil­tako­ime­no­va­no Svetourbanskoakademijo,­s ka­te­ro­je­na­Šta­jer­skem­name­ra­val­orga­ni­zi­ra­ti­lite­­rar­no-fi­lo­loš­ki­pro­jekt,­kot­ga­je­na­Kranj­skem­Valen­tin­Vod­nik.­O sled­njem­je Naratu prvi­poro­cal­Kra­njec­Gaš­par­Har­man,­tedaj­prav­tako­clan­Aka­de­mi­je (Ki­dric­1938:­343;­Ile­šic­1905: 24).­Kakor­je­mogo­ce­raz­bra­ti­iz­pisma­ver­jet­­no naj­po­memb­nej­še­ga­cla­na­Šte­fa­na­Modri­nja­ka,­so­se­cla­ni­Aka­de­mi­je­kma­­lu­po­nje­ni­usta­no­vi­tvi­nes­prav­lji­vo­raz­de­li­li,­in­sicer­prav­ob­vpra­ša­nju­(meja) last­ne­ga­naro­da,­ki­ga­nacio­na­li­stic­na­mito­lo­gi­ja­rada­izpo­stav­lja­kot­sto­let­ne­­ga­in­nes­pre­men­lji­ve­ga.­Pre­po­ro­di­te­lji­se­namrec­niso­mogli­poe­no­ti­ti,­na­kate­­ro­jezi­kov­no­tra­di­ci­jo­naj­se­nave­že­jo­pri­mobi­li­za­ci­ji­Šta­jer­cev­za­»na­rod«,­ki je­bil­(vsaj­v 19. sto­let­ju)­naj­po­memb­nej­ši­stran­ski­uci­nek­raz­svet­ljen­skih ideolo­gij. 
9 Skle­pa­ti­sme­mo,­da­so­spo­ra­dic­ni­zacet­ki­raz­prav­lja­nja­o »na­ro­du«­v slo­ven­skem jezi­ku­odmev­pro­gre­siv­nih­raz­svet­ljen­skih­nacel­(ki­jih­je­v po­li­tic­nem­smi­slu­dise­mi­­ni­ra­la­fran­co­ska­revo­lu­ci­ja)­ter­da­še­niso­bili­zaz­na­mo­va­ni­z et­nic­nim­eks­klu­zi­viz­mom in­dru­gi­mi­pro­ti­razs­vet­ljen­ski­mi­ideo­lo­ge­mi,­ki­so­nacio­na­li­zem –­uni­ver­zal­no – obar­va­li­sko­zi­19. sto­let­je. 
Na­rat,­ki­je­po­kasnej­ših­Trste­nja­ko­vih­bese­dah­v za­cet­ku­sto­let­ja­v Ma­ri­bo­ru edi­ni­»slo­ven­ski­cutil­in­mislil«­(Ile­šic­1905:7),­se­je­v ce­lo­ti­hotel­naslo­ni­ti­na kranj­­sko­lite­rar­no­dejav­nost,­vkljuc­no­zupo­ra­bo­dvo­ji­ne.­Nas­prot­no­je­Šte­fan­Modri­njak za­panon­ski­pro­jekt­pred­la­gal­cim­inten­ziv­nej­šo­naslo­ni­tev­na­knjiž­no­kaj­kavš­ci­no. Potem­ko­so­se­Modri­nja­ku­in­nje­go­vi­kaj­kav­ski­iden­ti­fi­ka­ci­ji­pri­dru­ži­li­tudi­preo­­sta­li­cla­ni­Aka­de­mi­je­(ra­zen­nje­ne­ga­usta­no­vi­te­lja),­je­ta­pre­ne­ha­la­delo­va­ti­(1905:14). 
Pri­mer­teda­nje­ga­doga­ja­nja­v Grad­cu­(ki­je­oko­li­leta 1800­zacel­dobi­va­ti­»še vec­ji­pomen,­nego­ga­je­imel­v dobi­entu­zia­stov­za­ide­je­veli­ke­fran­co­ske­revo­lu­­ci­je«10 [Ki­dric­1938:­458])­je­seve­da­nad­vse­pou­cen­z vi­di­ka­tran­sna­cio­nal­ne lite­rar­ne­vede,­ki­se­v nas­prot­ju­z na­cio­nal­ni­mi­lite­rar­ni­mi­zgo­do­vi­na­mi­osre­do­­to­ca­na­regio­nal­no-pro­stor­ske­eno­te.­Tako­se­dela­Joh­na­Neu­ba­uer­ja,­César­ja Domíngue­za,­Fernanda­Caba­Ase­gui­no­la­ze­idr.­v »‘trans­gre­siv­nem’­raz­mer­ju do­poli­tic­no-je­zi­kov­nih­mej­nacio­nal­nih­lite­rar­nih­zgo­do­vin­nave­zu­je­jo­na­kar­­to­graf­ske­pred­sta­ve­o stic­nih­ali­hibrid­no­pre­kri­va­jo­cih­se­jezi­kov­nih­in­etnic­nih area­lih«­(Ju­van­2013:­15–16;­Napotikprostorskizgodoviniliterarnihkultur).­Teda­­nja­šta­jer­ska­dejav­nost­je­tako­po­eni­hipo­te­zi­pov­ze­la­zelo­posre­do­va­no­ideo­lo­gi­jo naro­da­v nje­ni­fran­co­ski­(ozi­ro­ma,­kar­je­bis­tve­no­manj­ver­jet­no,­her­der­jev­ski) varian­ti,­po­dru­gi –­nas­prot­ni –­pa­ob­vec­de­set­let­nih­vlad­nih­pose­gih­v eko­no­­mi­jo­in­upra­vo,­ki­so­cez­cas­proi­zved­li­novo,­pro­to­ka­pi­ta­li­stic­no­infra­struk­tu­ro (in­pro­stor­ske­pred­sta­ve),­sama­gene­ri­ra­la­zah­te­vo­po­narodukot­poli­tic­nem tele­su,­ustre­za­jo­cem­novim­raz­me­ram.­V obeh­pri­me­rih­so­mora­li­(tudi)­šta­jer­­ski­duhov­ni­ki­novo­iden­ti­fi­ka­ci­jo­z na­ro­dom­ostva­ri­ti­z za­miš­lje­ni­mi­meja­mi, kar­pa­je­bilo –­kot­smo­lah­ko­vide­li­na­pri­me­ru­krat­ko­traj­ne­Sve­tour­ban­ske aka­de­mi­je –­v za­cet­ku­19. sto­let­ja­še­pre­cej­težav­no­pocet­je. 
Mo­dri­njak­je­s svo­ji­mi­nazo­ri­o na­ro­du,­ki­se­z da­naš­nje­ga­vidi­ka­zdi­jo­pre­­cej­pro­ti­slov­ni,­hva­le­žen­pri­mer­za­tovrst­no­obrav­na­vo.­Tako­lah­ko­ugo­to­vi­mo, da­je­bil­zanj­že­pomemb­nen­ideo­lo­gem­naro­da­(že­pred­kranj­sko­dolo­ci­tvi­jo11 
10 Naj­spom­nim,­da­je­bil­Gra­dec­nek­da­nje­sre­diš­ce­šta­jer­sko-ko­roš­ko-kranj­ske­ga guber­­ni­ja;­prav­zara­di­pre­po­ro­di­telj­ske­ga­dela­Modri­nja­ka,­Nara­ta,­Mihae­la­Jakli­na­in dru­gih pa­je­v ca­su,­ko­je­(psev­do­razs­vet­ljen­ski)­rigo­ri­zem­v Ljub­lja­ni­one­mo­gocal­(psev­do­­razs­vet­ljen­sko)­pos­vet­no­pesniš­tvo,­»za­cel­pola­go­ma­tvo­ri­ti­ozad­je­za­pre­po­rod­no delo ne­samo­na­Šta­jer­skem,­ampak­tudi­na­Koroš­kem«­(Ki­dric­1938: 458). 
11 Zanjo­lah­ko­ute­me­lje­no­skle­pa­mo,­da­je­še­naj­vec­dol­go­va­la­geo­graf­ske­mu­poj­mu­Notra­­nje­Avstri­je,­saj­se­je­tudi­v sto­let­jih­po­nje­nem­pro­pa­du­»utr­dil­obcu­tek­medse­boj­ne 
etno­ni­ma­»Slo­ve­nec«­okrog­leta 1806­celo­slovenskega),­da­pa­je­pre­cej­vpraš­lji­­vo,­kaj­je­pod­naro­dom­razu­mel.­Meja­med­eno­in­dru­go­(pri­hod­njo)­naci­jo­je bila­v kul­tur­nem­smi­slu­še­tako­zabri­sa­na,­da­je­Modri­njak­v svo­ji­pesmi­Moli­tvanaBožicoSlovenko,­ki­jo­je­nav­dih­nil­Vod­nik,­leta 1811­na­duhov­ni­ke­ape­li­ral, »naj­vuci­jo­Hor­vac­ki«,­sled­nje­pa­poja­snil­z »Win­disch«­(Gla­zer­1933:­144). Ob­tem­ne­sme­mo­poza­bi­ti,­da­je­šlo­ven­dar­le­za­izo­bra­že­no­prleš­ko­misel. Nepi­sme­na­veci­na­je­ime­la­o raz­li­ki­med­horvackim,­slo­ven­skim­in­Windischše bis­tve­no­slab­šo­orien­ta­ci­jo.­Leta 1813­je­Modri­njak­v po­sla­ni­ci­ob­novi­maši Franca­Cvet­ka­po­Gla­zer­je­vih­ugo­to­vi­tvah­(1933:­144)­»ob­so­jal­narod­no­odpad­­niš­tvo«­(»Zad­ni­clo­vik­je­na­sve­ti,­Ki­svoj­rod­za­nic­der­ži …­Med­Slo­ven­ce­naj ne­hodi,­Ki­je­prav­Slo­ve­nec­né.«),­ven­dar­so­nje­go­ve­sim­pa­ti­je­še­naprej­velja­le skli­ce­va­nju­na­bliž­njo­kaj­kav­sko­tra­di­ci­jo. 
Mo­dri­nja­ko­va­»ob­sod­ba­narod­ne­ga­odpad­niš­tva«­ven­dar­le­pri­pa­da­že­obdob­­ju­po­veli­kem­zatiš­ju,­ki­je­med­slo­ven­sko­pišo­ci­mi­Šta­jer­ci­nasto­pi­lo­po­raz­pu­stu Aka­de­mi­je,­pa­tudi­po­tistem,­ko­je­med­Šta­jer­ce­s Kranj­ske­pris­pel­Janez­Nepo­­muk­Pri­mic.­Sled­nji­je­kma­lu­za­dokonc­nim­(kranj­skim)­kon­sen­zom­o ime­no­va­nju notra­njeav­strij­skih­Slo­va­nov­za­Slo­ven­ce­za­novo­kul­tur­no­iden­ti­fi­ka­ci­jo­posku­­šal­pri­do­bi­ti­tudi­panon­ske­pre­po­ro­di­te­lje.­S tem­pa­se­je­skle­ni­lo­tudi­obdob­je, zani­mi­vo­za­tisti­del­tran­sna­cio­nal­nih­štu­dij,­ki­druž­be­ni­raz­voj­posku­ša­loci­ra­ti v »spre­mi­nja­jo­ce­se­omrež­je­raz­no­smer­nih­tokov«­(prim. Ju­van­2013:­16;­Na potikprostorskizgodoviniliterarnihkultur).­Kranj­ska­(te­daj­del­fran­co­ske­ga­kra­­ljes­tva)­je­od­tega­tre­nut­ka­v šta­jer­sko­kul­tur­no­doga­ja­nje­(vca­sih­bolj,­dru­gic manj­uspe­šno)­namrec­inter­fe­ri­ra­la­izkljuc­no­enosmerno,­kot­cen­ter,­in­še­sko­raj do­sre­di­ne­19. sto­let­ja­ni­inte­gri­ra­la­niti­ene­ga­same­ga­ideo­loš­ke­ga­ali­jezi­kov­­ne­ga­vidi­ka,­ki­se­je­uve­lja­vil­na­Šta­jer­skem. 
Na­pobu­do­proav­strij­sko­in­bram­bov­sko­usmer­je­ne­ga­Nepo­mu­ka­Pri­mi­ca (Ki­dric­1938:­466;­Slod­njak­1968:­579–580),­ki­se­je­o nek­da­njem­varaž­din­­skem­dija­ku­Modri­nja­ku­posmeh­lji­vo­izra­zil,­da­je­»na­Hrov­áš­kim­štu­di­ral,­ino saj­se­vé,­kako­so­taki­diáki­v'­Hrováško­zate­le­ba­ni«­(Gla­zer­1933:­144),­so v Grad­cu­usta­no­vi­li­sto­li­co­za­slo­ven­ski­jezik.­Ta­naj­bi­pome­ni­la­pro­tiu­tež­kon­­ce­si­jam,­ki­jih­je­slo­venš­ci­ni­na­Kranj­skem­v ti­stem­casu­že­omo­go­ca­la­napo­leon­ska oblast­(Slod­njak­1952:­579).­Pre­den­se­mu­je­jese­ni­1813­kot­pre­da­va­te­lju­na 
pove­za­no­sti­notra­njeav­strij­skih­dežel,­v ka­te­re­je­spa­da­lo­tudi­celot­no­[pri­hod­nje]­slo­­ven­sko­ozem­lje­v me­jah­cesars­tva«­(Go­lec­2011:­106). 
graš­ki­sto­li­ci­omra­cil­um,­je­v šta­jer­ski­kul­tur­ni­(in­posle­dic­no­poli­tic­ni)­pro­­stor­pose­gel­z dru­gac­no­kon­cep­tua­li­za­ci­jo­naro­da,­tak­šno,­ki­je­že­pov­ze­ma­la pre­vla­du­jo­ce­kranj­ske­pogle­de.­S Ko­pi­tar­je­vo­pod­po­ro­(ki­pa­je­kma­lu­splah­ne­­la)­je­leta 1810­usta­no­vil­Slo­ven­sko­druž­bo,­s ka­te­ro­naj­bi­odpra­vil­»brez­briž­nost, ki­je­vla­da­la­med­štaj[er­sko]­dohovš­ci­no,­in­vzgo­ji[l]­pra­ve­‘ljud­ske­uci­te­lje’,­ki bi­se­zave­da­li­svo­jih­dolž­no­sti­do­naro­da­in­mate­ri­ne­ga­jezi­ka«­(Slod­njak­1952: 580).­To­je­med­dru­gim­posku­šal­dose­ci­s spod­bu­ja­njem­slo­va­ro­pi­sne­ga­dela, naslo­nje­ne­ga­na­Tru­bar­jev­in­Dal­ma­ti­nov­jezik,­kar­so­šta­jer­ski­cla­ni­Druž­be zavr­ni­li­že­na­prvem­sestan­ku.­Name­sto­tega­so­se­ukvar­ja­li­pre­tež­no­s Ko­pi­tar­­je­vo­slov­ni­co­in­pre­va­ja­njem­lek­cio­nar­ja,­ki­je­pome­ni­lo­osno­vo­za­pri­hod­nje dušno­pa­stir­sko­delo­v (to­krat­brez­dvo­ma)­slo­venš­ci­ni­(Ki­dric­1938:­497). A tudi­to­pos­pe­še­no­zani­ma­nje­za­pisa­nje­v slo­venš­ci­ni­se­je­kon­ca­lo­z letom 1813, saj­v Grad­cu­še­dol­go­ni­bilo­posa­mez­ni­ka­ali­sku­pi­ne,­okrog­kate­re­bi­se­delo­­va­nje­orga­ni­zi­ra­lo­(1938:­573). 

Spe­ci­fic­na­redi­stri­bu­ci­ja­roman­tic­ne­ga­pro­sto­ra­po letu 1830 
Za­konec­naj­zgolj­naka­žem­temelj­no­raz­li­cen­nadalj­nji­raz­voj­knji­žev­no­sti­na Kranj­skem­in­Šta­jer­skem.­Raz­li­ka­je­posred­no­pove­za­na­z geo­graf­sko­nad­vse nazor­nim­raz­ce­pom­evro­pe­na­dve­polo­vi­ci­po­nizu­revo­lu­cij­v ce­lin­skih­drža­­vah,­kjer­se­je­do­kon­ca­20. let­aku­mu­li­ral­kapi­tal.­V za­hod­ni­evro­pi­so­v teh revo­lu­ci­jah­v glav­nem­odpra­vi­li­fev­da­li­zem­in­pos­pe­ši­li­indu­stria­li­za­ci­jo –­z iz­­je­mo­Iber­ske­ga­polo­to­ka­(ci­gar­nadalj­nji­raz­voj­pa­je­prav­tako­nemo­go­ce pri­mer­ja­ti­z vzhod­ni­mi­drža­va­mi) –,­med­tem­ko­je­v po­li­tic­nem­smi­slu­celo­ta fev­dal­no­orga­ni­zi­ra­ne­evro­pe­vzhod­no­od­Rena­osta­la­nedo­tak­nje­na­(Hobs­­bawm­1968:­155–156).­Tudi­v tem­pogle­du­se­vpra­ša­nje­proi­zvod­nje­pro­sto­ra kaže­kot­simp­tom­šir­ših­druž­be­noe­ko­nom­skih­spre­memb­in­ne­kot­poja­sni­lo zanje. 
V tem­obdob­ju­se­je­še­okre­pi­la­osred­nja­vlo­ga­Kranj­ske,­ki­si­jo­je­v prejš­njih obdob­jih­pri­do­bi­va­la­spro­ti­z mer­kan­ti­li­stic­ni­mi­ukre­pi,­(vsaj­v pre­po­ro­di­telj­­skem­smi­slu)­s Zoi­so­vim­krož­kom­in­z Ilir­ski­mi­pro­vin­ca­mi,­kate­rih­pre­stol­ni­ca je­bila­Ljub­lja­na.­Zato­se­je­dru­ga­ce­od­Šta­jer­ske­(in­Koroš­ke,­prav­tako­veza­ne na­raz­voj­Grad­ca)­lah­ko­v ve­li­ki­meri­izog­ni­la­s her­der­jans­tvom­nav­dih­nje­ni roman­tic­ni­in­etno­cen­tric­ni­mani­fe­sta­ci­ji­nacio­na­liz­ma,­kakr­šno­pred­stav­lja pan­sla­vi­zem­Jána­Kollárja­in­Pavla­Joze­fa­Šafárika.­Šta­jer­ska­na­vpliv,­ki­je­bil 
oci­ten­zla­sti­v naj­bolj­peri­fer­nih­ozem­ljih­z me­ša­nim­nemš­ko-slo­van­skim­pre­­bi­vals­tvom,12 ni­bila­imu­na.­Tako­kot­vsi­pred­hod­ni­idej­ni­toko­vi­je­tudi­roman­ti­ka Šta­jer­sko­dose­gla­v iz­kriv­lje­ni,­posre­do­va­ni­raz­li­ci­ci,­v naj­vec­ji­meri­kot­poli­tic­­no­pro­ti­re­vo­lu­cio­nar­ni­(in­v mno­gih­pogle­dih­tudi­pro­ti­re­form­ni),­na­hege­mo­nic­no ari­sto­kra­ci­jo­opr­ti­pan­sla­vi­zem.­Kot­je­za­pre­lom­med­graš­ki­mi­štu­den­ti­v ob­­dob­ju­1830–33­ugo­tav­ljal­Fran­Petre:­»Mla­da­šta­jer­ska­gene­ra­ci­ja­ni­bila­prvi, nepo­sred­ni­vir­nove­[tj.­roman­tic­ne]­sme­ri,­tem­vec­jo­je­prev­ze­ma­la­iz­dru­ge­ali tret­je­roke,­da­je­novost­pri­nji­že­izgu­bi­la­svo­jo­ostri­no.«­(Pe­tre­1939: 18) 
Is­kre­no­tež­njo­šta­jer­skih­pre­po­ro­di­te­ljev,­da­bi­neka­ko­zdru­ži­li­inte­re­se,­ki sta­jih­izpri­ce­va­li­pan­sla­vi­stic­na­in­kranj­ska­(»pan­slo­ven­ska«)­ideo­lo­gi­ja,­je­naj­­bo­lje­poo­seb­ljal­Stan­ko­Vraz,­ki­se­je­po­dol­go­let­ni­raz­pe­to­sti­med­dva­lite­rar­na caso­pi­sa­(in­dve­mani­fe­sta­ci­ji­nacio­na­liz­ma)­napo­sled­odlo­cil­za­sode­lo­va­nje z Ga­je­vo­(te­daj­že­što­kav­sko­pisa­no)­Danico ilirsko.­To­je­bila­za­pesni­ka­iz Spod­nje­Šta­jer­ske,­že­dol­go­veza­ne­na­kaj­kav­ski­kul­tur­ni­pro­stor,­povsem razum­lji­va­odlo­ci­tev.­Nas­prot­no­so­jo­že­tedaj­kot­nera­zum­no­oce­nje­va­li­kranj­­ski­pre­po­ro­di­te­lji;­ti­zara­di­sre­dišc­ne­vlo­ge­tudi­v preporoditeljskem­ozi­ru­(ki­jo je­ob­zgo­raj­ome­nje­nih­raz­lo­gih­goto­vo­pod­pi­ra­la­tudi­vec­ja­kon­cen­tra­ci­ja pokra­jin­ske­slo­van­ske­popu­la­ci­je)­niso­izha­ja­li­zgolj­iz­narod­noo­bramb­nih pozi­cij.­Tako­se­je­vdor­kapi­ta­li­stic­ne­ga­pro­sto­ra,­o ka­kr­šnem­govo­ri­Lefeb­vre, v ob­dob­ju­tere­zi­jan­skih­in­jože­fin­skih­reform­na­Kranj­skem­poz­nal­tudi­v tem, da­so­se­s (si­cer­še­ved­no­poca­snim)­uva­ja­njem­kapi­ta­liz­ma­neko­li­ko­bolj­kot­na Šta­jer­skem­okre­pi­la­raz­red­na­nas­prot­ja. 
Tako­se­je­iz­vec­je­stop­nje­pre­ciz­no­sti,­ki­je­bil­nekak­šen­leit­mo­tiv­kranj­ske­­ga­pre­po­ro­di­teljs­tva­vse­od­nje­go­vih­slov­ni­car­skih­zacet­kov,­posto­po­ma­že zace­nja­la­izciš­ce­va­ti­s schle­glov­skim­koz­mo­po­li­tiz­mom­(Ju­van­2011:­107,­115) pod­pr­ta­druž­be­no­kri­tic­na­misel­copo­ve­ga­kro­ga,­ki­ji­je­nesmrt­no­literarno podo­bo­dala­Pre­šer­no­va­poe­zi­ja.­Nas­prot­no­so­na­Šta­jer­skem­in­Hrvaš­kem pou­dar­je­no­raz­vi­ja­li­etno­cen­tric­no­nacio­na­li­stic­no­mito­lo­gi­jo.­Ta­je­sicer­na 
12 De­ni­mo­na­ogr­sko­uok­vir­je­nem­Hrvaš­kem;­Srbi­in­bol­ga­ri­niso­bili­toli­ko­veza­ni­na (spr­va­naj­brž­tudi­namiš­lje­no,­poz­ne­je­pa­dejan­sko)­ger­ma­ni­za­ci­jo,­Rusi­pa­kot­impe­­rial­na­sila­tudi­niso­cuti­li­nuj­no­sti­pove­za­ve­vse­ga­slo­van­ske­ga­sve­ta.­Spe­ci­fic­no­je,­da sta­bila­tudi­Kollár­in­Šafárik­v et­nic­nem­smi­slu­Slo­va­ka,­ki­pa­sta­mora­la­svo­jo­peri­­fer­no­ideo­lo­gi­jo­ute­me­lji­ti­na­(in v)neko­li­ko­bolj­osred­nji­ceš­ci­ni,­da­sta­ime­la­med dolo­ce­ni­mi­peri­fer­ni­mi­deže­la­mi­sploh­domet. 
Šta­jer­skem­sov­pad­la­s pr­vi­mi­lokal­ni­mi­posku­si­v pre­ciz­ni­ling­vi­sti­ki­sploh,­ki sta­jim­pot­šele­v prvi­polo­vi­ci­30. let­utr­la­štu­den­ta­Vraz­in­Fran­Miklo­šic. Druž­be­na­kri­ti­ka­je­bila­zara­di­edins­tve­ne­poli­tic­ne­inert­no­sti­pan­sla­viz­ma­iz praks­šta­jer­skih­in­hrvaš­kih­kollárjev­skih­epi­go­nov­sko­zi­30. leta­povsem­odsot­­na,­kar­se­je­jasno­mani­fe­sti­ra­lo­v pro­ce­sih­leta 1848. 
ci­sto­na­kon­cu­se­velja­še­enkrat­nave­za­ti­na­Henri­ja­Lefeb­vra;­ta­ven­dar­le ome­ni­tudi­drža­ve,­ki­pre­ho­da­med­fev­dal­nim­in­kapi­ta­li­stic­nim­pro­duk­cij­skim naci­nom­niso­izvr­ši­le­tako­neprob­le­ma­tic­no­in­kon­ti­nui­ra­no­kot­evrop­ski­zahod. Ome­nja­jih­prav­ob­svo­ji­ana­li­zi­naci­je­in­nacio­na­liz­ma­(ki­sta­bila­tudi­sicer filozo­fo­va­pri­ljub­lje­na­tema).­V zve­zi­z nji­ma­se­vsaj­v ne­kem­smi­slu­prib­li­ža prob­le­ma­ti­kam,­ki­jih­odpi­ra­tran­sna­cio­nal­na­lite­rar­na­veda,­ko­se­reto­ric­no vpra­ša:­»Toda­mar­prob­lem­naro­da­[…]­ne­izve­de­abstrak­ci­je­pro­sto­ra?­[Raz­­lic­ni­kon­cep­ti­naci­je]­se­raz­vi­je­jo­v mi­sel­nem­pro­sto­ru,­ki­ga­miš­lje­nje­ena­ci z de­jan­skim­pro­sto­rom,­pro­sto­rom­druž­be­ne­in­poli­tic­ne­prak­se,­v re­sni­ci­pa pred­stav­lja­zgolj­eno­od­pred­stav­o pro­sto­ru,­ki­je­tudi­sama­pod­vr­že­na­pred­­sta­vam­o zgo­do­vin­skem­casu.«­(Lefebvre 2013:­142)­V na­da­lje­va­nju,­ko­spre­go­vo­ri 
o dveh­pred­po­go­jih­pro­stor­ske­ga­raz­prav­lja­nja­o na­ro­du­(na­cio­nal­nem­trguin nasiljudrža­ve),­na­krat­ko­ome­ni­spe­ci­fi­ke­»ti­stih­dru­gih«­držav.­A to­sto­ri­le zato,­da­bi­napo­sled­ugo­to­vil,­da­v hi­sto­ric­nem­smi­slu­tudi­te­pro­stor­obli­ku­je­­jo­v te­me­lju­dru­ga­ce­od­vseh­pred­hod­nih­for­ma­cij –­s ci­mer­upra­vi­cu­je­tudi pri­cu­jo­co­a­pli­ka­ci­jo­nje­go­vih­pro­stor­skih­nazo­rov­na­šta­jer­sko­situa­ci­jo­med sre­di­no­18. in­sre­di­no­19. sto­let­ja:­»Tam,­kjer­so­mesta­zelo­hitro­pre­vla­da­la­nad pode­že­ljem,­se­(druž­be­no,­eko­nom­sko,­poli­tic­no)­obli­ko­va­nje­nacio­nal­ne­ga trga­neko­li­ko­raz­li­ku­je­od­nje­go­ve­ga­obli­ko­va­nja­v de­že­lah,­v ka­te­rih­so­se­mesta raz­vi­la­na­pre­dob­sto­je­ci­kmec­ki,­rural­ni,­fev­dal­ni­osno­vi.­Rezul­tat­pa­je­malo­ne enak:­cen­tri­ran­pro­stor­s hie­rar­hi­jo­sre­dišc­(ki­so­pove­ci­ni­trž­na,­a tudi­ver­ska, ‘kul­tur­na’ idr.)­in­z glav­nim­sre­diš­cem,­pre­stol­ni­co.«­(nav.­d.­142) 
Skle­pa­mo­lah­ko­še­vec:­za­ana­li­zo­peri­fer­nih­evrop­skih­držav,­ki­sta­jih­zaobš­li­obe veli­ki­revo­lu­cio­nar­ni­vre­nji­in­v ka­te­rih­so­se­tre­nja­stop­nje­va­la­do­pom­la­di 1848 (na­neka­te­rih­ozem­ljih­pa­celo­do­kon­ca­prve­sve­tov­ne­voj­ne),­so­ref­lek­si­je­pre­­ho­dov­med­fev­dal­no­in­kapi­ta­li­stic­no­druž­be­noe­ko­nom­sko­for­ma­ci­jo­še­vec­je­ga pome­na­kot­za­ana­li­zo­tistih­držav,­kjer­so­se­ome­nje­ni­pro­ce­si­odvi­ja­li­hitre­je­in prej.­Da­sta­rezul­ti­ra­jo­ci­kapi­ta­li­zem­in­pro­stor,­ki­ga­proi­zva­ja,­povsod­»malone ena­ka«,­ne­impli­ci­ra­nuj­no­nekak­šne­loce­ne­obrav­na­ve­posa­mez­nih­pro­duk­cij­­skih­naci­nov,­cerav­no­bi­bil­tudi­to­legi­ti­men­pri­stop.­V sklo­pu­Lefeb­vro­ve­misli namrec­omem­ba­»ena­ke­ga­rezul­ta­ta«­zlah­ka­impli­ci­ra­pono­ven­raz­mi­slek­o geo­­graf­sko­raz­lo­ce­nih,­a v smi­slu­dia­lek­tic­ne­ga­notra­nje­ga­tre­nja­pri­me­lji­vih­pro­ce­sov, ki­odlo­cil­no­zaz­na­mu­je­jo­prav­prehodemed­izgi­nja­jo­cim­in­uve­ljav­lja­jo­cim­se pro­duk­cij­skim­naci­nom.­In­zdi­se,­da­gre­ome­nje­ni­pasus­razu­me­ti­v tem­smislu. 

Viri­in­lite­ra­tu­ra 
Bo­žic,­Bran­ko,­1970:­Zgodovina slovenskega naroda.­Ljub­lja­na:­Pre­šer­no­va družba. 
Gla­zer,­Jan­ko,­1933:­Šte­fan­Modri­njak.­V:­Slovenskibiografskileksikon: 5.zv. Maas–Mrkun.­Ur.­Franc­Ksa­ver­Luk­man­idr.­Ljub­lja­na,­Zadruž­na­gos­po­dar­ska ban­ka.­Str. 143–144. 
Golec,­Boris,­2011:­Od­zacetkov­novega­veka­do­pomladi­narodov­1848.­V:­France M.­Dolinar­idr.:­Slovenskizgodovinskiatlas.­Ljubljana:­Nova­revija.­Str.­105–111. 
Gra­fe­na­uer,­Bogo (s Fra­nom­Gestri­nom­in­Vasi­li­jem­Meli­kom),­1979.­Zacet­­ki­slo­ven­ske­ga­narod­ne­ga­giba­nja­v ok­vi­ru­pro­pa­da­jo­ce­ga­fev­da­liz­ma­(do­1848). V:­Zdenko­cepic­idr.:­Zgodovina Slovencev.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba. Str. 351–441. 
Har­vey,­David,­1983:­Geo­graphy.­V:­Tom­bottomore­(ur.):­ADictionaryof MarxistThought.­Oxford:­black­well.­Str. 189–195. —,­1991:­ConditionofPostmodernity:AnEnquiryintotheOriginsofCulturalChange. 
Oxford:­Wiley-black­well. —,­1996:­Justice,NatureandtheGeographyofDifference.­Oxford:­black­well. —,­2001:­SpacesofCapital:TowardsaCriticalGeography.­New­York:­Tay­lor­&­Francis. —,­2011:­Kozmopolitstvoingeografijesvobode.Pre­ved­la­Polo­na­Petek.­Ljub­lja­na:­Sop­­
hia. Hobs­bawm,­Eric,­1968:­Obdobje revolucije.­Pre­ve­del­Mir­ko­Avse­nak.­Ljub­lja­­na: DZS. Hu­mar,­Gorazd,­2013:­Hra­dec­ke­ga­most­v Ljub­lja­ni.­Gradbenivestnikšt. 62, str. 78–88. Ile­šic,­Fran,­1905:­Iz­prvih­casov­roman­ti­ke.­Pona­tis­iz­Casopisazazgodovinoin narodopisje.­Mari­bor:­Ciri­le­va­tiskar­na. 
Ju­van,­Mar­ko,­2011:­Sve­tov­na­knji­žev­nost­na­Kranj­skem:­trans­fer­roman­tic­ne­ga sve­tov­ljans­tva­in­obli­ko­va­nje­nacio­nal­ne­lite­ra­tu­re.­Primerjalnaknjiževnost34,­št. 3, str. 107–126. 
—,­2013:­Pro­stor­ski­obrat,­lite­rar­na­veda­in­slo­ven­ska­knji­žev­nost:­uvod­ni­zaris.­Pri­merjalnaknjiževnost36,­št. 2,­str. 5–26. 
Ki­dric,­Fran­ce,­1935: Ivan­Narat.­V:­Franc­Ksaver­Lukman­idr.­(ur.):­Slovenski biografskileksikon:6.zv.Mrkun–Peterlin.­Ljub­lja­na,­Zadruž­na­gos­po­dar­ska­banka. Str. 192–193. 
—,­1938:­ZgodovinaslovenskegaslovstvaodzacetkovdoZoisovesmrti.­Ljub­lja­na:­Slo­­ven­ska­mati­ca. Kohn,­Hans,­1960:­Pan-Slavism: Its History andIdeology.­New­York:­Vin­ta­ge books. Le­feb­vre,­Henri,­2013:­Produkcijaprostora.­Pre­ved­la­Var­ja­bal­ža­lorsky­Antic. 
Ljub­lja­na:­Stu­dia­Huma­ni­ta­tis. Lo­gar,­Tine,­1966:­Slo­ven­ska­narec­ja.­Jezikinslovstvo11,­št. 5,­str. 134–140. Pe­tre,­Fran,­1939:­PoizkusilirizmapriSlovencih(1835–1849).­Ljub­lja­na:­Slo­ven­­
ska­mati­ca. Mer­ri­field,­Andy,­2006:­HenriLefebvre:ACriticalIntroduction.­New­York: Rout­led­ge. Slod­njak,­Anton,­1968:­Slovenskoslovstvo:obtisocletniciBrižinskihspomenikov. Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knji­ga. Slod­njak,­Bre­da,­1952:­Janez­Nepo­muk­Pri­mic.­V:­Franc­Ksaver­Lukman­idr.­(ur.) Slovenskibiografskileksikon:2:Maas–Qualle.­Str. 579–583. Ste­ska,­Vik­tor,­1905:­P.­Gabriel­Gru­ber.­IzvestjamuzejskegadruštvazaKranjsko. Ur. An­ton­Kob­lar.­Ljub­lja­na:­Muzej­sko­druš­tvo­za­Kranj­sko.­Str. 41–46. 
Va­len­cic,­Vla­do,­1970:­Orga­ni­za­ci­je­za­napre­dek­agrar­ne­proi­zvod­nje,­spe­cial­­no­šols­tvo­in­stro­kov­na­lite­ra­tu­ra.­V:­Pavle­blaznik­idr.:­Gospodarskaindružbena zgodovinaSlovencev.ZgodovinaagrarnihpanogI.Agrarnogospodarstvo.­Ljub­lja­na: SAZU-DZS.­Str. 523–556. 
Vil­fan,­Ser­gij,­1980:­Kmec­ko­pre­bi­vals­tvo­po­oseb­nem­polo­ža­ju.­V:­Pavle­blaz­­nik idr.:­GospodarskaindružbenazgodovinaSlovencev.ZgodovinaagrarnihpanogII. Družbenarazmerjaingibanja.­Ljub­lja­na:­SAZU-DZS.­Str. 279–353. 


Li­te­rar­ni,­gle­da­liš­ki­in­film­ski­pro­stor pri Ivanu­Preg­lju 
Mar­jan­Dol­gan 
S
lo­ven­ska­knji­žev­nost je­bila­v za­cet­ku­20. sto­let­ja­kljub­neu­god­nim nacio­nal­nim,­poli­tic­nim,­druž­be­nim­in­kul­tur­nim­raz­me­ram­soraz­mer­no raz­vi­ta,­ceprav­so­bile­nje­ne­lite­rar­ne­sme­ri­v pri­mer­ja­vi­z vo­dil­ni­mi­tuji­­mi­nacio­nal­ni­mi­knji­žev­nost­mi­zamud­niš­ke­in­okr­nje­ne.­Pogla­vit­ni­vzrok­je bilo­dejs­tvo,­da­ni­funk­cio­ni­ra­la­v sa­mo­stoj­ni­nacio­nal­ni­drža­vi,­v ka­te­ri­bi­bila slo­venš­ci­na­urad­ni­jezik,­ampak­v vec­na­cio­nal­ni­Avstro-Ogr­ski­z nemš­kim urad­nim­jezi­kom,­torej­podre­je­no­in­regio­nal­no.­Zato­slo­venš­ci­na­še­ni­bila pou­ce­val­ni­jezik­na­vseh­stop­njah­šol­ske­ga­siste­ma­niti­še­ni­obsta­ja­la­slo­ven­ska uni­ver­za.­Pro­duk­tiv­nost­in­estet­ska­uspe­šnost­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti­sta­niha­li, ven­dar­sta­se­v za­cet­ku­20. sto­let­ja­pove­ce­va­li.­Hiper­tro­fi­ja­liri­ke­v pri­mer­ja­vi s pri­po­ved­niš­tvom­in­dra­ma­ti­ko­je­bila­že­takrat­stal­ni­ca­slo­ven­ske­knji­žev­no­­sti.­Naj­bolj­defi­ci­tar­na­je­bila­dra­ma­ti­ka,­slo­ven­sko­gle­da­liš­ce­kot­insti­tu­ci­ja­za nje­no­distri­bui­ra­nje­in­recep­ci­jo­pa­naj­bolj­šib­ko­in­nego­to­vo. 
Ki­ne­ma­to­graf­v ban­kro­ti­ra­nem­slo­ven­skem­gle­da­liš­cu 
Leta 1765­so­v Ljub­lja­ni,­glav­nem­mestu­avstrij­ske­deže­le­Kranj­ske,­na­pro­sto­­ru­nek­da­nje­jahal­ni­ce­(se­daj­sto­ji­tu­Slo­ven­ska­fil­har­mo­ni­ja,­Kon­gre­sni­trg 10) zgra­di­li­Landestheater(De­žel­no­gle­da­liš­ce),­a to­je­leta 1885­zgo­re­lo.­Leta 1892 so­zgra­di­li­novo­stav­bo­na­loka­ci­ji,­ki­je­takrat­velja­la­za­mest­no­obrob­je.­To­je stav­ba­seda­nje­Ope­re­(zdaj­župan­ci­ce­va­uli­ca 1),­v ka­te­ri­so­upri­zar­ja­li­dram­ska in­oper­na­dela.­V no­vem­Dežel­nem­gle­da­liš­cu­sta­delo­va­la­dva­gle­da­liš­ka­ansamb­­la:­nemš­ki­Theaterverein,­ki­je­imel­pred­nost,­ceprav­je­bil­name­njen­Nem­cem,­ki jih­je­bilo­v ta­krat­nem­glav­nem­mestu­deže­le­Kranj­ske­samo­pet­najst­odstot­kov, in­slo­ven­ski,­ki­ga­je­leta 1867­zasno­va­lo­Dra­ma­tic­no­druš­tvo.­Dru­gi­ansam­bel se­je­moral­prve­mu­podre­ja­ti.­Za­vecin­sko­slo­ven­sko­ljub­ljan­sko­obcins­tvo­je 
naj­prej­smel­ime­ti­pred­sta­ve­samo­dva­dni­v ted­nu,­preo­sta­le­dne­ve­so­bile­na spo­re­du­nemš­ke­pred­sta­ve.­Tre­nja­med­obe­ma­ansamb­lo­ma­so­v tej­stav­bi­tra­­ja­la­do­leta 1911,­ko­si­je­nemš­ki­del­gle­da­liš­ca­zgra­dil­novo­stav­bo,­DasKaiser Joseph-Jubiläums-Theater (Gle­da­liš­ce­jubi­le­ja­cesar­ja­Fran­ca­Jože­fa),­seda­nja Dra­ma,­erjav­ce­va­uli­ca­1­(Mo­ra­vec­1972:­293–295). 
Slo­ven­ske­pred­sta­ve­vDe­žel­nem­gle­da­liš­cu­(se­da­nji­Ope­ri)­so­ime­le­od leta1892 pred­vsem­narod­no­oza­veš­ce­val­no­funk­ci­jo,­saj­so­bile­šola­slo­venskega­knjiž­ne­ga jezi­ka­in­bon­to­na.­Pono­vi­tev­je­bilo­malo,­ker­ni­bilo­dovolj­slo­ven­ske­ga­obcins­­tva,­zato­so­bile­pre­mie­re­pogo­ste,­vaje­zanje­pa­malo­šte­vil­ne­ter­reži­je­skrom­ne in­sla­be.­V dram­ska­bese­di­la­je­pose­ga­la­cen­zu­ra.­Malo­šte­vil­ni,­pre­cej­ama­ter­ski slo­ven­ski­ansam­bel­(v ka­te­rem­so­pre­vla­do­va­li­tuji,­pred­vsem­ceš­ki­igral­ci)­so pesti­le­orga­ni­za­cij­ske­in­financ­ne­teža­ve,­upri­zo­ri­tve­slo­ven­skih­dram­skih­bese­­dil­(ki­so­bila­veci­no­ma­sla­be­kako­vo­sti)­so­bile­skrom­ne­(Mo­ra­vec­1972:­296–297). 
Da­bi­se­slo­ven­sko­gle­da­liš­ce­utr­di­lo,­se­je­zace­lo­komer­cia­li­zi­ra­ti.­Uspe­šno je­upri­zar­ja­lo­tri­vial­ne­dra­ma­ti­za­ci­je­slo­ven­skih­pri­po­ved­nih­del­(Lev­stik:­Mar­tinKrpan;­Jur­cic:­Desetibrat;­Jur­cic-Ker­snik:­Rokovnjaci),­ki­jih­je­pri­prav­ljal pisa­telj­in­dra­ma­tik­Fran­Gove­kar­(1871–1949).­Te­so­gle­da­liš­ce­pol­ni­le­z ne­­zah­tev­no,­pred­mest­no­pub­li­ko.­Pro­ti­tak­šne­mu­pro­gra­mu­je­nasto­pil­Ivan­Can­kar (1876–1918)­s Krpanovokobilo(1907).­Avtor­pole­mic­ne­knji­ge,­ki­je­takrat­živel na­Duna­ju,­je­želel­v Ljub­lja­ni­estet­sko­in­idej­no­zah­tev­no­slo­ven­sko­gle­da­liš­ce, poleg­tega­je­v tej­knji­gi­obra­cu­nal­z ri­val­skim­in­nevošc­lji­vim­Gove­kar­jem,­ki­je kot­taj­nik,­poz­ne­je­inten­dant­in­prvi­rav­na­telj­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca­one­mo­go­­cal­upri­zar­ja­nje­nje­go­vih­dram­skih­del­(Mo­ra­vec­1972:­315–322). 
Upri­zo­ri­tev­Can­kar­je­vih­Hlapcevje­cen­zu­ra­za­casa­avtor­je­ve­ga­živ­lje­nja­pre­­pre­ci­la,­ne­pa­knjiž­ne­obja­ve­(1910),­zato­jo­je­lah­ko­vsak­do­pre­bral.­Upri­zo­ri­tev Can­kar­je­ve­LepeVide(1912,­iste­ga­leta­tudi­knjiž­na­obja­va)­pa­je­pos­pre­mi­lo nepod­pi­sa­no­jav­no­naz­na­ni­lo­Oto­na­župan­ci­ca­(1878–1949),­ki­se­je­zna­caj­­sko­in­nazor­sko­raz­li­ko­val­od­Can­kar­ja.­V žu­pan­ci­ce­vem­naz­na­ni­lu­je­Can­kar­je­va dra­ma­opi­sa­na­kot­»rit­mic­na­eksta­za­naše­ga­jezi­ka,­slo­ve­sna­vélika­maša­slo­­ven­ske­bese­de«­(žu­pan­cic­1982: 36).­Ozna­ka­je­zani­mi­va­tudi­zara­di­tega,­ker posred­no­izra­ža­župan­ci­cev­ideal­in­nje­go­vo­poe­ti­ko:­jezi­kov­no-stil­ni­arti­zem, ki­ga­je­ure­sni­ce­val­v svo­ji­liri­ki,­cez­dobro­deset­let­je­pa­v sim­bo­li­stic­ni­dra­mi VeronikaDeseniška(1924),­ki­podob­no­kot­Can­kar­je­va­sim­bo­li­stic­na­dra­ma­ni bila­dobro­spre­je­ta.­Stal­ni­pre­vla­du­jo­ci­okus­slo­ven­ske­ga­lite­rar­ne­ga­ter­gle­da­­
liš­ke­ga­obcin­stva,­gle­da­liš­kih­vod­stev­in­reži­ser­jev­je­bil­(in­je­še­ved­no)­psev­do­­rea­li­sti­cen,­zato­ima­s sim­bo­liz­mom­in­dru­gi­mi­nerea­li­stic­ni­mi­lite­rar­ni­mi­in gle­da­liš­ki­mi­smer­mi­kro­nic­ne­teža­ve.­Toda­župan­ci­ce­va­ozna­ka­Can­kar­je­ve dra­me­impli­ci­ra­tudi­župan­ci­cev­gle­da­liš­ki­kon­cept,­ki­ga­je­med­obe­ma­sve­­tovni­ma­voj­na­ma­ure­sni­ce­val­kot­uprav­nik­osred­nje­ga­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca. V njem­je­skr­bel­za­odr­sko­izre­ko­in­vpli­val­na­reper­toar,­zato­so­v njem­z zamudo upri­zo­ri­li­freu­dov­sko­psi­hoa­na­li­tic­no­dra­mo­Slav­ka­Gru­ma­(1901–1949)­o ‘niz­­kot­nih’­spol­nih­varian­tah­sodob­ne­ga­clo­ve­ka­DogodekvmestuGogi.­To­je­Grum ponu­dil­ljub­ljan­ske­mu­gle­da­liš­cu­že­v za­cet­ku­mar­ca­leta 1929,­ven­dar­ji­ni­bil­na­­klo­njen­niti­takrat­ni­gle­da­liš­ki­rav­na­telj,­sicer­pesnik­Pavel­Golia­(1887–1959). Dra­ma­je­naj­prej­izš­la­v Ljubljanskemzvonuin­samo­za­lož­bi­leta 1930.­Nje­na krst­na­pred­sta­va­pa­ni­bila­v Ljub­lja­ni,­ampak­v Ma­ri­bo­ru­spom­la­di­leta 1931; ljub­ljan­ska­upri­zo­ri­tev­je­bila­šele­sep­tem­bra­iste­ga­leta­(Kralj­1976:­427).­župan­­ci­ce­va­ozna­ka­Can­kar­je­ve­sim­bo­li­stic­ne­dra­me­kaže­tudi­takrat­no­sta­liš­ce­veci­ne slo­ven­skih­izo­bra­žen­cev,­naj­bo­gle­da­liš­ce­sakra­li­zi­ran­kul­tur­ni­pro­stor­repre­­zen­ta­ci­je­slo­vens­tva,­ki­se (še)­ne­more­poli­tic­no­eman­ci­pi­ra­ti­kot­naci­ja­v svo­ji drža­vi,­zato­naj­se­kaže­kolek­tiv­ne­mu­reci­pien­tu­(slo­ven­ske­mu­obcins­tvu)­po­­sred­no:­s stil­no­vzvi­še­no­nacio­nal­no­govo­ri­co­v osred­njem­gle­da­liš­cu,­ki­pri­pa­da tuj­cem,­in­se­tako­druž­be­no­po­li­tic­no­in­kul­tur­no­utr­ju­je. 
V slo­ven­skem­ljub­ljan­skem­gle­da­liš­cu­so­se­raz­me­re­pred­prvo­sve­tov­no­voj­­no­poslab­ša­le.­Leta 1911­je­sicer­dobi­lo­svo­jo­stav­bo,­ven­dar­je­orga­ni­za­ci­ja­zace­la šepa­ti:­vods­tve­ni­in­igral­ski­kader­se­je­vse­bolj­menja­val,­kva­li­te­ta­reper­toar­ja­pa je­še­ved­no­pre­vec­niha­la.­Ta­ni­bil­vec­gove­kar­jev­sko­komer­cia­len,­zato­se­je­šte­­vi­lo­gle­dal­cev­manj­ša­lo.­Ko­je­postal­zara­di­pomanj­ka­nja­denar­ja­obstoj­gle­da­liš­ca ogro­žen,­je­vods­tvo,­po­soglas­ju­dežel­ne­obla­sti,­apri­la­in­maja­1913­odpr­lo­v gle­­da­liš­ki­stav­bi­kine­ma­to­graf­Metro­pol­in­zace­lo­v njem­pred­va­ja­ti­fil­me,­ceprav­so se­v Dra­ma­tic­nem­druš­tvu­zave­da­li,­da­so­ti­tri­vial­ni.­Potem­so­pred­va­ja­nja­usta­­vi­li,­ceš­da­tak­šni­fil­mi­niso­pri­mer­ni­za­gle­da­liš­ce,­to­pa­je­na­slednje­leto­iz financ­nih­raz­lo­gov­in­neza­dost­ne­poli­tic­ne­pod­po­re­pro­pad­lo.­V dru­gem­letu prve­sve­tov­ne­voj­ne,­maja­leta 1915,­pa­je­v slo­ven­skem­gle­da­liš­cu­zacel­delo­va­ti kino­Cen­tral.­Naj­prej­zato,­da­bi­tako­nastal­denar­ni­sklad­za­obno­vi­tev­gle­da­liš­­ca,­toda­kine­ma­to­graf­je­gle­da­liš­ki­pro­stor­kma­lu­najel,­se­poslov­no­osa­mos­vo­jil in­se­za­obno­vo­gle­da­liš­ke­ga­delo­va­nja­v stav­bi­ni­niti­for­mal­no­vec­zme­nil. 
Prve­pred­sta­ve­potu­jo­ce­ga­kina­so­bile­v Ljub­lja­ni­že­leta 1896­(samo­leto dni­za­Pari­zom),­prvi­stal­ni­kine­ma­to­graf­edi­son­pa­je­mesto­dobi­lo­leta 1907 (Mo­ra­vec­1974:­282).­Novi­medij­si­je­v Ljub­lja­ni­pri­do­bil­veli­ko­obcins­tva (žun 2014),­slo­ven­ski­gle­da­liš­ki­medij­pa­ga­je­z opu­sti­tvi­jo­tri­vial­nih­pred­stav in­zara­di­estet­sko­zah­tev­nej­še­ga­reper­toar­ja­izgu­bil.­Skrat­ka,­še­pre­den­se­je gle­da­liš­ce­kot­medij­s ti­soc­let­no­evrop­sko­tra­di­ci­jo­moglo­na­Slo­ven­skem­nacio­­nal­no,­kul­tur­no­in­insti­tu­cio­nal­no­utr­di­ti,­je­pro­pad­lo,­ker­ni­ime­lo­dovolj­svo­jih pri­hod­kov,­niti­ni­dobi­va­lo­dovolj­sub­ven­cij. 
Pa­ra­dok­sno­je,­da­se­je­v nje­gov­‘pos­ve­ce­ni’­pro­stor­nase­lil­najm­laj­ši­(sve­tov­­ni)­medij,­ki­takrat­ni­imel­še­nobe­nih­umet­niš­kih­name­nov.­Zato­se­tudi­last­nik nove­ga­ljub­ljan­ske­ga­kine­ma­to­gra­fa­ni,­v nas­prot­ju­z gle­da­liš­ki­mi­vods­tvi,­ukvar­­jal­z vzvi­še­ni­mi­naro­do­tvor­ni­mi­vpra­ša­nji,­ampak­je­ure­sni­ce­val­zgolj­komer­cial­no logi­ko,­kakr­šne­je­bil­med­gle­da­lišc­ni­ki­vešc­samo­Fran­Gove­kar.­Slo­ven­sko­gle­­da­liš­ce­bi­naj­brž­obsta­lo,­ce­bi­nje­go­vo­vods­tvo­brez­spre­ne­ve­da­nja­dosled­no uve­lja­vi­lo­dvoj­ni­reper­toar:­1. ob­sež­nej­ši­komer­cial­ni,­ki­bi­zado­vo­lje­val­šte­vil­no nezah­tev­no­obcins­tvo­in­hkra­ti­zago­tav­ljal­gle­da­liš­cu­zanes­lji­vo­financ­no­pod­­la­go,­in­2. ko­li­cin­sko­manj­ši,­toda­estet­sko­zah­tev­nej­ši­reper­toar,­ki­bi­zado­vo­lje­val malo­šte­vil­ne­slo­ven­ske­izo­bra­žen­ce.­Denar­ja­ne­bi­pri­na­šal,­bi­pa­omo­go­cal­viš­­jo­estet­sko­raven­in­dol­go­roc­no­spod­bu­jal­izvir­no­slo­ven­sko­dra­mat­sko­pro­duk­ci­jo. Toda­gle­da­liš­ka­vods­tva­so­raje­radi­ka­li­zi­ra­la­prvo­ali­dru­go­reper­toar­no­mož­­nost.­Gove­kar­je­uve­ljav­ljal­zgolj­komer­cial­ni­pro­gram­in­zane­mar­jal­zah­tev­nej­še­ga, zato­je­zara­di­tak­šne­eno­stra­no­sti­izgu­bil­vods­tve­no­funk­ci­jo.­Nje­go­vi­nasled­­ni­ki­so­uve­ljav­lja­li­samo­zah­tev­nej­ši­pro­gram,­zato­so­izgu­bi­li­financ­no­pod­la­go, obcins­tvo­in­nazad­nje­gle­da­liš­ce.­Ni­cud­no,­da­je­obno­vo­gle­da­liš­ca­sre­di­prve sve­tov­ne­voj­ne­zacel­prav­Gove­kar­z us­ta­no­vi­tvi­jo­poseb­ne­ga­kon­zor­ci­ja,­ki­je­za­­go­to­vil­denar­za­gle­da­liš­ko­delo­va­nje.­Pred­sta­ve­so­se­spet­zace­le­jese­ni­leta 1918, tik­pred­kon­cem­voj­ne­in­raz­pa­dom­Avstro-Ogr­ske­(prim. Mo­ra­vec­1980:­7–17). 
Leta 1913,­poseb­no­pa­leta 1915,­je­bila­vse­li­tev­fil­ma­kot­nove­ga,­atrak­tiv­­nega,­pred­vsem­pa­komer­cial­no­uspe­šne­ga­medi­ja­v pro­stor­dra­ma­ti­ke­ozi­ro­ma gle­da­liš­ca­za­ljub­ljan­ske­slo­ven­ske­izo­bra­žen­ce­trav­ma­tic­na.­Vzgo­je­ni­so­bili namrec­v duhu­‘kla­sic­nih’­lite­rar­nih­vred­not,­med­kate­ri­mi­je­ime­la­vodil­no mesto­tudi­sta­ro­grš­ka­dra­ma­ti­ka­s tra­ge­di­ja­mi,­ki­so­velja­le­za­nepre­kos­ljiv­vzor, antic­no­gle­da­liš­ce,­ki­jih­je­upri­zar­ja­lo,­pa­za­pose­ben­sakral­ni­pro­stor­edins­tve­­ne­ga­komu­ni­ci­ra­nja­z ob­cins­tvom,­kakr­šne­ga­ni­bilo­vec­v no­be­nem­poz­nej­šem obdob­ju­evrop­ske­kul­tu­re.­bre­zob­zir­na­trž­na­logi­ka­je­sre­di­prve­sve­tov­ne­voj­­ne­brez­pomi­sle­kov­odpra­vi­la­slo­ven­ski­gle­da­liš­ki­pro­stor­estet­sko­viso­kih­in tri­vial­nih­dram­skih­del­in­ga­spre­me­ni­la­v pro­stor­vse­bolj­uve­ljav­lja­jo­ce­ga­se film­ske­ga­medi­ja.­Ta­z gib­lji­vi­mi­sli­ka­mi­doga­ja­nja,­z ve­li­ki­mi­posnet­ki­obra­zov igral­cev­in­raz­lic­ni­mi­zor­ni­mi­koti­kame­re­vzbu­ja­moc­nej­šo­ilu­zi­jo­gle­dal­ce­ve nav­zoc­no­sti­v pri­ka­za­nem­doga­ja­nju­kot­gle­da­liš­ce.­Gle­da­lec­gle­da­liš­ke­pred­­sta­ve­ne­more­niko­li­(tudi­ce­sedi­v prvi­vrsti­ali­stran­skem­sede­žu­ob­odru) natanc­no­vide­ti­obra­zov­igral­cev­(ra­zen­z gle­da­liš­kim­kuka­lom)­niti­ne­more vide­ti­odr­ske­ga­doga­ja­nja­iz­raz­lic­nih­zor­nih­kotov­niti­spre­mi­nja­ti­raz­da­lje opa­zo­va­nja.­Film­omo­go­ca­gle­dal­cu­ilu­zi­jo­pre­mi­ka­nja­po­doga­jal­nem­pro­sto­­ru­in­nepo­sred­ne­bli­ži­ne­igral­cem,­gle­da­liš­ce­pa­ne.­Gle­dal­ce­va­ilu­zi­ja­real­no­sti je­ob­gle­da­nju­fil­ma­moc­nej­ša­kot­pri­gle­da­nju­gle­da­liš­ke­pred­sta­ve.­To­velja tudi­za­neme­fil­me,­kaj­ti­ob­nastan­ku­Preg­lje­ve­eno­de­jan­ke­še­ni­bilo­zvoc­nih fil­mov:­govor­je­nje­oseb­so­nado­meš­ca­li­posnet­ki­napi­sa­nih­dia­lo­gov,­ki­so­pre­­ki­nja­li­potek­film­ske­ga­doga­ja­nja.­Gle­dal­ci­niso­sli­ša­li­govor­je­nja­film­skih­oseb, ker­še­niso­izu­mi­li­zapi­so­va­nja­zvo­ka,­ven­dar­so­ob­tem­poslu­ša­li­pia­ni­sta,­ki­je v ki­nod­vo­ra­ni­igral­na­kla­vir,­ali­glas­be­ne­»av­to­ma­te«­–­nekak­šne­laj­ne­–,­ki­so prav­tako­sta­li­in­‘igra­li’­v teh­dvo­ra­nah,­vca­sih­pa­celo­muzi­ci­ra­nje­sku­pi­ne­glas­­be­ni­kov.­Za­prvi­zvoc­ni­film­velja­Pevecjazza(The­Jazz­Sin­ger),­ki­so­ga­zace­li pred­va­ja­ti­leta 1927;­reži­ral­ga­je­Alan­Cro­sland­(1894–1936). 
Kljub­raz­loc­kom­med­obe­ma­medi­je­ma­sta­se­takrat­na­film­ski­in­gle­da­liš­ki reper­toar­sti­ka­la,­in­sicer­v tri­vial­no­sti.­Film­je­v za­cet­ni­fazi­iz­tra­di­cio­nal­ne­ga gle­da­liš­ke­ga­reper­toar­ja­melo­dram­skih­in­cene­nih­kome­dij­prev­zel­zgod­be­ne mode­le­za­podob­na­film­ska­dela,­ki­so­s sen­ti­men­tal­nost­jo­in­humor­nost­jo mno­žic­no­pri­vab­lja­la­gle­dal­ce.­Ti­si­niso­žele­li­nobe­nih­vzvi­še­nih­spo­ro­cil­viso­­ke­umet­no­sti,­ampak­samo­sen­ti­men­tal­nost­in­zaba­vo.­Skrat­ka,­inter­me­dial­nost (prim. Zima,­ur. 2009;­Robert 2014)­med­dra­ma­ti­ko­ozi­ro­ma­gle­da­liš­cem­in fil­mom­je­naj­prej­pote­ka­la­na­estet­sko­niz­ki,­doce­la­tri­vial­ni­rav­ni. 

Dvoj­nost­Preg­lje­ve­»pro­test­ne«­eno­de­jan­ke 
Pro­pad­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca­v Ljub­lja­ni­in­delo­va­nje­kina­v njem­je­Can­kar­jev bra­tra­nec,­pisa­telj,­ured­nik,­umet­nost­ni­zgo­do­vi­nar­in­poz­nej­ši­kato­liš­ki­poli­tik Izi­dor­Can­kar­(1886–1958)­jav­no­ime­no­val­»slo­ven­ska­kul­tur­na­sra­mo­ta« (Mo­ra­vec­1974:­298).­ena­ke­ga­mne­nja­je­bil­tudi­sode­la­vec­lite­rar­ne­revi­je­Dom insvet,­ki­jo­je­Izi­dor­Can­kar­ure­jal­med­prvo­sve­tov­no­voj­no,­eks­pre­sio­ni­stic­ni pisa­telj­in­dra­ma­tik­Ivan­Pre­gelj­(1883–1960)­(Dol­gan 1996).­Kot­knji­žev­nik, ki­je­v Ljub­lja­no­pri­ha­jal­z ogro­že­ne­ga­zahod­ne­ga­nacio­nal­ne­ga­obrob­ja,­je­imel glav­no­mesto­deže­le­Kranj­ske­za­sre­diš­ce­raz­vi­ja­jo­ce­se­nacio­nal­ne­kul­tu­re, zato­si­je­želel­trd­no­sti­nje­nih­insti­tu­cij.­Pro­pad­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca­je­bil zanj­bar­bar­sko­deja­nje,­zato­je­nanj­rea­gi­ral­z »ba­lad­no­eno­de­jan­ko«­Katastrofa. Poz­ne­je,­pri­prvem­knjiž­nem­nati­su­v VI.­knji­gi­Izbra­nih­spi­sov­(1931),­jo­je prei­me­no­val­v Vest.­Prvi­obja­vi­v re­vi­ji­Dominsvet(1917),­ured­nik­Izi­dor­Can­­kar­jo­je­prav­goto­vo­z ve­se­ljem­odo­bril,­je­dra­ma­tik­prvot­ne­mu­naslo­vu eno­de­jan­ke­pri­pi­sal­pod­crto­pri­pom­bo:­»Pos­ve­ce­no­ime­nu­moža,­ki­bo­iz­slo­­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca­izg­nal­ame­ri­kan­sko­iznajd­bo!­Pisa­telj.«­(Pre­gelj­1917:­258) Preg­lje­va­eno­de­jan­ka­ni­zani­mi­va­samo­kot­aktua­li­stic­na­reak­ci­ja­na­soca­sno kul­tur­no­doga­ja­nje,­ampak­tudi­zato,­ker­je­prvo­vec­je­slo­ven­sko­dram­sko­delo, kate­re­ga­snov­je­postal­film­in­nje­go­va­per­cep­ci­ja.­Dram­sko­doga­ja­nje­pote­ka v »dvo­ra­ni­pred­mest­ne­ga­kine­ma­to­gra­fa­[…]­jesen­ske­ga­poz­ne­ga­popold­ne­va leta 1910«.­Data­ci­ja­doga­ja­nja­se­zdi­naj­prej­nepo­memb­na,­toda­bral­ca,­ki­je v tek­stu­naj­prej­pre­bral­Preg­lje­vo­pri­pom­bo­z iro­nic­no-sa­ti­ric­nim­pos­ve­ti­lom bodo­ce­mu­izga­njal­cu­kina­iz­slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ca,­pre­mak­ne­iz­real­ne­ga­kon­­tek­sta­raz­pa­da­gle­da­liš­ca­za­sedem­let­nazaj,­v fik­tiv­no­doga­ja­nje.­To­ni­v ni­ce­mer vec­pove­za­no­z real­nim­raz­pa­dom.­Preg­lje­va­pri­pom­ba­vzbu­ja­v bral­cu­dom­ne­vo, da­bo­eno­de­jan­ka­pri­ka­zo­va­la­dogod­ke,­pove­za­ne­z de­gra­da­ci­jo­gle­da­liš­ke­dvo­ra­­ne­v film­sko.­Ta­sploh­ni­snov­eno­de­jan­ke,­pac­pa­pri­kaz­raz­lic­nih­druž­benih slo­jev,­ki­sestav­lja­jo­pred­mest­no­kine­ma­to­graf­sko­obcins­tvo,­ter­nji­ho­ve­med­se­­boj­ne­reak­ci­je­pred­film­sko­pred­sta­vo­in­po­njej­ter­odzi­vi­na­film­sko­doga­ja­nje. 
Za­ni­mi­vo­je,­da­je­Pre­gelj­dodal­prve­mu,­revi­jal­ne­mu­nati­su­eno­de­jan­ke,­pod sez­nam­nasto­pa­jo­cih­oseb,­natan­cen­tlo­ris­kine­ma­to­graf­ske­dvo­ra­ne,­ki­je­dram­­sko­»po­zo­riš­ce«.­Ta­jugo­sla­vi­zem­so­ured­ni­ki­poz­nej­ših­knjiž­nih­nati­sov eno­de­jan­ke­popra­vi­li­v slo­ven­sko­»pri­zo­riš­ce«.­Za­neo­bi­caj­ni­likov­no-pro­stor­­ski­doda­tek­v be­se­di­lu­se­je­Pre­gelj­naj­brž­odlo­cil,­da­bi­bral­cu­olaj­šal­doje­ma­nje dram­ske­ga­doga­ja­nja­v pro­sto­ru.­Vsi­bral­ci­takrat­ne­vodil­ne­in­elit­ne­slo­ven­ske lite­rar­ne­in­umet­nost­ne­revi­je­Dominsvetprav­goto­vo (še)­niso­red­no­zaha­ja­li v ki­ne­ma­to­gra­fe,­ki­so­velja­li­za­kra­je­cene­ne­zaba­ve,­zato­jim­je­bila­raz­po­re­di­­tev­scen­skih­prvin­in­rek­vi­zi­tov­na­pri­zo­riš­cu­zgolj­na­pod­la­gi­Preg­lje­vih dida­ska­lij­v eno­de­jan­ki­pre­ma­lo­jasna.­Tlo­ris­sce­ne­pa­to­raz­po­re­di­tev­nazor­no pona­zar­ja,­hkra­ti­pa­vsa­ke­mu­reži­ser­ju­eno­de­jan­ke­olaj­ša­delo. 
Pro­stor­sko­pred­sta­vo­doga­ja­nja­bi­tlo­ris­ucin­ko­vi­to­olaj­šal­tudi­bral­cem poz­nej­ših­knjiž­nih­nati­sov­eno­de­jan­ke,­ven­dar­žal­nista­niti­Fran­ce­Kob­lar­niti Janez­Dolenc,­ured­ni­ka­Preg­lje­vih­Izbranihdel in­Preg­lje­ve­ga­Zbranega dela, 

Sli­ka 1:­Tlo­ris­»po­zo­riš­ca«­(pri­zo­riš­ca)­Preg­lje­ve­eno­de­jan­ke­(Dom­in­svet 1917) 
uvidela­korist­no­sti­pona­ti­sa­tlo­ri­sa­iz­revi­je­Dom in svet.­Tlo­ris­sce­ne­tudi omo­go­ca­bral­cu­poja­sni­tev­bese­de­»av­to­mat«.­Ta­ne­pome­ni,­kot­se­zdi­pri prvem­hitrem­bra­nju­eno­de­jan­ke,­kino­pro­jek­tor­ja,­mar­vec­glas­be­ni­apa­rat, nekak­šno­laj­no,­ki­sto­ji­ob­film­skem­plat­nu­in­v od­mo­rih­med­krat­ki­mi­nemi­­mi­fil­mi­pred­va­ja­zabav­ne­sklad­be.­»Pro­jek­tor«,­ki­ga­eno­de­jan­ka­ne­ome­nja, pa­je­na­ris­bi­vri­san­in­vpi­san­na­dru­gem­kon­cu­dvo­ra­ne,­na­nas­prot­ni­stra­ni plat­na­in­»av­to­ma­ta«. 
Dram­ske­ose­be,­gle­dal­ci­poz­no­po­pol­dan­ske­kine­ma­to­graf­ske­pred­sta­ve, veci­no­ma­iz­niž­jih­druž­be­nih­slo­jev,­so­pri­ka­za­ni­tipi­zi­ra­no,­toda­z ve­ri­stic­ni­­mi­detaj­li,­ved­no­kari­ki­ra­no,­iro­nic­no­in­sati­ric­no.­Ti­gle­dal­ci­ne­poz­na­jo bon­to­na,­zanje­je­pred­sta­va­zgolj­zaba­va,­kraj­lju­be­zen­skih­zmen­kov­in­pri­lož­­nost­za­komu­ni­ci­ra­nje­nez­nank­in­nez­nan­cev,­pol­na­med­ge­ne­ra­cij­skih­ver­bal­nih izzi­vov,­sme­še­nja,­žali­tev­in­ero­tic­ne­ga­dvor­je­nja.­Med­gle­dal­ci­je­tudi­sati­ric­­na­kari­ka­tu­ra­dija­ka-li­te­ra­ta,­ki­je­kine­ma­to­graf­ski­sose­di,­v ka­te­ro­je­zaljub­ljen, pos­ve­til­sonet­ni­venec­z akro­sti­hom.­Tako­se­Pre­gelj­ponor­cu­je­iz­tri­via­li­zi­ra­­nja­Pre­šer­no­ve­pesniš­ke­obli­ke,­iz­kate­re­so­lite­rar­ni­zgo­do­vi­nar­ji­ob­izdat­ni pomoci­uci­te­ljev­v šol­skem­siste­mu­nare­di­li­iko­nic­no­bese­di­lo,­veci­na­pesni­­kov­naslednjih­lite­rar­nih­gene­ra­cij­pa­ga­je­ponav­lja­la­in­varii­ra­la,­ven­dar­ga­ni niko­li­pre­se­gla. 
V sre­diš­cu­doga­ja­nja­je­»ele­gant­ni­gos­pod«,­ki­se­je­med­pred­va­ja­njem­krat­­kih­igra­nih­fil­mov­zaple­tel­v po­go­vor­s so­gle­dal­cem,­»Nez­nan­cem«­s so­sed­nje­ga sede­ža.­Ko­se­en­film­odvr­ti­in­v dvo­ra­ni­priž­ge­jo­luci,­da­bi­pri­pra­vi­li­pro­jek­ci­­jo­nasled­nje­ga­fil­ma,­»Nez­na­nec«­ved­no­izgi­ne.­Veri­stic­no­dram­sko­doga­ja­nje, zna­cil­no­za­preo­sta­le­ose­be­v dvo­ra­ni,­se­pri­»ele­gant­nem­gos­po­du«­(banc­nem direk­tor­ju),­ki­živi­makia­ve­li­stic­no,­in­skriv­nost­nem­»Nez­nan­cu«­pre­ve­si­v eks­­pre­sio­ni­stic­no­gro­te­sko.­Ocit­no­posta­ne,­da­sta­obe­ose­bi­prav­za­prav­ena­sama, a no­tra­nje­raz­dvo­je­na:­»Nez­na­nec«­je­samo­»Gos­po­do­va«­kri­tic­na­in­oci­ta­jo­ca »vest«.­Nje­ni­ocit­ki­se­stop­nju­je­jo,­dokler­ne­pov­zro­ci,­da­se­»ele­gant­ni­gospod« ustre­li.­Pred­ver­bal­nim­obra­cu­nom­z »Gos­po­dom«­pa­»Nez­na­nec«­nega­tiv­no ovred­no­ti­novi­film­ski­medij­kot­»sra­mo­to­dvaj­se­te­ga­sto­let­ja«­in­kot­»na­mokre cunje­pro­ji­ci­ra­no­sen­za­ci­jo«.­Vede­ti­je­namrec­tre­ba,­da­so­film­ska­plat­na­zara­­di­teh­niš­kih­pomanj­klji­vo­sti­pri­pro­ji­ci­ra­nju­fil­mov­vzbu­ja­la­vtis,­da­nanje­ves cas­pro­jek­ci­je­»de­žu­je«.­Nato­pa­»Nez­na­nec«­malo­meš­can­sko­zadr­ža­ne­ga »Gos­po­da«­razo­ro­ži­z iz­ja­vo,­da­je­»ci­nik«,­ki­se­name­ra­va­ustre­li­ti.­Sogo­vor­­nik­pove,­da­name­ra­va­sto­ri­ti­ena­ko.­ena­kost­te­nju­ne­name­re­je­ena­izmed­tock v nju­nem­pogo­vo­ru,­ki­poka­že­struk­tu­ro­dvoj­ni­ka.­Potem­se­»Nez­nan­ce­va« ver­bal­na­ostri­na­do­»ele­gant­ne­ga­gos­po­da«­vse­bolj­stop­nju­je:­oci­ta­mu­ponever­­bo­denar­ja,­pre­šuš­tvo,­zlo­rab­lja­nje­lju­bic­in­pov­zro­ci­tve­nji­ho­vih­samo­mo­rov. »Nez­na­nec«­ime­nu­je­»ele­gant­ne­ga­gos­po­da«­»ti­ran«­in­»na­va­den,­pli­tek­egoist«. Z ver­bal­nim­pri­ti­skom­dose­že,­da­se­»Gos­pod«­tik­pred­kon­cem­pred­va­ja­nja zad­nje­ga­fil­ma­kaz­nu­je­sam­z us­tre­li­tvi­jo,­hkra­ti­pa­samo­mo­ril­ce­va­kro­gla­zade­­ne­še­glas­be­ni­»av­to­mat«,­ki­je­v od­mo­rih­med­fil­mi­pred­va­jal­»lah­ko­ope­ret­no bla­go«.­Real­ni­skla­da­te­lji­teh­melo­dij­so­poi­men­sko­nave­de­ni,­zato­je­mogo­ce dog­na­ti,­kate­re­sklad­be­so­bile­okrog­leta 1910­glas­be­ne­uspe­šni­ce. 
V dram­skem­doga­ja­nju­se­pre­ple­ta­jo­drob­ni­veri­stic­ni­dogod­ki,­pred­vsem pogo­vo­ri­stran­skih­oseb,­in­dvo­go­vor­glav­ne­ose­be­z nje­nim­»dru­gim­jazom«, eks­pre­sio­ni­stic­nim­dvoj­ni­kom.­Tega­vidi­samo­»prvi­jaz«,­in­sicer­med­pred­va­­ja­njem­fil­mov­(med­ilu­zi­jo­film­ske­real­no­sti),­med­vme­sni­mi­odmo­ri­v os­vet­lje­ni dvo­ra­ni­(med­ilu­zi­jo­dram­ske­real­no­sti)­pa­ne.­Takrat­dvoj­nik­ved­no­izgi­ne­in­se spet­pri­ka­že­glav­ni­ose­bi,­ko­zac­ne­jo­pre­va­ja­ti­nasled­nji­film.­Zato­dvoj­ni­ka razen­»ele­gant­ne­ga­gos­po­da«­ne­vidi­niti­ne­sli­ši­nobe­na­dru­ga­ose­ba.­Po­samo­­mo­ru­»Gos­po­da«­ena­od­sosed­njih­oseb­ugo­to­vi,­da­je­tak­šna­smrt­posle­di­ca »Gos­po­do­ve­ga­cudaš­tva«,­ki­se­je­med­pred­va­ja­njem­fil­mov­kaza­lo­v nje­go­vem samo­go­vo­ru,­o ka­te­rem­bra­lec­eno­de­jan­ke­ve,­da­je­bil­dvo­go­vor­med­»pr­vim« in­»dru­gim­jazom«. 
Za­ra­di­izme­nja­va­nja­veri­stic­nih­drob­cev­in­dra­ma­ti­ko­ve­ga­»pre­ska­ko­va­nja« od­ene­do­dru­ge­sku­pi­ni­ce­kine­ma­to­graf­skih­gle­dal­cev­in­vme­sne­ga­»vklju­ce­­va­nja«­glav­ne,­eks­pre­sio­ni­stic­no­raz­dvo­je­ne­glav­ne­ose­be,­delu­je­celot­no­dram­sko doga­ja­nje­balad­no­in­gro­tesk­no.­Povod­za­nasta­nek­Preg­lje­ve­eno­de­jan­ke­je sicer­pro­test­pro­ti­kine­ma­to­graf­ski­pri­la­sti­tvi­gle­da­liš­ke­ga­pro­sto­ra,­toda­drama­­tik­te­pri­la­sti­tve­ni­nare­dil­za­dram­sko­doga­ja­nje,­v ka­te­rem­bi­ose­be­aktua­li­stic­no pole­mi­zi­ra­le­o škan­da­loz­nem­pro­pa­du­gle­da­liš­ca,­niti­ni­v dram­sko­doga­ja­nje vple­tel­nobe­nih­izjav­o blas­fe­mic­no­sti­nove­ga­medi­ja­v sa­kral­nem­pro­sto­ru­tra­­di­cio­nal­ne­ga­medi­ja.­Raje­je­dram­sko­pri­ka­zal­obcins­tvo­med­per­cep­ci­jo­nove­ga medi­ja,­s ci­mer­si­je­odprl­mož­nost­za­izpo­ved­etic­ne­kri­ti­ke­prob­le­ma­tic­ne­ga posa­mez­ni­ka­na­druž­be­ni­rav­ni­(bre­zob­zir­no­pri­do­bit­niš­tvo)­in­na­zaseb­ni, ero­tic­ni­rav­ni.­Zato­posa­mez­ni­ko­va­»vest«,­ki­jo­ute­le­ša­»Nez­na­nec«­z me­fi­­stov­ski­mi­pote­za­mi,­posa­mez­ni­ka­kaz­nu­je­tako,­da­ga­pože­ne­v sa­mo­mor. V tak­šnem­doga­jal­nem­kon­cu­je­impli­ci­ran­Preg­ljev­postu­lat,­da­se­mora­clo­vek notra­nje­etic­no­pre­no­vi­ti,­šele­potem­bo­postal­pra­vi,­novi­clo­vek,­ki­bo­izbolj­­šal­svet.­ce­se­clo­vek­zara­di­pre­ve­li­ke­nega­tiv­no­sti­ne­more­vec­pre­no­vi­ti,­potem mora­pre­mi­ni­ti,­da­bo­nare­dil­pro­stor­etic­no­bolj­šim­lju­dem.­Po­eno­de­jan­ki­je Pre­gelj­to­ide­jo­v raz­lic­nih­varian­tah­izra­žal­v svo­jem­eks­pre­sio­ni­stic­nem­pri­po­­ved­niš­tvu. 

Ne­na­de­ja­ni­dra­ma­ti­kov­komen­tar­k eno­de­jan­ki 
Pre­gelj­je­prvi­slo­ven­ski­knji­žev­nik,­ki­je­film­ski­medij­veli­ko­po­tez­no­upo­ra­bil za­snov­lite­rar­ne­ga­dela.­Povr­hu­še­v dra­ma­ti­ki,­ki­je­v slo­ven­ski­knji­žev­no­sti v pri­mer­ja­vi­z li­ri­ko­in­pri­po­ved­niš­tvom­naj­manj­pro­duk­tiv­na­lite­rar­na­vrsta. Tudi­kom­po­zi­ci­jo­eno­de­jan­ke­je­obli­ko­val­film­sko.­Iz­obcins­tva,­zbra­ne­ga­v ki­­nod­vo­ra­ni,­izbi­ra­zdaj­eno,­zdaj­dru­go­ose­bo­ali­sku­pi­no­le-teh,­jim­‘do­pu­sti’,­da nekaj­casa­govo­ri­jo,­kot­da­bi­bile­film­sko­posne­te­v krat­ki­sek­ven­ci,­potem­pre­­sko­ci­k dru­gi­ose­bi­ali­sku­pi­ni­oseb­in­tudi­te­‘po­sna­me’­v ‘krat­ki­sek­ven­ci’,­in tako­naprej.­Doga­jal­ne­lini­je­pote­ka­jo­po­prin­ci­pu­pre­sko­kov­kame­re­in­rezov film­ske­mon­ta­že.­Dra­ma­ti­ko­va­‘ka­me­ra’­se­naj­vec­krat­in­naj­dlje­‘us­tav­lja’­pri glav­ni­ose­bi,­ker­je­kom­po­zi­cij­ska­in­idej­na­domi­nan­ta­eno­de­jan­ke.­enak­film­­ski­prin­cip­je­Pre­gelj­ure­sni­ce­val­tudi­v svo­jem­zre­lem­pri­po­ved­niš­tvu­od­prve obja­ve­roma­na­Tolminci(pod­naslo­vom­Tlacani,­Dom­in­svet,­1915/16)­naprej. V zu­na­nji­in­notra­nji­kom­po­zi­ci­ji­novel­in­roma­nov­je­vizual­no­opaz­no­in­zna­­cil­no­‘dro­bil’­roma­nesk­na­in­nove­li­stic­na­poglav­ja­na­krat­ke,­vca­sih­samo­nekaj stav ­kov ­obse ­ga ­jo ­ce ­pri ­po ­ved ­ne ­eno ­te. ­Nav ­zven ­jih ­locu ­je ­jo ­gra ­fic ­ni ­pre ­sled ­ki ­in v nji ­ho ­vi ­sre ­di ­ni ­zvez ­di ­ce. ­Te ­drob ­ne ­pri ­po ­ved ­ne ­eno ­te ­so ­struk ­tur ­no ­podob ­ne film ­skim ­sek ­ven ­cam. ­Zato ­spa ­da ­Pre ­gelj ­med ­tiste ­knji ­žev ­ni ­ke, ­na ­kate ­re ­je ­v zacet ­-ku ­dvaj ­se ­te ­ga ­sto ­let ­ja ­vpli ­val ­film, ­med ­nji ­mi ­sta ­najz ­na ­cil ­nej ­ša ­ame ­riš ­ki ­pisa ­telj John ­Dos ­Pas ­sos ­(1896 –1970) ­z ro ­ma ­nom ­ManhattanTransfer(1925) ­in ­nemški pisa ­telj ­Alfred ­Döblin ­(1878 –1957) ­z ro ­ma ­nom ­BerlinAlexanderplatz(1929). 
Toda ­Pre ­gelj ­je ­ob ­svo ­ji ­eno ­de ­jan ­ki ­nare ­dil ­še ­eno ­pote ­zo, ­ki ­je ­pogo ­sta v knji ­žev ­no ­sti ­dru ­ge ­polo ­vi ­ce ­dvaj ­se ­te ­ga ­sto ­let ­ja: ­svo ­je ­lite ­rar ­no ­bese ­di ­lo ­je komen ­ti ­ral ­v ne ­li ­te ­rar ­nem ­bese ­di ­lu. ­Ni ­se ­ni ­zado ­vo ­ljil ­samo ­z jav ­no ­‘vlo ­go’ ­dra ­­ma ­ti ­ka, ­ampak ­je ­iz ­nje ­‘pre ­sto ­pil’ ­še ­v ‘vlo ­go’ ­gim ­na ­zij ­ske ­ga ­pro ­fe ­sor ­ja ­knji ­žev ­no ­sti in ­peda ­go ­ga ­(to ­je ­bil ­po ­pokli ­cu) ­ter ­v njej ­jav ­no ­‘na ­sto ­pil’. ­Nekaj ­let ­po ­obja ­vi eno ­de ­jan ­ke ­je ­namrec ­napi ­sal ­še ­avto ­ref ­lek ­si ­jo ­o njej, ­kar ­je ­spet ­ino ­va ­ci ­ja ­v slo ­-ven ­ski ­knji ­žev ­no ­sti. ­Sta ­rej ­ši ­slo ­ven ­ski ­knji ­žev ­ni ­ki ­svo ­jih ­lite ­rar ­nih ­del ­niso ­jav ­no komen ­ti ­ra ­li, ­kvec ­je ­mu ­so ­o kak ­šnem ­izmed ­njih ­zapi ­sa ­li ­krat ­ko ­izja ­vo, ­naj ­vec ­-krat ­v za ­seb ­ni ­kores ­pon ­den ­ci, ­ki ­so ­jo, ­vca ­sih ­vec ­deset ­le ­tij ­po ­nji ­ho ­vi ­smr ­ti, pra ­vi ­lo ­ma ­obja ­vi ­li ­šele ­lite ­rar ­ni ­zgo ­do ­vi ­nar ­ji. ­Ta ­izja ­va ­ni ­bila ­zna ­na ­soca ­sne ­mu lite ­rar ­ne ­mu ­obcins ­tvu, ­zato ­ni ­vpli ­va ­la ­na ­takrat ­no ­recep ­ci ­jo ­lite ­rar ­ne ­ga ­dela, ampak ­na ­poz ­nej ­še ­lite ­rar ­noz ­go ­do ­vin ­ske ­raz ­la ­ge ­in ­vred ­no ­te ­nja. ­Dalj ­ših ­inter ­-pre ­ta ­cij ­svo ­jih ­del ­pa ­knji ­žev ­ni ­ki ­devet ­naj ­ste ­ga ­sto ­let ­ja ­niso ­pisa ­li ­niti ­zaseb ­no, kaj ­šele ­da ­bi ­jih ­objav ­lja ­li, ­saj ­pub ­li ­ci ­ra ­nje ­tak ­šne ­vrste ­avto ­ref ­lek ­si ­je ­ni ­bilo sesta ­vi ­na ­takrat ­ne ­ga ­funk ­cio ­ni ­ra ­nja ­knji ­žev ­no ­sti. ­Spre ­mem ­be ­so ­nasta ­le ­šele v za ­cet ­ku ­dvaj ­se ­te ­ga ­sto ­let ­ja, ­ko ­so ­se ­zace ­li ­caso ­pi ­si ­in ­revi ­je ­objav ­lja ­ti ­pogo ­vo ­­re ­s knji ­žev ­ni ­ki ­in ­v njih ­izja ­ve ­o nji ­ho ­vih ­lite ­rar ­nih ­delih. 
Del ­kul ­tur ­ne ­jav ­no ­sti ­se ­je ­zacel ­vse ­bolj ­zani ­ma ­ti ­za ­vse ­faze ­lite ­rar ­ne ­pro ­duk ­-ci ­je ­in ­nji ­hov ­kon ­tekst. ­V slo ­ven ­ski ­knji ­žev ­no ­sti ­pri ­pa ­da ­pio ­nir ­ski ­polo ­žaj raz ­kri ­va ­nja ­teh ­faz ­pogo ­vo ­rom ­Izi ­dor ­ja ­Can ­kar ­ja ­s knji ­žev ­ni ­ki, ­ki ­jih ­je ­naj ­prej 
obja ­vil ­v re ­vi ­ji ­Dominsvetpod ­naslo ­vom ­Obiski(1911), ­in ­še ­ved ­no ­velja ­jo ­za vzorc ­ni ­pri ­mer ­te ­para ­li ­te ­rar ­ne ­zvr ­sti. ­Toda ­Pre ­gelj ­svo ­je ­eno ­de ­jan ­ke ­ni ­komen ­ti ­-ral ­v no ­be ­nem ­jav ­no ­objav ­lje ­nem ­pogo ­vo ­ru, ­saj ­je ­bil ­ob ­nje ­nem ­nastan ­ku ­še pre ­ma ­lo ­znan ­in ­uve ­ljav ­ljen ­knji ­žev ­nik, ­da ­bi ­ga ­kdo ­interv ­ju ­val. ­Zato ­Izi ­dor ­Can ­-kar ­ni ­takrat ­obja ­vil ­nobe ­ne ­ga ­pogo ­vo ­ra ­z njim, ­ceprav ­je ­bil ­v ti ­stih ­letih ­glav ­ni ured ­nik ­revi ­je ­Dominsvet,­v ka ­te ­ri ­je ­Pre ­gelj ­objav ­ljal ­svo ­ja ­naj ­po ­memb ­nej ­ša ­lite ­-rar ­na ­dela. ­Pac ­pa ­je ­Pre ­gelj ­nare ­dil ­tri ­hkrat ­ne ­izvir ­ne ­avto ­ref ­lek ­siv ­ne ­pote ­ze: •­Ni ­se ­(vec) ­zado ­vo ­ljil ­s pri ­lož ­nost ­no, ­zaseb ­no ­izra ­že ­no ­izja ­vo ­o eno ­de ­jan ­ki, 
ampak ­je ­o njej ­napi ­sal ­inter ­pre ­ta ­ci ­jo, ­ki ­jo ­je ­jav ­no ­obja ­vil. 
•­Inter­pre­ta­ci­je­ni­obja­vil­kot­samo­stoj­no­bese­di­lo,­ampak­jo­je­vklju­cil­v eno izmed­bese­dil,­ki­jih­je­objav­ljal­v »li­stu­za­sred­nje­šol­sko­mla­di­no«­Mentor v šol­skem­letu 1918/19,­dobro­leto­po­prvi­obja­vi­eno­de­jan­ke­(Pre­gelj­1918/19). Inter­pre­ta­ci­jo­lite­rar­ne­ga­bese­di­la­je­torej­vne­sel­v li­te­rar­no­di­dak­tic­no­bese­­di­lo­in­tako­odpra­vil­nje­go­vo­žanr­sko­‘ci­stost’.­Zacel­je­torej­zdru­že­va­ti, meša­ti­in­kri­ža­ti­žanre.­Lite­rar­no­di­dak­tic­ni­spis,­ki­vse­bu­je­avto­ref­lek­si­jo, napo­ve­du­je­bastar­di­za­ci­jo­zvr­sti,­ki­je­poseb­no­pro­ti­kon­cu­dvaj­se­te­ga­sto­­let­ja­pogo­sta­zna­cil­nost­knji­žev­no­sti­in­mno­gih­spi­sov­o njej.­V lu­ci­zvrst­nih kri­žanj­v knji­žev­no­sti­delu­je­Preg­ljev­spis­celo­moder­ni­stic­no. 
•­S to­vklju­ci­tvi­jo­inter­pre­ta­ci­je­svo­je­ga­lite­rar­ne­ga­dela­je­hkra­ti­pri­mla­dih bral­cih,­ki­so­bili­tudi­naj­bolj­vne­ti­obi­sko­val­ci­kine­ma­to­gra­fov­in­lju­bi­te­lji nove­ga­film­ske­ga­medi­ja,­pro­mo­vi­ral­svo­je­lite­rar­no­delo.­Tudi­po­tem­je zacet­nik­pro­ce­sa,­ki­je­postal­tipi­cen­za­knji­žev­nost­dru­ge­polo­vi­ce­dvaj­se­te­­ga­sto­let­ja:­knji­žev­nik­ni­vec­samo­‘proi­zva­ja­lec’­lite­rar­nih­del,­ampak­je­še nji­hov­reklam­ni­agent,­kaj­ti­obcins­tvo­je­vse­bolj­nasi­ce­no­z in­for­ma­ci­ja­mi 
o raz­lic­nih­izdel­kih,­zato­knji­žev­nik­ne­sme­zamu­di­ti­nobe­ne­pri­lož­no­sti,­da ne­bi­opo­zar­jal­na­svo­ja­lite­rar­na­dela. 
Dra­ma­tik­se­je­v av­to­ref­lek­si­ji­vpra­šal­celo­o li­te­rar­no­smer­ni­pri­pad­no­sti eno­de­jan­ke­in­ob­tem­naštel­takrat­ne­aktual­ne­lite­rar­ne­sme­ri­in­toko­ve­(na­tu­­ra­li­zem,­impre­sio­ni­zem,­sim­bo­li­zem­in­eks­pre­sio­ni­zem).­Toda­na­tej­toc­ki­se­je nje­go­va­ref­lek­si­ja­kon­ca­la,­saj­eno­de­jan­ke­ni­uvr­stil­v no­be­no­našte­to­lite­rar­no smer,­z ugo­to­vi­tvi­jo,­ceš­da­ne­ve,­v ka­te­ro­spa­da.­Nje­go­vo­pro­fe­sor­sko­lite­rar­­noz­go­do­vin­sko­zna­nje­mu­je­omo­go­ca­lo,­da­bi­delo­uvr­stil­v us­trez­no­lite­rar­no smer,­ven­dar­je­raje­‘gle­da­liš­ko­zai­gral’­‘vlo­go­pomanj­klji­vo’­izo­bra­že­ne­ga­raz­la­­gal­ca.­Vedel­je,­da­bi­z li­te­rar­noz­go­do­vin­sko­kla­si­fi­ka­ci­jo­eno­de­jan­ko­uvr­stil v li­te­rar­no­smer,­ki­kak­šne­mu­bral­cu­ne­bi­uga­ja­la­in­ji­s tem­v nje­go­vih­oceh zmanj­šal­pomen.­Toda­poz­nej­ši­lite­rar­ni­zgo­do­vi­nar­ji­so­veci­no­ma­enot­ne­ga mne­nja,­da­je­Preg­lje­va­eno­de­jan­ka­eks­pre­sio­ni­stic­no­bese­di­lo­(Kob­lar­1973: 111;­Zadra­vec­1982:­158;­Zadra­vec­1993:­29,­31–32;­Kralj­1999:­4–5,­19–20). Temu­mne­nju­se­pri­dru­žu­je­tudi­avtor­tega­pris­pev­ka. 
Pre­gelj­je­v av­to­ref­lek­si­ji­tudi­zapi­sal,­da­je­hotel­biti­z eno­de­jan­ko­»ak­tua­len in­sen­za­cio­na­len«.­Tak­šen­lite­rar­ni­motiv­je­našel­v »sa­mo­mo­ru­v kinu«.­Pre­den je­eno­de­jan­ko­napi­sal,­je­preu­ce­val­kom­po­zi­ci­jo­del­raz­lic­nih­dra­ma­ti­kov.­Ugo­­to­vil­je,­da­so­jav­ni­pro­sto­ri,­med­nji­mi­tudi­kine­ma­to­graf­ska­dvo­ra­na,­zani­mi­vo pri­zo­riš­ce­zbi­ra­nja­lju­di­raz­lic­nih­slo­jev,­pokli­cev,­sta­ro­sti­in­name­nov.­Da­bi 
cim­natanc­ne­je­pri­ka­zal­dram­sko­pri­zo­riš­ce,­je­uvod­nim­dida­ska­li­jam­dodal nje­gov­tlo­ris,­še­prej­je­»šel­nekaj­krat­v kino,­kino­štu­di­rat«.­Kome­dij­sko­naravo doga­ja­nja­je­sku­šal,­kot­je­sam­zapi­sal,­stop­nje­va­ti­v »pa­ra­bo­lic­nost«­in­»gro­­tesk­nost­sati­re«,­dose­ci­»oper­no­balad­ni­efekt«­in­»mo­der­ne­psi­ho­ze«­po­zgle­du Poe­ja,­e. T. A. Hoff­man­na­in­Dosto­jev­ske­ga­(Pre­gelj­1918/19:­99–100) 
Us­pe­šnost­eno­de­jan­ke­bi­poka­za­la­nje­na­odr­ska­upri­zo­ri­tev,­toda­Preg­lju­se je­zde­la­»teh­nic­no­preu­tru­dlji­va,­neu­pri­zor­lji­va«.­Nje­go­vo­odre­ka­nje­gle­da­liš­ki veri­fi­ka­ci­ji­in­pri­sta­ja­nje­na­zgolj­bral­no­dram­sko­bese­di­lo­izvi­ra­iz­dejs­tva,­da­je bilo­takrat­no­slo­ven­sko­gle­da­liš­ce­teh­nic­no­sla­bo­oprem­lje­no,­pred­vsem­pa­bi bilo­nena­vad­no,­ce­bi­se­na­teda­njem­gle­da­liš­kem­odru­poka­za­la­kine­ma­to­graf­­ska­dvo­ra­na­s pro­ji­ci­ra­njem­fil­mov­in­vme­snim­pred­va­ja­njem­ope­ret­ne­glas­be. Gle­dal­ci,­ki­bi­priš­li­v gle­da­liš­ko­dvo­ra­no,­da­bi­spre­je­ma­li­tra­di­cio­nal­ni­medij, bi­v njej­gle­da­li­kine­ma­to­graf­sko­dvo­ra­no­in­v njej­gle­dal­ce,­ki­bi­spre­je­ma­li­nov medij.­Prav­v upri­zo­ri­tvi­medi­ja­v me­di­ju­je­naj­vec­ja­ino­va­ci­ja­eno­de­jan­ke,­toda Pre­gelj­se­je­kma­lu­po­obja­vi­neka­ko­‘zbal’­in,­spri­co,­pou­dar­jam,­ubož­ne­teh­­niš­ke­oprem­lje­no­sti­takrat­ne­ga­ljub­ljan­ske­ga­gle­da­liš­ca­eno­de­jan­ko­raz­gla­sil v av­to­ref­lek­si­ji­za­neu­pri­zor­lji­vo. 
Nje­go­va­ugo­to­vi­tev­je­v bis­tvu­simp­tom,­ki­kaže,­da­je­nihal­med­vzo­ri­antic­­ne,­kla­si­ci­stic­ne­in­rea­li­stic­ne­dra­ma­ti­ke­ter­moder­ni­stic­ni­mi­pri­za­de­va­nji soca­snih­lite­rar­nih­in­gle­da­liš­kih­tokov.­Ko­se­je­v eno­de­jan­ki­naj­bolj­prib­li­žal moder­ni­stic­ne­mu­pri­za­de­va­nju,­ga­je­‘skril’­za­kri­ti­ko­takrat­nih­ljub­ljan­skih gle­da­liš­kih­raz­mer­in­eno­de­jan­ko­raz­gla­sil­za­zgolj­bral­no­dram­sko­bese­di­lo, kar­ni­bilo­res.­Toda­Preg­lje­vo­oma­lo­va­že­va­nje­gle­da­liš­ke­vred­no­sti­eno­de­jan­ke je­naj­brž­tudi­posle­di­ca­ekstrem­ne­ga­niha­nja,­ki­ni­samo­stal­ni­ca­nje­go­ve­ga knji­žev­ne­ga­opu­sa,­ampak­tudi,­ali­pred­vsem,­nje­go­ve­ga­karak­ter­ja,­zara­di­cesar je­imel­v živ­lje­nju­in­lite­rar­ni­karie­ri­teža­ve. 

bo­lje­poz­no­kot­niko­li:­upri­zo­ri­tev­eno­de­jan­ke 
Preg­lje­va­eno­de­jan­ka­ni­bila­za­nje­go­ve­ga­živ­lje­nja­nik­jer­upri­zor­je­na,­krst­no upri­zo­ri­tev­je­doca­ka­la­hkra­ti­z nje­go­vo­eno­de­jan­ko­Beraciv no­vo­go­riš­kem­Pri­­mor­skem­dram­skem­gle­da­liš­cu­šele­10. mar­ca 1972­(Cle­menz­in­Kauf­man­1973: 178–179).­Po­tele­fon­ski­infor­ma­ci­ji­mag.­Tee­Rogelj,­nek­da­nje­dra­ma­tur­gi­nje tega­gle­da­liš­ca­in­seda­nje­kusto­si­nje­v Slo­ven­skem­gle­da­liš­kem­inšti­tu­tu­(nek­­danji­Slo­ven­ski­gle­da­liš­ki­muzej)­v Ljub­lja­ni,­1. apri­la 2015,­je­Preg­lje­vi­eno­de­­janki­uvr­stil­v pro­gram­gle­da­liš­ki­in­film­ski­reži­ser­Jože­babic­(1917–1996).­Ta­je novo­go­riš­ko­gle­da­liš­ce­usta­no­vil,­ga­med­leto­ma­1969­in­1974­tudi­vodil­in­si­pri­­za­de­val­za­upri­zo­ri­tve­del­slo­ven­skih­eks­pre­sio­ni­stov,­ki­so­bili­v de­set­let­jih­po dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­v slo­ven­skih­gle­da­liš­cih­zara­di­favo­ri­zi­ra­nja­del­slo­ven­skih (druž­be­no)rea­li­stic­nih­dra­ma­ti­kov­pre­zr­ti.­Preg­lje­vi­eno­de­jan­ki­je­naj­brž­izbral tudi zato,­ker­je­njun­avtor­vec­let­živel­v so­sed­nji­Gori­ci.­Nove­Gori­ce­takrat­še­ni­bilo, saj­je­nasta­la­šele­po­letu 1947,­ko­je­Gori­ca­na­pariš­ki­mirov­ni­kon­fe­ren­ci­pri­pad­­la­Ita­li­ji.­babic­je­Preg­lje­vi­eno­de­jan­ki­uvr­stil­v gle­da­liš­ki­pro­gram­naj­brž­pred­­vsem­zato,­ker­je­njun­avtor­eden­naj­po­memb­nej­ših­pri­mor­skih­knji­žev­nikov. 
eno­de­jan­ki­je­reži­ral­Andrej­Sto­jan,­bilo­je­17 pred­stav.­Gos­pa­Rogelj­je­spo­­ro­ci­la,­da­je­novo­go­riš­ko­upri­zo­ri­tev­obeh­Preg­lje­vih­eno­de­jank­juni­ja­1972 posne­la­takrat­na­TV­Ljub­lja­na­(pred­ni­ca­seda­nje­TV­Slo­ve­ni­ja),­ven­dar­posnet­­ka­ni­pred­va­ja­la,­ker­so­se­v ‘svin­ce­nih­letih’­komu­ni­stic­ne­ga­siste­ma­poja­vi­li ideo­loš­ki­ocit­ki,­da­je­Pre­gelj­»ka­to­liš­ki«­pisa­telj.­Pred­sod­ki­so­popu­sti­li­šele­cez dobro­deset­let­je,­ko­je­ista­TV-posta­ja­pred­va­ja­la­posne­tek­obeh­eno­de­jank mar­ca­leta 1983,­ob­sto­let­ni­ci­Preg­lje­ve­ga­rojs­tva. 
Av­tor­te­ana­li­ze­ni­videl­gle­da­liš­ke­upri­zo­ri­tve­obeh­Preg­lje­vih­eno­de­jank niti­nju­ne­ga­tele­vi­zij­ske­ga­posnet­ka,­zato­ju­ne­more­oka­rak­te­ri­zi­ra­ti.­Ven­dar­je kot­lite­rar­ni­zgo­do­vi­nar­zado­vo­ljen,­da­je­do­upri­zo­ri­tve­sploh­priš­lo.­Veli­ko objav­lje­nih­slo­ven­skih­dram­skih­del­ni­bilo­še­niko­li­upri­zor­je­nih,­ceprav­vzbu­­ja­jo­pri­bra­nju­zani­mi­ve­odr­ske­vizua­li­za­ci­je.­Vzrok­so­delo­ma­zgo­do­vin­ske spre­mem­be­gle­da­liš­ke­ga­oku­sa­in­režij­skih­tokov,­delo­ma­ali­pred­vsem­tek­­stual­na­fri­gid­nost­slo­ven­skih­reži­ser­jev,­kate­rih­gle­da­liš­ka­ima­gi­na­ci­ja­se­vzbu­ri zgolj­ob­druž­be­no­kri­tic­nih­dram­skih­tek­stih­Iva­na­Can­kar­ja,­s preo­sta­li­mi­nje­­go­vi­mi­deli­(zla­sti­z LepoVido)­in­šol­sko­neo­brab­lje­ni­mi­deli­dru­gih­dra­ma­ti­kov pa­ne­vedo,­kaj­bi­poce­li;­npr.­z žu­pan­ci­ce­vo­VeronikoDeseniškoin­dram­ski­mi deli­Stan­ka­Majc­na­(1888–1970). 
Zato­je­reper­toar­slo­ven­skih­‘kla­sic­nih’­dram­skih­del­v slo­ven­skih­gle­da­liš­­cih­kro­nic­no­eno­stran­ski­in­ste­reo­ti­pen.­Tolik­šno­zane­mar­ja­nje­slo­ven­ske dramatike­minu­lih­obdo­bij­je­v dobi­seda­nje­ga­»re­žij­ske­ga­gle­da­liš­ca«­(nemško Regietheater)­nena­vad­no.­Zanj­je­zna­cil­na­idej­na­domi­na­ci­ja­reži­ser­ja­nad­ide­­ja­mi­dra­ma­ti­ka in­posle­dic­no­(po­go­sto­nasil­ne­in­eks­hi­bi­cio­ni­stic­ne)­režij­ske poso­do­bi­tve,­prede­la­ve,­kom­bi­na­ci­je­tek­stov­in­nji­ho­ve­reduk­ci­je­na­ver­bal­ne drob ­ce, ­ovi ­te ­v spek ­ta ­ku ­lar ­no ­odr ­sko ­vizua ­li ­za ­ci ­jo ­(engl ­hart 2013). ­Pri ­ca ­ko ­va ­li bi, ­da ­bodo ­slo ­ven ­ski ­reži ­ser ­ji ­naš ­li ­plod ­no ­‘gra ­di ­vo’ ­za ­vse ­to ­tudi ­v fon ­du ­sloven ­-skih ­dram ­skih ­bese ­dil ­minu ­lih ­obdo ­bij, ­ven ­dar ­dom ­nev ­no ­zara ­di ­pomanj ­klji ­ve ­ga poz ­na ­va ­nja ­tega ­fon ­da ­in ­lagod ­no ­sti ­raje ­režij ­sko ­reci ­kli ­ra ­jo ­ena ­in ­ista ­‘kla ­sic ­na’ dram ­ska ­bese ­di ­la. 
Preg ­lje ­va ­eno ­de ­jan ­ka ­Katastrofaozi ­ro ­ma ­Vestje ­prvo ­lite ­rar ­no ­delo ­v slo ­ven ­­ski ­knji ­žev ­no ­sti, ­ki ­veli ­ko ­po ­tez ­no ­tema ­ti ­zi ­ra ­stik ­knji ­žev ­no ­sti, ­medi ­ja ­z bo ­ga ­to nacio ­nal ­no ­tra ­di ­ci ­jo, ­in ­fil ­ma, ­nove ­ga ­medi ­ja ­brez ­tra ­di ­ci ­je. ­Stik ­se ­je ­zgo ­dil v za ­cet ­ku ­dvaj ­se ­te ­ga ­sto ­let ­ja, ­v pre ­lom ­nih ­druž ­be ­no ­po ­li ­tic ­nih ­raz ­me ­rah, ­ki ­niso 
ogro ­ža ­le ­samo ­slo ­ven ­ske ­kul ­tu ­re ­in ­lite ­ra ­tu ­re, ­ampak ­tudi ­obstoj ­Slo ­ven ­cev: med ­prvo ­sve ­tov ­no ­voj ­no, ­ko ­se ­je ­zacel ­raz ­pad ­Avstro-Ogr ­ske, ­kate ­re ­sestav ­ni del ­je ­bilo ­tudi ­slo ­ven ­sko ­etnic ­no ­ozem ­lje. ­Toda ­ostri ­na ­sti ­ka ­in ­odboj ­nost ­med sta ­rim ­in ­novim ­medi ­jem ­ter ­dekla ­ri ­ra ­no ­‘so ­vraš ­tvo’ ­sta ­re ­ga ­medi ­ja ­do ­nove ­ga so ­bili ­samo ­povr ­šin ­ski. ­Glob ­lje ­pla ­sti ­eno ­de ­jan ­ke ­kaže ­jo ­nepri ­ca ­ko ­va ­no, ­para ­-dok ­sno ­afi ­ni ­te ­to ­sta ­re ­ga ­medi ­ja ­do ­nove ­ga, ­plod ­nost ­film ­ske ­sno ­vi ­v eno ­de ­jan ­ki in ­uspe ­šen ­pre ­nos ­naci ­na ­film ­ske ­ga ­sne ­ma ­nja ­in ­mon ­ta ­že ­v kom ­po ­zi ­ci ­jo ­eno ­de ­-jan ­ke ­in ­nje ­no ­seman ­ti ­za ­ci ­jo. ­Novi ­medij ­je ­uspe ­šno ­»op ­lo ­dil« ­sta ­re ­ga, ­ceprav stran ­ska ­pri ­pom ­ba ­dekla ­ra ­tiv ­no ­izra ­ža ­nega ­tiv ­ni ­odnos. 
Skri ­ti ­vidik ­Preg ­lje ­ve ­eno ­de ­jan ­ke ­so ­dose ­da ­nji ­lite ­rar ­ni ­zgo ­do ­vi ­nar ­ji ­spre ­gle ­-da ­li, ­ker ­so ­nase ­da ­li ­Preg ­lje ­vi ­pri ­pom ­bi ­o po ­treb ­no ­sti ­izgo ­na ­fil ­ma ­iz ­ljub ­ljan ­ske ­ga gle ­da ­liš ­ca ­in ­pre ­ma ­lo ­paz ­lji ­vo ­ana ­li ­zi ­ra ­li ­kom ­po ­zi ­ci ­jo ­eno ­de ­jan ­ke. ­Zato ­v njej niso ­opa ­zi ­li ­Preg ­lje ­ve ­ga ­zgle ­do ­va ­nja ­pri ­film ­ski ­mon ­ta ­ži. ­Vsi ­dose ­da ­nji ­razlagal ­-ci ­so ­eno ­de ­jan ­ko ­zmot ­no ­inter ­pre ­ti ­ra ­li, ­da ­je ­nega ­ci ­ja ­nove ­ga ­medi ­ja. ­eno ­de ­jan ­ka to ­‘poc ­ne’ ­zgolj ­nav ­zven, ­v pri ­pom ­bi, ­navz ­no ­ter ­pa ­uspe ­šno ­prev ­za ­me ­obli ­ko ­­val ­ne ­prin ­ci ­pe ­nove ­ga ­medi ­ja ­in ­z nji ­mi ­moder ­ni ­zi ­ra ­lite ­rar ­no-gle ­da ­liš ­ki ­medij. To ­pa ­je ­na ­zacet ­ku ­21. sto ­let ­ja, ­v dobi ­nihi ­li ­stic ­ne ­ga ­zame ­to ­va ­nja ­etic ­nih ­vrednot, za ­pri ­vr ­žen ­ce ­in ­obo ­že ­val ­ce ­vse ­inten ­ziv ­nej ­še ­sodob ­ne ­inter ­me ­dial ­no ­sti ­vec ­ji dose ­žek ­kot ­povr ­šin ­sko ­zavra ­ca ­nje ­fil ­ma ­in ­obso ­ja ­nje ­etic ­no ­nega ­tiv ­ne ­ga ­posa ­-mez ­ni ­ka ­v etic ­no ­praz ­nem ­kolek ­ti ­vu. 

Sklep 
Preg ­lje ­va ­eno ­de ­jan ­ka ­Katastrofaozi ­ro ­ma ­Vestje ­razi ­sko ­val ­no ­plod ­na ­iz ­vec ­raz ­lo ­­gov. ­Naj ­prej ­zato, ­ker ­je ­para ­dig ­ma ­ti ­cen ­pri ­mer ­inter ­pre ­ta ­cij ­ske ­pasti, ­v ka ­tero ­so se­uje­li­bral­ci­in­kri­ti­ki­lite­rar­ne­ga­dela­ter­celo­lite­rar­ni­zgo­do­vi­nar­ji.­Vse­tri sku­pi­ne­reci­pien­tov­lite­rar­ne­ga­dela­so­namrec­abso­lu­ti­zi­ra­le­obrob­no­knji­žev­­ni­ko­vo­izja­vo­o nje­go­vem­lite­rar­nem­delu­in­iz­nje­nare­di­le­temelj­inter­pre­ta­ci­­je­tega­dela.­Toda­knji­žev­ni­ko­va­izja­va­je­var­lji­va­in­zava­ja­jo­ca,­saj­je­zaje­la samo­na­en­vidik­dela­ter­nje­go­ve­ga­delo­va­nja­v so­ca­snem­mest­nem­pro­sto­ru. Obrob­na­izja­va­je­celo­pro­fe­sio­nal­ne­reci­pien­te,­kakr­šni­so­lite­rar­ni­zgo­do­vi­­nar­ji,­zape­lja­la­v in­ter­pre­ta­ci­jo,­ki­je­z vi­di­ka­ima­nent­ne­seman­ti­ke­dela­nebis­­tve­na.­Toda­ker­je­nasta­la­pod­vti­som­knji­žev­ni­ko­ve­izja­ve,­ki­so­jo­reci­pien­ti doje­ma­li­kot­nevprašljivo­in­obce­veljav­no,­se­je­pri­le­pi­la­na­besedilo­in­se­kot ste­reo­tip­vztraj­no­ponav­lja­la­v li­te­rar­noz­go­do­vin­skih­ori­sih­knji­žev­ni­ko­ve­ga dela­ali­nje­go­ve­ga­opu­sa.­Ven­dar­se­recep­ci­ja­lite­rar­nih­umetnin­v zgo­do­vi­ni spre­mi­nja,­zato­je­inter­pre­ta­ci­ja­v tej­raz­pra­vi­poka­za­la­spre­gle­da­ne­vidi­ke Preg­­lje­ve­ga­dela. 
Po­leg­tega­je­Preg­lje­va­eno­de­jan­ka­zara­di­kul­tur­ne­ga­kon­tek­sta­prva­in­naj­­po­memb­nej­ša­pri­ca­spo­pa­da­dveh­medi­jev­za­pro­stor­jav­ne­ga­repre­zen­ti­ra­nja v slo­ven­ski­nacio­nal­ni­pre­stol­ni­ci­okrog­leta 1910.­Nas­prot­je­med­estet­sko­vzvi­­še­ni­mi­in­tri­vial­ni­mi­zvrst­mi­sta­rej­še­ga,­dra­mat­sko-gle­da­liš­ke­ga­medi­ja­se­je zara­di­notra­nje,­temat­ske­sorod­no­sti­gle­da­liš­ca­in­fil­ma­pre­ne­slo­v nas­prot­je med­vzvi­še­nim­gle­da­liš­kim­in­tri­vial­nim­film­skim­medi­jem.­V tem­spo­pa­du­je zara­di­financ­ne­uspe­šno­sti­zma­gal­film,­ki­si­je­bre­zob­zir­no­pri­la­stil­gle­da­liš­ki pro­stor­za­svo­je­repre­zen­ti­ra­nje.­Pro­dor­fil­ma­v kul­tur­ni­pro­stor­takrat­ne­Ljub­­lja­ne­je­bil­zma­go­sla­ven,­ven­dar­ne­dokon­cen.­Gle­da­liš­ca­ni­uni­cil,­toda­s pro­do­rom novih­medi­jev­v dru­gi­polo­vi­ci­20. sto­let­ja­(te­le­vi­zi­ja,­video,­inter­net,­mobil­na tele­fo­ni­ja)­je­izgu­bil­veci­no­svo­je­ga­obcins­tva­in,­spet­v skla­du­s trž­no­logi­ko, tudi­veci­no­jav­nih­pro­sto­rov­svo­je­repre­zen­ta­ci­je­(ki­ne­ma­to­gra­fov)­in­postal sko­raj­‘ogro­že­na­vrsta’. 

Viri 
Pre­gelj,­Ivan,­1917:­Kata­stro­fa. Dom in svet (Ure­dil­dr.­Izi­dor­Can­kar)­30, 
str. 258–263. —,­1966:­Vest.­V:­I.­Pre­gelj:­IzbranadelaV.Ure­dil­in­opom­be­napi­sal­Fran­ce­Kob­lar. 
Celje:­Mohor­je­va­druž­ba.­Str. 285–295,­333. —,­1918/19:­Iz­slo­ven­ske­moder­ne.­Mentor11,­št. 5/6,­str. 97–100­[Vse­bu­je­avto­ref­­
lek­si­jo­o eno­de­jan­ki­Katastrofa,­str. 99–100]. 
—,­2005:­Vest.­V:­I.­Pre­gelj,­ZbranodeloII.Ure­dil­in­opom­be­napi­sal­Janez­Dolenc. Mari­bor:­Lite­ra.­Str. 67–83,­577–581­[Na­stra­ni­577­je­nekaj­napak:­prva­stran revi­jal­ne­obja­ve­ni­256,­ampak­258;­po­infor­ma­ci­ji­Slo­ven­ske­ga­gle­da­liš­ke­ga muze­ja­v Ljub­lja­ni­datum­gle­da­liš­ke­upri­zo­ri­tve­eno­de­jan­ke­v Pri­mor­skem­dram­­skem­gle­da­liš­cu­ni­16. 3. 1977,­ampak­10. 3. 1972;­na­stra­ni­578:­Pre­gelj­svo­je­oce­ne eno­de­jan­ke­ni­obja­vil­v šte­vil­ki­3–4 di­jaš­ke­ga­lista­Mentor,­ampak­v št. 5/6.]. 

Li­te­ra­tu­ra 
Cle­menz,­Maj­da in­Moj­ca­Kauf­man,­1973:­Repertoar slovenskihgledališc 1967–1972.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ski­gle­da­liš­ki­muzej. Dol­gan,­Mar­jan,­1996:­Tri ekspresionisticne podobe sveta: Pregelj, Grum, Jarc. Ljub­lja­na:­ZRC­SAZU­(Zbir­ka­ZRC, 13). Engl­hart,­Andreas,­2013:­DasTheaterderGegenwart.München:­Ver­lag­C. H. beck­(Rei­he­Wis­sen, 2779). Kob­lar,­Fran­ce,­1973:­Slovenskadramatika.Dru­ga­knji­ga.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska mati­ca. Kralj,­Lado,­1976:­Opom­be.­V:­Slav­ko­Grum:­ZbranodeloI.Ure­dil­in­opom­be napi­sal­Lado­Kralj.­Ljub­lja­na:­Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je. —,­1999:­Od­Preg­lja­do­Gru­ma­(Slo­ven­ska­eks­pre­sio­ni­stic­na­dra­ma­ti­ka).­Slavistic­narevija47,­št. 1,­str. 1–22. 
Mo­ra­vec,­Dušan,­1972:­Slo­ven­sko­gle­da­liš­ce­ob­casu­»Kr­pa­no­ve­kobi­le«.­V: Ivan­Can­kar:­ZbranodeloXV.Knji­go­pri­pra­vil­in­opom­be­napi­sal­D.­Mora­vec. Ljub­lja­na:­Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je.­Str. 293–322. 
—,­1974:­Slovensko gledališceCankarjevedobe (1892–1918).Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va založ­ba. —,­1980:­Slovenskogledališceodvojnedovojne(1918–1941).Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va založ­ba. Ro­bert,­Jörg,­2014:­EinführungindieIntermedialität.Darm­stadt:­Wis­sensc­haft­­lic­he­buch­ge­sellsc­haft. Za­dra­vec,­Franc,­1982:­Dra­ma­ti­ka­Iva­na­Preg­lja.­Slavisticna revija 30,­št. 2, str. 151–176. —,­1993:­Slovenskaekspresionisticnaliteratura.Mur­ska­Sobo­ta,­Ljub­lja­na:­Pomur­ska založ­ba,­Znans­tve­ni­inšti­tut­Filo­zof­ske­fakul­te­te. Zima,­Peter V.­(ur.),­2009:­Literaturintermedial.Musik–Malerei–Photograp-hie–Film.Lon­don:­Turns­ha­re­Ltd. 
Žun,­Kle­men,­2014:­Zgo­do­vi­na­kine­ma­to­gra­fov­v Ljub­lja­ni.­V:­Ljubljanamed nostalgijoinsanjami.Revi­ja­za­domoz­nan­ske­vse­bi­ne­3,­št. 1,­str. 87–134. 
Žu­pan­cic,­Oton,­1982:­ZbranodeloVIII.bese­di­lo­in­opom­be­napi­sal­Joža­Mah­­nic.­Ljub­lja­na:­Držav­na­založ­ba­Slo­ve­ni­je.­Prva­obja­va­bese­di­la:­O.­župan­cic: Ivan­Can­kar:­Lepa­Vida­(Naz­na­ni­lo).­Slo­ven­ski­narod,­27. 1. 1912. 


Mo­der­ni­stic­ni­pesniš­ki­pro­sto­ri:­pokra­ji­na Devi­na­(Ril­ke)­in­Kra­sa­(Ko­so­vel) 
Jola­Škulj 
»ne­samó­cas,­/­tudi­kraj,­nasélbi­na,­tabor,­tla,­biva­liš­ce.« Ril­ke,­Desetaelegija.­Prev. Ka­je­tan­Kovic. 
J
a­nuar­ja­1912­je­Rai­ner­Maria­Ril­ke obi­skal­prin­ce­so­Marie­von­Thurn und­Taxis-Ho­hen­lo­he1 na­gra­du­Devin­bli­zu­Trsta,­tisti­cas­še­habs­burš­kega pri­sta­niš­ca.­Izro­ci­lo­pra­vi,­da­je­pesnik­med­spre­ho­dom­po­ska­lov­ju,­ki­se str­­mo­spuš­ca­pro­ti­mor­ju,­kar­naen­krat­zasli­šal­osup­lji­vo­zapo­red­je­besed:­»Wer, wenn­ich­schri­ee,­hörte­mich­denn­aus­der­engel­/­Ord­nun­gen?«­(DieersteElegie, Rilke­1955)2 Kakor­vemo,­je­bil­Ril­ke­tisto­zimo­v kri­zi­in­je­celo­raz­miš­ljal,­da­bi se­pod­vr­gel­psi­hoa­na­li­tic­ni­tera­pi­ji.­bese­de­si­je­zapi­sal­in­med­svo­jim­biva­njem v De­vi­nu­je­spra­vil­na­papir­zacet­ke­veci­ne­svo­jih­dese­tih­ele­gij.­Celo­ten­ciklus Devinskih elegij pa­je­kon­cal­šele­februar­ja­1922,­ko­je­pre­bi­val­v Château­de Muzot­v do­li­ni­Rone,­na­poses­tvu­svo­je­ga­dru­ge­ga­zaš­cit­ni­ka,­Wer­ner­ja­Rein­­har­ta.­Ker­Ril­ke­ju­pri­pi­su­je­jo­bese­de­o poe­zi­ji,­ki­da­ni­cus­tvo,­ampak­izkuš­nja, je­pesni­ko­vo­sre­ca­nje­z osup­lji­vo­kraš­ko­topo­gra­fi­jo­Devi­na­in­nje­go­vim­prvo­­bit­nim­narav­nim­oko­ljem­zago­to­vo­ime­lo­poe­to­loš­ke­kon­sek­ven­ce­za­nje­gov 
1 Ril­ke­je­kot­varo­va­nec­prin­ce­se­Mari­je­pogo­sto­obi­sko­val­dru­ži­no­v nji­ho­vih­gra­do­­vih­Lou­cen./­Lautsc­hin­in­Devin.­Svo­je­Devinskeelegijeje­pos­ve­til­prav­njej,­ona­pa­je 
o njem­pisa­la­v svo­jih­objav­lje­nih­spo­mi­nih.­Last­ni­ka­Devin­ske­ga­gra­du,­princ­Alexan­­der­in­prin­ce­sa­Marie­sta­bila­oba­veli­ko­du­šna­zaš­cit­ni­ka­umet­no­sti,­tako­da­so­se­z leti na­gra­du­zvr­sti­li­šte­vil­ni­slav­ni­gost­je:­Johann­Strauss,­Franz­Liszt,­Mark­Twain, Gabriele­D'An­nun­zio­in­dru­gi.­Devin­je­bil­pove­zan­s še­enim­zelo­zna­nim­ime­nom, ita­li­jan­skim­jezui­tom,­zgo­do­vi­nar­jem­in­filo­lo­gom­Gre­go­riom­Ala­sio­de­Som­ma­ri­­pom­(1578–1626),­ki­je­leta 1607­sesta­vil­prvi­ita­li­jan­sko-slo­ven­ski­slo­var,­delo,­ki pred­stav­lja­naj­sta­rej­ši­ohra­nje­ni­slo­ven­ski­kato­liš­ki­tisk­pos­vet­ne­vse­bi­ne. 
2 »Kdo,­ce­bi­kri­cal,­bi­me­pa­sli­šal­med­tru­ma­mi­/­ange­lov?«­(Ril­ke­1977:­99;­pre­ve­del Kaje­tan­Kovic) 
tesnob­no­oma­men­in­ele­gi­cen­ciklus.­»[…] die­Sze­ne­rie­war­Absc­hied.­/­Leicht zu­ver­ste­hen.«­(DievierteElegie,­Rilke­1955)3 Ali­je­mož­no,­da­so­Ril­ke­jev­zamo­­ta­ni­lir­ski­ton­in­spo­ro­ci­lo,­pesniš­ka­dik­ci­ja­in­into­na­ci­ja,­torej­sub­stan­ca­Devinskih elegijzgolj­pre­ti­ra­no­zbe­gan­izraz­nje­go­ve­nemir­ne­izkuš­nje,­nekak­šna­posle­di­ca tele­sne­sou­de­le­že­no­sti­v strah­zbu­ja­jo­ci­kra­ji­ni­na­pre­vi­snih­robo­vih­vzdolž prostra­­ne­ga­mor­ja­pod­Devin­skim­gra­dom?­Nje­go­ve­silo­vi­te­stro­fe­cus­tve­no­raz­rah­lja­nih in­izže­tih­obcu­tij­potr­ju­je­jo­pogo­sto­nava­ja­ne­bese­de­iz­Pisem: 
Na­vse­zad­nje,­umet­niš­ka­dela­so­vse­lej­plod­neko­ga,­ki­je­bil­v ne­var­no­sti,­ki­je­nekaj­izku­­sil­do­kon­ca,­od­koder­nih­ce­vec­ne­more­iti­dalje.­Dlje­kot­gre­mo,­zaseb­nej­ša,­bolj­oseb­na, bolj­sin­gu­lar­na­posta­ja­izkuš­nja,­stvar,­ki­jo­nek­do­dela,­je­navse­zad­nje­nuj­nost,­neza­drž­­na­in,­koli­kor­je­le­mogo­ce,­nepre­klic­no­izjav­lja­nje­te­sin­gu­lar­no­sti.­[…]­V tem­tici­obsež­na pod­po­ra,­ki­jo­umet­niš­ko­delo­pri­na­ša­v živ­lje­nje­tiste­ga,­ki­ga­mora­nare­di­ti­[…]­(Ril­ke­­je­vo­pismo­ženi,­24. ju­nij 1907.­Ril­ke­2002: 4) 
Po­seb­nost­kra­ji­ne­oko­li­Devi­na4 je­kraš­ka­pla­no­ta­s Kraš­kim­robom,­ce­upo­­ra­bi­mo­ter­mi­no­lo­gi­jo­iz­fizic­ne­geo­gra­fi­je;­to­je­vrsta­kra­sa,­za­kate­re­ga­so zna­cil­ne­samot­ne­skal­ne­str­mi­ne­s pre­vi­sni­mi­poboc­ji.­Devin­ski­grad­je­zgra­jen na­viso­ki­mor­ski­štr­li­ni,­na­sko­raj­da­nav­pic­nih­ska­lah­nad­srh­zbu­ja­jo­cim­obrež­­jem­tem­no­mo­dre­ga­Jadra­na.­Devin­sto­ji­na­robu­apnen­ca­ste­pla­no­te,­kjer­so zime­lah­ko­pri­za­nes­lji­vo­mile,­sem­in­tja­pa­kru­to­ostre,­ko­zapi­ha­vrtin­cast­in silo­vit,­mrzel­in­suh­seve­ro­vz­hod­nik,­ime­no­van­bur­ja,­ki­pre­te­ce­pome­ta­z vsem, kar­mu­pri­de­na­pot.­Umeš­cen­na­Kraš­ki­rob,­se­Devin­str­mo­dvi­gu­je­nad­bližnjo bolj­pri­jaz­no­kra­ji­no.­Kraš­ka­pla­no­ta­leži­v pov­prec­ju­334 me­trov­nad­mor­sko gla­di­no,­dvi­ga­se­za­Trstom,­kon­cu­je­pa­v nav­pic­nih­skal­na­tih­str­mi­nah­med Nabre­ži­no­in­Devi­nom.­Regi­ja­je­kra­je­pi­sno­spe­ci­fic­na­s svo­ji­mi­fizic­ni­mi­last­­nost­mi­in­je­dala­ime­kraš­ki­topo­gra­fi­ji.­O njej­govo­ri­mo­tudi­kot­o kla­sic­nem Kra­su.­clo­ve­ko­vo­živ­lje­nje­se­v kraš­ki­pokra­ji­ni­soo­ca­s tež­ki­mi­preiz­kuš­nja­mi last­ne­moci­in­neu­klon­lji­ve­vztraj­no­sti.­Manj­je­izpo­stav­lje­no­bla­go­dej­ne­mu pod­neb­ju­Sre­do­zem­lja,­zato­pa­lah­ko­toli­ko­bolj­raz­kri­je­clo­veš­ko­obcut­lji­vost za­otip­lji­ve­nesmi­sle­mate­re­nara­ve­in­živ­lje­nja­same­ga. 
3 »[…]­sce­na­za­slo­vo.­/­Lah­ko­umlji­vo.«­(Cetrtaelegija,­Ril­ke­1977:­108) 
4 Pred­letom 1950­je­bil­Devin­pre­tež­no­slo­ven­sko­govo­re­ca­vas­s pre­cejš­njo­ita­li­jan­sko govo­re­co­manj­ši­no.­Pred­prvo­sve­tov­no­voj­no­je­bilo­tam­eno­od­sre­dišc­slo­ven­ske­ga libe­ral­ne­ga­nacio­na­liz­ma­v ok­vi­ru­Goriš­ke­gro­fi­je.­V ca­su­svo­bod­ne­ga­tržaš­ke­ga ozem­lja­(1947–1954)­se­je­nje­go­va­narod­nost­na­sesta­va­zace­la­spre­mi­nja­ti,­saj­se­je v vasi­nasta­ni­lo­mno­go­ita­li­jan­skih­emi­gran­tov­iz­Istre.­Zdaj­je­urad­no­dvo­je­zic­na­ita­­li­jan­ska­vas­s slo­ven­sko­govo­re­co­manj­ši­no. 
V De­vi­nu­se­je­moral­zgo­di­ti­inten­zi­ven­in­neu­stav­lji­vo­trav­ma­ti­cen­vtis,­ki­je Ril­ke­ja­vodil­k pre­tres­lji­vim­in­bole­cim­raz­krit­jem,­in­ta­odme­va­jo­v cu­do­vi­tih stan­cah­clo­veš­ke­osu­plo­sti­in­gro­ze.­Stra­hot­na­bole­ci­na­nje­go­vih­zacet­nih­verzov raz­ga­lja­resni­co­naše­ga­obsta­ja­nja,­»ve­li­ko­/­zacet­ni­co­biti«­(Petaelegija),5 »v po­­jas­nje­nem­sve­tu«­(Prvaelegija): 
Kdo,­ce­bi­kri­cal,­bi­me­pa­sli­šal­med­tru­ma­mi an­ge­lov?­A re­ci­mo,­da­bi­me­eden­od­njih kar­na­lepem­objel:­sko­pr­nel­bi­ob­njem, ki­biva­moc­ne­je.­Kaj­ti­lepo­ta­je­le stra­hot­ne­ga­rav­no­še­zno­sni­zace­tek in­obcu­du­je­mo­jo,­ker­se­ji­sploh­ne­zdi­vred­no, da­bi­nas­pokon­ca­la.­Vsak­angel6 je­stra­šen.­(Ril­ke­1977: 99) 
Kras­je­sino­nim­stro­ge­pre­pro­sto­sti,­trp­ko­sti,­odmak­nje­no­sti­in­obcut­ja­puste ter­mrac­ne­praz­no­te.­Ko­se­je­Ril­ke­v De­vi­nu­zazrl­prek­str­mo­spuš­ca­jo­cih­se skal­v pro­stra­no­praz­ni­no,­je­moral­izku­si­ti­skriv­nost­ni­dogo­dek,­ki­je­v osu­plo­­sti­in­sti­ski­pre­bu­dil­nje­gov­poe­tic­ni­um –­kot­je­zatr­dil­v svo­jem­pismu­Annette Kolb7 –­in­pri­kli­cal­»clo­vec­nost,­zli­to­v svo­jem­srcu,«­spod­bu­dil­je­»to­got­no 
5 Tako­je­A. S. Kli­ne­v an­gleš­kem­pre­vo­du­iz­leta 2001­pre­ve­del­Ril­ke­je­vo­misel­iz­Pete elegije»des­Dastehns­/­großer­Anfangs­buch­stab«.­Kovi­ce­ve­ga­naved­ka­iz­slo­ven­ske­ga pre­vo­da­Ril­ke­ja­na­tem­mestu­ni­mogo­ce­upo­ra­bi­ti:­»In­komaj­tam,­/­pokon­ci,­in­na ogled­postav­lje­ni:­nasto­pa­veli­ka­zacet­ni­ca …«­(Ril­ke­1977:­111)­»Und­kaum­dort,­/ aufrecht,­da­und­gezeigt:­des­Dastehns­/­großer­Anfangs­buch­stab …«­(Rilke­1955). V an­gleš­kem­pre­vo­du:­»And­scar­cely­the­re,­/­upright,­the­re­and­revea­led:­the­great­/ capi­tal­let­ter­of­being …«­(Kli­ne,­prev. 2001) 
6 »An­gel­iz­Elegijnima­nice­sar­skup­ne­ga­z an­ge­lom­krš­can­skih­nebes,­[…]­angel­iz Elegijje­tisto­bit­je,­v ka­te­rem­se­trans­for­ma­ci­ja­vid­ne­ga­v ne­vid­no,­ki­jo­upri­zar­ja­mo, poka­že­kot­že­izvr­še­na.«­(Ril­ke­v pi­smu­Witol­du­von­Hule­wic­zu­iz­leta 1925,­citi­ra Mitc­hell­2014:­XIV;­Ril­ke 1947:­375).­V pi­smu­iz­leta 1923­je­zatr­dil,­da­»Krš­can­ska izkuš­nja­pri­de­v po­štev­vse­manj­in­manj,«­leta 1925­pa­dodal:­»ne­toli­ko­v krš­can­skem smi­slu­(od­kate­re­ga­se­ceda­lje­bolj­strast­no­odmi­kam),­ampak­v ci­sto­zemelj­ski,­glo­­bo­ko­zemelj­ski,­bla­že­no­zemelj­ski­zave­sti.«­(Ril­ke­v pi­smu­polj­ske­mu­pre­va­jal­cu Hule­wic­zu,­13. 9. 1925;­Ril­ke 1947:­374)­»Z zgre­še­nim­a­pli­ci­ra­njem­kato­liš­kih­kon­­cep­cij­[…]­na­Elegijeali­Sonete,­se­popol­no­ma­odmak­ne­mo­od­nji­ho­ve­ga­izho­diš­ca­in si­pri­pra­vi­mo­bolj­in­bolj­v te­me­lju­zgre­še­no­razu­me­va­nje.«­(Ril­ke­je­vo­pismo­Witol­­du­von­Hule­wic­zu,­citi­ra­Kauf­mann­1980:­233; Ril­ke 1947:­375). 
7 V svo­jem­pismu­23. ja­nuar­ja 1912­Annette­Kolb,­paci­fist­ki­med­prvo­sve­tov­no­voj­no­in pisa­te­lji­ci,­kate­re­dela­so­bila­v ca­su­Tret­je­ga­raj­ha­pre­po­ve­da­na,­je­zapi­sal:­»Ti­sto,­kar 
spoz­na­vo«­(Desetaelegija),­odziv­nost,­usmi­lje­nje,­socut­je,­pri­za­de­tost,­tesno­bo in­skrbv nje­nem­prvot­nem­filo­zof­skem­pome­nu,­o ka­te­rem­je­raz­prav­ljal­Kier­­ke­gaard.­Devinskeelegije,­poro­je­ne­v preb­li­sku­ciste­ga­nav­di­ha­in­kon­ca­ne­deset let­poz­ne­je,­pri­na­ša­jo­misli­o Ril­ke­je­vem­sre­ca­nju­z De­vi­nom,­spe­ci­fic­no­raz­po­­lo­že­nje­nece­sa­»min­lji­ve­ga«,­»ze­melj­ske­ga«,­»ne­pre­klic­ne­ga«­(Devetaelegija),8 in­pri­kli­cu­je­jo­sle­di­intui­tiv­ne­ga­razu­me­va­nja­naše­nav­zoc­no­sti­v sve­tu,­ker »biti­tu­dosti­pome­ni«­(Devetaelegija).9 Nje­go­ve­sklep­ne­vrsti­ce,­»bi­va­nje­preo­­bil­no­/­mi­v srcu­izvi­ra«­(Devetaelegija),10 odkri­va­jo­kri­tic­no­izo­stren­moder­ni­stic­ni cut­za­inkon­klu­ziv­no­total­nost­biti,­logi­ko­trans­gre­siv­ne­ga,­vpi­sa­no­v mo­der­ni­­stic­no­poe­ti­ko.­»ele­gi­je­poda­ja­jo­[…]­delo­neskonc­ne­ga­spreo­bra­ca­nja­vid­ne­ga, otip­lji­ve­ga­sve­ta,­ki­ga­lju­bi­mo,­v ne­vid­no­tre­pe­ta­nje­in­drh­te­nje­naše­last­ne nara­ve,«­piše­Ril­ke­v pi­smu­iz­novem­bra­1925­svo­je­mu­polj­ske­mu­pre­va­jal­cu, Witol­du­Hule­wic­zu,­pojas­nju­joc­svoj­kon­cep­tual­ni­slog.­Kon­cep­tual­no­se­mu namrec­vse­lej­zdi­prav­tako­pomemb­no­kot­zemelj­ska­real­nost. 
Ne­le­za­Ril­ke­je­vo­poe­zi­jo,­ampak­tudi­za­moder­ni­zem­nas­ploh­velja,­da pome­ni­kom­plek­sno­matri­co­umet­no­sti,­osre­do­to­ce­no­na­hete­ro­ge­nost­in­inkon­­gruent­nost.­Moder­ni­stic­ni­nacin­govo­ra­suge­ri­ra­zaca­snost,­tran­zi­tor­nost,­bež­no nepo­sred­nost,­cesar­se­je­Ril­ke­dobro­zave­dal.­»Tran­zi­tor­nost­[ne­po­sred­na­bež­­nost]­se­vse­lej­poto­pi­v glo­bi­ne­biti,«­je­zapi­sal­v ome­nje­nem­pismu,­in­zaz­de­lo se­mu­je,­da­je­»na­ša­nalo­ga­vti­sni­ti­si­to­zaca­sno,­min­lji­vo­zem­ljo­tako­glo­bo­ko, potr­pež­lji­vo­in­strast­no­v nas«.­(Ril­ke­1947:­374)­Ali,­z be­se­da­mi­Tretjeelegije, 
mi­govo­ri­o clo­vec­nem,­neu­stav­lji­vo­in­z av­to­ri­ta­tiv­no­mir­nost­jo,­ki­pri­teg­ne­vso mojo­pozor­nost,­so­podo­be­mla­dih­mrtvih­in­celo­bolj­nei­zo­gib­no,­cistih,­neu­trudnih: ljubecih.­Sko­zi­obe­ti­podo­bi­je­clo­vec­nost­zli­ta­v mo­jem­srcu,­pa­ce­to­hocem­ali­ne. Poja­vi­ta­se­v meni,­obe­z ja­snost­jo­mario­ne­te­(kar­je­ovoj,­name­njen­poslans­tvu­pre­­pri­ca­nja)­in­kot­dovr­še­na­pri­mer­ka,­tako­nemo­go­ce­iti­onkraj,­da­bi­bilo­moc­napi­sa­ti nara­vo­slov­no­zgo­do­vi­no­nju­nih­duš.«­(Ril­ke 1947: 46) 
8 Seg­ment­pesmi­v iz­vir­ni­ku:­»Uns,­die­Schwin­dend­sten.­EinMal­/­jedes,­nur­einMal. EinMal­und­nicht­mehr.­Und­wir­auch­/­einMal.­Nie­wie­der.­Aber­die­ses­/­einMal gewe­sen­zu­sein,­wenn­auch­nur­einMal:­irdischgewe­sen­zu­sein,­scheint­nicht­wider­­ruf­bar.«­(DieneunteElegie,Rilke­1955)­V pre­vo­du:­»Nas,­naj­min­lji­vej­ših.­Enkrat/ vse,­samo­enkrat.­enkrat­in­nic­vec.­In­mi­/­tudi­enkrat.­Niko­li­vec.­Ven­dar­to,­/­da­si enkrat,­ceprav­samó­enkratbil­/­zemeljski,­to­se­zdi­nepre­klic­no.«­(Ril­ke­1977:­123; izvir­ni­pou­dar­ki) 
9 »Aber­weil­Hier­sein­viel­ist«­(DieneunteElegie,Rilke­1955). 
10 »Überzähli­ges­Dasein­/ents­pringt­mir­im­Her­zen.«­(DieneunteElegie,Rilke­1955) 
vti­sni­ti­»svo­jo­notra­njost,­nje­no­div­ji­no­/­ta­pra­gozd«,­»vso­/­nemo­pokra­ji­no pod­oblac­no­ali­/­cisto­uso­do«­(Ril­ke­1977:­106–107).11 
Srh­zbu­ja­jo­ci­cut­ni­vti­si­stvar­no­sti­odme­va­jo­tudi­v izo­stre­ni­obcut­lji­vo­sti moder­ni­stic­ne­liri­ke­Srec­ka­Koso­ve­la,­poi­me­no­va­ne­ga­tudi­pesnik­Kra­sa.­Koso­­vel­v svo­jih­ver­zih­z emb­le­ma­tic­ni­mi­moti­vi­Kra­sa –­bur­jo,­bori,­bri­njem, škr­lat­nim­rujem,­pojo­ci­mi­pti­ca­mi­seliv­ka­mi­(npr.­bri­nov­ko,­Turduspilaris,­ki pre­zi­mu­je­prav­na­Kra­su­nad­Trstom) –­pri­kli­cu­je­trp­ko­real­nost,­aske­zo,­nepri­­za­nes­lji­vost,­resno­bo­gole­ga­živ­lje­nja,­pusto­kraš­ko­kra­ji­no­in­nje­ne­mrac­ne obe­te,­na­pri­mer­v tret­ji­pesmi­iz­cikla­Kraškavas: 
bo­ro­vo­mor­je šu­mi­temnó – Ja­dran­bije­v obal v temň, bur­ja­buta v okno­mrtvó. 
Noc­je­nad­kraš­ko­vas­jo. 
Kdo­obu­pu­je? Kdo­vzdi­hu­je, da­ga­pre­kol­nem v srcu­tem­bol­nem? 
Kdo?­(Ko­so­vel­1964: 16) 
V svo­ji­pesmi­Ekstazasmrti(na­tis­nje­ni­leta 1925),­ki­napo­tu­je­na­inten­ziv­no cus­tve­no­sta­nje­onstran­racio­nal­ne­ga­miš­lje­nja­in­ravnodušnosti,­je­Koso­vel evo­ci­ral­pri­hod­nost­evro­pe­in­nekaj­let­pred­Hus­ser­lom­odprl­vpra­ša­nje­»kri­ze evrop­ske­eksi­sten­ce«: 
Vse­je­eksta­za,­eksta­za­smr­ti! Zla­ti­stol­po­vi­Zapad­ne­evro­pe, ku­po­le­bele –­(vse­je­eksta­za!) – vse­tone­v žgo­cem,­rde­cem­mor­ju; Son­ce­zaha­ja­in­v njem­se­opa­ja 
11 V iz­vir­ni­ku:­»sein­Inne­res,­sei­nes­Inne­ren­Wild­nis,­/­die­sen­Urwald­in­ihm«­[…]­»die gan­ze­/­laut­lo­se­Landsc­haft­unter­dem­wol­ki­gen­oder­/­rei­nen­Verhängnis…«­(Rilke­1955) 
ti­soc­krat­mrtvi­evrop­ski­clo­vek. –­Vse­je­eksta­za,­eksta­za­smr­ti. – 
Lepa,­o,­lepa­bo­smrt­evro­pe; Ka­kor­raz­ko­šna­kra­lji­ca­v zla­tu Le­gla­bo­v kr­sto­tem­nih­sto­le­tij, tiho­bo­umr­la,­kot­bi­zapr­la sta­ra­kra­lji­ca­zla­te­oci. –­Vse­je­eksta­za,­eksta­za­smr­ti. –­[…] 
Mor­je­pre­plav­lja­zele­ne­polja­ne, moje­vecer­ne­žgo­ce­krvi, in­reši­tve­ni­in­ni, do­kler­ne­pade­va­jaz­in­ti, do­kler­ne­pade­mo­jaz­in­vsi, do­kler­ne­umre­mo­pod­težo­krvi. 
Z zla­ti­mi­žar­ki­sija­lo­bo­son­ce na­nas,­evrop­ske­mrli­ce.­(Ko­so­vel­1964:­304–305) 
Ka­ta­stro­fic­na­pri­hod­nost­evro­pe­se­mu­je­raz­kri­va­la­v ob­dob­ju­po­pariš­ki mirov­ni­kon­fe­ren­ci­1919,­ob­vzpo­nu­ita­li­jan­ske­ga­ire­den­tiz­ma­in­fašiz­ma,­ki­sta ogro­ža­la­eksi­sten­co­Slo­ven­cev­v Tr­stu­in­nje­go­vem­kraš­kem­zaled­ju.12 Tur­bu­­lent­ni­dogod­ki­tega­casa­so­pri­ved­li­k preob­li­ko­va­nju­liric­ne­ga­pesniš­ke­ga­izra­za mla­de­ga­Koso­ve­la­in­mode­li­ra­nju­nje­go­ve­ga­nekon­ven­cio­nal­ne­ga­moder­ni­stic­­ne­ga­pro­fi­la­(prim. Ju­van 2005).­Nje­go­va­zgod­nej­ša­»bar­žu­na­sta«­liri­ka­se­je tako­v ne­kaj­letih­obcut­no­preob­li­ko­va­la­v zre­lo­kon­struk­ti­vi­stic­no­poe­ti­ko (Oc­virk­1967;­Vrec­ko 2011). 
Ali­je­Ril­ke­jev­in­Koso­ve­lov­svet­repre­zen­ta­ci­je­poto­pi­tev­v real­nost­in­se nana­ša­na­dejan­sko­eksi­sten­co –­stva­ri,­dejs­tva,­dogod­ke,­obsto­je­ce­enti­te­te,­na 
12 V tem­kon­tek­stu­je­pomemb­na­gesta­ita­li­jan­ske­ga­knji­žev­ni­ka­in­nacio­na­li­sta­Gabriela D'An­nun­zia,­ki­je­12. sep­tem­bra 1919,­dva­dne­va­po­for­mal­nem­raz­pu­stu­Avstro-Ogr­­ske,­z ita­li­jan­ski­mi­ire­den­ti­sti­zase­del­ozem­lje­Istre­vse­do­Kvar­ner­ja­in­Reke,­zatr­ju­joc, da­je­bilo­tako­odlo­ce­no­s pod­pi­som­taj­ne­ga­Lon­don­ske­ga­spo­ra­zu­ma,­26. aprila 1915, ko­je­Ita­li­ja­vsto­pi­la­v prvo­sve­tov­no­voj­no­na­stra­ni­sil­antan­te.­To­je­bila­pogub­na eno­stran­ska­vojaš­ka­epi­zo­da.­Slo­ve­ni­ja­je­kot­usta­nov­na­cla­ni­ca­Kra­lje­vi­ne­Srbov, Hrva­tov­in­Slo­ven­cev­po­pro­pa­du­Habs­burš­ke­ga­cesars­tva­izgu­bi­la­eno­tret­ji­no svoje­ga­nacio­nal­ne­ga­ozem­lja.­Poz­ne­je­se­je­na­Pri­mor­skem­že­zacel­pri­tisk­(pro­to) fa­ši­stic­ne­ga­reži­ma,­ceprav­je­ta­v Ita­li­ji­urad­no­pri­šel­na­oblast­šele­leta 1922. 
otip­lji­vo,­zemelj­sko,­živo,­kot­pra­vi­Auer­bach­v Mimesis(1968: 91) –­ali­pa­nju­­ni­moder­ni­stic­ni­pri­me­ri­repre­zen­ti­ra­nja­(vkljuc­no­s kra­ji­no­Devi­na­in­Kra­sa) nima­jo­kore­la­ta­v re­snic­nem­živ­lje­nju?­Mar­repre­zen­ta­ci­je­nju­ne­liri­ke­ne­govo­­ri­jo –­s Kan­to­vi­mi­bese­da­mi –­o »zgoš­ce­ni­par­ti­ku­lar­no­sti­enkrat­ne­izkuš­nje«? (Hol­quist­1999: 88)­Moder­ni­stic­na­umet­nost­ned­vom­no­upri­zar­ja­ocit­no­kri­­zo­repre­zen­ta­cij­skih­naci­nov.­V svo­jem­delu­Figuralrealismje­Hay­den­Whi­te pro­nic­lji­vo­opa­zil,­da­»mo­der­ni­zem­ni­vide­ti­kot­zavr­ni­tev­rea­li­stic­ne­ga­pro­jek­­ta­in­zani­ka­nje­zgo­do­vi­ne,­pac­pa­bolj­kot­anti­ci­pa­ci­ja­nove­obli­ke­zgo­do­vin­ske real­no­sti,­real­no­sti,­ki­vklju­cu­je­svo­je­dom­nev­no­nepredstavljive,nezamisljivein neizrekljivepla­ti«­(Whi­te­1999:­41;­pou­dar­ki­doda­ni).­Moder­ni­stic­na­umet­nost umet­niš­ko­pre­zen­ti­ra­svet­v neposrednemstikuznedovršenosedanjostjo.­Moder­ni­­sti­uva­ja­jo­repre­zen­ta­cij­ske­stra­te­gi­je­nedo­vr­še­ne­seda­njo­sti,­tj.­nepo­sred­ne nav­zoc­no­sti,­raz­no­li­ke­indi­vi­dual­ne­poe­ti­ke­pa­v svo­jem­last­nem­jezi­ku­in podob­ju­prei­sku­je­jo­izbi­re­domi­sel­nih­shem­inkonkluzivnosti.­Stra­te­gi­je­moder­­niz­ma,­ki­jih­je­mogo­ce­defi­ni­ra­ti­v lu­ci­bah­ti­no­ve­ga­dia­lo­giz­ma,­doje­ma­jo­in posre­du­je­jo­tisto,­kar­je­jezi­kov­no­izma­klji­vo –­vrzel,­praz­ni­no,­vme­snost,­ki­je ni­moc­ube­se­di­ti­zunaj­umet­niš­kih­spo­ro­cil.­Ril­ke­je­ve­in­Koso­ve­lo­ve­pesmi­so pre­pric­lji­vi­pri­me­ri,­ki­v svo­jih­repre­zen­ta­ci­jah,­kra­ji­nah­in­pri­zo­riš­cih­predstav­­lja­jo­preob­li­ko­va­ne­ide­je.­bah­tin,­cigar­izbi­ro­besed –­neposredenstikznedokoncano sedanjostjo,­nedovršenostnavzocega,­celovitostkotinkonkluzivnost–­si­lah­ko­pri­la­­sti­mo,­da­poka­že­mo­na­temelj­no­nara­vo­Ril­ke­je­ve­ga­in­Koso­ve­lo­ve­ga­naci­na repre­zen­ta­ci­je,­je­tako­le­komen­ti­ral­svoj­cas:­»Za­našo­dobo­je­zna­cil­na­nenavad­­na­kompleksnostinpoglabljanjevnašezaznavanjesveta;­opa­zi­ti­je­izjem­no­naraš­ca­nje zah­tev­po­clo­veš­kem­uvi­du,­po­zreliobjektivnosti«­(prim. bah­tin­1982:­39;­pou­­dar­ki­doda­ni).13 
Mo­der­ni­zem­je­izu­mil­spe­ci­fic­ne­pesniš­ke­postop­ke­za­pri­ka­zo­va­nje­naklju­­cij­ute­le­še­nih­izku­šenj.­Ali­to­pome­ni,­da­je­moder­ni­stic­na­umet­nost­še­ved­no del­obse­de­no­sti­z re­pre­zen­ta­ci­jo,­ki­vzne­mir­ja­sto­let­ja­sta­ro­tra­di­ci­jo­zahod­ne 
13 Prim. te­sklep­ne­bah­ti­no­ve­pri­pom­be­spi­sa­Epinromanv Hol­qui­sto­vi­izda­ji:­»[…] our­era­is­cha­rac­te­ri­zed­by­an­extraor­di­nary­com­ple­xity­and­a dee­pe­ning­in­our­per­­cep­tion­of­the­world;­the­re­is­an­unu­sual­growth­in­demands­on­human­dis­cern­ment, on­matu­re­objec­ti­vity«­(bakh­tin­1981: 40).­Slo­ven­ski­pre­vod­Dra­ga­baj­ta­na­tem mestu­ni­tako­pre­ci­zen:­»Za­rene­san­so­[sic!]­je­zna­cil­na­nena­vad­na­zaple­te­nost­in poglob­lje­nost­sve­ta,­nena­vad­no­naraš­ca­nje­clo­ve­ko­vih­zah­tev,­trez­no­sti­in­kri­ti­cizma.« (bah­tin­1982: 39) 
ima­gi­na­ci­je?­Šved­ski­semio­tik­Göran­Sones­son­v svo­jih­ugo­to­vi­tvah­o kul­tu­ri moder­niz­ma­kot­umet­no­sti­trans­gre­si­je­izpo­stav­lja,­da­moder­ni­zem­vklju­cu­je »re­seg­men­ta­ci­jo­real­no­sti«.14 Moder­ni­zem­ni­mogel­biti­brez­bri­žen­do­vpra­­šanj­dejan­ske­ga­sve­ta.­Gre­za­avten­tic­no­sre­ce­va­nje­s sve­tom­in­našim­zemelj­skim obsta­ja­njem,­ki­ga­potr­ju­je­Ril­ke­je­vo­ali­Koso­ve­lo­vo­pesniš­tvo. 
S tem­ko­ute­le­ša­jo­»za­vest­o op­ci­ji­eksi­sten­ce«­(Spa­nos­1970: 95),­nam­kra­­ji­ne­Ril­ke­je­ve­in­Koso­ve­lo­ve­poe­zi­je­posre­du­je­jo­»ne­skonc­nost­izkus­tve­ne­ga sve­ta«­(Hus­serl,­nav. po­Mohanty­1995: 73).­Kom­plek­sna­pesem­ska­situa­ci­ja­in pri­za­de­tost –­tako­kot­pri­dru­gih­moder­ni­stih –­pri­obeh­pome­ni­svet­no­umet­­nost­na­pra­gu­glo­ba­li­zi­ra­jo­ce­ga­se­sve­ta:­sofi­sti­ci­ra­no,­koz­mo­po­lit­sko,­urba­no, izkus­tve­no,­pro­nic­lji­vo,­neu­smi­lje­no,­celo­nepo­pust­lji­vo­in­cinic­no.­Nju­ni­rafi­­ni­ra­ni­poe­ti­ki­se­s strast­no­inten­zi­te­to­odzi­va­ta­na­svet­ne­zade­ve,­lote­va­ta­se dilem­eksi­sten­cial­nih­vred­not­ali­temelj­ne­rav­ni­biti-v-sve­tu.­S tem­ko­se­Ril­ke­­je­ve­ali­Koso­ve­lo­ve­repre­zen­ta­ci­je­soo­ca­jo­z na­no­vo­pou­dar­je­nim­vpo­gle­dom v real­nost,­vzpo­stav­lja­jo­povsem­novo­poj­mo­va­nje­pokra­ji­ne­in­pro­stor­sko­sti. Toda­pre­den­svo­je­misli­osre­di­ni­mo­na­nav­zoc­nost­in­mož­ne­rabe­pokra­ji­ne,­je potreb­na­nadrob­na­raz­pra­va­o mo­der­ni­stic­nih­repre­zen­ta­cij­skih­postop­kih. 
Mo­der­ni­zem­je­svo­je­stra­te­gi­je­raz­vil­na­ozad­ju­»kri­ze­zave­sti«,­kar­je­tre­ba razu­me­ti­v stro­go­Hus­ser­lo­vem­pome­nu.­Vpra­ša­nje­tak­šne­kri­ze­je­bilo­nav­zo­­ce­vse­od­pre­lo­ma­sto­let­ja,­obe­le­že­ne­ga­z ve­li­ko­pariš­ko­sve­tov­no­raz­sta­vo, Hus­serl­pa­je­v zna­nem­dunaj­skem­pre­da­va­nju­DiePhilosophieinderKrisisder europäischen Menschheit (1935)15 kri­zo­evrop­ske­eksi­sten­ce­filo­zof­sko­skrb­no pre­mi­slil,­ko­je­bil­moder­ni­zem­že­bolj­ali­manj­dovr­še­no­dejs­tvo.­Nje­go­va­raz­­la­ga­pre­poz­na­va­izvo­re­»kri­ze­evrop­ske­eksi­sten­ce«­v »na­vi­dez­ni­spod­le­te­lo­sti racio­na­liz­ma«­(Hus­serl­1989: 39);­pa­ven­dar­»te­me­lja­odpo­ve­di­racio­nal­ne­kul­­tu­re«­[…]­ne­vidi­»v bis­tvu­racio­na­liz­ma­same­ga,­mar­vec­edi­no­le­v nje­go­vi pov­na­nje­no­sti­[nem.­Veräußer­lic­hung],­v nje­go­vi­zapre­de­no­sti­[nem.­Vers­pon­­nen­heit]­v ‘na­tu­ra­li­zem’­in­‘ob­jek­ti­vi­zem’«­(nav. d.: 39).­Zgo­do­vi­no­evrop­ske­ga duha­kot­zapre­de­nost­v »na­tu­ra­li­zem«­in­»ob­jek­ti­vi­zem«­je­tre­ba­po­Hus­ser­lu razu­me­ti­kot­»naiv­no­obr­nje­nost­[duha]­nav­zven«­(nav. d.:­36–37).­Zara­di­tega je­priš­lo,­kot­ugo­tav­lja,­do­dalj­no­sež­ne­posle­di­ce,­»man­ka­pra­ve­racio­nal­no­sti«, 
14 http://www.art­hist.lu.se/kult­sem/so­nes­son/cult_mod_1.html 
15 V pre­li­mi­nar­ni­raz­li­ci­ci­se­je­naslov­gla­sil­DaseuropäischeMenschentuminderKrisisder europäischenKultur. 
kar­je­tudi­»iz­vir­tiste­nejasnosticlovekaolastnieksistenciinnjegovihneskoncnih nalogah,kijepostalaneznosna«­(nav. d.:­36;­pou­dar­ki­doda­ni).­To­je­obe­nem­kljuc do­moder­ni­stic­nih­poja­vov­ter­do­Ril­ke­je­vih16 ali­Koso­ve­lo­vih­pesmi,­saj­se s tem­ukvar­ja­jo­na­rav­neh­tema­ti­ke­in­for­me.­V mo­der­niz­mu­ude­ja­nje­ni­obrat – z dalj­no­sež­ni­mi­spre­mem­ba­mi­umet­niš­kih­jezi­kov­in­s pre­nav­lja­jo­ci­mi­se­po­­eti­ka­mi­posa­mez­nih­gibanj­in­tokov –­je­v bis­tvu­pred­stav­ljal­prva­zna­me­nja odgo­vor­no­sti­ustvar­jal­ne­ga­duha,­ki­se­s sebi­last­nim­temelj­nim­dolo­ci­lom, tj. zmož­nost­jo­samos­pra­še­va­nja,­»iznaivneobrnjenostinavzvenvrneksamemu sebiinostaneprisebisamem,zgoljprisebisamem«­(Hus­serl­1989:­36–37;­pou­dar­­ki­doda­ni).­Sta­liš­ca,­da­se­je­moder­ni­stic­na­umet­nost­izmak­ni­la­tra­di­ci­ji­mime­tic­ne repre­zen­ta­ci­je­nara­ve,­je­ustrez­no­razu­me­ti­zgolj­v tej­sme­ri.­Moder­ni­stic­na lite­ra­tu­ra­se­je­pre­tež­no­ukvar­ja­la­sama­s se­boj­(s svo­ji­mi­onto­poe­to­loš­ki­mi vpra­ša­nji),­indi­vi­dual­ne­poe­ti­ke –­tudi­poe­ti­ki­Devinskihelegijter­Koso­ve­lo­vih pesmi­o Kra­su –­pa­so­bile­osre­do­to­ce­ne­na­prob­lem,­kako­obsta­ja­umet­nost. Ali,­ce­sle­di­mo­Réeje­vi­misli­o mo­der­niz­mu:­nju­na­poe­zi­ja­»ni­tako­zelo­poseben stil,­kot­je­poseb­na­vrsta­histo­ric­ne­ga­samo­za­ve­da­nja­o sti­lu«­(Rée­1991:­974). Preu­sme­ri­tev­k on­to­poe­to­loš­kim­vpra­ša­njem­ne­pome­ni­nuj­no,­da­so­repre­zen­­ta­cij­ske­pla­sti­povsem­zapo­stav­lje­ne.­Repre­zen­ta­ci­je­v Devinskih elegijah in podo­be­Kra­sa­pri­Koso­ve­lu­prav­za­prav­postav­lja­jo­pred­nas­»za­vest­o ek­si­sten­­cial­ni­opci­ji«­(Spa­nos­1970: 95). 
V dobi,­ki­jo­tema­ti­zi­ra­Hus­ser­lo­va­izja­va­o kri­zi­evrop­ske­eksi­sten­ce,17 se­je v naj­bolj­ši­moder­ni­stic­ni­poe­zi­ji,­v ka­te­ro­sodi­ta­Ril­ke­in­Koso­vel,­že­dogo­di­la »pre­ro­di­tev­evro­pe­iz­duha­filo­zo­fi­je­s he­roiz­mom­uma,18 ki­[naj­bi]­dokonc­no 
16 Prim. v DevinskihelegijahRil­ke­je­vo­pri­vr­že­nost­notra­nje­mu­živ­lje­nju­in­ponov­ne­mu ustvar­ja­nju­in­trans­for­ma­ci­ji­zuna­nje­ga­sve­ta­zno­traj­duha. 
17 Po­Hus­ser­lu­naj­bi­bila­za­raz­re­ši­tev­»kri­ze­evrop­ske­eksi­sten­ce«­na­voljo­»samo­dva izho­da:­pro­pad­evro­pe­v od­tu­ji­tvi­last­ne­mu­racio­nal­ne­mu­živ­ljenj­ske­mu­smi­slu,­padec v so­vraž­nost­do­duha­in­v bar­bars­tvo­ali­pa­pre­ro­di­tev­evro­pe­iz­duha­filo­zo­fi­je­s he­roiz­­mom­uma,­ki­bo­dokonc­no­pre­ma­gal­natu­ra­li­zem.«­(1989:39)­[»Die­Kri­se­der­europäisc­hen Daseins­hat­nur­zwei­Aus­we­ge:­Den­Unter­gang­euro­pas­in­der­ent­frem­dung­gegen­sei­­nen­eige­nen­ratio­na­len­Lebens­sinn,­den­Ver­fall­in­Geist­feindsc­haft­und­bar­ba­rei,­oder die­Wie­der­ge­burt­euro­pas­aus­dem­Gei­ste­der­Phi­lo­sop­hie­durch­einen­den­Natu­ra­li­­smus­endgültig­über­win­den­den­Heroi­smus­der­Ver­nunft.«­(Hus­serl­1962:­347–348)]. 
18 V Hri­bar­je­vem­pre­vo­du­je­zapi­sa­no­»pre­ro­di­tev­evro­pe­iz­duha­filo­zo­fi­je­s he­roiz­­mom­duha«­(1989: 39);­ver­jet­no­gre­za­spre­gled,­saj­nemš­ki­izraz­dieVernunftobi­caj­no pre­va­ja­mo­kot­um. 
pre­ma­gal­natu­ra­li­zem«­(Hus­serl­1989: 39).­Rav­no­tega­»he­roiz­ma«­ali­kri­tic­­ne­ga­raz­pi­ra­nja­»last­ne­ga­racio­nal­ne­ga­živ­ljenj­ske­ga­smi­sla«­(nav. d.: 39)­pa mno­gim­raz­la­gam­v mo­der­ni­stic­ni­lite­ra­tu­ri­dejan­sko­ne­uspe­pre­poz­na­ti. Moder­­ni­stic­ne­pri­sto­pe­(vkljuc­no­s plast­mi­repre­zen­ta­ci­je)­uteg­ne­mo­ustrez­ne­je inter­pre­ti­ra­ti­in­vred­nost­no­opre­de­li­ti­nji­ho­vo­zgo­do­vin­sko­upra­vi­ce­nost,­ce v Ril­ke­je­vi­ali­Koso­ve­lo­vi­poe­ti­ki­in­nju­ni­pogo­sto­krat­spre­gle­da­ni­eksistencialni anga­ži­ra­no­sti­pre­poz­na­mo­Hus­ser­lov­»he­roi­zem­uma,­ki­bo­dokonc­no­pre­ma­­gal­natu­ra­li­zem«,­in­v skla­du­s tem­bere­mo­kljuc­no­stra­te­gi­jo­nju­ne­ga­moder­niz­ma: samo­ref­lek­siv­nost­kot­»fe­nik­sa­nove­živ­ljenj­ske­cutec­no­sti­in­podu­hov­lje­no­­sti«,19 kot­umet­nost,­ki­je­na­pre­lo­mu­sto­let­ja­zaz­na­la­»kri­zo­zave­sti«­in­si­je sko­zi­nas­pro­tu­jo­ca­deja­nja­krea­tiv­ne­ga­duha20 izbo­ri­la­svo­jo­umet­niš­ko­bit­ko z »osred­njim­bis­tve­nim­jedrom«­(nav. d.: 39)21 feno­me­na­»evro­pa«,­kakor­se­je mani­fe­sti­ral­do­tedaj.­Tako­laž­je­zago­to­vi­mo­pri­stop­h kljuc­nim­dejs­tvom­moder­­niz­ma,­kom­plek­sno­sti­nje­go­vih­mno­go­te­rih­poe­tik­in­tež­ko­raz­po­znavnemu skup­ne­mu­jedru­v nji­ho­vem­ozad­ju,­navz­križ­jem­moder­ni­stic­ne­frag­men­tar­no­­sti,22 nedo­vr­še­no­sti,­rein­ter­pre­ta­ci­ji­tota­li­te­te­kot­inkon­klu­ziv­no­sti,­pa­tudi k spek­tru­pro­ti­slov­nih­usme­ri­tev,­na­pri­mer­nere­pre­zen­ta­cij­skim­tež­njam, abstrak­ci­ji­na­eni­stra­ni­in­fak­tual­no­sti­ali­dejan­ske­mu­sta­nju,­veriz­mu,­»lir­ske­­mu­feno­me­na­liz­mu«­(Sar­trov­pojem)­na­dru­gi­stra­ni.­Vse­to­je­v mo­der­ni­stic­ni liri­ki­tesno­pove­za­no­s ti­stim,­kar­je­Hus­serl­razu­mel­s »pre­ro­di­tvi[jo]­evro­pe iz­duha­filo­zo­fi­je­s he­roiz­mom­uma,­ki­bo­dokonc­no­pre­ma­gal­natu­ra­li­zem« (1989: 39).­Prav­nano­vo­doje­ta­tota­li­te­ta­kot­inkon­klu­ziv­nost23 je­v mo­der­ni­­
19 V iz­vir­ni­ku:­»der­Phoe­nix­einer­neuen­Leben­sin­ner­lich­keit­und­Ver­gei­sti­gung« (Hus­serl­1962:­348);­po­Hri­bar­je­vem­pre­vo­du:­»fe­nik­sa­nove­duhov­ne­pono­tra­nje­­no­sti­in­podu­hov­lje­no­sti«­(Hus­serl­1989: 39). 
20 Ril­ke­v Osmielegijizapi­še,­»To­je­uso­da;­da­sto­jiš­nas­pro­ti­/­nic­dru­ge­ga,­le­veno­mer nas­pro­ti.«­(Ril­ke­1977:­121)­V Devetielegijipa:­»Hva­li­ange­lu­svet,­ne­nei­zre­klji­vi, pred­njim/­se­ne­moreš­baha­ti­s cu­do­vi­to­obcu­te­nim;­/­v ve­so­lju,­/­kjer­on­obcut­lji­ve­­je­cuti,­si­ti­še­novi­nec.­Zato­/­mu­poka­ži­Pre­pro­sto,­to,­kar­iz­roda­v rod­/­se­pora­ja­/ in­z nami­živi­zra­ven­rok­in­v po­gle­du.«­(Ril­ke­1977:­124) 
21 V iz­vir­ni­ku:­»in­sei­nem­zen­tra­len­Wesen­kern«­(Hus­serl­1962:­347). 
22 Prim. Hus­ser­lo­va­opo­zo­ri­la­o tem,­da­je­»du­hov­na­bit­frag­men­tar­na«­(1989: 33). 
23 Ob­sež­na­raz­no­li­kost­moder­ni­stic­nih­poe­tik,­ute­me­lje­nih­na­spe­ci­fic­nem­samo­za­ve­­da­nju­tem­po­ral­ne­ga,­to­je­na­moder­no­sti­v bau­de­lai­rov­skem­smi­slu,­ki­je­osre­di­nje­na na­neposrednosedanjost,­na­tranzitorno,­bežno,­nakljucno,­je­zmož­na­tema­ti­zi­ra­ti­para­­dok­sna­vpra­ša­nja­o clo­veš­ki­eksi­sten­ci­in­resni­ci,­ter­potem­ta­kem­raz­re­ši­ti­zaple­te­na vpra­ša­nja,­s ka­te­ri­mi­se­je­sko­zi­vso­zgo­do­vi­no­ukvar­ja­la­»vsa­ko­krat­na­histo­ric­no 
stic­ni­lite­ra­tu­ri­(prim. Škulj­1996, 1997)­tisto,­kar­kaže­na­herojs­tvo­uma­ali odzi­va­nje­»last­ne­ga­racio­nal­ne­ga­živ­ljenj­ske­ga­smi­sla«­evro­pej­cev­na­zlom­kar­­te­zi­jan­ske­ga­racio­na­liz­ma,­in­ga­je­umet­nost­na­zacet­ku­dvaj­se­te­ga­sto­let­ja­lah­ko zaz­na­la­in­izra­zi­la­na­poe­tic­ni­rav­ni­kot­eksi­sten­cial­no­odgo­vor­nost.­Ril­ke­jev­ali Koso­ve­lov­moder­ni­zem­kot­umet­nost­eksistencialneneposrednosti(Spa­nos­1970: 91) pro­mo­vi­ra­misel­ni­sestav­radikalneodprtosti. 
ce­pri­Ril­ke­ju24 ali­Koso­ve­lu­raz­bi­ra­mo­kra­ji­ne­Devi­na­in­Kra­sa­na­ozad­ju »kri­ze­zave­sti«,­se­laže­orien­ti­ra­mo,­kaj­je­nju­no­poe­zi­jo­preu­smer­ja­lo­k su­ge­ri­­ra­nju­pome­nov,­ne­pa­k zve­sti­repre­zen­ta­ci­ji,­tj.­k ne­kak­šni­abstrakt­ni­for­mi­in, v skraj­nih­pri­me­rih,­k re­pre­zen­ti­ra­nju­evi­den­ce­dane­ga,25 zgolj­frag­men­tov,­celo povsem­obi­caj­nih­prvin26 vsak­da­njo­sti­kot­kva­li­te­te­poe­tic­ne­ga,­ali­bizar­ne­mu pesniš­ke­mu­bele­že­nju­neza­ved­ne­ga­ozi­ro­ma­nepre­de­la­ne­mu­izra­ža­nju­pod­za­­ve­sti.­Ide­ja­tran­zi­tor­no­sti­je­osno­va­raz­lic­nih­repre­zen­ta­cij­skih­naci­nov­na­ozad­ju 
dejan­ska­filo­zo­fi­ja­[ki]­pome­ni­le­bolj­ali­manj­uspe­šen­poskus­ude­ja­ni­tve vodilneideje neskoncnostiin­navse­zad­nje­vseh resnic.«­(Hus­serl­1989:­29;­pou­dar­ki­doda­ni)­[»Die jeweils­histo­risch­wir­klic­he­Phi­lo­sop­hie­ist­der­mehr­oder­min­der­gelun­ge­ne­Ver­­such,­die­lei­ten­de­Idee­der­Unend­lich­keit­und­dabei­sogar­All­heit­der­Wahr­hei­ten­zu ver­wir­klic­hen.«­(Hus­serl­1962:­338)] 
24 V pi­smu­svo­je­mu­polj­ske­mu­pre­va­jal­cu­Witol­du­Hule­wic­zu­novem­bra­1925­je­Ril­ke z os­tro­pre­dir­nost­jo­komen­ti­ral:­»Mi­sodob­ni­ki­nismo­niko­li­zado­volj­ni­s sve­tom svo­je­ga­casa­[…],­bežnostse­povsod­potap­lja­v glo­bi­ne­biti­[…],­naša­nalo­ga­je,­da­si to­zaca­sno,­izgi­nja­jo­co­zem­ljo­tako­bole­ce,­strast­no­in­glo­bo­ko­vti­sne­mo­vase,­da­se nje­no­bis­tvo­ponov­no­obu­di,­nevid­no,­zno­traj­nas­[…].­Elegijedemon­stri­ra­jo­to,­delo neneh­ne­ga­spreo­bra­ca­nja­vid­ne­ga,­otip­lji­ve­ga­sve­ta,­ki­ga­lju­bi­mo,­v ne­vid­na­tre­pe­ta­­nja­in­drh­te­nja­naše­last­ne­nara­ve.«­(Ril­ke­1947:­373–374) 
25 Ril­ke­je­ve­Dinggedichteali­»pred­met­ne­pesmi«­so­neke­vrste­»po­be­gi­v no­tra­njo­nara­­vo«­(angl.­inscapes),­ce­upo­ra­bi­mo­pojem­Gerar­da­Man­ley­ja­Hop­kin­sa,­ki­v pred­me­tih evo­ci­ra­jo­nei­zre­klji­vo,­nji­ho­vo­zgoš­ce­no­real­nost.­Ril­ke­je­svo­jo­ide­jo­o pred­met­ni pesmi­komen­ti­ral­8. av­gu­sta 1903­v pi­smu­Lou­Andreas-Sa­lomé:­»Stvar­je­defi­ni­tiv­­na,­umet­nost-stvar­mora­biti­še­bolj­defi­ni­tiv­na;­odmak­nje­na­od­vseh­naklju­cij; dvig­nje­na­nad­vse­neja­sno­sti,­umak­nje­na­iz­casa­in­pre­da­na­pro­sto­ru;­posta­la­je­trajna, zmož­na­je­vec­no­sti.­Vzor­se­doz­de­va,­umetnost-stvarpaje.«­(na­ve­de­no­po­Rot­hen­­berg­in­Robin­son­2009:­877;­pou­da­rek­dodan). 
26 Npr.­Koso­vel,­Kons.­5:­»Gnoj­je­zla­to­/­in­zla­to­je­gnoj­/­obo­je = 0­/­0 = ?­/A b­<­/­1, 2­3­/­Kdor­nima­duše,­/­ne­potre­bu­je­zla­ta,­/­kdor­ima­dušo,­/­ne­potre­bu­je­gno­ja.­/­I, A.«­(Ko­so­vel­1974: 23) 
moder­ni­stic­ne­poe­ti­ke,­ki­jo­opre­de­lju­je­logikakoncepta(eliot)27 ali –­po­Apol­­li­nai­ro­vih­bese­dah –­poe­ti­ka,­kate­re­umet­nost »si­ni­izpo­so­ja­la­od­real­no­sti vida,­pac­pa­od­umet­no­sti­uvi­da«,­in­ki­kot­»umet­nost­kon­cep­ci­je«­repre­zen­ti­ra »kon­cep­tua­li­zi­ra­no­real­nost­ali­ustvar­jal­no­real­nost«­(Apol­li­nai­re­1997:­182). Kot­umet­no­sti­tran­zi­tor­ne­ga­repre­zen­ta­cij­ske­ga­modu­sa­pes­nje­nja­gre­pri­Ril­­ke­ju­in­Koso­ve­lu­za­stro­gi­feno­me­na­li­zem,­repre­zen­ti­ra­nje­dano­sti­na­cisto­nov nacin,­poda­ja­nje­real­ne­ga­»po­vsem­nedolž­no«­(Apol­li­nai­re­1997:­182)­v od­pr­­tem­sti­ku,­v nje­go­vem­sta­nju­nedo­vr­še­no­sti.­Ko­sta­dana­na­ogled,­Devin­in Kras­posta­ne­ta­pokra­ji­ni­uvi­da­ali,­kot­bi­rekel­Hop­kins,­sta­kra­ji­ni­v svo­ji­bis­­tve­ni­notra­nji­nara­vi­(inscapes).­Real­nost­uvi­da –­kakor­se­raz­kri­va­v ab­strakt­ni poe­zi­ji­Devinskihelegijali­Koso­ve­lo­ve­kraš­ke­liri­ke­in­Integralov–­je­repre­zen­ta­­ci­ja­nepo­sred­no­sti­(ki­se­nana­ša­na­pred­met­nost­ali­kon­cept,­nepo­sred­no­znan ali­intui­tiv­no­dojet)­v svo­ji­kom­plek­sni­eksi­sten­ci.­Kot­pesmi­kon­cep­tual­ne­real­­no­sti­v do­be­sed­nem­pome­nu –­kot­umet­nost,­ki­se­osre­do­to­ca­na­svoj­lasten­akt zamiš­lja­nja –­sta­Ril­ke­je­va28 in­Koso­ve­lo­va­poe­zi­ja­kljub­abstrakt­nim­fase­tam v svo­jem­zna­ca­ju­umet­nost­edins­tve­ne­repre­zen­ta­cij­ske­name­re. 
Za­kaj­je­mogo­ce­trdi­ti,­da­celo­Devinskeelegijekot­»di­so­cia­ci­je­idej«­(po­jem Remy­ja­de­Gour­mon­ta)­v svo­ji­bizar­ni­gmo­ti­pro­ti­slov­no­»poe­no­te­ne­sen­zi­bil­­no­sti«­(elio­tov­izraz)­izre­ka­jo­repre­zen­ta­ci­jo­poten­cial­no­dejan­ske­ga,­prav­tako kot­Koso­ve­lo­va­kraš­ka­liri­ka­ali­nje­go­ve­postum­no­objav­lje­ne­kon­struk­ti­vi­stic­­ne­pesmi­v Integralih(1967)?­Kaj­lah­ko­rece­mo­o tak­šni­tro­po­loš­ki­eks­po­zi­ci­ji real­no­sti,­vid­no­detaj­li­ra­ni­in­evo­ka­tiv­ni,­prav­za­prav­o besedilnihpokrajinah,­raz­­kri­tih­v poe­zi­ji­Ril­ke­ja­ali­Koso­ve­la?­Moder­nost­v bau­de­lai­rov­skem­pome­nu pro­mo­vi­ra­kon­tin­genc­nost­real­ne­ga­in­nav­zoc­nost­seda­nje­ga29 v nje­go­vi­cisti kva­li­te­ti­nepo­sred­no­sti,­in­to­je­tisto,­kar­moder­ni­zem­lah­ko­zaob­se­že­sko­zi spek­ter­svo­jih­repre­zen­ta­cij.­Moder­ni­zem­kot­samo­za­ve­da­nje­sti­la­ozi­ro­ma 
27 Gre­za­elio­tov­izraz,­upo­rab­ljen­vnje­go­vem­uvo­du­kpre­vo­du­pesniš­ke­zbir­ke­Saint-Johna Per­sa Anabase(1930). 
28 Ril­ke­se­je­tega­dobro­zave­dal:­»Je­zik­nima­nic­vec­nice­sar­skup­ne­ga­s stvar­jo,­ki­jo ime­nu­je.«­(Ril­ke­1903.­Pona­tis­RodinandOtherProsePieces,­1986;­nav.­po­ber­leant 2005: 47).­Ko­je­raz­prav­ljal­o sli­kar­ski­šoli­Worps­we­de,­je­opo­zo­ril­na­»is­ka­nje­nece­­sa­pomen­lji­ve­ga­sre­di­nego­to­vo­sti«­(Ril­ke­1970: 19).­A je­tudi­ugo­to­vil,­da­je­»na­ra­va« sama­za­sli­kar­je­worps­wed­ske­kolo­ni­je­posta­la­»vir­pome­na«­(Ril­ke­1970:20).­Glej behr,­Fan­ning,­Jar­man­1993: 58). 
29 Prim. be­nja­mi­no­vo­ide­jo­o Jetztzeitkot­»ca­su­napol­nje­ne­mu­s pri­sot­nost­jo­seda­njo­­sti«­((0167)XIV).­Gl. tudi­Meil­las­soux­2006,­2011. 
samo­prev­pra­še­va­nje­svo­jih­ustvar­jal­nih­poten­cia­lov­postav­lja­v ža­riš­ce­prob­lem obsta­ja­nja­(biti)­in­nje­go­vo­vse­lej­izmi­ka­jo­co­se­kva­li­te­to. 
blod­njak­moder­niz­ma­so­Frie­drich,­Ador­no­in­benja­min­inter­pre­ti­ra­li­sko­zi kon­cept­praz­ni­ne­ali­nega­tiv­ne­trans­cen­den­ce,­kar­ned­vom­no­še­ved­no­odsli­ka­­va­pozi­ci­jo­nostal­gi­je­po­tota­li­te­ti­sve­ta –­sta­liš­ce,­ki­nam­pre­pre­cu­je,­da­bi doje­li­jedro­moder­ni­stic­ne­moder­no­sti.­A mo­der­niz­ma­se­je­mogo­ce­bolje­loti­­ti,­ce­se­stro­go­drži­mo­Hus­ser­lo­ve­inter­pre­ta­ci­je­kri­ze­zahod­ne­ga­clo­ve­ka­in nje­go­ve­kri­ti­ke­racio­na­liz­ma­kot­povnanjenegain­zapre­de­ne­ga­v ‘na­tu­ra­li­zem’­in ‘ob­jek­ti­vi­zem’.­Kak­šne­so­posle­di­ce­za­repre­zen­ta­cij­ske­pla­sti­in­še­pose­bej­za ide­je­o pro­sto­ru­in­kra­ji­ni,­ce­moder­ni­stic­ni­obrat­pred­stav­lja­zna­ke­odgo­vor­­nosti­ustvar­jal­ne­ga­duha,­ki­se­sko­zi­svo­jo­pogla­vit­no­zna­cil­nost,­zmož­nost samos­pra­še­va­nja,­»iz­naiv­ne­obr­nje­no­sti­nav­zven­vrne­k sa­me­mu­sebi­in­osta­ne pri­sebi­samem,­zgolj­pri­sebi­samem«?­(Hus­serl­1989:­36–37)­Moder­ni­stic­ni preo­brat­iz­»naiv­ne­pov­na­nje­no­sti«­in­povra­tek­k »sebi« –­kakor­se­mani­fe­sti­­ra­v Devinskihelegijahali­v kraš­kih­pesmih­pri­Koso­ve­lu –­vodi­v po­to­pi­tev v za­de­ve­eksi­sten­ce,­ki­jo­je­moc­razu­me­ti­samo­od­zno­traj.­Umet­nost­moder­­niz­ma,­ki­se­spo­pri­je­ma­z ne­po­sred­nost­jo,­zaple­ta­moder­ni­stic­ni­jaz­v prei­sko­va­nje obsto­ja­obeh,­sebe­in­svo­je­ga­nepre­gled­ne­ga­soseds­tva,­eksi­sten­ce­in­sve­ta­v nju­­nem­sti­ku­(kon­tig­vi­te­ti).­To­je­raz­log,­da­so­v mo­der­ni­stic­ni­umet­no­sti­pla­sti repre­zen­ta­ci­je­(vkljuc­no­s pro­sto­ri­in­kra­ji­na­mi)­natan­ko­ti­nego­to­vi,­tipa­jo­ci, zabri­sa­ni,­nedo­loc­ni­in­neja­sni­naci­ni­obsta­ja­nja­in­naka­za­ni­sve­to­vi­bli­ži­ne v svo­jem­hipo­te­tic­nem­sta­tu­su. 
Ril­ke­je­va­ali­Koso­ve­lo­va­pre­lom­na­poe­ti­ka,­pogrez­nje­na­v sti­ke­z ne­skonc­­nost­jo­izkus­tve­ne­ga­sve­ta,­izpe­lju­je­svo­je­samos­pra­še­va­nje­v hus­ser­lov­skem smi­slu. Samo­ref­lek­siv­nost­moder­ni­stic­ne­pesniš­ke­matri­ce­je­mož­na­kot­dekrea­ci­ja, teh­nic­na­intro­ver­zi­ja­ali­iro­nic­no­samo­za­ve­da­nje­for­me­(Ker­mo­de 1971)­in –­po Apol­li­nai­ru­(1997:­182) –­pri­ve­de­do­»re­pre­zen­ti­ra­nja­kon­cep­tua­li­zi­ra­ne­realnosti ali­ustvar­jal­ne­real­no­sti«.­Moder­ni­zem­»še­ni­zapu­stil­nara­ve,­pac­pa­jo­potr­­pež­lji­vo­prev­pra­šu­je«.­(Apol­li­nai­re­1997:­180)­Nje­go­va­umet­niš­ka­govo­ri­ca doje­ma­»sam­pro­stor­ali­raz­sež­nost­neskonc­no­sti;­to­je­tisto,­kar­objek­tom­daje pla­stic­nost«.­(Apol­li­nai­re­1997:­181)­Ril­ke­je­va­ali­Koso­ve­lo­va­poe­zi­ja­raz­kri­va postuliranepokrajinekotteksturev nji­ho­vi­zme­raj­zno­va­vzpo­stav­lja­jo­ci­se –­nara­­tiv­ni30 –­iden­ti­te­ti.­Njun­poe­to­loš­ki­misel­ni­sestav­radi­kal­ne­odpr­tosti osvetljuje Hus­ser­lov­pogled:­»Ab­so­lu­ti­zi­ra­ti­in­izo­li­ra­ti­ne­sme­mo­nobe­ne­spoz­nav­ne lini­je,­nobe­ne­posa­mic­ne­resni­ce.«­(Hus­serl­1989: 30) 
ce­hoce­mo­korekt­no­bra­ti,­kako­moder­ni­zem­s svo­jo­osre­di­nje­nost­jo­na seda­njost­v nje­ni­pre­zent­no­sti,­cisti­tre­nut­ni­kva­li­te­ti,­tran­zi­tor­no­sti­in­nedo­vr­­še­no­sti­dejan­sko­posta­vi­v os­pred­je­vpra­ša­nje­biti,­mora­mo­inter­pre­ti­ra­ti­tež­ko pred­stav­lji­ve­podo­be­ali­direkt­ne,­odkri­te­bese­de­nepo­sred­ne­per­cep­ci­je,­ob tem­pa­pre­poz­na­ti,­kako –­v iz­vor­nem,­eksi­sten­cial­nem­smi­slu –­poe­tic­no­(grš­­ko­poiesisv po­me­nu­pro­duk­ci­je,­krea­ci­je,­for­ma­ci­je,­pri­na­ša­nja­nece­sa­iz nica v ob­sta­ja­nje)­pome­ni­moment­resni­ce­pre­zen­ti­ra­ne­ga,­nenad­no­odpr­tost­real­­ne­ga­ali­raz­kri­va­nje­dejan­ske,­nei­zre­klji­ve,­nepred­stav­lji­ve,­nefi­na­li­zi­ra­ne­total­no­sti (»ce­lost­nost­nje­nih­neskonc­nih­hori­zon­tov«,­kot­pra­vi­Hus­serl­[1989:­30]). Ali,­kot­pra­vi­Lyo­tard,­»pre­zen­ti­ra­dejs­tvo,­da­obsta­ja­nepred­stav­lji­vo«­(Lyo­­tard­1984: 78),­ki­se­iskri­v po­seb­ni­osvet­lja­vi­tran­zi­tor­ne­seda­njo­sti.­Ril­ke­je­ve in­Koso­ve­lo­ve­pesmi­nam­izro­ca­jo­nepred­stav­lji­vo­in­posre­du­je­jo­pre­hod­na, bež­na,­hip­na­motre­nja­pri­zo­rišc,­(tudi­jezi­kov­no)­neja­sna,­nedo­loc­na,­izmuz­lji­­va,­ven­dar­zelo­resnic­na,­kar­zade­va­izkus­tvo.­Izra­ža­jo­popol­no­obcut­lji­vost, amal­gam­raz­ha­ja­jo­cih­izku­šenj,­novo­dojet­je­celo­te. 
Njun­enkra­ten­moder­ni­stic­ni­uvid­v de­jan­skost­Devi­na­in­Kra­sa­prek­podob posre­du­je­nepo­sred­no­tran­zi­tor­nost­seda­njo­sti,­ki­napo­sled­sko­zi­pro­ces­bra­nja omo­go­ca­bral­ce­vi­last­ni­eksi­sten­ci­soo­ce­nje­s pre­meš­ce­nim,­v av­to­ref­lek­siv­no­sti pod­vo­je­nim­tro­po­loš­kim­pogle­dom.­Moder­ni­stic­ne­repre­zen­ta­ci­je­pokra­jin zavra­ca­jo­izcr­pa­no­uni­ver­za­li­stic­no­sta­liš­ce,­a pri­tem­osta­ja­jo­bli­zu­obri­su­kon­­kret­ne­real­no­sti,­nje­ni­kom­plek­sno­sti.­Moder­ni­stic­na­pokra­ji­na­ni­poda­na­s tra­­di­cio­nal­ne­uni­ver­za­li­stic­ne­pers­pek­ti­ve,­tem­vec­jo­nado­meš­ca­gle­diš­ce eksi­sten­cial­ne­odpr­to­sti­z vpo­gle­dom­v po­te­ka­jo­ci­se­dogo­dek­pisa­nja –­obo­je­­ga,­nje­go­ve­ga­ustvar­jal­ne­ga­in­bral­ne­ga­pro­ce­sa.­Moder­ni­stic­ne­repre­zen­ta­ci­je kra­ji­ne­pre­da­ja­jo­nefi­na­li­zi­ra­no­(in­kon­klu­ziv­no)­tran­zi­tor­no­sta­liš­ce­resni­ce 
o de­jan­skem,­pre­poz­na­nem­vse­lej­nano­vo,­izro­ca­jo­resni­co­kot­posta­ja­nje.­Po Lyo­tar­du­je­nepred­stav­lji­vo tisto,­kar­moder­ni­stic­na­umet­nost­preiz­ku­ša­in v kar­nam­omo­go­ca­uvid.­Z ne­pred­stav­lji­vim­se­lah­ko­soo­ca­tako,­da­inter­ve­ni­­ra­v svo­jo­for­mo,­v svoj­lasten­inven­ti­ven­pro­ces,­v po­sta­ja­nje­pisa­nja,­v re­pre­­zen­ta­ci­je­na­delu,­v ma­te­rial­nost­svo­je­lite­rar­no­sti,­v (per­for­ma­tiv­ni)­akt­svo­je­ga pojav­ljanja,­in­s tem,­da­nas­zaple­te­v svoj­logos­in­odpr­to­semio­zo.­Moder­ni­­stic­ne­repre­zen­ta­ci­je­sko­zi­svo­je­edins­tve­ne­inven­ci­je­samo­ref­lek­siv­ne­poe­ti­ke in­z in­ter­po­li­ra­njem­bral­ca­v be­se­dil­ne­postop­ke­izsi­li­jo­soo­ce­nje­s toc­ko­ved­no nano­vo­opre­de­lju­jo­ce­resni­ce,­resni­ce,­ki­zme­raj­pri­ha­ja­na­svet­lo­z ne­ke­ga­nove­­ga­zor­ne­ga­kota.31 Od­tod­skraj­na­gosto­ta­izra­za­in­kom­plek­snost­moder­ni­stic­­nih­scen­skih­repre­zen­ta­cij.­Zgoš­ce­na,­nepro­soj­na­sta­liš­ca­o pro­stor­skem­je mogo­ce­naj­ti­celo­za­na­videz­redu­ci­ra­ni­mi,­ven­dar­jed­ki­mi­bese­da­mi­Koso­ve­lo­­vih­konstruk­ti­vi­stic­nih­pesmi,­ki­niso­nic­manj­her­me­tic­ne.­Samo­ref­lek­siv­nost se­v mo­der­ni­stic­nih­poe­ti­kah­mani­fe­sti­ra­kot­umet­nost­poj­ma,­in­od­tod­izvi­­ra­jo­asket­ske­podo­be­moder­ni­stic­nih­teri­to­ri­jev,­varc­no­ozna­ce­va­nje­pri­zo­rišc in­dokaj­sko­pi,­strikt­ni,­zadr­ža­ni­obri­si­Kra­sa­in­Devi­na.­Pokra­ji­ne­v Ril­ke­je­vi in­Koso­ve­lo­vi­poe­zi­ji­so­prav­za­prav­nekak­šna­postu­li­ra­na­pri­zo­riš­ca,­so­pre­cej abstrakt­ne­in­hipo­te­tic­ne.­Moder­ni­stic­no­doje­ma­nje­pokra­ji­ne­je­v svo­jem bis­tvu­kon­cep­tual­no.­Kras­in­Devin­naz­na­cu­je­ta­hipo­te­tic­ni­instan­ci,­impli­ci­­ra­ta­svo­jo­kom­plek­sno­navi­dez­no­nav­zoc­nost,­ves­spek­ter­poten­cial­nih­pome­­nov.­Moder­ni­stic­ne­kra­ji­ne­so­prek­spe­ci­fic­nih­kon­struk­ti­vi­stic­nih­kva­li­tet, suge­stiv­ne­ga­pome­nje­nja­in­odpr­te­inter­pre­ta­ci­je­lah­ko­zgolj­kon­struk­ci­je, dosti­abstrakt­nej­še­od­pred­hod­nih­lite­rar­nih­rea­li­za­cij.­Ril­ke­je,­zave­da­joc se tek­stual­nih­pokra­jin­ali­še­bolje­ide­je­tek­sta­kot­pokra­ji­ne,­v Sedmielegiji zapi­sal: 
[…]­Ocit­no­sti si­želi­mo,­ceprav­najo­cit­nej­ša­sre­ca se­nam­raz­kri­je­šele,­ce­spre­me­ni­mo­jo­v sebi. 
Nik­jer­ne­bo,­lju­ba,­sve­ta­razen­zno­traj.­Naše živ­lje­nje­mine­va­v spre­mem­bi.­In­zme­raj­nez­nat­nej­ša zgi­nja­zuna­njost.­Kjer­je­nekoc­trd­na­hiša­bila, se­pri­ka­že­izmiš­lje­na­tvor­ba,­pov­prek,­vsa­v ob­la­sti mo­go­ce­ga,­ko­da­sto­ji­še­doce­la­v mož­ga­nih. Pro­stor­ne­kaš­ce­moci­si­ustvar­ja­duh­casa,­bre­zob­li­cen Kot­nape­ti­zagon,­ki­mu­dote­ka­iz­vse­ga.­(Ril­ke­1977:­118) 
31 Samo­v tem­pome­nu­je­v zve­zi­z mo­der­niz­mom­in­nje­go­vim­kon­cep­tom­moder­no­sti ustrez­no­upo­ra­bi­ti­misel­bau­de­lai­ro­ve­ga­sta­liš­ca,­da­je­»poe­zi­ja­zadost­na­sami­sebi,« [»La­poésie­se­suf­fit­A elle-męme,«­(bau­de­lai­re­1968:­476)];­ali­kot­je­zapi­sal­v svojem ese­ju­o Gau­tie­ru,­da­»pred­met­poe­zi­je­ni­resni­ca,­pred­met­poe­zi­je­je­Poe­zi­ja­sama« [»elle­n'a pas­la­Vérité­pour­l'ob­jet,­elle­n'a qu'elle-męme,«­(bau­de­lai­re­1968:­352)]. 
Li­te­ra­tu­ra 
Apol­li­nai­re,­Guil­lau­me,­1992:­On­the­Sub­ject­in­Modern­Pain­ting.­V:­Char­­les­Har­ri­son­in­Paul­Wood (ur).­ArtinTheory1900-1990.Oxford:­black­well. Pona­tis­1997.­Str. 179–181. 
Auer­bach,­Erich,­1968:­Mimesis.Prev. Wil­lard­R.­Trask.­Prin­ce­ton:­Prin­ce­ton Uni­ver­sity­Press. —,­1998: Mimesis.­Prikazanaresnicnostvzahodniliteraturi.­Prev. Vid­Snoj.­Ljub­ljana: Lite­rar­no-umet­niš­ko­druš­tvo­Lite­ra­tu­ra. Bah­tin,­Mihail M.,­1982:­Teorijaromana:­izbranerazprave.­Ur. Alek­san­der­Ska­­za,­prev. Dra­go­bajt.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba. Bakh­tin,­M. M.,­1981:­TheDialogicImagination:FourEssays.­Ur. Mic­hael­Holquist, 
prev. Caryl­emer­son­in­Mic­hael­Hol­quist.­Austin:­Uni­ver­sity­of­Texas­Press. Bau­de­lai­re,­Char­les,­1968:­Śuvrecomplčtes.­Paris:­Édi­tion­du­Seuil. Behr,­Shu­la­mith,­David­Fan­ning in­Dou­glas­Jar­man (ur.),­1993: Expres­
sionismReassessed.­Manc­he­ster:­Manc­he­ster­Uni­ver­sity­Press. 
Be­nja­min,­Wal­ter,­1940:­OntheConceptofHistory.­Prev. Den­nis­Red­mond. 2005;­http://www.mar­xists.org/re­fe­ren­ce/arc­hi­ve/be­nja­min/1940/hi­story.html (do­stop­16. 4. 2013). 
Ber­leant,­Arnold,­2005:­AestheticsandEnvironment.­Alders­hot:­Ash­ga­te. Gur­witsch,­Aron,­1956:­The­Last­Work­of­edmund­Hus­serl.­Philosophyand PhenomenologicalResearch16,­št. 3,­str. 380–399. Ham­bur­ger,­Mic­hael,­1972:­The Truth ofPoetry: Tensions in Modern Poetry fromBaudelairetothe1960s.­Har­monds­worth:­Pen­guin. Har­ri­son,­Char­les in­Paul­Wood (ur.),­1997:­Art in Theory1900–1990. Oxford:­black­well. Hol­quist,­Mic­hael,­1999:­erich­Auer­bach­and­the­Fate­of­Phi­lo­logy­Today. PoeticsToday20,­št. 1,­str. 77–91. 
Hus­serl,­Edmund,­1962:­Die­Kri­sis­des­europäisc­hen­Mensc­hen­tums­und­die Phi­lo­sop­hie.­V:­Husserliana,BandVI,DieKrisisderEuropäischenWissenschaften unddietranszendentalePhänomenologie.Haag:­Mar­ti­nus­Nij­hoff.­Str. 314–348. 
—,­1989: Kriza evropskega cloveštva in filozofija.­Pre­ve­del­Tine­Hri­bar.­Mari­bor: Obzor­ja. 
Ja­vor­nik,­Miha,­Mar­ko­Juvan,­Alek­san­der­Ska­za,­Jola­Škulj in­Ivan Verc (ur.),­1997:­Bahtininhumanisticnevede/BakhtinandtheHumanities.­Ljub­­lja­na:­Znans­tve­ni­inšti­tut­FF. 
Ju­van,­Mar­ko,­2005:­Koso­vel­in­hibrid­nost­moder­niz­ma.­Primerjalnaknjižev-nost28,­poseb­na­šte­vil­ka,­str. 57–71. 
Kauf­mann,­Wal­ter­Arnold,­1980:­From Shakespeare to Existentialism: An OriginalStudy:EssaysonShakespeareandGoethe,HegelandKierkegaard,Nietzsche, Rilke,andFreud,Jaspers,Heidegger,andToynbee.Prin­ce­ton,­N. J.:­Prin­ce­ton­Uni­­ver­sity­Press. 
Ker­mo­de,­Frank,­1968:­TheSenseofanEnding.­Lon­don:­Oxford­Uni­ver­sity­Press. 
—,­1971:­The­Modern.­V:­Frank­Kermode:­ModernEssays.­Lon­don:­Col­lins.­Str. 39–70. 
Kli­ne,­Ant­hony S.,­2009:­TheFountainofJoy.ALine-by-LineCommentaryon Rilke's Duino Elegies.­http://www.poetryintranslation.com/PITBR/German/ TheFountainOfJoy.htm. 
Ko­so­vel,­Srec­ko,­1964:­Zbranodelo1.­Ur. An­ton­Ocvirk. Ljub­lja­na:­DZS. 
—,­1974:­Zbranodelo2.­Ur. An­ton­Ocvirk. Ljub­lja­na:­DZS. 
Lyo­tard,­Jean-Fran­cois,­1984:­ThePostmodernCondition.­Manc­he­ster:­Manc­­he­ster­Uni­ver­sity­Press. 
Meil­las­soux,­Quen­tin.­Aprčslafinitude:Essaisurlanécessitédelacontingence. Pariz:­Seuil,­2006. 
—,­2011.­Pokoncnosti:Razpravaonujnostikontingence.­Prev. Samo­Tom­šic.­Ljub­lja­­na:­ZRC­SAZU,­2011. 
Mitc­hell,­Step­hen,­2014:­Fore­word.­V:­Step­hen­Mitc­hell­(ur. in­prev.):­The DuinoElegies&TheSonnetstoOrpheus:ADualLanguageEdition.­New­York: Knopf­Doub­le­day­Pub­lis­hing­Group.­Str. XI–XIX. 
Mo­hanty,­Jiten­dra­Nath,­1995:­The­Deve­lop­ment­of­Hus­serl's­Thought. 
V: barry­Smith­in­David­Woo­druff­Smith­(ur.): The Cambridge Companion to Husserl.­Cam­brid­ge:­Cam­brid­ge­Uni­ver­sity­Press.­Str. 45-77. Oc­virk,­Anton,­1967:­Srec­ko­Koso­vel­in­kon­struk­ti­vi­zem.­V:­Srec­ko­Koso­vel: Integrali26.­Ur. An­ton­Ocvirk.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­založ­ba.­Str. 5–112. Rée,­Jonat­han,­1991:­The­Vanity­of­Histo­ri­cism.­New Literary History 22, str. 961–983. Ri­co­eur,­Paul,­1991:­Nar­ra­ti­ve­Iden­tity.­V:­David­Wood­(ur.): OnPaulRicoeur. NarrativeandInterpretation.­Lon­don:­Rout­led­ge.­188–199. Ril­ke,­Rai­ner­Maria,­1903:­Worpswede:MonographieeinerLandschaftundihrer Mahler.­bie­le­feld­in­Leip­zig;­pona­tis­bre­men,­1970. —,­1945:­LettersofRainerMariaRilke1892–1910.­Volu­me­I.­Prev. Jane­ban­nard Gree­ne­in­M. D.­Her­ter­Nor­ton.­New­York:­W. W.­Nor­ton­And­Com­pany­Inc. —,­1947: LettersofRainerMariaRilke.1910–1926.Volu­me­II.­Prev. Jane­ban­nard Gree­ne­in­M. D.­Her­ter­Nor­ton,­New­York:­W. W.­Nor­ton­&­Com­pany,­Inc. —,­1955:­Duineser­elegien.­V:­Rainer­M.­Rilke:­SämtlicheWerke.­bd.­1.­Frankfurt/M.: 
Insel-Verlag.­Na­spletu:­http://gutenberg.spiegel.de/buch/duineser-elegien-829/1 —,­1986:­RodinandOtherProsePieces.­Lon­don,­New­York:­Quar­ted­books. 
—, 1987: Briefe.­Izda­ja­telj­Ril­ke-Arc­hiv­v Wei­mar­ju,­v so­de­lo­va­nju­z Ruth­Sie­­
ber-Ril­ke;­zanj­Karl­Alt­heim.­Frank­furt­am­Main:­Insel. —,­1977:­Pesmi.­Pre­ve­del­Kaje­tan­Kovic.­Ljub­lja­na:­DZS. —,­2001:­Duino Elegies.­Prev. A. S.­Kli­ne.­http://poetryintranslation.com/PITBR/ 
German/Rilke.htm#_Toc509812215(do­stop­14. 11. 2013). —,­2002:­LettersonCézanne.­Prev. Joel­Agee.­New­York:­North­Point­Press. —,­ThePoetryofRainerMariaRilke.SelectedPoems.DuinoElegiesandTheFountain 
ofJoy:acommentaryontheElegies.Prev. in­komen­tar­A. S.­Kli­ne.­http://www.poe­­tr­yin­tran­sla­tion.com/PITbR/Ger­man/Ril­ke­ho­me.htm­(do­stop­14. 9. 2015) Rot­hen­berg,­Jero­me in­Jef­frey­C.­Robin­son,­2009:­Poemsforthemillen­niumIII.­ber­ke­ley­in­Los­Ange­les:­Uni­ver­sity­of­Cali­for­nia­Press. Škulj,­Jola,­1996:­Dia­lo­gi­zem­kot­nefi­na­li­zi­ra­ni­kon­cept­resni­ce:­lite­ra­tu­ra­20. sto­­let­ja­in­nje­na­logi­ka­inkon­klu­ziv­no­sti.­Primerjalnaknjiževnost19,­št. 2,­str. 37-48. 
—,­1997:­Dia­lo­gism­as­Non-Fi­na­li­zed­Con­cept­of­Truth:­The­20th­Cen­tury­Lite­­ra­tu­re­and­Its­Logic­of­Inconc­lu­si­ve­ness.­V:­Miha­Javor­nik,­idr.­(ur.):­Bahtinand theHumanities.­Ljub­lja­na:­Znans­tve­ni­inšti­tut­FF.­Str. 139-150. 
So­nes­son,­Göran,­1999.­The­Cul­tu­re­of­Moder­nism.­V:­Marie­Cara­ni­in­Göran Sones­son­(ur.):­VISIO3,­3:­Modernism:­9–26;­Sones­son,­Göran,­»Cul­tu­re­of Moder­nism«,­ArtsofTransgression/TransgressionsofArt.­http://www.arthist.lu.se/kult­sem/sonesson/cult_mod_1.html(do­stop­26. 6. 2004). 
Spa­nos,­Wil­liam,­1970:­Modern­Lite­rary­Cri­ti­cism­and­the­Spa­tia­li­za­tion­of Time:­An­exi­sten­tial­Cri­ti­que.­JournalofAestheticsandArtCriticism29,­str. 87-104. Vrec­ko,­Janez,­2011:­Srecko Kosovel. Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC;­ZRC­SAZU. 
(Mo­no­gra­fi­je­k Zbra­nim­delom­slo­ven­skih­pesni­kov­in­pisa­te­ljev 13) Whi­te,­Hay­den,­1999:­FiguralRealism.­bal­ti­mo­re,­Lon­don:­Johns­Hop­kins­Uni­­ver­sity­Press. 


Pri­po­ved­ni­pro­stor­v Idinikocki Suzane Tratnik 
Alen­ka­Koron 
P
ro­stor­in­cas­kot­aprior­ni­for­mi­zaz­na­va­nja sta­že­od­Kan­to­ve filo­zo­fi­je­naprej­pre­poz­na­na­kot­dve­temelj­ni­kate­go­ri­ji,­ki­struk­tu­ri­ra­ta clo­veš­ko­izkuš­njo­in­prav­izkuš­nja­je­po­Moni­ki­Flu­der­nik­(1996)­v je­dru sle­her­ne­pri­po­ve­di.­Tako­lah­ko­naj­hi­tre­je­poja­sni­mo­pomen­in­med­se­boj­no pove­za­nost­pro­sto­ra,­casa­in­pri­po­ve­di­v ra­zi­ska­vah­pri­po­ved­niš­tva.­Toda­pri­­po­ved­ni­pro­stor –­kot­krov­ni­pojem­za­pri­zo­riš­ca­ozi­ro­ma­doga­ja­liš­ca,­inte­rie­re in­ekste­rie­re,­mesta,­pokra­ji­ne­in­nara­vo –­je­bil­dol­go­poj­mo­van­pred­vsem­kot ozad­je­za­lite­rar­ne­like­in­nji­ho­va­deja­nja,­zato­ne­cudi,­da­lite­rar­na­teo­ri­ja­za ana­li­ze­pro­sto­ra­ni­raz­vi­la­toli­ko­kate­go­rij­kot­za­repre­zen­ta­ci­je­casa.­Vsee­no v stro­ki­nas­ploh­in­v teo­ri­ji­pri­po­ve­di1 še­pose­bej­nika­kor­ni­bil­spre­gle­dan.2 Šir­­še­teme­lje­za­ana­li­zo­pro­sto­ra­in­nje­go­vih­repre­zen­ta­cij­so­prav­za­prav­posta­vi­le že­ima­nent­na­inter­pre­ta­ci­ja,­razi­ska­va­topo­sov­in­tema­to­lo­gi­ja­(obrav­na­va­le­so npr.­moti­vi­ko­nara­ve­v ro­man­ti­ki­in­nas­ploh­zgo­do­vi­no­pro­stor­skih­sno­vi­in moti­vov,­tra­di­cij­ske­alu­zi­je­na­narav­ne­poja­ve,­locusamoenusitd.),­izro­ci­lo­pa­so nada­lje­va­le­in­raz­vi­ja­le­zla­sti­semio­ti­ka­in­raz­lic­ne­feno­me­no­loš­ke­usme­ri­tve (Nünning 2004).3 
1 Ter­min­teo­ri­ja­pri­po­ve­di­upo­rab­ljam­kot­okvir­no­sopo­men­ko­za­nara­to­lo­gi­jo.­Podrobneje o tem­gl. Ko­ron­2014. 2 Kri­ti­cen­pre­gled­dose­da­njih­lite­rar­no­teo­ret­skih­razi­skav­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra­je naj­ti­npr.­v Den­ner­lein­2009:­13–37,­210–217. 
3 Ši­rok­spek­ter­usme­ri­tev­lite­rar­no­ved­nih­obrav­nav­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra­raz­be­re­mo tudi­s kri­tic­nim­pre­gle­dom­nepo­pol­ne­bib­lio­gra­fi­je­Slovenskerazpraveoprostoruvlite­raturi.­S po­moc­jo­Cobis­sa­izde­la­ni­spi­sek,­dosto­pen­na­splet­ni­stra­ni­pro­jek­ta­Prostor slovenskeliterarnekulture(gl. http://pslk.zrc-sazu.si/sl/prostorske-analize/razprave-o-pro­storu-v-literaturi/),­nacrt­no­izpuš­ca­štu­di­je­z me­ta­fo­ric­ni­mi­obrav­na­va­mi­pro­sto­ra­in ni­ome­jen­le­na­pri­po­ved­niš­tvo,­a ce­to­sku­paj­s si­cerš­nji­mi­ome­ji­tva­mi­Cobis­sa­vza­­me­mo­v za­kup,­ven­dar­le­daje­podob­no­sli­ko. 
ce­prav­je­pojem­pro­stor­sam­na­sebi­poli­se­mi­cen­in­ga­je,­kot­ute­me­lju­je Marie-Lau­re­Ryan­(2009:­421),­tež­ko­defi­ni­ra­ti,­ne­da­bi­zabred­li­v pre­ti­ra­no abstrakt­nost­ali­meta­fo­ric­nost,­se­zdi,­da­se­je­opre­de­li­tvi­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra, ki­sta­jo­pred­la­ga­la­buch­holz­in­Jahn,­uspe­lo­izog­ni­ti­tem­pastem.­Na­naj­bolj­pre­­pro­sti­rav­ni­sta­pri­po­ved­ni­pro­stor­opre­de­li­la­kot­»oko­lje,­v ka­te­rem­se­gib­lje­jo­in živi­jo­zgod­be­ni­liki«­(buch­holz­in­Jahn­2008:­552).­Pri­po­ved­ni­pro­stor­lah­ko­po Rya­no­vi­ime­nu­je­mo­tudi­pri­zo­riš­ce­(setting)­ali­doga­ja­liš­ce,­torej­s ter­mi­nom,­ki ga­upo­rab­lja­npr.­Miran­Hlad­nik­(2012),­toda­tre­ba­ga­je­še­natanc­ne­je­opre­de­liti. 
Da­bi­pri­ka­za­la­neka­te­re­pri­po­ved­no­teo­ret­sko­rele­vant­ne­vidi­ke­za­ana­li­zo pro­sto­ra­v li­te­rar­nih­bese­di­lih,­se­nave­zu­jem­na­pris­pe­vek­Marie-Lau­re­Ryan v HandbookofNarratology.4 V njem­se­je­opr­la­na­last­ne­razi­ska­ve­o teo­ri­ji­možnih sve­tov­(Ryan 1991)­ter­na­novo­siste­ma­ti­zi­ra­la­dose­da­nja­pomemb­nej­ša­literarno­in­pri­po­ved­no­teo­ret­ska­dog­na­nja­o pro­sto­ru­v pri­po­ve­di,­ne­da­bi­se­skli­ce­va­la na­pro­stor­ski­obrat­v li­te­rar­ni­vedi.5 Pro­stor­ske­ga­obra­ta­tu­niti­ni­ome­ni­la,­pac pa­je­v no­vej­šem­raz­del­ku­o naj­no­vej­ših­tež­njah­v obrav­na­vah­pri­po­ved­ne­ga pro­sto­ra­za­splet­no­izda­jo­knji­ge­naved­la­Fran­ca­Moret­ti­ja,­bar­ba­ro­Piat­ti,­pro­­jekt­Atlasevropskeliteraturein­ber­tran­da­Westp­ha­la­z nje­go­vi­mi­geo­kri­tiš­ki­mi razi­ska­va­mi.6 Ta­molk­o obra­tu­niti­ni­pre­se­net­ljiv,­ceprav­se­je­Rya­no­va­že­ukvar­­ja­la­z zem­lje­vi­di,­npr.­ko­je­raz­prav­lja­la­o kon­struk­ci­ji­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra.7 Kon­cep­ti­pro­stor­ske­ga­obra­ta­so­namrec­s svo­jim­antie­sen­cia­liz­mom,­druž­be­no in­poli­tic­no­kri­tic­nost­jo­ter­kri­ti­ko­ideo­lo­gi­je­teže­združ­lji­vi­z na­ra­to­lo­gi­jo,­ki­si je­vsaj­v svo­ji­pred­struk­tu­ra­li­stic­ni­in­kla­sic­ni­fazi­pri­za­de­va­la­za­vred­nost­no­nev­­tral­ni­opis­in­ana­li­zo.­V pris­pev­ku­bom­pri­po­ved­no­teo­ret­ska­izva­ja­nja­Rya­no­ve a­pli­ci­ra­la­na­krat­ko­zgod­bo­Suza­ne­Trat­nik­Idinakocka(2015),­ki­je­za­kom­plek­­sno­prob­le­ma­ti­ko,­ki­nas­tu­zani­ma,­še­pose­bej­zani­mi­va,­saj­eks­pli­cit­no­tema­ti­zi­ra repre­zen­ta­ci­je­pro­sto­ra.­Pred­ana­li­zo­naj­pov­za­mem­doga­ja­nje­v zgod­bi. 
enajst­let­na­Ida,­ki­od­nedav­ne­seli­tve­iz­hiše­sta­rih­star­šev­pre­bi­va­z mamo v skrom­ni­pod­na­jem­niš­ki­sobi,­ima­veli­ke­ambi­ci­je;­želi­si­izu­mi­ti­nekaj­take­ga, 
4 Delo­je­pod­naslo­vom­TheLivingHandbookofNarratologyizš­lo­tudi­na­sple­tu­in­se 
stal­no­dopol­nju­je.­Prim. http://www.lhn.uni-hamburg.de/.­Dostop­
7. 9. 2015. 5 Po­drob­ne­je­in­tudi­kri­tic­no­o pro­stor­skem­obra­tu­v li­te­rar­ni­vedi­glej­Juvan­(2013)­ter 
Win­kler,­Sei­fert­in­Dete­ring­(2012). 6 Prim. http://www.lhn.uni-hamburg.de/article/space,­odsta­vek­30.­Dostop.
7. 9. 2015. 7 O tem­glej­Ryan­(2003a)­in­Ryan­(2003b). 
kot­je­npr.­Rubi­ko­va­koc­ka,­s ci­mer­bi­lah­ko­zaslo­ve­la­ali­celo­obo­ga­te­la.­Za doma­co­nalo­go­mora­nari­sa­ti­tlo­ris­svo­je­ga­biva­liš­ca,­kar­je­nika­kor­ne­nav­du­šu­­je,­saj­se­sra­mu­je­ubor­ne­ga­sta­no­va­nja,­a se­vsee­no­loti­dela.­Med­tem­ko­zari­su­je tlo­ris­na­juž­ni­stra­ni­sobe,­se­ob­sen­ti­men­tal­ni­sklad­bi­z mamo­raz­jo­ce­ta.­Izve­­mo,­da­sta­ri­oce­v bol­ni­šni­ci­umi­ra­za­rakom.­Po­vrsti­nato­sle­di­jo­osta­le­ste­ne. Ob­zahod­ni­je­mate­rin­kavc,­kjer­mati –­zara­di­var­ce­va­nja –­ple­te­obla­ci­la­za Ido,­ob­sever­ni­je­veli­ka­oma­ra­in­mala­vitri­na­z ne­kaj­knji­ga­mi,­ob­vzhod­ni­pa Idin­kavc­poste­lja,­ob­cemer­izve­mo,­da­se­tam­bere,­raz­miš­lja,­bole­ha­in­poslu­­ša­radio­ka­se­to­fon,­ki­pa­ga­je­oce­že­pred­casom­odne­sel.­Pri­po­ved­je­nato pre­ki­nje­na; izve­mo,­da­se­je­Ida­po­ded­ko­vi­smr­ti­in­pogre­bu­z olaj­ša­njem­vrnila­v šo­lo,­že prej­pa­odda­la­svo­jo­ris­bo­v pre­gled.­Po­nje­nem­pri­ho­du­hoce­uci­telj,­osu­pel­ob izdel­ku,­govo­ri­ti­z njo;­vede­ti­hoce,­kako­ga­je­nare­di­la,­in­izja­vi,­da­je­to­izum tisoc­let­ja.­Ob­pogle­du­vris­bo­Ida­zacu­de­na­ugo­to­vi,­da­je­tlo­ris­resni­cen,­»v ve­­li­ko­sti­živ­lje­nja«,­a hkra­ti­neko­li­ko­dru­ga­cen.­Na­juž­ni­stra­ni­sliši­jok­in­vidi kap­lja­nje­solz­iz­pipe­nad­kori­tom,­na­postra­ni­nag­nje­ni­ris­bi­zagle­da­še­zabri­­sa­no,­odpr­to­krsto­z ded­kom,­ob­zahod­ni­ste­ni­zasli­ši­škle­pe­tanje­ple­tilk­in­vidi kavc­pre­krit­z nit­mi,­ki­so­mami­ni­raz­pa­ra­ni­živ­ci­in­poca­si­uha­ja­jo­sko­zi­odpr­­to­okno,­na­sever­ni­ste­ni­je­sicer­tiši­na,­a na­me­sto­ris­be­mrtvaš­ke­gla­ve­na­knji­gi se­drug­je­poja­vi­pra­va­loba­nja­z ba­bi­ci­no­ruto­na­gla­vi,­na­vzhod­ni­stra­ni­pa­pod naklo­nom­na­poste­lji­zagle­da­obri­se­same­sebe,­zra­ven­pa­še­stra­šno­hreš­cec kase­to­fon.­Naj­vec­je­spre­mem­be­so­na­sre­di­ris­be,­kjer­za­mizo­sedi­Ida­sama­in obra­ca­koc­ko­iz­raz­lic­no­sestav­lje­nih­stra­ni­sobe.­Z vsa­kim­obra­tom­dobi­tlo­ris dru­go­podo­bo.­Vrte­nje­koc­ke­pre­ki­ne­mama,­ki­jo­moc­no­stre­se­za­rame­na. Izve­mo,­da­je­nede­lja,­da­ris­ba­tlo­ri­sa­še­ni­odda­na,­da­je­sta­ri­oce­živ­in­Ida­ni­še nice­sar­izu­mi­la. 
Lo­ti­mo­se­zdaj­ana­li­ze­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra­Idinekocke.­Zara­di­neu­sta­lje­­ne­ter­mi­no­lo­gi­je­Rya­no­va,­kot­rece­no,­siste­ma­ti­zi­ra­obsto­je­ce­pri­po­ved­no­teo­ret­ske cle­ni­tve­pro­sto­ra­(Ryan­2009:­421–423).­Loka­ci­je­v pi­sni­pri­po­ve­di,­kjer­se odvi­ja­jo­pri­po­ved­ni­dogod­ki,­defi­ni­ra­ni­kot­»spre­mem­be­sta­nja,­ki­pri­za­de­va­jo indi­vi­dua­li­zi­ra­ne­eksi­sten­te«­(420),­raz­li­ku­je­od­celot­ne­ga­pro­sto­ra,­ki­ga­ti dogod­ki­impli­ci­ra­jo.­Na­pod­la­gi­te­raz­li­ke­sin­te­ti­zi­ra­niz­kate­go­rij­in­jih­pona­­zo­ri­z Joy­ceo­vo­krat­ko­zgod­bo­Eveline.8 
8 eve­li­ne­je­uvrš­ce­na­v Dublincane,­ki­so­2012­izš­li­pri­Mla­din­ski­knji­gi­v no­vem­pre­vo­­du­Tine­Mah­ko­ta. 
Prva­od­pred­la­ga­nih­kate­go­rij­so­pro­stor­ski­okvi­ri­(spatialframes).­Defi­ni­ra­­ni­so­kot­»ne­po­sred­no­oko­lje­dejan­skih­dogod­kov«­ozi­ro­ma­»raz­lic­ne­loka­ci­je, ki­jih­pri­ka­že­pri­po­ved­ni­diskurz­ali­podo­ba«­(nav.­d.:­421).­Pred­stav­lja­mo­si­jih lah­ko­kot­menja­jo­ce­se­pri­zo­re­doga­ja­nja:­ko­se­liki­gib­lje­jo,­se­lah­ko­spre­mi­nja­­jo­tudi­pro­stor­ski­okvi­ri­in­ste­ka­jo­drug­v dru­ge­ga.­Pro­stor­ski­okvi­ri­so­z re­la­ci­ja­mi vse­bo­va­nja­(npr.­soba­je­pod­pro­stor­hiše,­cesta­pod­pro­stor­pokra­ji­ne)­hie­rar­hic­­no­orga­ni­zi­ra­ni,­meje­med­nji­mi­pa­so­lah­ko­ostre­(npr.­soba­je­od­salo­na­loce­na s hod­ni­kom)­ali­zabri­sa­ne­(npr.­pokra­ji­na­se­lah­ko­postop­no­spre­mi­nja,­ko­se lite­rar­ni­lik­pre­mi­ka­skoz­njo).9 V Evelinista­taka­pro­stor­ska­okvi­ra­dnev­na­soba nje­ne­hiše­in­dub­lin­sko­pri­sta­niš­ce.­V Idinikockipa­je­pro­stor­skih­okvi­rov­vec: maka­dam­ska­cesta,­dvo­riš­ce,­pod­na­jem­niš­ka­soba,­v ka­te­ri­biva­ta­z mamo,­šol­­ski­raz­red,­pro­stor­pred­šolo,­delav­ni­ca –­ucil­ni­ca­za­teh­nic­ni­pouk,­Idin­oži­ve­li tlo­ris­in­nazad­nje­spet­pod­na­jem­niš­ka­soba. 
Dru­ga­kate­go­ri­ja­je­pri­zo­riš­ce­(setting)­ozi­ro­ma­doga­ja­liš­ce,­defi­ni­ra­no­kot »splo­šno­druž­be­no-zgo­do­vin­sko-geo­graf­sko­oko­lje,­v ka­te­rem­se­odvi­ja­doga­­ja­nje«­(422).­Povsem­nas­prot­no­od­pro­stor­skih­okvi­rov,­ki­se­pogo­sto­menja­jo,­je ta­kate­go­ri­ja­rela­tiv­no­stal­na­in­sta­bil­na­ter­zaob­je­ma­celot­no­bese­di­lo.­Tako­je v Evelinedoga­ja­liš­ce­»niž­je­sred­nje­sloj­ni­Dub­lin­­v­zgodnjem­dvajsetem­sto­letju« (nav. m.).­V Idinikockipa­je­doga­ja­liš­ce­sko­po­umeš­ce­no­»v ma­lem­obmej­nem mestu­neke­socia­li­stic­ne­drža­ve«­(Trat­nik­2015: 50)­nek­je­na­vzhod­u­evro­pe (nav.d.: 52)­in­le­na­pod­la­gi­poz­na­va­nja­avto­ri­ci­nih­dru­gih­lite­rar­nih­bese­dil, a tudi­nje­ne­ga­živ­lje­nje­pi­sa,­lah­ko­skle­pa­mo,­da­je­to­mor­da­Mur­ska­Sobo­ta,­in sicer­v zad­nji­tret­ji­ni­dvaj­se­te­ga­sto­let­ja,­pred­raz­pa­dom­socia­li­stic­ne­Jugo­slavije. 
Na­sled­njo­kate­go­ri­jo­ime­nu­je­Marie-Lau­re­Ryan­zgod­be­ni­pro­stor­(story space).­To­je­»za­obde­la­vo­(plot)­rele­van­ten­pro­stor,­ki­ga­kar­ti­ra­jo­deja­nja­in misli­lite­rar­nih­likov«­(Ryan­2009:­422).­Sesto­ji­iz­vseh­pro­stor­skih­okvi­rov,­ki so­pri­zo­ri­dejan­sko­odvi­ja­jo­cih­se­dogod­kov­v pri­po­ve­di,­a tudi­iz­vseh­osta­lih v tek­stu­ome­nje­nih­loka­cij.­Zgod­be­ni­pro­stor­v Evelinetako­obse­ga­ne­le­eve­li­­ni­no­hišo­in­dub­lin­sko­pri­sta­niš­ce,­ampak­tudi­Juž­no­Ame­ri­ko,­kamor­naj­bi 
9 Pre­poz­na­va­nje­pro­stor­skih­okvi­rov­impli­ci­ra­seve­da­bral­ce­vo­dejav­no­»oživ­lja­nje« bese­di­la­v pro­ce­su­bra­nja,­cesar­Rya­no­va­ne­ome­nja.­Pro­stor­ske­vidi­ke­bral­ce­ve­ga­per­­ci­pi­ra­nja­fik­cij­ske­ga­bese­di­la­z na­ve­za­vo­na­Wolf­gan­ga­Iser­ja­podrob­ne­je­opi­su­je Juvan (2006:­244–246).­Raz­vi­je­tudi­svo­jo­siste­ma­ti­za­ci­jo­pro­sto­ra­v li­te­rar­nih­bese­di­lih in­jo­pona­zo­ri­s pri­me­ri­(247–258). 
eve­li­ne­pobeg­ni­la­s svo­jim­ljubc­kom.­V Idinikockipa­obse­ga­zgod­be­ni­pro­stor poleg­zgo­raj­našte­tih­pro­stor­skih­okvi­rov­še­bol­ni­šni­co,­kjer­umi­ra­dedek,­hišo sta­rih­star­šev,­iz­kate­re­sta­se­z ma­ter­jo­odse­li­li,­blat­no­jeze­ro­na­Madžar­skem, Pun­ti­že­lo­na­Hrvaš­kem,­pred­vsem­pa­živi,­pers­pek­ti­vic­no­oži­ve­li­pro­stor­tlorisa nju­ne­ga­biva­liš­ca­z zvoc­no­pod­la­go­vred,­tlo­ris­torej,­ki­je,­para­dok­sal­no,­»re­­sni­cen,­v ve­li­ko­sti­živ­lje­nja«­(Trat­nik­2015: 63).­Sre­di­tlo­ri­sa­za­mizo­sedi­Ida­in obra­ca­koc­ko,­zlo­že­no­iz­raz­lic­no­sestav­lje­nih­stra­ni­sobe,­in­z vsa­kim­obra­tom se­spre­me­ni­podo­ba­tlo­ri­sa.­K zgod­be­ne­mu­pro­sto­ru­bi­lah­ko­pri­šte­li­še­pro­sto­­re­med­be­se­dil­no­sti,10 evo­ci­ra­ne­z Idi­no­alu­zi­jo­na­Can­kar­je­vo­crti­co­Materje zatajil,­ko­jo­pri­de­teta­Juliš­ka­v šo­lo­obve­stit­o ded­ko­vi­smr­ti:­»Hi­tro­je­pogra­­bi­la­Juliš­ko­in­jo­zvle­kla­stran­od­šole,­saj­je­je­bilo­kmec­ke­sorod­ni­ce­sram­kakor Can­kar­ja­last­ne­mate­re­v pi­sa­nem­kmec­kem­kri­lu,­le­da­Ida­niko­li­ni­razu­me­la, zakaj­mate­ri­raje­ni­pove­dal,­naj­se­lep­še­oble­ce­za­pred­šolo,­name­sto­da­si­je nare­dil­sla­bo­vest­in­se­je­lotil­s cr­ti­co.«­(Nav. d.: 59) 
Pri­po­ved­ni­ali­zgod­be­ni­svet­je­cetr­ta­kate­go­ri­ja;­defi­ni­ran­je­kot­»zgod­be­ni pro­stor,­dopol­njen­z bral­ce­vo­domiš­lji­jo­na­pod­la­gi­nje­go­ve­kul­tur­ne­ved­no­sti in­real­ne­izkuš­nje­sve­ta«­(Ryan­2009:­422).­Med­tem­ko­prejš­nja­kate­go­ri­ja­(tj. zgod­be­ni­pro­stor)­sesto­ji­iz­izbra­nih,­s praz­ni­na­mi­loce­nih­pro­sto­rov,­je­pri­po­­ved­ni­svet­»do­miš­ljij­sko­zasno­van­kot­kohe­rent­na,­zdru­že­na,­onto­loš­ko­pol­na in­mate­rial­no­obsto­je­ca­geo­graf­ska­enti­te­ta,­celo­kadar­gre­za­fik­cij­ski­svet,­ki­ne pose­du­je­nobe­ne­od­teh­last­no­sti«­(nav. m.).­Tako­npr.­v eve­li­ni­nem­sve­tu­dom­­ne­va­mo,­da­Dub­lin­od­Juž­ne­Ame­ri­ke­locu­je­Atlan­tik,­ceprav­ocean­v pri­po­ve­di ni­nik­jer­poi­men­sko­ome­njen.­Ko­ima­mo­oprav­ka­z zgod­bo,­ki­refe­ri­ra­tako na real­ne­kot­na­domiš­ljij­ske­pro­sto­re,­kakor­je­to­v pri­me­ru­IdinekockeSuza­ne Trat­nik,­pa­naj­bi­bilo­zna­cil­no,­da­pri­po­ved­ni­svet­pola­ga­za­bese­di­lo­spe­ci­fic­­ne­loka­ci­je­na­geo­gra­fi­jo­real­ne­ga­sve­ta.­Tako­npr.­tudi­pro­sto­re,­zra­sle­iz­Idi­ne­ga oži­ve­le­ga­tlo­ri­sa,­lah­ko­razu­me­mo­kot­fan­ta­zij­ski­kom­ple­ment­nje­ne­ga­mur­­sko­so­boš­ke­ga,­še­jugo­slo­van­ske­ga­real­so­cia­li­stic­ne­ga­oko­lja.­ce­se­zgod­ba odvi­ja­v po­vsem­domiš­ljij­skih­pokra­ji­nah­(us­tvar­je­nih­npr.­v Gospodarjuprsta­novJoh­na­R. R.­Tol­kie­na),­bral­ci­dom­ne­va­jo,­tako­kot­velja­za­real­no­obsto­je­co pokra­ji­no­ozi­ro­ma­dele­sve­ta,­da­se­pri­po­ved­ni­svet­raz­te­za­onkraj­v tek­stu­poi­­me­no­va­nih­loka­cij­in­da­obsta­ja­med­nji­mi­kon­ti­nui­ran­pro­stor,­ceprav­ga­ne more­jo­izpol­ni­ti­z geo­graf­ski­mi­pote­za­mi. 
10 O pro­sto­rih­med­be­se­dil­no­sti­in­o med­be­se­dil­no­sti­pro­sto­ra­podrob­ne­je­Juvan­(2006: 252–258). 
Zad­nja­kate­go­ri­ja­je­pri­po­ved­ni­uni­ver­zum.­Defi­ni­ran­je­kot­»svet­(v pro­­stor­sko­ca­sov­nem­smi­slu­bese­de),­v be­se­di­lu­pri­ka­zan­kot­dejan­ski,­sku­paj z vse­mi­kon­tra­fak­tic­ni­mi­sve­to­vi,­ki­jih­liki­kon­strui­ra­jo­kot­pre­pri­ca­nja,­želje, spe­ku­la­ci­je,­hipo­te­tic­no­miš­lje­nje,­sanje­in­sanja­ri­je«­(422).­Pri­po­ved­ni­uni­ver­­zum­v Joy­ceo­vi­Evelineobse­ga­dva­sve­to­va,­v enem­se­vkr­ca­na­lad­jo­in­s svo­jim ljubc­kom­srec­no­zaži­vi­v no­vem­sve­tu,­v dru­gem­pa­cus­tve­no­ne­zmo­re­zapu­sti­ti Dub­li­na.­Seve­da­pa­mora­biti­mož­ni­svet­tek­stual­no­akti­vi­ran,­da­lah­ko­posta­ne del­meta­fo­ric­ne­ga­kon­cep­ta­pri­po­ved­ne­ga­uni­ver­zu­ma,­opo­zar­ja­Rya­no­va;­tako npr.­svet,­v ka­te­rem­eve­li­ne­posta­ne­kra­lji­ca­Angli­je,­ne­pri­pa­da­pri­po­ved­ne­mu uni­ver­zu­mu­zgod­be,­saj­v njej­niko­li­ni­ome­njen­ali­pred­po­stav­ljen.­Tudi­v Idini zgodbisestav­lja­ta­pri­po­ved­ni­uni­ver­zum­dva­sve­to­va,­v enem­nari­še­Ida­dvo­di­­men­zio­nal­ni­tlo­ris­sobe,­v dru­gem­njen­tlo­ris­zaži­vi.­Toda­ce­pozor­no­bere­mo zgod­bo,­vidi­mo,­da­obsta­ja­poleg­obeh­še­tret­ji­svet,­v ka­te­rem­se­Ida­vidi­(kot v zr­ca­lu?)­sede­co­za­mizo­v sre­diš­cu­oži­ve­le­ga­tlo­ri­sa­vrte­ti­koc­ko­iz­raz­lic­no sestav­lje­nih­stra­ni­sobe,­ki­jih­neneh­no­obra­ca.­Ali­prav­na­kon­cu­zgod­be,­ki­se vrne­sko­raj­da­v iz­ho­diš­ce­doga­ja­nja­in­se­torej­kon­ca­z »ne­kon­cem«,­obsta­ja­še cetr­ti­(hi­po­te­tic­ni)­svet,­ko­je­nede­lja­in­»ris­ba­tlo­ri­sa­še­ni­bila­odda­na,­sta­ri­oce je­bil­živ­in­Ida­še­ved­no­ni­nice­sar­izu­mi­la«­(Trat­nik­2015: 65),­in­ali­se­ta­svet sploh­raz­li­ku­je­od­prve­ga­sve­ta,­v ka­te­rem­Ida­nari­še­tlo­ris,­pa­je­že­drugo­vpra­­ša­nje. 
Og­lej­mo­si­še­osta­le­vidi­ke­pro­stor­sko­sti­bese­dil,­ki­jih­je­Marie-Lau­re­Ryan vklju­ci­la­v svoj­pris­pe­vek.­Prvi­od­njih,­ki­pa­se­zdi­manj­pomem­ben,­je­pro­stor­­ska­raz­sež­nost­(extension)­bese­di­la,­s ci­mer­so­miš­lje­ni­pri­po­ved­kot­mate­rial­ni pred­met­in­dimen­zi­je­nje­go­vih­zna­kov­v raz­lic­nih­medij­skih­poja­vi­tvah­od­nic­­te­pro­stor­ske­raz­sež­no­sti­ust­ne­pri­po­ve­di­ali­glas­be­do­tri­di­men­zio­nal­no­sti gle­da­liš­ca­ali­bale­ta­(Ryan­2009:­423–424).­Ta­pojem­naj­bi­bil­pro­stor­ski­ekvi­­va­lent­poj­mu­pri­po­ved­ni­cas­(discoursetime),­ki­ga­je­defi­ni­ral­Sey­mour­Chat­man. Toda­v na­ve­za­vi­na­IdinokockoSuza­ne­Trat­nik­ima­mo­na­prvi­pogled­oprav­ka z obi­caj­no­dvo­di­men­zio­nal­nost­jo,­ta­pa­je­zla­sti­v ti­pih­pri­po­ve­di,­ki­so­kom­bi­­ni­ra­ne­s sli­ka­mi,­npr.­v stri­pih,­risan­kah­ali­digi­tal­nih­pri­po­ve­dih,­ali­v ra­cu­nal­niš­kih igrah­potreb­na­nadalj­nje­raz­clem­be. 
Po­memb­ne­je­se­je­zave­da­ti,­da­so­pri­po­ve­di­ne­le­vpi­sa­ne­na­pro­stor­ske objek­te,­ampak­tudi­umeš­ce­ne­v fi­zic­ni­pro­stor­real­ne­ga­sve­ta,­nji­ho­ve­rela­ci­je do­oko­lja­pa­niso­nuj­no­mime­tic­no­repre­zen­ti­ra­ne.­V pri­me­ru­nefik­cij­ske­zgod­­be­je­mogo­ce­upo­ra­bi­ti­geste­in­deik­tic­ne­ele­men­te­(ka­zal­ni­ke),­da­poka­že­mo na ­dejan ­sko ­loka ­ci ­jo ­dogod ­kov. ­Nasta ­nek ­zna ­cil ­nih ­potez ­pokra ­ji ­ne ­ali ­dogod ­-ke ­na ­dolo ­ce ­nih ­pri ­zo ­riš ­cih ­lah ­ko ­obno ­vi ­jo ­miti, ­pri ­po ­ved ­ke ­in ­ust ­na ­zgo ­do ­vi ­na in ­tako ­zgra ­di ­jo ­»duh« ­pro ­sto ­ra, ­ki ­so ­ga ­Rim ­lja ­ni ­ime ­no ­va ­li ­geniusloci.­Svo ­je ­-vrst ­na ­obli ­ka ­pove ­za ­no ­sti ­zgodb ­z real ­ni ­mi ­pro ­sto ­ri ­so ­avstral ­ske ­abo ­ri ­gin ­ske pesmi ­poti ­( songlines); ­gre ­za ­zgod ­be ­(ali ­pesmi, ­ple ­se ­in ­vizual ­ne ­upo ­do ­bi ­tve), ki ­opi ­su ­je ­jo ­raz ­poz ­nav ­ne ­zna ­ke ­pokra ­ji ­ne ­in ­dru ­ge ­narav ­ne ­poja ­ve, ­s po ­moc ­jo kate ­rih ­si ­ljud ­je ­zapom ­ni ­jo ­potek ­poti ­tudi ­tam, ­kjer ­je ­pokra ­ji ­na ­navi ­dez ­eno ­­lic ­na ­in ­mono ­to ­na. ­Poseb ­na ­obli ­ka ­pro ­stor ­ske ­ume ­sti ­tve ­pri ­po ­ve ­di ­so ­še ­na posa ­mez ­ne ­eks ­po ­na ­te ­veza ­ni ­muzej ­ski ­komen ­tar ­ji, ­posre ­do ­va ­ni ­sko ­zi ­slu ­šal ­ke pred ­va ­jal ­ni ­ka; ­za ­pra ­vo ­zgod ­bo ­mora ­jo ­upo ­rab ­ni ­ki ­koor ­di ­ni ­ra ­ti ­svo ­je ­napre ­do ­-va ­nje ­sko ­zi ­raz ­stav ­ni ­pro ­stor. ­In ­konc ­no ­je ­GPS ­omo ­go ­cil ­zgod ­be ­na ­mobil ­nih tele ­fo ­nih: ­vezati ­se ­jih ­da ­na ­dolo ­ce ­no ­geo ­graf ­sko ­loka ­ci ­jo, ­jih ­nalo ­ži ­ti ­na ­inter ­­net ­in ­jih ­nare ­di ­ti ­doseg ­lji ­ve ­le ­lju ­dem, ­ki ­so ­se ­znaš ­li ­na ­pra ­vi ­loka ­ci ­ji, ­kjer ­jih zmo ­re ­jo ­akti ­vi ­ra ­ti. ­V tej ­kon ­ste ­la ­ci ­ji ­nove ­teh ­no ­lo ­gi ­je ­pove ­zu ­je ­jo ­zgod ­be ­s fi ­­zic ­nim ­pro ­sto ­rom, ­na ­kate ­re ­ga ­se ­nana ­ša ­jo ­(424). 
Idinakockaje ­z vi ­di ­ka ­teh ­poseb ­nih ­pri ­me ­rov ­povsem ­obi ­caj ­no ­bese ­di ­lo, zato ­ga ­je­mogo ­ce ­ime ­ti ­za­nomad ­ske­ga­in ­ga­kon­kre ­ti ­zi ­ra ­ti­kjerkoli­v od­-sotno ­sti ­pro ­stor ­skih ­refe ­ren ­tov, ­torej ­real ­nih ­druž ­be ­no ­geo ­graf ­skih ­pro ­sto ­rov; za ­iden ­ti ­fi ­ka ­ci ­jo ­real ­no ­obsto ­je ­cih ­loka ­cij ­dogod ­kov ­je ­v be ­se ­di ­lu ­celo ­nekaj 
opo ­re. 
Ne ­ko ­li ­ko ­pre ­se ­net ­lji ­vo ­Rya ­no ­va ­za ­obrav ­na ­vo ­tek ­stov ­in ­hiper ­tek ­stov ­priporoca Fran ­ko ­vo ­spa ­cial ­no ­for ­mo ­( spatialform)­(Ryan ­2009: ­424 –5), 11 torej ­koncep ­-tua ­li ­za ­ci ­jo ­simul ­ta ­no ­sti ­kot ­pro ­sto ­ra, ­ceprav ­se ­je ­uvo ­do ­ma ­žele ­la ­izog ­ni ­ti ­meta ­-fo ­ric ­nim ­poj ­mom. 12 Po ­obrav ­na ­vi ­pro ­stor ­ske ­meta ­fo ­ri ­ke ­pri ­bac ­he ­lar ­du, ­Lot ­ma ­nu, Lakof ­fu ­in ­John ­so ­nu, ­Hilary ­Dan ­nen ­berg ­in ­Kai ­Mik ­ko ­nen ­(425 –426), ­se Rya ­no ­va ­pos ­ve ­ti ­teh ­ni ­kam ­posre ­do ­va ­nja ­pro ­sto ­ra. ­Za ­pisne ­pri ­po ­ve ­di ­nava ­ja ­na mikro ­rav ­ni ­opis, ­giba ­nje, ­zaz ­na ­va ­nje, ­pre ­meš ­ca ­nje ­deiktik ­ter ­za ­film ­teh ­ni ­ko zumi ­ra ­nja, ­na ­makrorav ­ni ­pa ­raz ­li ­ko ­va ­nje ­med ­kar ­to, ­kadar ­je ­svet ­pred ­stav ­ljen s pa ­no ­ra ­mic ­no ­pers ­pek ­ti ­vo, ­in ­pot ­jo, ­ki ­repre ­zen ­ti ­ra ­pro ­stor ­dina ­mic ­no, ­z gib ­-lji ­ve ­ga ­gle ­diš ­ca ­(426 –427). ­Suza ­na ­Trat ­nik ­npr. ­v Idinikockikom ­bi ­ni ­ra ­opis sobe, ­pre ­ki ­njan ­s pri ­po ­ved ­ni ­mi ­vlož ­ki, ­s kar ­to, ­ki ­je ­v pri ­po ­ved ­ni ­fik ­ci ­ji ­sicer 
11 Po ­drob ­ne ­je ­gl. Škulj ­1989. 
12 K. ­Den ­ner ­lein ­(2009: ­49 –50) ­opo ­zar ­ja, ­da ­je ­Fran ­ko ­va ­kon ­cep ­tua ­li ­za ­ci ­ja ­spa ­cial ­ne forme meta ­fo ­ric ­na. 
red­ke­je­rab­lje­na­od­poti,­in­pano­ra­mic­no­pers­pek­ti­vo,­saj­mora­pro­ta­go­nist­ka izde­la­ti­tlo­ris­sobe: 
Na­sled­nja­je­bila­zahod­na­ste­na­z ok­nom,­obr­nje­na­na­naj­lep­ši­del­vrta­s sad­nim­drev­jem, ki­sicer­v tej­poz­ni,­a še­ved­no­mrz­li­in­suhi­zimi­ni­ime­lo­ne­plo­dov­ne­cve­tov.­Tu­je­bila mami­na­poste­lja,­pod­ne­vi­zlo­že­na­v kavc­in­pokri­ta­s pre­gri­nja­lom­z vzor­cem­iz­veli­kih vrt­nic,­ki­ga­je­roc­no­izde­la­la­srb­ska­baka.­Mama­se­ni­ukvar­ja­la­s pre­gri­nja­li­in­vrt­ni­ca­mi, nika­kor­ne,­in­na­svo­jem­delov­nem­kav­cu­je­sede­la­samo­takrat,­ko­je­plet­la­in­so­nje­ne­ple­­til­ke,­tako­kot­tudi­to­sobo­to,­med­tem­ko­je­na­šte­dil­ni­ku­na­niz­kem­ognju­vre­la­juha,­spet ena­ko­mer­no­udar­ja­le­v ti­ši­no­sob­ne­ga­tlo­ri­sa.­Pla­ca­je­bila­pre­niz­ka,­najem­ni­na­pa­ekonom­­ska,­zato­je­bilo­tre­ba­neha­ti­toci­ti­sol­ze­in­raje­zaslu­ži­ti­še­kaj­za­zra­ven.­Idi­se­je­ple­te­nje upr­lo­kma­lu­za­tem,­ko­se­ga­je­nau­ci­la,­in­odkar­sta­se­z mamo­odse­li­li­od­doma,­se­ni hote­la­ple­tilk­vec­niti­dotak­ni­ti.­Tudi­zdaj­je­s pri­kri­tim­socut­jem­pogle­da­la­mater,­ki­je bila­vide­ti­še­kar­izgub­lje­no,­sko­raj­zapuš­ce­no­sre­di­klobk­vol­ne­v raz­nih­bar­vah,­ki­so­jo obda­ja­le­na­kav­cu.­Potem­je­Ida­opu­sti­la­socut­je­in­z me­trom­natanc­no­izme­ri­la­širi­no­in dol­ži­no­kav­ca,­pri­cemer­je­mama­dvig­ni­la­noge­od­tal,­ne­pa­tudi­pogle­da­od­ple­te­nja.­In ko­je­Ida­že­natanc­no­zari­sa­la­in­tri­krat­pre­ve­ri­la­mere­kav­ca­in­okna­na­juž­ni­ste­ni­na šeles­ha­mer­ju,­je­mama­še­ved­no­drža­la­sto­pa­la­v zra­ku,­ne­da­bi­se­kate­ra­od­nji­ju­domi­sli­­la,­da­to­ni­vec­potreb­no.­(Trat­nik­2015: 54) 
Po­dob­no,­torej­prek­opi­sa­in­pri­po­ve­di,­pote­ka­tudi­odkri­va­nje­oži­ve­le­ga tlori­sa­v teh­niš­ki­delav­ni­ci,­ko­Ida­odmi­sli­»še­last­no­zacu­de­nost­in­neje­ve­ro« (Trat­nik­2015: 64),­le­da­se­tedaj­z on­to­loš­ko­loce­nim,­ver­ti­kal­no­»na­lo­že­nim« tri­di­men­zio­nal­nim­pro­sto­rom­zac­ne­jo­doga­ja­ti­nena­vad­ne­spre­mem­be. 
Rya­no­va­nazad­nje­pri­ka­že­še­last­ne­in­tuje­pre­mi­sle­ke­o tem,­kako­se­pro­sto­­ru­pri­pi­su­je­jo­sim­bol­ni­pome­ni.­Tu­ni­mogo­ce­zao­bi­ti­Lot­ma­na­kot­skri­te refe­ren­ce,­saj­je­že­v Strukturiumetniškegateksta([1970] 2010)­trdil,­da­je­jezik pro­stor­skih­rela­cij­eno­temelj­nih­sred­stev­opo­me­nja­nja­resnic­no­sti,­in­poka­zal, kako­je­s se­man­ti­zi­ra­njem­pro­stor­skih­opo­zi­cij­(npr.­visok –­nizek,­desen –­lev, bliž­nji –­daljen,­odprt –­zaprt,­raz­me­jen –­neraz­me­jen­in­diskre­ten –­nepre­tr­­gan),­z vred­nost­mi,­ki­nima­jo­pro­stor­ske­vse­bi­ne­(npr.­dra­go­cen –­nedra­go­cen, dober –­slab,­svoj –­tuj,­dosto­pen –­nedo­sto­pen,­smr­ten –­nesmr­ten­itd.), mogo­ce­ilu­stri­ra­ti­nepro­stor­ske­struk­tu­re.­Rya­no­va­(2009:­429)­se­nanj­impli­­cit­no­nave­zu­je­tudi­ob­trdi­tvi,­da­sim­bol­na­orga­ni­za­ci­ja­pro­sto­ra­ni­ome­je­na­na fan­ta­stic­ne­tek­ste­in­da­so­pri­po­ved­ni­sve­to­vi­lah­ko­struk­tu­ri­ra­ni­z opo­zi­ci­ja­mi npr.­med­kolo­ni­zi­ra­jo­ci­mi­in­kolo­ni­zi­ra­ni­mi­pokra­ji­na­mi,­med­mestom­in­pode­­že­ljem­(npr.­v Tol­sto­je­vi­AniKarenini),­med­živ­lje­njem­v pre­stol­ni­ci­in­živ­lje­njem v pro­vin­ci­(v bal­za­co­vi­Cloveškikomediji),­med­domom­in­zdoms­tvom­(v Odiseji) itd.­Tudi­Idinokocko–­ta­prav­za­prav­govo­ri­o ne­na­vad­nem,­tri­di­men­zio­nal­nem pro­sto­ru,­ki­»vsta­ne«­iz­Idi­ne­ga­pomanj­ša­ne­ga­tlo­ri­sa­sobe –­struk­tu­ri­ra­opo­­zi­ci­ja­med­vsak­da­njim­in­namiš­lje­nim,­real­nim­in­ireal­nim,­med­zapr­tim­in odpr­tim,­sta­tic­nim­in­dina­mic­nim­pro­sto­rom.­Iz­prec­ka­nja­meje­med­obe­ma sim­bol­no­inve­sti­ra­ni­ma­pro­sto­ro­ma­se­po­Lot­ma­nu­rodi­»si­že«,­kakor­borut Kra­še­vec­pre­va­ja­ruski­pojem,­za­kate­re­ga­je­sicer­mogo­ce­rabi­ti­tudi­pre­ve­den­­ko­obde­la­va,13 saj­je­siže­»zme­raj­mogo­ce­ome­ji­ti­na­glav­no­epi­zo­do –­na­pre­hod cez­osnov­no­topo­loš­ko­mejo­v nje­go­vi­struk­tu­ri«­(Lot­man­2010:­301).­Pre­hod cez­osnov­no­topo­loš­ko­mejo­je­v pri­me­ru­Idinekocketudi­pre­hod­cez­onto­loš­ko mejo,­ko­Ida­na­pogo­vo­ru­z uci­te­ljem­teh­nic­ne­ga­pou­ka­pogle­da­vsvo­jo­oži­ve­­lo­ris­bo­tlo­ri­sa­in­ne­nanjo. 
Ho­ri­zon­tal­ne­in­ver­ti­kal­ne­deli­tve­pri­po­ved­nih­pro­sto­rov,­tako­narav­nih­kot kul­tur­nih,­ima­jo­po­Rya­no­vi­prav­tako­funk­ci­jo­v ob­de­la­vi­bese­dil.­Pro­sto­re orga­ni­zi­ra­jo­temat­sko­rele­vant­ni­pod­pro­sto­ri,­kakr­šni­so­npr.­ste­ne,­veže,­poli­­tic­ne­meje,­reke,­gore­in­odpr­ti­ne­ter­pre­ho­di,­ki­omo­go­ca­jo­komu­ni­ci­ra­nje­med nji­mi:­vra­ta,­okna,­mosto­vi,­avto­ce­ste,­tune­li­in­pre­la­zi­(Ryan­2009:­429).­V Idi­nikockiso­taki­pod­pro­sto­ri­v šo­li,­dvo­riš­ce­pred­sobo,­soba­in­nje­ne­vse­šti­ri ste­ne,­pro­stor­pred­šolo,­ucil­ni­ca­teh­niš­ke­ga­pou­ka,­pre­ho­di,­ki­omo­go­ca­jo komu­ni­ci­ra­nje­med­nji­mi,­pa­so­maka­dam­ska­cesta,­šol­ska­vra­ta,­hod­nik­in­vra­­ta­ucil­ni­ce­teh­niš­ke­ga­pou­ka­ter­spet­sob­na­vhod­na­vra­ta. 
Po­leg­hori­zon­tal­nih­lah­ko­pri­po­ve­di­pri­ka­zu­je­jo­tudi­ver­ti­kal­ne­deli­tve­pripo­­ved­nih­pro­sto­rov.­Med­tem­ko­hori­zon­tal­ne­deli­tve­locu­je­jo­geo­gra­fi­jo­pri­po­­ved­ne­ga­sve­ta,­pa­ver­ti­kal­ne­deli­tve,­ki­ustre­za­jo­temu,­kar­Tho­mas­Pavel­ime­nu­je vid­ne­onto­lo­gi­je­(salientontologies),­ustvar­ja­jo­onto­lo­gi­jo­pla­sti­zno­traj­pri­po­­ved­ne­ga­uni­ver­zu­ma­(n. m.).­V ok­vi­ru­Pavlo­ve­teo­ri­je­fik­cij­skih­sve­tov­se­nanašajo na­sve­to­ve,­ki­ima­jo­dvoj­no­struk­tu­ro­in­z re­la­ci­jo­ustre­za­nja­pove­zu­je­jo­prvot­­ni­(real­ni­svet)­z dru­got­ni­mi,­fik­cij­ski­mi.­Vid­ne­struk­tu­re­so­tiste­dvoj­ne­struk­­tu­re,­v ka­te­rih­dru­got­ni­uni­ver­zum­vklju­cu­je­tudi­bit­no­sti­in­stanja,­ki­nima­jo ustrez­ni­ka­v pr­vem­uni­ver­zu­mu­(Pa­vel­2008:­76–77).­Pavel­ome­nja­mož­nost, da­bese­di­lo­eks­pli­cit­no­tema­ti­zi­ra­dvoj­no­struk­tu­ro.­To­lah­ko­vidi­mo­tudi­v Idi­nikocki,­ko­si­Ida­v uci­te­lje­vi­pri­sot­no­sti­ogle­du­je­oži­ve­li­tri­di­men­zio­nal­ni­tlo­ris in­kjer­bese­di­lo­z njim­postav­lja­uni­ver­zum,­ki­je­dru­ga­cen­od­tiste­ga,­kakr­šne­­ga­kot­bral­ci­poz­na­mo­iz­pri­po­ve­di­o na­sta­ja­nju­dvo­di­men­zio­nal­ne­ris­be,­saj 
13 V goz­du­pri­po­ved­no­teo­ret­skih­poj­mov­z »ob­de­la­vo«­pre­va­jam­tudi­angleš­ki­plot. 
vklju­cu­je­nena­vad­ne­nove­enti­te­te­in­sta­nja,­razu­me­mo­pa­ga­iz­nje­go­ve­pove­zave s pr­vot­nim. 
Ucen­ka­se­je­pri­si­li­la­in­spet­pogle­da­la­v ris­bo.­Ne­na­ris­bo,­ampak­vanjo.­Kaj­ti­to­biva­lišce v po­manj­ša­ni­veli­ko­sti­je­bilo­resnic­no,­še­vec,­bilo­je­živo.­Groz­no,­a ži­vo! Tesno­je­pri­pr­­la­oci,­jih­spet­odpr­la­in­se­pri­si­li­la­pogle­da­ti­juž­no­stran­tlo­ri­sa,­kjer­je­bila­impro­vi­zi­ra­na kuhi­nja.­Ko­jo­je­pogle­da­la,­je­sli­ša­la­jok­in­vide­la­kap­lja­nje­sol­za­iz­pipe­nad­kori­tom. ceprav­je­o raz­vi­ja­nju­tri­di­men­zio­nal­nih­slik­nekoc­že­bra­la,­brž­ko­ne­v re­vi­ji­Covjekisve­mir,­ki­jo­je­ime­la­edi­na­na­šoli­naro­ce­no,­je­to,­kar­se­je­zgo­di­lo­z nje­no­ris­bo,­pre­se­ga­lo vse. To­pre­pro­sto­ni­bilo­nor­mal­no.­Vze­la­je­ris­bo­v roke­in­jo­nekaj­krat­stre­sla.­ce­je­pogle­da­­la­na­juž­no­stran,­je­vsa­kic­sli­ša­la­jok­in­kap­lja­nje.­Potem­je­list­nag­ni­la­postra­ni­in­zagle­da­la zabri­sa­no,­odpr­to­krsto­z ded­kom,­kot­bi­bila­nari­sa­na­na­pro­soj­nem­pavs papir­ju.­(Trat­­nik­2015:­62–63) 
Po­dob­ne­meta­mor­fo­ze­pro­sto­ra­se­doga­ja­jo­s tlo­ri­som­tudi­na­osta­lih­ste­nah biva­liš­ca.­Na­zahod­ni­sli­ši­Ida­»rit­mic­ni­škle­pet­ple­tilk,­na­kav­cu­pa­je­bilo­vide­ti veli­ko­drob­nih­nitk,­[…]­a vsa­ko­mur,­ki­jih­je­pogle­dal,­je­bilo­jasno,­da­so­to mami­ni­raz­pa­ra­ni­živ­ci,­ki­so­poca­si­uha­ja­li­sko­zi­odpr­to­okno­na­zahod­ni­stra­­ni.«­(63–64)­Na­sever­ni­stra­ni,­kjer­je­tiši­na,­se­nari­sa­na­mrtvaš­ka­gla­va­preo­bra­zi v pra­vo­tri­di­men­zio­nal­no­loba­njo,­ki­rabi­za­opo­ro­knji­gam­na­poli­ci­in­ima­na gla­vi­ruto­sta­re­mame,­kar­Ida­pre­poz­na­kot­zlo­slut­njo,­kakr­šne­je­sta­ra­mama pogo­sto­izra­ža­la. (64)­Na­vzhod­ni­stra­ni­zagle­da­med­li­obris­same­sebe­in zasli­ši­hreš­ce­ci­radio­ka­se­to­fon,­ki­ga­je­v pr­vot­nem­sve­tu­že­pred­casom­odne­­sel­oce. 
Za­uni­ver­zum,­ki­ga­ustvar­ja­Idinakocka,­pa­se­zdi,­da­ima­še­en­sloj.­Ta­se poka­že,­ko­Ida­pogle­da­v sre­do­tlo­ri­sa: 
Sre­di­ris­be­je­bila­miza­in­za­njo­je­sede­la­Ida­ter­zamiš­lje­no­obra­ca­la­stra­ni­koc­ke.­Sli­ša­ti je­bilo­rah­lo­škri­pa­nje­v rit­mu­pra­ske­ta­jo­ce­igle­na­kon­cu­crne­gra­mo­fon­ske­ploš­ce. Pogle­da­la­je­pob­li­že­in­v svo­jih­rokah­vide­la­koc­ko­iz­raz­lic­no­sestav­lje­nih­stra­ni­sobe,­ki jih­je­neneh­no­obra­ca­la.­In­z vsa­kim­obra­tom­je­imel­celo­ten­tlo­ris­dru­go­podo­bo.­Zdaj je­bila­praz­na­krsta­tam­na­niz­ki­oma­ri,­kjer­so­bile­prej­knji­ge­o vra­že­ver­ju,­loba­nja z ruto­sta­re­mame­pa­je­bila­na­mizi,­kjer­je­bil­spr­va­nari­san­gra­mo­fon.­Mami­ni­raz­pa­ra­­ni­živ­ci­so­bili­na­Idi­nem­kav­cu­poste­lji,­radio­ka­se­to­fon­pa­v po­mi­val­nem­kori­tu­na­juž­ni stra­ni,­tako­da­so­nanj­kap­lja­le­sol­ze­iz­pipe­in­popa­ci­le­že­tako­žalob­no­in­zate­glo­pet­je: »me­sec­maaa-aaj … me­sec­maaa-aaj«.­In­tam,­kjer­je­bil­mamin­kavc­poste­lja,­je­bil­tudi šte­dil­nik,­na­kate­rem­je­vre­la­voda­v lon­cu,­ki­mu­je­rav­no­kar­vrglo­pokrov­ko­kviš­ku­in sko­zi­okno. (65) 
be­se­di­lo­konc­no­pove­že­Idi­no­vrte­nje­stra­nic­koc­ke­še­z is­ka­njem­iden­ti­te­te: 
Ida­se­je­zdrz­ni­la­in­zace­la­vrte­ti­stra­ni­ce­koc­ke­v dru­ge­sme­ri.­Neka­ko­se­bo­ta­tlo­ris­že zlo­žil.­Zla­ga­la­ga­bo,­dokler­ne­bo­zlo­ži­la­svo­je­ga­doma.­In­sebe.­Ponov­no­je­zavr­te­la­koc­­ko,­in­zdaj­jo­je­pre­mak­ni­lo­že­cisto­dru­gam,­ni­bila­vec­v uci­te­lje­vi­teh­niš­ki­delav­ni­ci­in pisar­ni,­ampak­spet­na­šol­skem­dvo­riš­cu­in­na­pogre­bu­in­doma­in­na­vla­ku­in … (Nav. m.) 
bo­gat­vir­tema­ti­za­cij­po­Rya­no­vi­ponu­ja­živa­izkuš­nja­pro­sto­ra.­V Idi­ni­kocki je­pro­stor­spr­va­pri­ka­zan­kot­utes­nju­joc,­morec­in­zaprt­ter­v nas­prot­ju­z ži­vim, pro­sto­raz­stav­lji­vim­in­spre­mi­nja­jo­cim­se­izum­lje­nim­pro­sto­rom,­ki­deav­to­ma­­ti­zi­ra­obi­caj­ne­rela­ci­je­s pro­sto­rom­ter­je­še­bolj­straš­ljiv­od­Idi­ne­ga­in­mate­ri­ne­ga žalost­ne­ga­biva­liš­ca­in­poln­mrac­nih­zna­menj.­Nas­ploh­ta­krat­ka­zgod­ba­eks­pe­­ri­men­ti­ra­z di­men­zio­nal­nost­jo­pro­sto­ra­in­vzpo­stav­lja­logic­no­nemo­goc­zgod­be­ni pro­stor.­Taki­pro­sto­ri­pa­so­po­bese­dah­Marie-Lau­re­Ryan­(2009:­430)­pri­po­­ved­ni­ekvi­va­lent­esc­her­je­vih­sli­kov­nih­krši­tev­zako­nov­pers­pek­ti­ve.­ena­naj­bolj obi­caj­nih­oblik­logic­ne­nemož­no­sti­v li­te­ra­tu­ri­je­meta­lep­sa,­to­je­»kr­ši­tev­onto­­loš­kih­meja,­prek­kate­rih­domiš­ljij­ska­bit­ja­iz­papir­ja­in­crni­la­lah­ko­pre­ha­ja­jo v fik­cij­sko­‘real­ne’­pro­sto­re­nji­ho­ve­ga­ustvar­jal­ca,­ali­obrat­no«(n.m.).­V Idi­ni koc­ki­ima­mo­oprav­ka­z obrat­nim­pri­me­rom,­ko­ustvar­jal­ka­pro­sto­ra­(tj.­Ida) pre­sto­pa­onto­loš­ke­meje­dru­got­ne­ga­fik­cij­ske­ga­sve­ta­in­se­naj­prej­vidi­na vzhod­ni­stra­ni­tri­di­men­zio­nal­ne­ga­tlo­ri­sa,­nato­pa­v nje­go­vem­sre­diš­cu,­kjer obra­ca­stra­ni­ce­koc­ke­namiš­lje­ne­ga­pro­sto­ra.­Rya­no­va­ugo­tav­lja,­da­meta­lep­sa lah­ko­vodi­do­pro­stor­skih­ucin­kov,­ki­jih­je­Hof­stad­ter­opi­sal­kot­povrat­no­zan­­ko­(strangeloop);­ta­nasta­ne,­ce­se­gib­lje­mo­le­navz­dol­ali­navz­gor­po­hie­rar­hic­nem siste­mu­in­se­navse­zad­nje­znaj­de­mo­tam,­kjer­smo­zace­li.­To­se­zgo­di­tudi­Idi po­nje­nem­»ek­skur­zu«­v vid­no­onto­lo­gi­jo­tri­di­men­zio­nal­ne­ga­tlo­ri­sa,­kjer­je posku­ša­la­»zlo­ži­ti«­svo­jo­iden­ti­te­to,­potem­ko­jo­mama­moc­no­stre­se­za­rame­­na­in­se­doga­ja­nje­vrne­v pro­stor­in­cas­pred­odda­jo­ris­be:­»bila­je­nede­lja,­ko­sta kosi­li­prej­kot­navad­no,­ker­je­velja­lo­pošte­no­izko­ri­sti­ti­zad­nji­dan­pred­delov­­nim­ted­nom.­bila­je­nede­lja,­ris­ba­tlo­ri­sa­še­ni­bila­odda­na,­sta­ri­oce­je­bil­še­živ in­Ida­še­ved­no­ni­nice­sar­izu­mi­la.«­(Trat­nik­2015: 65)­Tako­se­tudi­v Idinizgodbi izka­že,­da­pri­po­ved­ni­svet­ne­more­biti­v ce­lo­ti­nekon­si­sten­ten­in­da­je­logic­na kon­tra­dik­ci­ja­obi­caj­no­ome­je­na­le­na­neka­te­ra­podroc­ja­pri­po­ved­ne­ga­sve­ta (Ryan­2009:­430). 
Ana­li­za­pri­po­ved­ne­ga­pro­sto­ra­v krat­ki­zgod­bi­IdinakockaSuza­ne­Trat­nik nas­je­tako­postop­no­pri­pe­lja­la­do­ugo­to­vi­tve,­da­se­avto­ri­ca­ocit­no­poi­gra­va s kon­cep­tom­pro­sto­ra,­ki­ga­je­s pro­stor­skim­obra­tom­uve­lja­vi­la­post­mo­der­na huma­ni­sti­ka.­Gre­za­pro­stor,­ki­je­po­Juva­no­vem­(2013: 10)­pov­zet­ku­vec­avtor­­jev­(Har­ve­ya,­Prie­ta,­Tally­ja,­War­fa­in­Westp­ha­la),­»od­prt,­nedo­vr­šen,­rela­cij­ski, hete­rar­hi­cen,­casov­no­vec­raz­se­žen­(na­isto­mesto­se­vpi­su­je­jo­pre­te­klost,­seda­­njost­in­mož­na­pri­hod­nost),­onto­loš­ko­mno­go­ter­(fi­zi­cen,­zamiš­ljen,­aktua­len, vir­tua­len,­dejan­ski,­mogoc,­diskur­zi­ven,­doži­vet,­pred­stav­ljen­itn.),­pred­vsem pa­v ne­pre­sta­nem,­delo­ma­samo­rod­nem­(av­to­poet­skem)­nasta­ja­nju­in­preob­li­­ko­va­nju,­ki­utr­je­ne­in­geo­me­tric­no­doloc­lji­ve­pro­stor­ske­dano­sti­kri­ža­z gib­lji­vost­jo raz­no­smer­nih­tokov­in­pri­zo­rišc.«­(gl. Juvan,Napotikprostorskizgodovinilite­rarnihkultur)­Mno­go­te­ro­sti­in­meta­mor­fo­ze­pro­sto­ra­in­casa­Idinekockese­tesno pri­le­ga­jo­tem­last­no­stim.­Še­vec­in­z ne­kaj­pre­ti­ra­va­nja­se­celo­zdi,­kakor­da­bi bila­zgod­ba­izum­lje­na­prav­zato,­da­pona­zo­ri­tak­šen­pro­stor.­Upra­vi­ce­no­pa lah­ko­skle­pa­mo,­da­pri­po­ved­no­teo­ret­ska­ana­li­za­eks­pli­cit­nih­tema­ti­za­cij­pro­­sto­ra­pri­Suza­ni­Trat­nik­seže­šir­še­od­tema­to­lo­gi­je­in­da­lah­ko­pris­pe­va­k dru­gim podroc­jem,­na­pri­mer­k vpra­ša­nju­o post­mo­der­ni­vpe­to­sti­pisa­te­lji­ci­ne­ga­pri­­po­ved­niš­tva,­pa­tudi­k raz­clem­bi­kon­ven­cij­in­ideo­lo­gij,­ki­ga­pre­ci­jo. 
Li­te­ra­tu­ra 
Buch­holz,­Sabi­ne in­Man­fred­Jahn,­2008:­Spa­ce­in­Nar­ra­ti­ve.­V:­David Her­man,­Man­fred­Jahn­in­Marie-Lau­re­Ryan­(ur.):­RoutledgeEncyclopediaofNar­rativeTheory.­Lon­don­in­New­York:­Rout­led­ge.­Str. 551–555. 
Den­ner­lein,­Katrin,­2009:­NarratologiedesRaumes.­ber­lin­in­New­York:­de Gruy­ter. Flu­der­nik,­Moni­ka,­1996:­Towardsa‘Natural’Narratology.­Lon­don­in­New­York: Routledge. Hlad­nik,­Miran,­2012:­Pro­stor­v slo­ven­skih­lite­rar­no­ved­nih­štu­di­jah:­Kri­tic­ne 
izda­je­kla­si­kov.­Slavisticnarevija60,­št. 3,­str. 271–282. Joy­ce,­James,­2012:­Dublincani.­Prev. Tina­Mah­ko­ta.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska­knjiga. Ju­van,­Mar­ko,­2006:­Literarnavedavrekonstrukciji:Uvodvsodobništudijlitera­
ture.Ljub­lja­na:­LUD­Lite­ra­tu­ra. —,­2013:­Pro­stor­ski­obrat,­lite­rar­na­veda­in­slo­ven­ska­knji­žev­nost:­Uvod­ni­zaris. Primerjalnaknjiževnost36,­št. 2,­str. 1–26. Ko­ron,­Alen­ka,­2014:­Sodobne teorije pripovedi. Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC, ZRC SAZU. Lot­man,­Jurij­Mihaj­lo­vic,­2010:­Struktura umetniškega teksta.­Prev. bo­rut Kra­še­vec.­Ljub­lja­na:­LUD­Lite­ra­tu­ra. 
Nünning,­Ans­gar,­2004:­Raum/Raum­dar­stel­lung,­lite­ra­risc­he(r).­V:­Ans­gar Nünning­(ur.):­MetzlerLexikonLiteratur-undKulturtheorie.3. akt.­in­raz­šir.­izd. Stutt­gart­in­Wei­mar:­Metz­ler.­Str. 558–560. 
Pa­vel,­Tho­mas,­2008.­Fikcijski svetovi.­Prev. bo­ži­dar­Kan­te.­Ljub­lja­na:­LUD Lite­ra­tu­ra. 
Ryan,­Marie-Lau­re,­1991:­PossibleWorlds,ArtificialInteligenceandNarrative Theory.­bloo­ming­ton:­India­na­Uni­ver­sity­Press. 
—,­2003a:­Cog­ni­ti­ve­Maps­and­the­Con­struc­tion­of­Nar­ra­ti­ve­Spa­ce:­V:­David Her­man­(ur.):­NarrativeTheoryandtheCognitiveSciences.­Stan­ford:­CSLI­Pub­li­­ca­tions.­Str. 214–242. 
—,­2003b:­Nar­ra­ti­ve­Car­to­graphy:­Towards­a Vi­sual­Nar­ra­to­logy.­V:­Tom­Kindt­in Hans-Ha­rald­Müller­(ur.):­WhatisNarratology?QuestionsandAnswersRegarding theStatusofaTheory.ber­lin­in­New­York:­de­Gruy­ter.­Str. 333–364. 
—,­2009:­Spa­ce.­V:­Peter­Hühn­idr.­(ur.):­HandbookofNarratology.­ber­lin­in­New York:­de­Gruy­ter.­Str. 420–433. 
Slo­ven­ske­raz­pra­ve­o pro­sto­ru­v li­te­ra­tu­ri.­Lite­ra­tu­ra­in­pro­stor.­Wiki­ver­za.­Na sple­tu­(dostop­7. 9. 2015).
Škulj,­Jola,­1989:­Spa­cial­na­for­ma­in­dia­loš­kost:­vpra­ša­nje­kon­cep­tua­li­za­ci­je moder­ni­stic­ne­ga­roma­na.­Primerjalnaknjiževnost12,­št. 1,­str. 61–74. 
Trat­nik,­Suza­na,­2015.­Idi­na­koc­ka.­Literatura27,­št. 283–284,­str. 50–66. 
Win­kler,­Kat­hrin,­Kim­Sei­fert in­Hei­nrich­Dete­ring,­2012:­Die­Lite­­ra­tur­wis­sensc­haf­ten­im­SpatialTurn:VersucheinerPositionsbestimmung.­Journalof LiteraryTheory, 6,­štev. 1,­str. 253–269. 



Sklep­na­ref­lek­si­ja 
Ob­li­ko­va­nje­pro­sto­rov­lite­rar­ne­kul­tu­re v geo­graf­ski­pers­pek­ti­vi 
Mimi­Urbanc­in­Jer­ne­ja­Fridl 
N
a­prvi­pogled­se­zdi,­da­lite­rar­na­veda­in­geo­gra­fi­ja­nima­ta­veli­ko skup­ne­ga.­Prva­se­ukvar­ja­z do­sež­ki­besed­ne­umet­no­sti­in­zgo­do­vin­­skim­raz­vo­jem­knji­žev­no­sti,­dru­ga­je­vseob­se­ga­jo­ca,­eklek­tic­na­veda o pro­sto­ru­in­prou­cu­je­narav­ne­poja­ve­in­druž­be­na­doga­ja­nja­v med­se­boj­ni pove­za­no­sti­in­odvi­sno­sti.­Ven­dar­obe­dis­ci­pli­ni­pomen­sko­pre­se­ga­ta­opre­de­­ljeni­obseg­in­vse­bi­no.­Lite­rar­na­veda­bi­bila­brez­poz­na­va­nja­in­upo­šte­va­nja šir­še­ga­kon­tek­sta­poli­tic­nih,­druž­be­nih­in­zgo­do­vin­skih­oko­liš­cin,­insti­tu­cio­­nal­ne­ga­okvir­ja­in­pro­duk­cij­ske­ga­delo­va­nja­osi­ro­ma­še­na­za­dobr­šen­del­svo­je ved­no­sti.­Podob­no­je­tudi­geo­gra­fi­ja­pre­ra­sla­tra­di­cio­nal­ne­meje­svo­je­znans­­tve­ne­para­dig­me,­izob­li­ko­va­ne­v po­razs­vet­ljen­ski­siste­ma­ti­ki­moder­nih­zna­no­sti, in­je­preu­ce­va­nja­otip­lji­ve­ga,­mate­rial­ne­ga­ozi­ro­ma­oblik­in­struk­tur­nad­gra­di­la s preu­ce­va­njem­neo­tip­lji­ve­ga­ozi­ro­ma­neo­pri­jem­lji­vih,­izkus­tve­nih,­dušev­nih in­zamiš­lje­nih­prvin. 
Na­men­tega­pris­pev­ka­ni­iska­ti­pre­ple­tanj­in­stic­nih­tock­med­obe­ma­dis­ci­­pli­na­ma­na­rav­ni­razi­sko­val­nih­postop­kov,­kon­cep­tual­nih­izho­dišc­in­pred­me­ta preu­ce­va­nja­(vec­o tem­gl.­Urbanc­in­Juvan 2012).­Prav­tako­ne­želi­mo­pri­ka­za­ti poti,­ki­jo­je­geo­gra­fi­ja­napra­vi­la­v zad­njih­sto­letih,­ko­so­jo­pre­že­le­ide­je,­kon­­cep­ti­in­postop­ki,­sicer­poz­na­ni­v li­te­rar­nih­vedah­in­huma­ni­sti­ki­nas­ploh­(prim. Urbanc­2012,­2013).­Prav­tako­nas­ne­zani­ma­jo­resnic­ne­in­zamiš­lje­ne­geo­gra­fi­­je­v raz­lic­nih­lite­rar­nih­zvr­steh­ozi­ro­ma­kog­ni­tiv­ni­pro­sto­ri,­pred­stav­lje­ni­ali zamiš­lje­ni­v li­te­rar­nem­diskur­zu,­kar­je­sicer­pri­vlac­no­za­tisto­podroc­je­sodob­­ne­geo­gra­fi­je,­ki­se­spo­gle­du­je­s hu­ma­ni­sti­ko. 
Naš­namen­je­lite­rar­no­kul­tu­ro­ume­sti­ti­v pro­stor,­jo­pri­ka­za­ti­kot­eno­izmed sesta­vin­kul­tur­ne­pokra­ji­ne­in­pri­ka­za­ti­inte­rak­ci­je­med­lite­rar­no­kul­tu­ro­in neka­te­ri­mi­pokra­jin­ski­mi­prvi­na­mi.­Osre­do­to­ca­mo­se­na­inte­rak­ci­jo­lite­rar­ne 
kul­tu­re­s »kla­sic­ni­mi«­fizic­no-in­druž­be­no­geo­graf­ski­mi­prvi­na­mi­pokra­ji­ne­in ugo­tav­lja­mo,­kako­pokra­jin­ske­prvi­ne­in­pro­stor­ski­odno­si­vpli­va­jo­ozi­ro­ma­so vpli­va­li­na­književnost.­Zani­ma­nas­torej­lite­rar­na­kul­tu­ra­kot­geo­graf­ski­fenomen, nje­na­pro­stor­ska­raz­po­re­di­tev­in­sovplivanja­z dru­gi­mi­pro­stor­ski­mi­prvi­na­mi. 
Vsak­pro­stor­je­kom­plek­sen­in­vec­slo­jen,­oblikuje­pa­ga­sov­pli­va­nje­clo­ve­ka­in nara­ve­(gl.­Juvan,Napotikprostorskizgodoviniliterarnihkultur).­V skla­du­s te­­melj­no­ide­jo­pro­stor­ske­ga­obra­ta­pro­stor­ni­niko­li­dan,­ni­škat­la,­ki­bi­jo­lah­ko napol­ni­li,­in­prav­tako­ni­le­oder­ali­ozad­je.­Nas­prot­no,­pro­stor­je­ved­no­kul­turno ustvar­je­no­bis­tvo­(Arent­sen,­Stam­in­Thuijs 2012).­ce­se­opremo­na­Lefeb­vro­vo poj­mov­no­tria­do,­ki­je­refe­renc­no­delo­na­podroc­ju­dia­lek­ti­ke­pro­sto­ra,­in­iz­tega izha­ja­jo­co­Soje­vo­tria­lek­ti­ko­(Soja 1980,­1989­in 1996),­se­bomo­osre­do­to­ca­li­na prvi­pro­stor­ozi­ro­ma­pro­stor­sko­prak­so­(per­ci­pi­ra­ni)­pro­stor.­Sesto­ji­veci­no­ma iz­opri­jem­lji­vih­pro­stor­skih­oblik­in­prvin,­ki­jih­je­mogo­ce­bolj­ali­manj­natanc­­no­opi­sa­ti­in­(iz)me­ri­ti,­in­pro­stor­skih­oblik­in­prvin,­ki­so­druž­be­no­in­kul­tur­no proi­zve­de­ne,­saj­so­medij­in­rezul­tat­clo­ve­ko­vih­aktiv­no­sti,­vede­nja­in­izku­šenj (Soja 1980;­Vra­nješ 2002;­Arent­sen,­Stam­in­Thuijs 2012).­Lite­rar­no­kul­tu­ro razu­me­mo­kot­eno­izmed­pro­stor­skih­praks­in­išce­mo­sood­vi­sno­sti­z dru­gi­mi pro­stor­ski­mi­prak­sa­mi­in­osta­li­mi­prvi­na­mi­geo­graf­ske­ga­pro­sto­ra. 
V re­lief­no­raz­gi­ba­ni­Slo­ve­ni­ji­je­oblikovanostpovršjapogo­sto­naj­po­memb­nej­­ša­pro­sto­rska­prvi­na­(Per­ko 2001, 2007),­saj­poleg­kam­nin­in­rast­lins­tva­odlo­cil­no vpli­va­na­osta­le­pokra­jin­ske­sesta­vi­ne­(Per­ko 2007;­Hrva­tin­in­Per­ko 2009;­Per­­ko­idr. 2015).­Površ­je­je­repre­zen­ta­ti­ven­dejav­nik­notra­nje­ga­raz­li­ko­va­nja­in struk­tu­ri­ra­nja­pro­sto­ra­in­zato­posred­no –­prek­uprav­nih­deli­tev,­gosto­te­pose­­lje­no­sti,­pro­met­ne­ga­omrež­ja,­omrež­ja­mest,­rabe­tal­in­gos­po­dar­ske­ga­raz­vo­ja – vpli­va­tudi­na­pro­stor­ske­vzor­ce­lite­rar­ne­kul­tu­re. 
Moc­no­struk­tu­ri­ra­geo­graf­ski­pro­stor­tudi­naklon,­ki­je­ena­naj­po­memb­nej­­ših­sesta­vin­površ­ja,­pove­za­na­z geo­loš­ko­sesta­vo­in­pro­ce­si­preob­li­ko­va­nja površ­ja­(Zorn­in­Komac 2008),­in­vpli­va­na­veci­no­narav­nih­in­druž­be­nih­pro­­sto­rskih­prvin.­Velik­naklon­je­temelj­ni­ome­ji­tve­ni­dejav­nik­biva­nja­in­dela­na nekem­obmoc­ju.­V ma­ni­ri­sodob­ne­reto­ri­ke­navad­no­pra­vi­mo,­da­so­na­obmocjih z na­klo­ni­nad 12 %­zaradi­ote­že­ne­ali­one­mo­go­ce­ne­upo­ra­be­kme­tij­ske­mehaniza­­ci­je­mož­no­sti­raz­vo­ja­ome­je­ne.­Do­uved­be­meha­ni­za­ci­je­in­zacet­kov­dea­gra­ri­za­ci­je, ko­se­je­delež­kmec­ke­ga­pre­bi­vals­tva­zacel­zmanj­še­va­ti,­se­je­pro­stor­gle­de­na naklon­manj­pola­ri­zi­ral­kakor­danes.­Kljub­temu­pa­pri­mer­ja­va­naklo­nov­in 
rojst­nih­kra­jev­poka­že­izra­zi­to­zgoš­ce­va­nje­slednjih­v rav­ni­nah­ozi­ro­ma­v ob­­moc­jih­z manj­ši­mi­naklo­ni­površ­ja.­Vec­ji­naklo­ni­in­raz­po­re­di­tev­rojst­nih­kra­jev knji­žev­ni­kov­se­pre­kri­va­jo­le­v Škof­je­loš­kem­in­Cer­kljan­skem­hri­bov­ju­ozi­ro­ma hri­bov­ju­med­Škof­jo­Loko­in­Tol­mi­nom­in­v gri­cev­na­tih­Slo­ven­skih­gori­cah med­Dra­vo­in­Muro.­Obmoc­ja­z vec­ji­mi­naklo­ni­so­naj­prej­in­naj­bolj­inten­­zivno­obcu­ti­la­gos­po­dar­ska,­druž­be­na­in­social­na­giba­nja­(Ur­banc 2002).­Ob kon­cu­preu­ce­va­ne­ga­obdob­ja­je­dea­gra­ri­za­ci­ja­(preu­smer­ja­nje­kmec­kih­pokli­­cev­v nea­grar­ne)­dodo­bra­zama­ja­la­in­spre­me­ni­la­gos­po­dar­sko­in­social­no podo­bo­slo­ven­skih­dežel,­kar­odse­va­tudi­v li­te­rar­nem­pro­sto­ru,­zla­sti­v raz­­pore­di­tvi­rojst­nih­kra­jev,­ki­se­po­pre­lo­mu­iz 19. v 20. sto­let­je­pogo­ste­je­kot­prej pojav­lja­jo­na­obmoc­jih­z manj­šim­naklo­nom­(gl.­Perenic,Prostorknjiževnikov). To­sov­pa­da­s po­dat­ki­popi­sa­pre­bi­vals­tva­iz­leta 1931,­ki­že­naka­zu­je­jo­obli­ko­va­­nje­prvih­obmo­cij­depo­pu­la­ci­je­in­mest­kot­obmo­cij­kon­cen­tra­ci­je­(Per­ko 1998). Tako­v ob­dob­ju­po­letu 1900­ni­vec­zasle­di­ti­rojst­nih­kra­jev­knji­žev­ni­kov­v Škof­­je­loš­kem­in­Cer­kljan­skem­hri­bov­ju. 
Na­klon­je­tesno­pove­zan­z nadmorskovišino,­saj­se­pra­vi­lo­ma­pove­cu­je­z nje­­nim­naraš­ca­njem­(Zorn­in­Komac 2008).­Leta 1869,­ob­prvem­popi­su­pre­bi­vals­tva na­slo­ven­skem­ozem­lju­in­prib­liž­no­na­sre­di­ni­preu­ce­va­ne­ga­obdob­ja,­je­bilo pre­bi­vals­tvo­bolj­ena­ko­mer­no­poraz­de­lje­no,­kot­je­danes.­Višin­ski­paso­vi­do 500 m­so­bili­nad­pov­prec­no­pose­lje­ni,­zla­sti­panon­ske­in­sre­do­zem­ske­pokrajine. Gosto­ta­pose­li­tve­je­z nad­mor­sko­viši­no­pada­la­poca­sne­je­kot­danes­(Perko 1998). Agrar­na­pre­na­se­lje­nost­(pre­se­žek­kmec­ke­delov­ne­sile)­je­dose­gla­višek­ob­koncu 
19.sto­let­ja,­ko­so­bila­vve­li­ki­meri­pose­lje­na­tudi­viš­je­leže­ca­obmoc­ja­(Urbanc2002). 
Pro­sto­ri­lite­rar­ne­kul­tu­re­se­uje­ma­jo­s po­se­li­tve­nim­vzor­cem­slo­ven­ske­ga ozem­lja.­Rojst­ni­kra­ji­knji­žev­ni­kov­so­dokaj­ena­ko­mer­no­raz­po­re­je­ni,­z vec­jo gosto­to­v ni­ži­nah­in­rav­ni­nah­ozi­ro­ma­nji­ho­vi­nepo­sred­ni­bli­ži­ni­(gl.­Perenic, Prostor književnikov).­V viš­je­nad­mor­ske­viši­ne­sega­jo­kra­ji­roj­stev­edi­no­ob zgor­njih­toko­vih­rek­ozi­ro­ma­v zgor­njem­delu­rec­nih­dolin­Soce,­Save,­Poljan­­ske­in­Selš­ke­Sore­ter­Idrij­ce­ter­v že­ome­nje­nem­Škof­je­loš­kem­in­Cer­kljan­skem hri­bov­ju.­živ­ljenj­ska­pot­pa­je­knji­žev­ni­ke­vodi­la­v niž­je­nad­mor­ske­viši­ne, v do­­li­ne­in­kot­li­ne,­kjer­so­se­nahajala­pre­bi­vals­tve­na,­gos­po­dar­ska,­izo­bra­že­val­na­in kul­tur­na­sre­diš­ca­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga­ozem­lja. 
Slo­ve­ni­ja­je­izra­zi­to­kraš­ka­deže­la­in­kraškopovršje,­z njim­pove­za­ni­kraš­ki poja­vi­ter­živa­nara­va­so­pomem­ben­ele­ment­nacio­nal­ne­iden­ti­te­te.­ceprav­kapnik, 
Postojn­ska­jama,­Škoc­jan­ske­jame­ali­clo­veš­ka­ribi­ca­zase­da­jo­pomemb­no­mesto v na­cio­nal­nem­ima­gi­na­ri­ju,­je­na­kraš­kem­površ­ju,­ki­se­raz­pro­sti­ra­na­vec­kot 40 %­slo­ven­ske­ga­ozem­lja,­manj­ša­gosto­ta­prvin­lite­rar­nih­pro­sto­rov­v pri­mer­­ja­vi­z ne­kraš­ki­mi­obmoc­ji.­Le­red­ki­knji­žev­ni­ki­so­se­rodi­li­tod.­Še­naj­vec rojst­nih­kra­jev­je­na­matic­nem­kra­su,­niz­kem­kra­su­Notranj­ske­in­bele­kra­ji­ne in­na­sti­ku­niz­ke­ga­kra­sa­Dolenj­ske­in­pre­dalp­ske­ga­kra­sa.­Raz­lo­gi­za­to­se­raz­­kri­je­jo­šele­ob­celo­stnem­razu­me­va­nju­kraš­ke­ga­površ­ja­v kon­tek­stu­slab­ših raz­mer­za­živ­lje­nje­in­delo­(kam­ni­to­površ­je,­tan­ka­plast­prsti,­pomanj­ka­nje vode)­in­posle­dic­ni­red­kej­ši­pose­lje­no­sti. 
Pod­neb­je­ni­dejav­nik­notra­nje­ga­dife­ren­ci­ra­nja­lite­rar­ne­ga­pro­sto­ra,­razen v pri­me­ru­gor­ske­ga­pod­neb­ja­visokogorskegasveta.­Tudi­sicer­so­gore­odi­gra­le vlo­go­fizic­nih­pre­prek,­raz­po­re­di­tev­nase­lij­in­pro­met­nic­zno­traj­njih­pa­je­tesno pove­za­na­z rec­no­mre­žo.­V Ju­lij­skih­Alpah,­našem­naj­viš­jem­gors­tvu,­so­posa­­mez­ne­toc­ke­lite­rar­ne­kul­tu­re­raz­meš­ce­ne­le­na­nji­ho­vem­obrob­ju.­V osrc­je­so pro­dr­le­le­v bo­hinj­ski­doli­ni­in­zgor­nji­doli­ni­Soce.­Poleg­gora­so­tudi­reke pogo­sto­razum­lje­ne­kot­narav­ne­meje­(Per­ko 1998).­V kon­tek­stu­lite­rar­nih­pro­­sto­rov­lah­ko­rece­mo,­da­so­vodo­to­ki­odi­gra­li­pomemb­no­vlo­go­pove­zo­val­ne­ga dejav­ni­ka.­Seve­da­ne­v ma­ni­ri­okolj­ske­ga­deter­mi­niz­ma­in­ob­nepo­tr­je­nih­pred­­po­stav­kah,­da­voda­na­kakr­šen­koli­nacin­gene­ri­ra­in­sti­mu­li­ra­ustvar­jal­nost, ampak­posred­no­prek­vlo­ge­rek­in­rec­nih­dolin­za­raz­voj­in­ume­sti­tev­gos­po­dar­­ske­ga,­uprav­ne­ga,­urba­ne­ga­in­pro­met­ne­ga­omrež­ja. 
Pri­mer­ja­va­fizic­no­geo­graf­skih­prvin­oko­lja­z li­te­rar­ni­mi­pro­sto­ri­poka­že­veli­­ko­stop­njo­sood­vi­sno­sti,­ven­dar­bi­bilo­raz­pro­stra­nje­nost­lite­rar­nih­pro­sto­rov in­pro­ce­se­v njih­povsem­napac­no­pri­pi­sa­ti­nepo­sred­no­narav­nim­dejav­ni­kom. Ti­so­v med­se­boj­ni­inte­rak­ci­ji­in­pre­ple­ta­nju­vpli­va­li­na­druž­be­no­geo­graf­ske prvi­ne­pokra­ji­ne.­Med­nji­mi­velja­izpo­sta­vi­ti­rabo­tal­v po­ve­za­vi­s kme­tijs­tvom, ki­je­bilo­do­prve­sve­tov­ne­voj­ne­naj­po­memb­nej­ša­dejav­nost­pre­bi­vals­tva­na današ­njem­slo­ven­skem­ozem­lju,­indu­strij­ski­raz­voj­ter­pro­met­no­in­nasel­bin­­sko­omrež­je.­Ti­dejav­ni­ki­so­odlo­cil­no­vpli­va­li­na­gos­po­dar­ski,­druž­be­ni­in demo­graf­ski­raz­voj­ozi­ro­ma­kri­tic­no­maso,­ki­je­omo­go­ca­la­narav­ni­pri­rast­knji­­žev­ni­kov­in­obli­ko­va­nje­izo­bra­že­val­ne­in­kul­tur­ne­infra­struk­tu­re. 
Do­bro­izho­diš­ce­za­vec­plast­no­raz­miš­lja­nje­o pre­kri­va­nju­geo­graf­skih­in lite­rar­nih­pro­sto­rov­nudi­pri­mer­ja­va­pro­sto­ra­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­s tipi pokrajin.­Ti­so­dolo­ce­ni­na­pod­la­gi­širo­ke­ga­nabo­ra­narav­no­po­kra­jin­skih­sestavin 
in­nase­lij­ter­rabe­tal­v sklo­pu­druž­be­no­geo­graf­skih­prvin­(Per­ko 1998).­Zato lah­ko­trdi­mo,­da­so­tipi­pokra­jin­sin­tez­na­prvi­na­geo­graf­ske­ga­pro­sto­ra.­Naj­­vec­ja­zgo­sti­tev­rojst­nih­kra­jev­je­v alp­skih­rav­ni­nah­in­zahod­nem­in­osrednjem delu­alp­skih­gri­ce­vij,­v di­nar­skih­podo­ljih,­v vzhod­nem­delu­panon­ske­Slovenije, na­rav­ni­nah­ob­Dra­vi­in­Muri­in­na­juž­nem­delu­gri­cev­ja­med­nji­ma­(gl. Perenic, Prostorknjiževnikov).­V vi­so­ko­gor­skem­alp­skem­sve­tu­se­rojst­ni­kra­ji­pojavljajo samo­v zgor­njih­doli­nah­Save­in­Soce.­Rojst­ni­kra­ji­se­torej­uje­ma­jo­z zgo­sti­­tveni­mi­jedri­slo­ven­ske­ga­ozem­lja.­Osta­le­toc­ke­v iti­ne­ra­ri­ju­živ­ljenj­skih­poti knji­žev­ni­kov­in­izo­bra­že­val­na­ter­lite­rar­na­infra­struk­tu­ra­v naj­šir­šem­pome­nu bese­de­(us­ta­no­ve)­pa­se­uje­ma­jo­s sre­dišc­ni­mi­nase­lji,­veci­no­ma­mesti­na­rav­ni­­nah­in­sti­ku­rec­nih­dolin­(gl.­HabjaninKoron,Prostorslovenskihtiskanihmedijev; Škulj,Prostortiskarninzaložb;­Perenic,Prostorliterarnihdruštev;­Juvan,Prostor literarnihustanovindruštev). 
Li­te­rar­ni­pro­sto­ri­sov­pa­da­jo­z de­mo­graf­sko­pro­pul­ziv­ni­mi­obmoc­ji.­Tako lah­ko­opa­zi­mo­vec­jo­gosto­to­rojst­nih­kra­jev­knji­žev­ni­kov­v Go­riš­ki­in­Kranj­ski, ki­sta­ime­li­ob­kon­cu­18. sto­let­ja­in­na­zacet­ku­19. sto­let­ja­naj­viš­ji­narav­ni­pri­ra­­stek,­tj.­raz­li­ko­med­šte­vi­lom­živo­ro­je­nih­in­umr­lih­(bra­cic 1998).­Kra­ji­roj­stev sov­pa­da­jo­z ob­moc­ji­zgoš­ce­va­nja­pre­bi­vals­tva­v ob­dob­ju­med­leto­ma 1869,­ko je­bil­izve­den­prvi­popis­pre­bi­vals­tva,­in 1948.­Odsto­pa­nja­so­v pasu­od­matic­­ne­ga­kra­sa­do­Pre­ma­v br­ki­nih,­v Po­sav­skem­hri­bov­ju,­Soš­ki­doli­ni­(ra­zen v Tol­mi­nu)­in­hri­bo­vi­tem­obmoc­ju­med­Tol­mi­nom­in­Škof­jo­Loko.­Ome­nje­ni deli­so­v ob­dob­ju­od­prve­ga­popi­sa 1869­do 1948­doži­ve­li­upad­pre­bi­vals­tva. V tem­casu­je­bil­vpliv­imi­gra­cij­skih­gibanj­na­splo­šno­giba­nje­pre­bi­vals­tva­še nez­na­ten­(bra­cic 1998).­edi­na­izje­ma­je­Trst,­ki­sko­zi­celot­no­preu­ce­va­no obdob­je­nasto­pa­kot­zelo­pomemb­na­toc­ka­v omrež­ju­lite­rar­ne­kul­tu­re.­Zani­­mi­vo­je­tudi­obmoc­je­slo­ven­ske­Istre­(brez­Trsta),­ki­je­sko­raj­povsem­bela­lisa na­lite­rar­nem­zem­lje­vi­du,­ce­upo­šte­va­mo­rojst­ne­kra­je­in­cital­niš­ko­dejav­nost. Postav­lja­se­vpra­ša­nje­o vzro­ku­in­posle­di­ci.­Trst­kot­moc­no­kul­tur­no­in­tudi sicerš­nje­sre­diš­ce­z od­lic­no­inte­lek­tual­no­in­ustvar­jal­no­infra­struk­tu­ro­in­Koper, ki­je­bil­v preu­ce­va­nem­obdob­ju­za­Slo­ven­ce­in­slo­ven­ski­jezik­še­šib­ko­sre­diš­­ce,­sta­omo­go­ca­la­ustvar­jal­nost,­ocit­no­pa­so­jo­zelo­sla­be­gos­po­dar­ske­(za­poz­ne­la indu­stria­li­za­ci­ja),­druž­be­ne­(agrar­na­pre­na­se­lje­nost)­in­social­no-po­sest­ne­(ko­­lo­nat)­raz­me­re­v za­led­ju­teh­dveh­mest –­kljub­naraš­ca­nju­pre­bi­vals­tva­od prve­ga­popi­sa 1869­naprej –­ovi­ra­le­ozi­ro­ma­one­mo­go­ca­le.­Konec­preu­ce­va­­nega­obdob­ja­je­ned­vom­no­zaz­na­mo­val­tudi­faši­stic­ni­pri­tisk.­Zgo­sti­tve­no­jedro pre­bi­vals­tva­Slo­ve­ni­je­se­je­pro­ti­kon­cu­19. sto­let­ja­v krat­kem­obdob­ju­pre­sta­vilo iz­panon­ske­ga­in­sre­do­zem­ske­ga­sve­ta­v ozka­obmoc­ja­naj­vec­jih­slo­ven­skih nase­lij,­ki­leži­jo­sko­raj­vsa­na­rav­ni­ni­in­v vec­jih­doli­nah.­Tega­tren­da­v pre­bi­vals­­tve­nem­giba­nju­ni­zaz­na­ti­v raz­po­re­di­tvi­rojst­nih­kra­jev­knji­ževnikov. 
Pri­mer­ja­va­demografskihgibanjin­pro­sto­rov­lite­rar­ne­kul­tu­re­bi­bila­nepo­pol­­na­brez­upo­šte­va­nja­emi­gra­cij­skih­pro­ce­sov.­Veci­na­današ­nje­ga­slo­ven­ske­ga ozem­lja­od­sre­dine­19. sto­let­ja­bele­ži­nega­tiv­ni­seli­tve­ni­pri­rast­(raz­li­ko­med šte­vi­lom­pri­se­lje­nih­in­šte­vi­lom­odse­lje­nih­lju­di),­ki­ga­je­pov­zro­ci­lo­raz­kra­ja­nje usta­lje­nih­agrar­nih­odno­sov,­opuš­ca­nje­kme­tijs­tva­in­uva­ja­nje­indu­stri­je­(Per­­ko 1998).­Sled­nja­je­bila­pre­šib­ka –­zla­sti­zara­di­peri­fer­ne­vlo­ge­slo­ven­ske­ga ozem­lja –,­da­bi­pre­ži­ve­la­vse­pre­bi­vals­tvo,­pred­vsem­tisto­iz­panon­skih,­dinar­­skih­in­sre­do­zem­skih­delov­slo­ven­ske­ga­ozem­lja.­Prve­mu­izse­ljen­ske­mu­valu,­ki je­do­prve­sve­tov­ne­voj­ne­obse­gal­okrog 250.000­lju­di­in­se­usme­ril­veci­no­ma v Zdru­že­ne­drža­ve­Ame­ri­ke­in­v manj­ši­meri­v za­hod­no­evro­po,­je­sle­dil­dru­gi med­obe­ma­voj­na­ma­z na­dalj­nji­mi­100.000 ljud­mi,­name­nje­nih­v Nem­ci­jo, Argen­ti­no­in­Zdru­že­ne­drža­ve­Ame­ri­ke.­V iz­se­ljen­ski­masi­so­bili­tudi­knji­žev­­ni­ki,­zato­ne­pre­se­ne­ca,­da­je­v tem­casu­izha­ja­lo­kar­13 iz­se­ljen­skih­caso­pi­sov­in da­so­lite­rar­na­dela­izha­ja­la­dalec­stran­od­slo­ven­ske­ga­narod­ne­ga­ozem­lja,­zla­­sti­v Chi­ca­gu,­Cle­ve­lan­du,­New­Yor­ku­in­bue­nos­Aire­su­(gl.­HabjaninKoron, Prostorslovenskihtiskanihmedijev). 
Vpliv prometnihpoti na­obli­ko­va­nje­in­struk­tu­ri­ra­nje­pro­sto­ra­je­dvo­jen: posre­den­in­nepo­sre­den.­Nepo­sre­den­je­pri­obli­ko­va­nju­pro­sto­ra­in­ustvar­ja­nju reda­v njem.­O po­sred­nem­pro­stor­skem­pome­nu­cest­govo­ri­mo­v po­ve­za­vi z geo­po­li­tic­nim­polo­ža­jem­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga­ozem­lja­in­nje­go­vo­pre­hod­­nost­jo.­Poti­so­vez­z zu­na­njim­sve­tom,­stic­ne­toc­ke,­ki­omo­go­ca­jo­kul­tur­na, poli­tic­na,­druž­be­na­in­gos­po­dar­ska­pre­ple­ta­nja.­Obe­nem­so­poti­(bile)­loka­cij­­ski­dejav­nik­za­nasta­nek­šte­vil­nih­nase­lij­in­gos­po­dar­skih­dejav­no­sti.­Do­izgrad­nje želez­ni­ce­so­pro­met­ne­poti­nudi­le­pomem­ben­vir­zasluž­ka­šte­vil­nim­prevoznikom in­tako­pre­ži­ve­le­vec­lju­di­kot­bi­ga­sicer­kme­tijs­tvo. 
Pri­mer­ja­va­lite­rar­nih­pro­sto­rov­s pro­met­nim­omrež­jem­kaže­zelo­jasno­pove­­za­nost,­kar­ni­pre­se­net­lji­vo­ob­spoznanju,­da­lite­rar­ni­pro­sto­ri­sov­pa­da­jo s pre­bi­vals­tve­ni­mi­in­civi­li­za­cij­ski­mi­pro­sto­ri.­Pri­tem­ne­more­mo­izd­vo­ji­ti­vpli­­va­želez­ni­ce,­med­dru­gim­tudi­zato,­ker­so­bili­neka­te­ri­odse­ki­želez­ni­ce­zgra­je­ni šele­v dru­gi­polo­vi­ci­preu­ce­va­ne­ga­obdob­ja,­zla­sti­pa­zato,­ker­se­je­želez­ni­ca naslo­ni­la­na­obsto­je­ce­cest­ne­pove­za­ve.­Manj­ša­pove­za­nost­pro­met­nih­pove­zav 
z rojst­ni­mi­kra­ji­je­na­pri­mer­ob­odse­ku­želez­ni­ce­Novo­mesto–cr­no­melj.­Ta želez­niš­ka­pro­ga­je­bila­zgra­je­na­pro­ti­kon­cu­preu­ce­va­ne­ga­casov­ne­ga­okna­in se­ni­naslo­ni­la­na­obsto­je­co­cest­no­pove­za­vo. 
Ned­vom­no­je­raz­voj­pro­met­ne­ga­omrež­ja­vpli­val­na­lite­rar­ni­pro­stor,­ven­dar je­pri­sme­reh­in­dol­ži­nah­živ­ljenj­skih­poti­knji­žev­ni­kov­potreb­no­upo­šte­va­ti tudi­raz­voj­izo­bra­že­val­ne­in­kul­tur­ne­infra­struk­tu­re.­Ob­upo­šte­va­nju­dejs­tva, da­je­bilo­vec­kot­dve­tret­ji­ni­slo­ven­skih­knji­žev­ni­kov­izo­bra­že­nih­in­da­jih­je­vec kot­tret­ji­no­ime­la­kmec­ke­kore­ni­ne­(gl.­Perenic,Prostorknjiževnikov),­je­jasno, da­je­nji­ho­va­živ­ljenj­ska­pot­odvi­sna­od­vsaj­dveh­zuna­njih­dejav­ni­kov:­mre­že šol­in­zapo­sli­tve­nih­mož­no­sti,­na­dru­gi­stra­ni­pa­od­pro­met­ne­ga­omrež­ja.­Gle­­de­na­poca­sen­gos­po­dar­ski­in­druž­be­no/kul­tur­no/izo­bra­že­val­ni­raz­voj­slo­ven­ske­ga etnic­ne­ga­ozem­lja­ne­pre­se­ne­ca­ugo­to­vi­tev,­da­je­veci­na­knji­žev­ni­kov­na­svo­ji živ­ljenj­ski­poti­pre­ma­ga­la­pre­cejš­nje­raz­da­lje.­Pov­prec­na­pot,­ki­je­pri­knji­žev­ni­­kih,­roje­nih­sre­di­18. sto­let­ja,­zna­ša­la 241km,­se­je­dalj­ša­la­spr­va­poca­si,­po letu 1800­pa­zelo­hitro­in­dose­gla­mak­si­mum­(1144 km)­pri­knji­žev­ni­kih,­roje­­nih­sre­di­19. sto­let­ja;­nato­je­zace­la­postop­no­pada­ti­in­po­prvi­sve­tov­ni­voj­ni dose­gla­pov­prec­no­dol­ži­no­377 km.­Raz­lo­gi­za­dalj­ša­nje­raz­dalj­ver­jet­no­tici­jo tudi­v mož­no­stih­mobil­no­sti,­ki­jo­je­nudi­la­izgrad­nja­želez­ni­ce,­za­upad­v zad­­njem­obdob­ju­pa­izbolj­ša­na­mre­ža­šol,­zla­sti­usta­no­vi­tev­uni­ver­ze­in­bolj­še zapo­sli­tve­ne­mož­no­sti­za­izo­bra­žen­ce. 
Mestaso­od­nek­daj­sre­dišc­na­nase­lja­v pro­stor­ski­orga­ni­za­ci­ji­clo­veš­ke­druž­­be.­V njih­so­osre­do­to­ce­ne­sto­ri­tve­ne­dejav­no­sti­in­prek­njih­pote­ka­jo­gos­po­dar­ski in­negos­po­dar­ski­sti­ki­med­obmoc­ji.­Pri­mer­ja­va­mre­že­mest­in­pro­sto­rov­lite­­rar­ne­kul­tu­re­z ve­li­ko­raz­pr­še­nost­jo­rojst­nih­kra­jev­na­celot­nem­slo­ven­skem etnic­nem­ozem­lju­poka­že­pre­cejš­njo­sood­vi­snost.­Mesta­nasto­pa­jo­kot­jedra rojst­nih­kra­jev­knji­žev­ni­kov,­ceprav­so­posa­mic­ne­loka­ci­je­raz­pr­še­ne­tudi­po pode­žel­skem­pro­sto­ru,­kar­se­uje­ma­z ugo­to­vi­tvi­jo,­da­je­40 %­avtor­jev­kmec­ke­­ga­pore­kla­(gl.­Perenic,Prostorknjiževnikov).­Po­letu 1900­se­mesta­kot­rojst­ni kra­ji­knji­žev­ni­kov­okre­pi­jo­na­racun­pode­žel­skih­nase­lij.­Indu­stria­li­za­ci­ja,­raz­­voj­pro­met­ne­ga­omrež­ja­in­dea­gra­ri­za­ci­ja­pode­že­lja­so­pre­bi­vals­tve­no­in gos­po­dar­sko­okre­pi­li –­sicer­še­ved­no­majh­na­in­šib­ka –­mesta,­in­ta­so­ime­la kljuc­no­vlo­go­v izo­bra­že­val­ni­in­kul­tur­ni­infra­struk­tu­ri,­kar­je­na­pri­mer­raz­­vid­no­tudi­iz­kon­ste­la­ci­je­gle­da­lišc­in­narod­nih­domov­(gl.­Juvan, Prostor literarnihustanovindruštev).­Obe­nem­pa­je­tudi­pode­že­lje­ime­lo­skrom­no­mre­­žo­osnov­nih­šol­in­zla­sti­na­Pri­mor­skem­tudi­boga­to­mre­žo­cital­nic.­cital­ni­ce 
so­bile­v dru­gi­polo­vi­ci­19. sto­let­ja­edi­ne­usta­no­ve,­prek­kate­rih­je­odra­sel­pode­­žel­ski­clo­vek­lah­ko­spre­je­mal­lite­rar­no­kul­tu­ro­(gl.­Perenic, Prostor literarnih društev). 
Li­te­rar­na­kul­tu­ra­je­tako­kot­vsa­osta­la­podroc­ja­druž­be­ne­ga­in­kul­tur­ne­ga živ­lje­nja­obcu­ti­la­gos­po­dar­ska,­poli­tic­na­in­druž­be­na­giba­nja.­Agrar­na­pre­na­­se­lje­nost­in­zem­ljiš­ka­raz­drob­lje­nost,­poca­sno­uva­ja­nje­ino­va­cij­in­teh­no­loš­ke­ga raz­vo­ja­zara­di­dolž­niš­kih­obre­me­ni­tev­kme­tov­in­neu­god­nih­narav­nih­raz­mer, šib­ka­mesta,­izse­lje­va­nje­ne­samo­rev­ne­ga,­ampak­tudi­avan­tu­ri­stic­ne­ga­in­ustvar­­jal­ne­ga­pre­bi­vals­tva­ter­kon­cen­tra­ci­ja­kapi­ta­la­in­moci­v ne­slo­ven­skem­delu pre­bi­vals­tva­niso­spod­bu­ja­li­ustvar­jal­no­sti,­drz­no­sti­in­ino­va­tiv­no­sti.­Rah­lo izsto­pa­zgo­do­vin­ska­deže­la­Kranj­ska­(z Do­lenj­sko,­Gorenj­sko­in­Notranj­sko) z nad­pov­prec­no­gosto­to­roj­stev­knji­žev­ni­kov­in­z raz­vi­to­kul­tur­no­in­inte­lek­­tual­no­infra­struk­tu­ro.­Raz­lo­ge­lah­ko­naj­de­mo­v zgod­nji­urba­ni­za­ci­ji,­nad­pov­prec­no raz­vi­te­mu­pro­met­ne­mu­omrež­ju­in­dejs­tvu,­da­je­bila­etnic­no­edi­na­(sko­raj) povsem­slo­ven­ska­deže­la.­Na­splo­šno­pa­gos­po­dar­ske,­poli­tic­ne,­druž­be­ne­in kul­tur­ne­raz­me­re­odse­va­jo­peri­fer­no­vlo­go­s Slo­ven­ci­pose­lje­ne­ga­obmoc­ja. 
Ljub­lja­na­je­ime­la­sredotežno­silo,­že­dol­go­pre­den­je­posta­la­glav­no­mesto glav­ni­ne­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga­ozem­lja,­kar­ned­voum­no­kaže­mre­ža­kul­tur­ne in­inte­lek­tual­ne­infra­struk­tu­re­in­smer­giba­nja­knji­žev­ni­kov­na­svo­ji­živ­ljenj­ski poti.­Izgra­je­va­la­je­svo­jo­vlo­go­kul­tur­ne­pre­stol­ni­ce­in­s tem­odlo­cil­no­pris­pe­­va­la­k pre­se­ga­nju­regio­nal­ne­pri­pad­no­sti,­izha­ja­jo­ce­iz­uprav­ne­deli­tve­na­deže­le (Ur­banc­idr. 2006;­Dol­gan 2012).­Knji­žev­no­ustvar­ja­nje­je­ned­vom­no­poma­ga­­lo­kre­pi­ti­etno­nim­Slo­ve­nec,­ki­se­je­zla­sti­v tri­de­se­tih­in­šti­ri­de­se­tih­letih 
19. sto­let­ja­ceda­lje­bolj­uve­ljav­ljal­in­izpo­dri­val­takrat­uve­ljav­lje­ne­ozna­ke­za­pri­­pad­ni­ke­slo­ven­ske­ga­naro­da­(Win­den,­Kranj­ci).­ceprav­je­za­ves­s Sloven­ci pose­ljen­pro­stor­že­pred­letom 1848­obsta­ja­la­ozna­ka­Slo­ve­ni­ja­(poi­me­no­va­nje, ki­ga­niso­poz­na­le­ne­geo­gra­fi­ja,­ne­zgo­do­vi­na,­ne­obsto­je­ca­uprav­na­cle­ni­tev), se­je­v gos­po­dar­sko,­kul­tur­no­in­poli­tic­no­šib­ko­inte­gri­ra­ni­druž­bi­sodob­na nacio­nal­na­zavest­le­poca­si­uve­ljav­lja­la­(Cvirn­idr. 1999). 
Pro­sto­ru­slo­ven­ske­lite­rar­ne­kul­tu­re­daje­jo­pomem­ben­pecat­še­neka­te­ra regio­nal­na/na­cio­nal­na­sre­diš­ca­v so­seš­ci­ni­slo­ven­ske­ga­etnic­ne­ga­ozem­lja.­V prvi vrsti­je­treba­ome­ni­ti­Dunaj­kot­kraj­viso­ko­šol­ske­ga­štu­di­ja­in­v manj­ši­meri zapo­sli­tve.­V dru­gi­sku­pi­ni­so­preo­sta­la­sre­diš­ca­zunaj­današ­nje­Slo­ve­ni­je:­Gra­­dec­kot­pomemb­no­viso­ko­šol­sko­sre­diš­ce­ter­Trst,­Gori­ca,­Zagreb­in­Celo­vec, ki­so­v pre­te­klo­sti­delo­va­la­kot­kul­tur­na,­izo­bra­že­val­na­in­uprav­na­sre­diš­ca­Slo­­ven­cev.­Vlo­ga­in­pomen­ome­nje­nih­mest­sta­zace­la­sla­be­ti­po­prvi­sve­tov­ni voj­ni,­Dunaj,­Gra­dec­in­Celo­vec­so­izgubljali­z raz­pa­dom­Avstro-Ogr­ske­in usta­no­vi­tvi­jo­Uni­ver­ze­v Ljub­lja­ni,­Gori­ca­in­Trst­pa­s pri­klju­ci­tvi­jo­zahod­ne­ga dela­slo­ven­ske­ga­ozem­lja­Ita­li­ji.­Vrzel­ob­izgu­bi­obeh­sre­dišc­sta­(še­le)­po­dru­­gi­sve­tov­ni­voj­ni­zapol­ni­la­Koper­in­Nova­Gori­ca.­Sled­nja­kot­nacrt­no­zgra­je­no mesto,­ki­naj­bi­zapol­ni­lo­vlo­go­in­pomen­Gori­ce,­v pro­sto­ru­lite­rar­ne­kul­tu­re v preu­ce­va­nem­obdob­ju­zato­še­ne­nasto­pa.­Koper­zara­di­»pu­ri­stic­ne­ga«­ita­li­­jan­ske­ga­zna­ca­ja­ni­imel­vec­je­ga­vpli­va­na­slo­ven­ski­lite­rar­ni­pro­stor,­med­tem ko­je­bil­Trst­s svo­jo­mul­ti­kul­tur­nost­jo­vanj­bolje­vpet.­Poleg­ome­nje­nih­sre­dišc zunaj­današ­nje­Slo­ve­ni­je­nasto­pa­jo­še­regio­nal­na­sre­diš­ca­zno­traj­etnic­ne­ga ozem­lja,­v prvi­vrsti­Mari­bor,­Celje,­Novo­mesto,­Kranj,­Koper­in­Ptuj.­Po­šte­­vi­lu­pre­bi­val­cev­in­gos­po­dar­ski­moci­bi­Kranj­moral­biti­moc­nej­ši­cen­ter,­ki­se sku­paj­s šir­šo­oko­li­co­pogo­sto­pojav­lja­kot­kraj­rojs­tva­in­dela,­ven­dar­nima dovolj­kul­tur­nih­usta­nov­in­medi­jev.­Tudi­v pre­te­klo­sti –­ena­ko­kot­danes –­je Ljub­lja­na­zara­di­bli­ži­ne­prev­ze­ma­la­neka­te­re­nje­go­ve­funk­ci­je. 
Gle­de­na­zbra­ne­podat­ke­in­ana­li­ze­dej­stev­lah­ko­pos­plo­še­no­rece­mo,­da­je živ­ljenj­ska­pot­knji­žev­ni­ke­od­rojst­ne­ga­kra­ja­v po­de­žel­skem­nase­lju­na­rav­ni­ni, na­polož­nem­površ­ju­ali­manj­šem­mestu­ob­reki­na­nad­mor­ski­viši­ni­do­500 m naj­prej­vodi­la­v vec­ja­mesta­na­rav­ni­ni­in­na­sti­ku­pro­met­nih­poti­ozi­ro­ma­v re­­gio­nal­na­(sred­nja­šola)­in­viso­ko­šol­ska­sre­diš­ca­(ve­ci­no­ma­Dunaj).­Zapo­sli­tev so­iska­li­v bli­ži­ni­doma­ce­ga­kra­ja,­v bliž­njem­regio­nal­nem­sre­diš­cu­ali­zelo­dalec (ve­ci­no­ma­na­Duna­ju).­Ob­izi­du­prve­knji­ge,­sicer­izda­ne­v Ljub­lja­ni,­so­knji­­žev­ni­ki­še­žive­li­v re­gio­nal­nem­sre­diš­cu,­ob­izi­du­zad­nje­knji­ge,­prav­tako­izda­ne v Ljub­lja­ni,­pa­so­žive­li­v Ljub­lja­ni,­kjer­so­doca­ka­li­smrt. 
Pro­stor­ni­niko­li­abso­lu­ten,­ampak­rela­ti­ven,­pri­cemer­je­potreb­no­upo­šte­va­ti dva­vidi­ka.­Prvic,­pro­stor­defi­ni­ra­jo­pro­stor­ske­prvi­ne­in­pro­ce­si­v njem.­Rela­­tiv­nost­pro­sto­ra­slo­ni­zla­sti­na­pro­stor­skih­pro­ce­sih,­kot­so­migra­cij­ski­toko­vi, mobil­nost­in­dostop­nost,­sood­vi­snost­med­mesti­in­pode­že­ljem­ter­difu­zi­ja­idej in­infor­ma­cij.­Odnos­med­pro­stor­ski­mi­vzor­ci,­obli­ka­mi­in­funk­ci­ja­mi­ter­raz­­mer­ji­defi­ni­ra­obseg­in­regio­nal­ne­vzor­ce­(Arent­sen,­Stam­in­Thuijs 2012). Dru­gic, tovrst­ni­pri­stop­vodi­v do­je­ma­nje­pro­sto­ra­zunaj­kla­sic­ne­ga­evklid­ske­ga­(real­­ne­ga,­vek­tor­ske­ga)­razu­me­va­nja.­Celo­raz­da­lje­so­lah­ko­rela­tiv­ne­(Har­vey 1969): dve­obmoc­ji,­loce­ni­z ovi­ro,­sta­si­bli­zu­v ab­so­lut­nem­pro­sto­ru,­ob­upo­šte­va­nju casa­ter­obse­ga­druž­be­nih­inte­rak­cij­pa­zelo­odda­lje­ni­v re­la­tivnem­pro­sto­ru. 
V tej­luci­je­potreb­no­pro­stor(e)­lite­rar­ne­kul­tu­re­razu­me­ti­ne­zgolj­v tri­di­men­­zio­nal­nem­evklid­skem­fizic­no­geo­graf­skem­pro­sto­ru,­ampak­tudi­v kon­cep­tual­nem pro­sto­ru­noos­fe­re­(grš­ko­noos‘mi­sel’).­Lite­rar­na­kul­tu­ra­v prvi­vrsti­teme­lji­na mislih. 
Li­te­ra­tu­ra 
Arent­sen,­Mic­hiel,­Stam­Ruben in­Rick­Thuijs, 2012:­Post­mo­dern approac­hes­to­spa­ce.­<http://soc­geo.ru­ho­sting.nl/html/fi­les/ge­oapp/Werk­stuk­­ken/Post­mo­dern­Spa­ce.pdf>­(dostop­8. 9. 2012). 
Bra­cic,­Vla­di­mir: 1998:­Histo­ric­no-zgo­do­vin­ska­dediš­ci­na.­V: Ivan­Gams­in Igor­Vri­šer­(ur.):­GeografijaSlovenije.­Ljub­lja­na:­Slo­ven­ska­mati­ca.­Str. 244–269. 
Cvirn,­Janez idr., 1999:­IlustriranazgodovinaSlovencev.­Ljub­lja­na:­Mla­din­ska knji­ga. 
Dol­gan,­Mar­jan, 2012:­Pre­stol­ni­ca­in­sre­diš­ca­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti.­Slavistic­narevija60,­št. 3,­str. 401–413. 
Har­vey,­David, 1969:­Explanationingeography.­Lon­don:­edward­Arnold. 
Hr­va­tin,­Mau­ro in­Dra­go­Per­ko, 2009:­Sui­ta­bi­lity­of­Ham­mond's­met­hod for­deter­mi­ning­land­form­units­in­Slo­ve­nia.ActageographicaSlovenica49,­št. 2, str. 343–366. 
Per­ko,­Dra­go, 1998:­Pokra­ji­ne.­V: Jer­ne­ja­Fridl­idr.­(ur.):­NacionalniatlasSlove­nije.­Ljub­lja­na:­Rokus.­Str. 120–125. 
—, 1998:­Pre­bi­vals­tvo.­V: Ivan­Gams­in­Igor­Vri­šer­(ur.):­GeografijaSlovenije.­Ljub­-lja­na:­Slo­ven­ska­mati­ca.­Str. 270–309. 
—, 2007:­MorfometrijapovršjaSlovenije.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC. 
Per­ko,­Dra­go,­Mau­ro­Hrva­tin in­Rok­Ciglic,2015:­A met­ho­do­logy­for­natu­­ral­lands­ca­pe­typi­fi­ca­tion­of­Slo­ve­nia.­ActageographicaSlovenica55,­str. 235–270. 
Soja,­Edward, 1980:­The­socio-spa­tial­dia­lec­tic.­AnnalsoftheAssociationofAme­ricanGeographers70,­str. 207–225. 
—, 1989:­Postmoderngeographies:Thereassertionofspaceincriticalsocialtheory.­Lon­­don­in­New­York:­Ver­so. 
—, 1996:­Thirdspace.JourneystoLosAngelesandotherreal-and-imaginedplaces.­Oxford in­Cam­brid­ge:­black­well. 
Ur­banc­Mimi,­Jer­ne­ja­Fridl,­Dra­go­Klad­nik in­Dra­go­Per­ko, 2006: Atlant­and­Slo­ve­ne­natio­nal­cons­ci­ou­sness­in­the­second­half­of­the 19th­cen­tury. ActageographicaSlovenica46,­št. 2,­str. 251–283. 
Ur­banc,­Mimi in­Mar­ko­Juvan, 2012:­Na­sti­ciš­cu­lite­ra­tu­re­in­geo­gra­fi­je:­lite­­ra­tu­ra­kot­pred­met­geo­graf­ske­ga­preu­ce­va­nja­na­pri­me­ru­slo­ven­ske­Istre.­Slavisticna revija60,­št. 3,­str. 297–316. 
Ur­banc,­Mimi, 2001:­KulturnepokrajinevSloveniji.­Ljub­lja­na:­Založ­ba­ZRC. —,­2012:­Reprezentacije­kulturne­pokrajine­v­besedilih­o­slovenski­Istri.­Annales, Serieshistoriaetsociologia22,­št.­1.,­str.­199–210. —,­2013:­Pokrajina­v­luci­retoricnih­figur­v­besedilih­o­slovenski­Istri.­Primerjalna književnost36,­št.­2,­str.­205–223. Vra­nješ,­Matej, 2002:­Druž­be­na­pro­duk­ci­ja­pro­sto­ra:­k epi­ste­mo­lo­gi­ji­pro­sto­ra v geo­gra­fi­ji­in­huma­ni­sti­ki.­Geografskivestnik74,­št. 2,­str. 47–57. Zorn,­Mati­ja in­Blaž­Komac, 2008:­ZemeljskiplazovivSloveniji.­Ljub­lja­na: Založ­ba­ZRC. 


Imen­sko­kaza­lo 
Adamic,­Louis­187,­189,­192 Adorno,­Theodor­Wiesengrund­293 Aidinger,­Lavrencij­233 Alasia­da­Sommaripa,­Gregorio­281 Albert,­opat­gl.­Reichhart,­Albert Albreht,­Fran­94 Althan,­Michael­Adam­baptista­231 Althusser,­Louis­245 Alva­et­Astorga,­Petrus­de­234,­238 Anderson,­benedict­101,­103,­106,­114 Andreas-Salomé,­Lou­291 Andrejka­pl.­Livnograjski,­Jernej­82, 
93–95 Andrejka­pl.­Livnograjski,­Rudolf 
230,­130 Apollinaire,­Guillaume­292,­293,­296 Arentsen,­Michael­316,­323,­324 Arias,­Santa­14,­19,­41 Aškerc,­Anton­187,­189,­192,­193,­195 Auerbach,­erich­287,­296 Auersperg,­Anton­82,­94,­188,­190, 
192,­196,­197,­199 Auersperg,­Janez­Andrej­(Johann 
Andreas)­230,­231 Auersperg,­Janez­Ferdinand­(Johann 
Ferdinand)­233 Auersperg,­Janez­Herbard­(Johann 
Herward)­230 Auersperg,­Janez­Vajkard­(Johann 
Weichard)­230,­232 
Auersperg,­Volf­(Wolfgang,­Wolf) engelbert­159,­230,­231,­233,­236 Avancini,­Nicolaus­233 
babic,­Jože­275 bachelard,­Gaston­23,­305 bahtin,­Mihail­Mihajlovic­21,­23,­26, 37,­287,­296 bajec,­Jože­101,­114 bajt,­Drago­287 balantic,­France­191,­192,­194,­200 balzac,­Honoré­de­122,­306 baraga,­Friderik­Irenej­187–190, 192–197,­199,­200 bartholomew,­John­George­28,­37, 51,­61 bartol,­Vladimir­92,­194,­195 bastjancic,­Matija­230,­231,­233 baudelaire,­Charles­295,­296 behr,­Shulamith­292,­296 beli,­Andrej­27 belicic,­Vincenc­81,­95 benjamin,­Walter­292,­293,­296 bercic,­branko­101,­115,­120,­130 berleant,­Arnold­292,­296 berthold,­Joannes­233 bettotus,­Franciscus­228 bevk,­France­94,­187,­188,­193, 195,­199 bilc,­Janez­160 
bizant,­Milan­236,­241 blagaj,­eberhard­Leopold­Ursini­231 blaznik,­Albina­118 blaznik,­Aleksandrina­118 blaznik,­Franciška­118 blaznik,­Jožef­118 bleiweis,­Janez­94,­192 bodenhamer,­David­J.­30,­31,­37 bor,­Matej­gl.­Pavšic,­Vladimir borges,­Jorge­Luis­17 borštnik,­Ignacij­161,­164 bosi,­Janez­Jernej­233 božic,­branko­248,­251,­261 bracic,­Vladimir­319,­324 bradbury,­Malcolm­44,­61 bratož,­Rajko­234,­241 braudel,­Fernand­15,­23,­25,­32,­37 brecht,­bertolt­164 breznik,­Anton­254 brontë,­Anne­28 brontë,­Charlotte­28 brontë,­emily­28 buchheim,­Oton­Friderik­(Otto 
Friedrich)­229,­232 buchholz,­Sabine­300,­310 budal,­Andrej­94,­95,­194 byron,­George­Gordon­28,­50 
Cabo­Aseguinolaza,­Fernando­25, 
38,­256 Calderón­de­la­barca,­Pedro­164 Cankar,­Ivan­82,­94,­164,­166,­173, 
187–197,­199,­200,­264,­265,­267, 
275,­303 Cankar,­Izidor­267,­268,­272 Cegnar,­France­81,­82,­95 Celestin,­Fran­81,­94,­95 Cerkvenik,­Angelo­81,­92,­95 Chatman,­Seymour­304 Cigale,­Matej­191,­254 Ciglic,­Rok­324 Clemenz,­Majda­274,­278 Coraduzzi,­Janez­Rudolf­(Joannes 
Rudolphus)­230 Cornis-Pope,­Marcel­25,­38 Corrigan,­John­37 Costa,­etbin­Henrik­133,­155 Crane,­Gregory­221 Crang,­Mike­25,­38 Crosland,­Alan­267 Cvetko,­Franc­257 Cvirn,­Janez­322,­324 
campa,­Jože­207 capek,­Karel­164 cerne,­Mina­220 cop,­Matija­187,­193,­194,­195,­259copic,­Špelca­185,­204 
d'Alva­y­Astorga,­Pedro­gl.­Alva 
et Astorga,­Petrus­de D'Annunzio,­Gabriele­281,­286 Dalmatin,­Jurij­258 Danilo,­Anton­164 Danilov,­Avgust­164 Dannenberg,­Hilary­P.­305 Dear,­Michael­26,­27,­38 Debevec,­Ciril­164 Deleuze,­Gilles­20,­23 Dennerlein,­Katrin­299,­305,­310 Derrida,­Jacques­14 Destovnik,­Karel­187–189, 
191–195,­199 Detela,­Fran­94 Detering,­Heinrich­300,­311 Dev,­Anton­Feliks­94 Deželak­Trojar,­Monika­225–229, 
232,­242 Diamond,­Jared­M.­24,­38 Dickens,­Charles­50,­122 Döblin,­Alfred­272 Dokler,­Joh­7,­8,­10,­43 Dolenc,­Janez­268 Dolgan,­Marjan­7,­10,­36,­38,­147, 
263,­267,­278,­322,­324 Dolinar,­France­Martin­235,­242 Dolinar,­Marko­230 Dolnicar­pl.­Thalberg,­Janez 
Krstnik­233 Dolnicar,­Janez­Gregor­157 Dolnitscher,­gl.­Dolnicar Domínguez,­César­25,­26,­38,­256 Döring,­Jörg­14,­18,­28–30,­32,­38­Dos­Passos,­John­272 Dostojevski,­Fjodor­Mihajlovic­274 Dovic,­Marijan­7,­8,­10,­34,­36,­38,­39, 
69,­181–183,­185,­197,­200,­204 Drekonja,­Ciril­191 Drobesch,­Werner­226,­242 Drobnic,­Josip­163 Dular,­Anja­120,­130,­228,­242 Dular,­Jože­216 
D.urišin,­Dionýz­26 
eger,­Janez­Friderik­118,­123 egilsson,­Sveinn­Yngvi­200,­204 einspieler,­Andrej­80,­93,­192 einstein,­Albert­20 eleonora­Magdalena­Pfalško­
Neuburška­234 eliot,­Thomas­Stearns­292 eller,­Fran­94 englhart,­Andreas­276,­278 erberg­Kalasanc,­Jožef­94 erjavec,­Fran­81,­94,­95,­191,­192,­194 evans,­Andrew­J.­46 even-Zohar,­Itamar­26 
Fanning,­David­292,­296 Fatur,­Lea­81,­94 Faulkner,­William­28 Ferchius,­Mattheus­228 Ferdinand­III.­232 Finžgar,­Fran­Saleški­187,­189,­192, 
193–195 Fisher,­Peter­46 Fludernik,­Monika­299,­310 Forstneric­Hajnšek,­Melita­185, 
191,­204 Foucault,­Michel­13–17,­23,­39 Frank,­Joseph­305 Freud,­Sigmund­14 Fridl,­Jerneja­7,­8,­10,­28,­35,­36,­38, 
39,­43,­45,­50,­51,­53,­55,­57,­58, 
62,­75,­76,­86–89,­111–113,­128, 
129,­135,­168,­177,­179,­197–199, 
202,­203,­213,­217,­218,­220,­222, 
315,­324 Friedman,­Thomas­L.­20 Friedrich,­Hugo­293 Fröhler,­Josef­231,­242 
Gabršcek,­Andrej­81,­82,­94 Gaj,­Ljudevit­259 Gall,­Godefrid­231 Gallenberg,­Jurij­žiga­233 Galsworthy,­John­164 Gassler,­Andrej­118 Gavella,­branko­164 Gestrin,­Fran­94,­261 Geyer,­bernard­232 Giddens,­Anthony­17,­39 Glaser,­Karel­81,­93,­95,­190 Glazer,­Janko­82,­189,­193,­257,­261 Glonar,­Joža­93,­122 Goff,­Jacques­le­246 Gogolj,­Nikolaj­Vasiljevic­27,­161 Golar,­Cvetko­95 Golec,­boris­257,­261 Golec,­Januš­216 Golia,­Pavel­92,­95,­265 Golouh,­Rudolf­82,­92,­95 Gombac,­Andraž­7,­10 Gonzalez,­Anxo­Abuín­38 Gourmont,­Remy­de­292 Govekar,­Fran­164,­264,­266 Grabner,­Jurij­94 Gradišnik,­Janez­92,­95 Gradnik,­Alojz­81,­92,­94,­95,­187, 
188,­195,­199 Grafenauer,­bogo­250–254,­261 Gregorcic,­Simon­187–196,­199,­200 Gruber,­Gabrijel­251 Gruden,­Igo­92,­187,­189,­190, 
192–195 Grum,­Slavko­164,­265 Grün,­Anastasius­gl.­Auersperg,­Anton Gutenberg,­Johannes­127 Gutsman,­Ožbald­93,­94 
Haan,­Melchior­230 Habjan,­Jernej­7,­8,­10,­36,­39,­99,­183, 
319,­320 Haderlap,­Lipe­81,­93,­95 Hafner,­Kristina­81,­94 Hard,­Gerhard­18,­19,­39 Harley,­John­brian­52,­62 Harman,­Gašpar­255 Harrach,­Ferdinand­bonaventura­I. 
234,­240 Harrer,­Francišek­232 Harris,­Trevor­M.­37 Harvey,­David­15,­16,­19–21,­24, 
39,­245–248,­250,­252,­261,­310, 
323,­324 Helgason,­Jón­Karl­181,­200,­204 Hendrix,­Harald­191,­204 Heptner,­Janez­Jurij­118,­123 Heptner,­Marija­Terezija­118,­123 Herberstein,­Karel­Janez­253 Hladnik,­Miran­7,­36,­39,­207,­213, 
220,­222,­300,­310 Hobsbawm,­eric­J.­249,­252, 
258,­261 Hoffmann,­ernst­Theodor 
Amadeus­274 Hofstadter,­Douglas­309 Holquist,­Michael­287,­296 Hopkins,­Gerard­Manley­291,­292 Horst,­Hermann­232 Hribar,­Tine­289,­290 Hrvatin,­Mauro­316,­324 Hulewicz,­Witold­283,­284,­291 Humar,­Gorazd­251,­252,­261 Humboldt,­Alexander­246 Hurni,­Lorenz­46,­48,­51,­62,­63 Husserl,­edmund­285,­288–291, 
293,­294,­296 
Ibsen,­Henrik­161,­164 Iffland,­August­Wilhelm­159 Ilešic,­Fran­81,­95,­254–256,­261 Ilja,­Lojze­216 Inemann,­Rudolf­164 Ingolic,­Anton­80,­81,­193 Iser,­Wolfgang­302 
Jahn,­Manfred­300,­310 Jaklic,­Fran­207 Jaklin,­Mihael­256 Jameson,­Fredric­15,­23,­27,­39 Janez­Svetokriški­(pr.­i.­Tobia 
Lionelli)­184 Janežic,­Anton­93 Jankovic,­Andrej­232 Jansen­iz­Yperna­253 Japelj,­Jurij­93,­95 Jarc,­Miran­187,­193 Jarman,­Douglas­292,­296 Jarnik,­Urban­93,­194 Javornik,­Miha­296 Javornik,­Mirko­81,­95 Jenko,­Simon­94,­187,­191,­193–195 Jerina,­Mateja­220 Jež,­Andraž­7,­184,­245 Johnson,­Mark­305 Joyce,­James­301,­304,­310 Jožef­I.­234 Jožef­II.­123,­247,­250–253,­255 Jurca,­branka­81 Jurcic,­Josip­161,­187–189,­191,­192, 
195,­199,­264 Juvan,­Marko­7,­8,­10,­13,­25,­26,­30, 
32,­36,­39,­41,­43,­51,­55,­62,­72, 
157,­183,­200,­204,­220,­256,­259, 
261,­286,­296,­300,­302,­303,­310, 
315,­316,­319,­321,­325 Juvancic,­Friderik­164 Kadir,­Djelal­25,­41 Kajuh,­gl.­Destovnik,­Karel­Kant,­Immanuel­20,­255,­287,­299 Karlin,­Alma­188,­199 Karnicar,­Klavdija­220 Kastelic,­Jože­81 Katzenstein,­Janez­Herbard­233 Kaufman,­Mojca­274,­278 Kaufmann,­Walter­Arnold­283,­297 Kemp,­Karen­K.­31,­39 Kermode,­Frank­293,­297 Kersnik,­Janko­187,­193,­195,­264 Kette,­Dragotin­187,­189,­191–193,­195 Kiauta,­Marija­232,­242 Kidric,­France­82,­94,­101,­115,­120, 
130,­254–258,­262 Kierkegaard,­Sřren­284 Kladnik,­Drago­62 Kleinmayr,­Ignac­Alojz­80,­93,­123 Kleinmayr,­Julij­93 Kleinmayr,­Matija­122 Klemen­IX.­233 Kline,­Anthony­S.­283,­297 Klodic,­Anton­81,­93–95 Kmet,­Marija­95 Knafelj,­Luka­231 Koblar,­France­268,­273,­278 Kocbek,­edvard­187,­188,­199,­200 Kögl,­Helmar­236,­242 Kohn,­Hans­253,­262 Kolb,­Annette­283 Kolenc,­Franc­82 Kollár,­Ján­258,­259 Komac,­blaž­51,­62,­316,­325 Kopitar,­Jernej­82,­94,­187,­258 Korn,­Wilhelm­Heinrich­(Viljem 
Henrik)­123 Koron,­Alenka­7,­36,­99,­299,­310,­319 Koruza,­Jože­158,­159,­180 Koseski­gl.­Vesel,­Jovan­(Janez) Kosovel,­Srecko­9,­27,­187,­189, 
192–195,­281,­285–295,­297 Kotnik,­France­159,­180 Kotzebue,­August­159 Kovac­Artemis,­Tita­216 Kovic,­Kajetan­281,­283 Kozak,­Ferdo­92 Koželj,­Tanja­217–219 Kraigher,­Alojz­94 Kraigher,­Vito­120,­130 Krajec,­Janez­126 Kralj,­Lado­265,­273,­278 Kralj,­Vladimir­82 Kranjec,­Miško­187,­193 Kraševec,­borut­307 Kreft,­bratko­94,­164 Krek,­Gregor­80,­93,­94 Krek,­Janez­evangelist­82,­187,­192, 
193,­194 Kresal,­Rudolf­92 Kristan,­etbin­94,­95­Krleža,­Miroslav­164 Kuenburg,­Maximilian­Gandolf 
230,­231 Kuhar,­Lovro­187,­188,­190,­193,­195, 
199,­207 Kuralt,­Martin­94,­254 Kuret,­Niko­158,­180 Küzmic,­Mikloš­191 Kveder,­Zofka­81,­95 
Lacan,­Jacques­14 Lakoff,­George­305 Lambeck,­Peter­234 Lampic,­barbara­7,­207 Lavric,­Ana­191,­204 Lavtižar,­Josip­189,­207 Leerssen,­Joep­181,­204 Lefebvre,­Henri­14,­16,­17,­23,­24,­39, 
245–250,­252,­259,­260,­262,­316 Leibniz,­Gottfried­Wilhelm­20 Leopold­I.­230,­233,­234 Levec,­Fran­94 Levstik,­Fran­94,­95,­134,­160–162, 
187,­189–191,­194–196,­264 Linhart,­Anton­Tomaž­160,­187, 
191–193,­254 Logar,­Tine­249,­262 Lokar,­Danilo­94,­95,­193,­195 Lotman,­Jurij­Mihajlovic­21,­23,­26, 
27,­39,­127,­130,­305–307,­310 Lovrencic,­Joža­81,­94,­95 Lüdtke,­Gerhard­51,­62 Lukacs,­Ladislaus­231,­232,­242 Luria,­Sarah­26,­39 Lyotard,­Jean-François­294,­297 
Mackensen,­Lutz­51,­62 Mackinder,­Halford­246 Macun,­Ivan­81,­93,­95,­150 Maeterlinck,­Maurice­164­Mahkota,­Tina­301 Mahnic,­Anton­81,­94,­196 Maister,­Rudolf­93,­183,­187–195, 
199,­200,­207 Majar,­Matija­93 Majcen,­Stanko­80,­92,­93,­275 Maksimilijan,­opat­gl.­Mottoch, 
Maksimilijan Malenšek,­Mimi­207 Malešic,­Matija­81 Malovrh,­Miroslav­81,­95 Mannagetta,­Johann­Wilhelm 
(Guilielmus)­227 Marija­Terezija­247,­250,­251,­255 Marn,­Franjo­81,­93,­95 Marn,­Josip­93 Marracci,­Hippolytus­234 Maticic,­Ivan­93,­94 Mauser,­Karel­207 Mayr,­Ana­barbara­118 Mayr,­Janez­Jurij­118,­122 Mayr,­Janez­Krstnik­117,­118,­122, 
123,­228 Mayr,­Jožef­Tadej­118 Medveš,­Zdenko­147,­150,­155 Meillassoux,­Quentin­292,­297 Melik,­Vasilij­261 Mencinger,­Janez­79,­187,­192, 
194,­254 Merk,­Ignac­123 Merrifield,­Andy­246,­262 Meško,­Franc­Ksaver­187 Metelko,­Franc­Serafin­188, 
193–195,­199 Mijot,­Marija­81,­95 Mikkonen,­Kai­305 Miklavcic,­Maks­228,­242 Miklošic,­Fran­260 Milcinski,­Fran­95,­192 Miller,­Philippus­233 Minatti,­Ivan­207 Mitchell,­Stephen­283,­297Modrinjak,­Štefan­255–257 Mohanty,­Jitendra­Nath­288,­297 Mole,­Vojeslav­94 Moličre,­Jean-baptiste 
Poquelin­164 Moravec,­Dušan­101,­115,­120,­130, 
157,­158,­161,­164,­166,­173,­175, 
176,­180,­264,­266,­267,­278 More,­Thomas­28 Moretti,­Franco­8,­10,­29,­30,­39,­48, 
51,­62,­67,­97,­300 Mottoch,­Maksimilijan­234 Mrak,­Ivan­95 Mrzel,­Ludvik­81 Murko,­Matija­80,­93,­94 Murn,­Josip­187,­189,­195 
Nadler,­Josef­29,­51,­62,­72,­97 Nadlišek­bartol,­Marica­81,­95 Nagel,­Siegfried­Robert­29,­50,­62, 
72,­97 Napoleon­151 Narat,­Ivan­255,­256 Nethersole,­Reingard­14,­40 Neubauer,­John­25,­38,­40,­181,­204,­256 Nežmah,­bernard­7,­10 Nietzsche,­Friedrich­14 Nikolavcic,­Anja­220 Nora,­Pierre­181,­205 Novacan,­Anton­81,­92,­93,­95 Novak,­bogdan­216 Nucic,­Hinko­81,­95,­164,­192 Nünning,­Ansgar­299,­311 
Ocvirk,­Anton­286,­297 Ogrin,­Matija­7,­68 Omersa,­Nikolaj­94 Orožen­Adamic,­Milan­62 Ortar,­Jaka­7,­8,­10,­43,­51,­55,­62 
Pagliaruzzi,­Josip­94 Pahor,­Jože­81,­95 Papebroch,­Daniel­234,­238 Pavel,­Thomas­307,­311 Pavšic,­Vladimir­92 Peirce,­Charles­Sanders­14 Pemic,­Monika­178,­180 Penn,­Franc­Henrik­92–95,­160 Perenic,­Urška­7,­8,­10,­29,­32,­33,­35, 
36,­40,­55,­67,­72,­78–80,­85,­97, 
100,­120,­133,­155,­160,­175,­183, 
205,­207,­317,­319,­321,­322 Perko,­Drago­7,­10,­35,­40,­62, 
316–320,­324 Perse,­Saint-John­(pr.­i.­Alexis 
Leger)­292 Petre,­Fran­254,­259,­262 Phelps,­William­Lyon­28 Piatti,­barbara­22–24,­28–30,­40, 
46,­48,­51,­62,­63,­300 Pickles,­John­52,­62 Pirandello,­Luigi­164 Pirc,­Franc­207 Pirjevec,­Avgust­95 Pisk,­Marjeta­7,­184 Pizzoni,­Franciscus­233 Plecnik,­Jože­191 Plohel,­Gregor­Jožef­80 Podmilšak,­Josip­93,­95 Pogacnik,­Jože­54 Pohlin,­Marko­82,­94 Potocnik,­blaž­150 Potrc,­Ivan­92 Pregelj,­Ivan­9,­94,­188,­199,­216, 
263,­267–269,­271–277 Prenner,­Ljuba­92 Prešeren,­France­27,­94,­181,­187–197, 
199–203,­259,­269 Prežihov­Voranc,­gl.­Kuhar,­Lovro 
Prieto,­eric­21,­40,­310 Prijatelj,­Ivan­82,­94,­156,­189, 
190,­200 Primic,­Janez­Nepomuk­257 Promberger,­Mihael­123 Puntar,­Josip­94 Puškin,­Aleksander­Sergejevic­27 
Rabatta,­Jožef­232 Radics,­Peter­231,­234,­242 Ratzel,­Friedrich­246 Ravnikar,­Matevž­81,­95 Razlag,­Radoslav­93,­189,­190,­200 Rée,­Jonathan­289,­297 Rehar,­Radivoj­81,­82,­95 Reichard,­Adam­Friderik­118,­123 Reichard,­Ana­elizabeta­118,­123 Reichhart,­Albert­234 Reinhart,­Werner­281 Reisp,­branko­120,­130,­133,­156 Remec,­Alojzij­80 Retzer,­Franciška­118 Retzer,­Janez­Krstnik­118 Retzer,­Marija­118 Reuschel,­Anne-Kathrin­46,­48,­51, 
62,­63 Ribicic,­Josip­81,­95,­194 Richardson,­Douglas­32,­40 Richter,­Franz­Xavier­230,­242 Ricoeur,­Paul­293,­297 Rigney,­Ann­181,­204 Rilke,­Rainer­Maria­9,­281–295,­297 Ritter,­Carl­246 Robert,­Jörg­267,­278 Robinson,­Jeffrey­C.­291,­298 Rogelj,­Tea­274,­275 Romuald­(pr.­i.­Lovrenc­Marušic)­158 
Rosenberg,­Volfgang­Andrej 
(Wolfgang­Andreas­Orsini)­233 Rosetti,­Janez­Marko­232 Rosmer,­Paulus­233 Rothenberg,­Jerome­291,­298 Rozman,­France­234,­242 Rupel,­Mirko­94 Rutar,­Simon­94,­190,­192 Ryan,­Marie-Laure­300–307,­309,­311 
Santagata,­Simon­229,­234 Sartre,­Jean-Paul­290 Saussure,­Ferdinand­14 Schiller,­Friedrich­159,­161 Schlögel,­Karl­18,­40 Schlosser,­Horst­Dieter­73,­97 Schmidt,­Vlado­147,­156 Schönleben,­Janez­Ludvik­8,­122, 
225–241 Schwentner,­Lavoslav­124 Seifert,­Kim­300,­311 Shakespeare,­William­159,­164 Sharp,­William­28 Simmel,­Georg­15,­40 Simonic,­Franc­82,­93,­94 Sivec,­Ivan­216 Skaza,­Aleksander­296 Skerbina,­Jožef­118 Sket,­Jakob­80,­93 Skrbinšek,­Milan­164 Slodnjak,­Anton­54,­95,­254,­257,­262 Slodnjak,­breda­257,­258,­262 Slomšek,­Anton­Martin­183,­187, 
188,­190–195,­197,­199,­200 Smrekar,­Hinko­122 Soja,­edward­W.­9,­15,­17–20,­23,­24, 
40,­316,­324 Sommaripa­gl.­Alasia­da­Sommaripa, 
Gregorio Sonesson,­Göran­288,­298 Spanos,­William­288,­289,­291,­298 Spinoza,­baruch­20 Stam,­Ruben­316,­323,­324 Stanic,­Valentin­81,­94,­187,­193–196 Stare,­Alojzij­150 Stare,­Josip­81,­95 Starhemberg,­Johann­Richard­231 Stefan,­Jožef­82,­94,­196 Stele,­France­94 Steska,­Viktor­251,­252,­262 Stockhammer,­Robert­28,­29,­41 Stojan,­Andrej­275 Stoper,­Jakob­232 Stritar,­Josip­82,­94,­187,­192,­195 Struppi,­Vincenc­251 Stupica,­bojan­164 Svetec,­Luka­94,­95 Svetina,­Tone­207 Swift,­Jonathan­28 
Šafárik,­Pavel­Jozef­258,­259 Šega,­Janez­230,­233Šest,­Osip­164Šilih,­Gustav­80–82,­93,­189,­190, 
193,­194 Širok,­Karel­81,­93,­95,­194 Škerl,­Silvester­95,­124 Škulj,­Jola­7,­27,­36,­41,­117,­183,­205, 
228,­281,­291,­296,­298,­305,­311,­319 Šlebinger,­Janko­101,­115Šnuderl,­Makso­81,­82 Šorli,­Ivo­82 Šorli,­Ljubka­81,­94,­189Šterbenc­Svetina,­barbara­120,­131 
Štoka,­Jaka­81,­95 Štrekelj,­Karel­80,­82,­93,­94,­193,­194Šuster­Drabosnjak,­Andrej­159, 190,­192 
Taine,­Hippolyte­15 Tanc,­Anton­81,­94 Tavcar,­Ivan­45,­79,­187–190,­193, 195,­199 Tercelj,­Filip­94,­188,­190,­192, 199,­200 Terpin,­Filip­232 Thomson,­Judi­46 Thuijs,­Rick­316,­323,­324 Thurn­und­Taxis,­Alexander Johann­281 Thurn­und­Taxis-Hohenlohe, Marie­281 Tolkien,­John­R.­R.­303 Tolstoj,­Lev­Nikolajevic­306 Toman,­Lovro­93,­94 Tominšek,­Josip­81,­82,­94 Toporov,­Vladimir­Nikolajevic­27,­41 Tratnik,­Suzana­9,­299,­300,­302–306, 308–311 Trauthson,­Ferdinand­231 Trauthson,­Paulus­Sixtus­231 Trdina,­Janez­187,­189,­195,­196 Trinko,­Ivan­187,­189,­190,­192–194 Tropper,­Peter­G.­226,­242 Trstenjak,­Anton­157–163,­166, 176,­180 Trstenjak,­Davorin­82,­256 Trubar,­Primož­184,­258 Turnšek,­Metod­80,­81,­93,­95 Turnograjska,­Josipina­gl.­Urbancic, Josipina 
Tušek,­Ivan­81,­94,­95 Terseglav,­Jernej­7,­10 Thielmann,­Tristan­14,­18,­32,­38 Tally,­Robert­T.­14,­17,­20,­21,­23,­28, 41,­310 
Udovic,­Jože­193 Uhlir.,­Hugo­122 Umek,­Anton­207 Ungern-Sternberg,­Armin­46,­63 Urbanc,­Mimi­7,­26,­35,­36,­41, 51,­53,­58,­62,­63,­315,­317,­322, 324,­325 Urbancic,­Josipina­191,­192 
Vaccano,­Francišek­Maksimilijan­232 Valdés,­Mario­25,­41 Valencic,­Vlado­250,­262 Valjavec,­Matija­81,­95 Valvasor,­Janez­Vajkard­229,­230,­235,­242 Vancura,­Michal­7,­10 Vandot,­Josip­80,­81,­93,­95,­187,­189, 190,­193 Vašte,­Ilka­95,­216,­219 Vavpotic,­Ivan­122 Verc,­Ivan­296 Verovšek,­Anton­164 Vesel,­Jovan­(Janez)­94,­95 Vidic,­Fran­82,­94 Vidmar,­Ciril­124 Vidmar,­Luka­236,­243 Vidmar,­Polona­197,­205 Vidmar,­Tadej­235,­243 Vilfan,­Sergij­252,­254,­262 Vilhar,­Miroslav­187,­189,­190,­194, 195,­200 
Vodnik,­Valentin­187,­188,­191–195, 
197,­199,­254,­255,­257 Vodopivec,­Peter­231,­243 Volk,­Manca­38 Vošnjak,­Josip­79,­82,­94 Vovk,­Joža­92 Vranješ,­Matej­51,­63,­316,­325 Vraz,­Stanko­8,­9,­81,­95,­187,­195, 
196,­259,­260 Vrecko,­Janez­286,­298 Vuk,­Ivan­81 
Warf,­barney­14,­19,­21,­24,­41,­310 Wastl,­Ignaz­Heinrich­254,­255 Waters,­Tim­46 Westphal,­bertrand­14,­21,­23,­24,­28, 
41,­300,­310 White,­Hayden­287,­298 Winkler,­Kathrin­300,­311 Woolf,­Virginia­44,­63 
Yeats,­William­butler­164 Zadravec,­Franc­54,­273,­278 Zagorski,­Cvetko­81 Zani,­Valerio­229,­233,­243 Zeno,­Francesco­234 Ziegelbauer,­Magnoaldus­229,­243 Zima,­Peter­V.­267,­278 Zois,­Michelangelo­251 Zois,­žiga­95,­160,­187,­190–192, 
194,­251,­258 Zorec,­Ivan­93,­95 Zorenc,­Tereza­220,­222 Zorman,­Ivan­190 Zorn,­Matija­316,­317,­325 Zupanc,­Lojze­80,­93 
žitko,­Sonja­185,­197,­205 žnideršic,­Martin­120,­131 žun,­Klemen­266,­279 župancic,­Oton­94,­164,­185,­187, 
189,­192–196,­200,­264,­265, 
275,­279 
ImenskokazalosestavilAndražJež 

O av­to­ri­cah­in­av­tor­jih 
Mo­ni­ka­De­že­lak­Tro­jar je­ra­zi­sko­val­ka­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­ra­tu­­ro­in­li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU.­Uk­var­ja­se­s sta­rej­šim­slo­ven­skim­slovs­tvom in­so­de­lu­je­pri­in­šti­tut­skih­znans­tve­no­kri­tic­nih­iz­da­jah­slo­ven­ske­ga­slovs­tva­iz ome­nje­ne­ga­ob­dob­ja.­Ure­di­la­je­knjiž­no­znans­tve­no­kri­tic­no­iz­da­jo­ro­ko­pi­sa kranj­ske­ga­du­hov­ni­ka­Ada­ma­Ska­lar­ja,­v zad­njih­le­tih­pa­se­je­naj­vec uk­var­ja­la z Ja­ne­zom­Lud­vi­kom­Schönleb­nom,­ci­gar­živ­lje­nje­in­zgo­do­vin­ski ter re­to­ric­ni opus­pred­stav­lja­jo­tudi­osred­nji­vse­bin­ski­del­nje­ne­dok­tor­ske­di­ser­ta­ci­je. 
Joh­Do­kler je­stro­kov­njak­za­pro­gram­je­v pod­jet­ju­Se­dem­cez­de­vet,­d. o. o., in­raz­vi­ja­lec­splet­nih­oro­dij­ter­zu­na­nji­clan­pro­jekt­ne­sku­pi­ne­Pro­stor­slo­ven­­ske­li­te­rar­ne­kul­tu­re. 
Mar­jan­Dol­gan je­znans­tve­ni­svet­nik­v In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­knji­žev­nost in­li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU.­Kot­Hum­bold­tov­šti­pen­dist­se­je­iz­po­pol­njeval v Nem­ci­ji­in­kot­go­stu­jo­ci­pro­fe­sor­pre­da­val­slo­ven­sko­knji­žev­nost­na­Al­pen­Adria­Uni­ver­sität­Kla­gen­furt/Ce­lo­vec­(2000,­2004,­2006).­Preu­cu­je­ve­ci­­noma­slo­ven­sko­knji­žev­nost­20.­sto­let­ja.­Pri­pra­vil­je­vec­te­mat­skih­an­to­lo­gij s sprem­ni­mi­štu­di­ja­mi­in­na­pi­sal­vec­je­šte­vi­lo­ge­sel­za­lek­si­kon­Slovenskaknji­ževnost(1982,­1996).­Nje­go­ve­no­vej­še­knjiž­ne­ob­ja­ve:­Slovenskaknjiževnost takoalidrugace(2004),­SreckoKosovel:Izzapušcine(2009)­in­Literarniatlas Ljubljane(2014). 
Ma­ri­jan­Dovi­c je­viš­ji­znans­tve­ni­so­de­la­vec­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­ra­­tu­ro­in­li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU­in­izred­ni­pro­fe­sor­za­knji­žev­nost­na­Fa­kul­te­ti za­hu­ma­ni­sti­ko­Uni­ver­ze­v Novi­Go­ri­ci.­Uk­var­ja­se­s si­stem­sko­teo­ri­jo­li­te­ra­­ture,­z li­te­rar­nim­ka­no­nom,­s kul­tur­nim­na­cio­na­liz­mom­v evro­pi,­s teo­ri­jo­in zgo­do­vi­no­av­tors­tva­ter­z zgo­do­vin­ski­mi­avant­gar­da­mi.­Ob­ja­vil­je­mo­no­gra­fi­je Sistemske inempiricne obravnave literature (2004),­Slovenskipisatelj (2007)­in Možzbombami(2009)­ter­ure­dil­vr­sto­do­ma­cih­in­med­na­rod­nih­znans­tve­nih pub­li­ka­cij. 
Jer­ne­ja­Fridl je­ra­zi­sko­val­ka­na­Geo­graf­skem­in­šti­tu­tu­An­to­na­Me­li­ka­ZRC SAZU­in­po­moc­ni­ca­di­rek­tor­ja­ZRC­SAZU­za­po­droc­je­a­pli­ka­tiv­nih­ra­zi­skav. Pos­ve­ca­se­di­gi­tal­ni­te­mat­ski­kar­to­gra­fi­ji,­geo­graf­skim­in­for­ma­cij­skim­si­ste­­mom,­ob­de­la­vi­pro­stor­skih­po­dat­kov,­pro­stor­skim­ana­li­zam­in­hi­sto­ric­ni kar­to­gra­fi­ji,­so­de­lo­va­la­pa­je­tudi­pri­med­na­rod­nih­in­na­cio­nal­nih­pro­jek­tih,­ki po­se­ga­jo­na­po­droc­je­fi­zic­ne­in­druž­be­ne­geo­gra­fi­je.­Kot­asi­stent­ka­za­pred­met TematskakartografijainGIS-ije­pou­ce­va­la­na­Fa­kul­te­ti­za­hu­ma­ni­stic­ne­štu­di­je Uni­ver­ze­na­Pri­mor­skem.­Je­vod­ja­in­fra­struk­tur­ne­ga­pro­gra­ma­ZRC­SAZU Naravna in kulturnadedišcinater­vod­ja­Od­del­ka­za­te­mat­sko­kar­to­gra­fi­jo­na GIAM. 
Jer­nej­Hab­jan je­znans­tve­ni­so­de­la­vec­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­ra­tu­ro­in li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU.­Po­dok­tor­sko­je­ra­zi­sko­val­na­münchen­ski­uni­ver­­zi LMU­in­na­du­naj­skem­in­šti­tu­tu­IFK.­Iz­dal­je­mo­no­gra­fi­ji­Janus,Prokrust, Bahtin(2008)­in­Literaturameddekonstrukcijointeorijo(2014)­ter­vec­clan­kov v re­vi­jah­TheJournalofCultureandtheUnconscious,­CLCWeb,­Filozofskivestnik, Problemiin Slavisticnarevija.­Sou­re­dil­je­po­seb­ne­šte­vil­ke­re­vij­Primerjalnaknji­ževnostin­CanadianReviewofComparativeLiteratureter­zbor­nik­Globalizing LiteraryGenres(2016). 
Mi­ran­Hlad­nik na­Od­del­ku­za­slo­ve­ni­sti­ko­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze v Ljub­lja­ni­pre­da­va­o slo­ven­ski­pri­po­ved­ni­pro­zi,­vodi­se­mi­nar­je­o splet­ni stro­kov­ni­ko­mu­ni­ka­ci­ji­in­pro­jek­te­na­Wi­ki­me­di­ji­nih­sple­tiš­cih.­Na­pi­sal­je knji­ge­Trivialna literatura (1983), Slovene for Travelers (1988,­1994,­2001), Prakticnispisovnik(1990,­62002),Slovenskakmeckapovest(1990), Povest(1991), Slovenskizgodovinskiroman(2009),­Novapisarija(2014),­ki­so­v skla­du­z nje­­go­vim­zav­ze­ma­njem­za­od­pr­to­zna­nost­pro­sto­do­stop­ne­pod­li­cen­co­creative commons.­Je­od­go­vor­ni­ured­nik­Slavisticne revije in­mo­de­ra­tor­fo­ru­ma­Slo­­vlit (1999–). 
An­draž­Jež je­asi­stent­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­ra­tu­ro­in­li­te­rar­ne­vede ZRC­SAZU.­V dok­tor­ski­di­ser­ta­ci­ji­in­znans­tve­nih­clan­kih­se­pos­ve­ca­pred­­vsem­Stan­ku­Vra­zu­in­ili­riz­mu­s po­seb­nim­pou­dar­kom­na­na­cio­na­li­stic­ni ideo­lo­gi­ji.­Uk­var­ja­se­še­z mo­der­ni­stic­no­in­post­mo­der­ni­stic­no­knji­žev­nost­jo ter­z od­no­si­med­li­te­ra­tu­ro­in­glas­bo. 
Mar­ko­Ju­van je­ra­zi­sko­va­lec­in­pred­stoj­nik­In­šti­tu­ta­za­slo­ven­sko­li­te­ra­tu­ro in­li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU,­li­te­rar­no­teo­ri­jo­pa­pre­da­va­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­­te­ti­Uni­ver­ze­v Ljub­lja­ni.­Po­leg­šte­vil­nih­znans­tve­nih­clan­kov­v Primerjalni književnosti,Slavisticnireviji,­Neoheliconu,CLCWebin­CRCL/RCLCter po­­gla­vij­v znans­tve­nih­mo­no­gra­fi­jah­je­v zad­njih­le­tih­ob­ja­vil­knji­ge­Prešernovska strukturainsvetovniliterarnisistem(2012),­LiteraryStudiesinReconstruction(2011) in­History andPoetics ofIntertextuality (2008;­srb­ski­pre­vod­2013).­Ure­dil­je med­na­rod­na­zbor­ni­ka­Svetovneknjiževnostiinobrobja(2012)­in­WorldLitera­turesfromtheNineteenthtotheTwenty-firstCentury(2013). 
Alen­ka­Ko­ron,­ra­zi­sko­val­ka­in­bib­lio­te­kar­ka­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­­ra­tu­ro­in­li­te­rar­ne­vede­ZRC­SAZU,­se­uk­var­ja­s teo­ri­jo­pri­po­ve­di,­li­te­rar­no teo­ri­jo­in­me­to­do­lo­gi­jo­li­te­rar­ne­vede,­teo­ri­ja­mi­fik­ci­je,­av­to­bio­gra­fi­je­in­di­­skur­za­ter­z no­vej­šim­slo­ven­skim­in­tu­jim­pri­po­ved­niš­tvom.­Po­leg­mno­gih znans­tve­nih­clan­kov­in­re­fe­ra­tov­o tej­te­ma­ti­ki­je­na­pi­sa­la­mo­no­gra­fi­jo­Sodobne teorijepripovedi(2014)­in­sou­re­di­la­zbor­nik­Avtobiografskidiskurz(2011).­Je­tudi av­to­ri­ca­vr­ste­raz­prav­in­sprem­nih­be­se­dil­o slo­ven­skih­in­tu­jih­pis­cih­iz­19.­in 20.­sto­let­ja. 
Jaka­Or­tar je­asi­stent­na­Geo­graf­skem­in­šti­tu­tu­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU. Uk­var­ja­se­s fi­zic­no­geo­gra­fi­jo,­to­po­kli­mo,­geo­mor­fo­lo­gi­jo,­geo­gra­fi­jo­na­ravnih ne­srec­in­geo­graf­ski­mi­in­for­ma­cij­ski­mi­si­ste­mi.­Ob­jav­ljal­je­mdr.­v Actageo­graphicaSlovenica. 
Urš­ka­Pe­re­nic pre­da­va­na­Od­del­ku­za­slo­ve­ni­sti­ko­Fi­lo­zof­ske­fa­kul­te­te v Ljub­­lja­ni.­Kot­spe­cia­list­ka­na­po­droc­ju­em­pi­ric­ne­li­te­rar­ne­zna­no­sti­(eLZ)­obrav­na­va teo­re­tic­na­in­me­to­do­loš­ka­vpra­ša­nja­in­se­lo­te­va­kon­kret­nih­em­pi­ric­nih­ra­­ziskav.­Je­av­to­ri­ca­knjig­Empirijavliterarnivedi(2014)­in­Empiricno-sistemsko raziskovanjeliterature(2010).­V do­ma­ci­in­tuji­pe­rio­di­ki­je­ob­ja­vi­la­vec­raz­prav in­leta­2012­ure­di­la­po­seb­no­šte­vil­ko­Slavisticnerevijez na­slo­vom­Prostorvlite­raturiinliteraturavprostoru=Spaceinliteratureandliteratureinspace. 
Jola­Škulj je­ra­zi­sko­val­ka­na­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­li­te­ra­tu­ro­in­li­te­rar­ne­vede ZRC­SAZU.­Uk­var­ja­se­s teo­ret­ski­mi­in­me­to­do­loš­ki­mi­vpra­ša­nji,­mdr.­s koncep­ti spa­cial­ne­for­me­in­se­mios­fe­re,­ter­z zgo­do­vin­skim­preu­ce­va­njem­mo­der­niz­ma v pri­mer­jal­ni­pers­pek­ti­vi.­Ob­ja­vi­la­je­šte­vil­ne­znans­tve­ne­clan­ke­in­po­glav­ja v mo­­no­graf­skih­pub­li­ka­ci­jah­doma­in­po­sve­tu,­(so)or­ga­ni­zi­ra­la­ne­kaj­mednarodnih kon­fe­renc­in­sou­re­dila­te­mat­sko­šte­vil­ko­Primerjalneknjiževnostiz na­slo­vom LiteratureandSpace(2004).­So­de­lu­je­tudi­v med­na­rod­nih­ra­zi­sko­val­nih­projek­­tih.­bila­je­cla­ni­ca­iz­vr­šnih­od­bo­rov­ICLA/AILC­in­ReeLC/eNCLS. 
Mimi­Ur­banc je­ra­zi­sko­val­ka­na­Geo­graf­skem­in­šti­tu­tu­An­to­na­Me­li­ka­ZRC SAZU­in­po­moc­ni­ca­di­rek­tor­ja­ZRC­SAZU­za­med­na­rod­no­so­de­lo­va­nje.­Uk­­var­ja­se­s kul­tur­ni­mi­po­kra­ji­na­mi;­zad­nja­leta­zla­sti­z neo­tip­lji­vi­mi­pr­vi­na­mi, z do­je­ma­njem­po­kra­ji­ne­in­nje­ni­mi­re­pre­zen­ta­ci­ja­mi.­Je­cla­ni­ca­od­bo­ra­PeCRSL (The­Per­ma­nent­eu­ro­pean­Con­fe­ren­ce­for­the­Study­of­the­Ru­ral­Lands­ca­pe) in­ISCAR­(In­ter­na­tio­nal­Scien­ti­fic­Com­mit­tee­on­Re­search­in­the­Alps).­Je glav­­na­ured­ni­ca­knjiž­ne­zbir­ke­ExploringCulturalSpacesofEuropepri­med­na­rod­ni za­lož­bi­Pe­ter­Lang­in­glav­na­ured­ni­ca­za­hu­ma­no­geo­gra­fi­jo­pri­znans­tve­ni­revi­ji ActageographicaSlovenica/Geografskizbornik. 

Spaces­of­Slovenian­Literature 
Summary 
1 
The­present­monograph,­edited­by­Marko Juvan,­is­a result­of­the­research project­“The­Space­of­Slovenian­Literary­Culture:­Literary­History­and­the GIS-based­Spatial­Analysis”­(2011–2014),­a collaborative­effort­of­literary scholars­and­geographers­at­the­ZRC­SAZU­Research­Centre­in­Ljubljana­and Faculty­of­Arts,­University­of­Ljubljana.­Analyses­included­in­this­volume­aim to­contribute­to­the­emerging­field­of­spatial­literary­criticism,­which­is­formed at­the­intersection­of­literary­studies,­human­geography,­and­geographic information­systems­(GIS).­Compared­to­LiterarniatlasLjubljane(Dolgan­et­al. 2014),­a literary­atlas­of­Ljubljana­which­narrates­and­maps­biographies­of Slovenian­authors­connected­to­the­Slovenian­capital,­this­volume­resembles atlases­of­a more­analytical­type,­since­its­thematic­maps­figure­as­analytical tools­for­understanding­quantifiable­data.­SpacesofSlovenianLiteratureare­thus largely­sympathetic­of­Moretti’s­“distant­reading,”­a nomothetic­approach­to literary­history­based­on­data­corpora­obtained­from­second-hand­sources (Moretti­2000:­56–58).­In­our­case,­we­mined­the­data­from­the­Slovenian­bi­ographical­lexicon­(Slovenskibiografskileksikon),­literary­histories,­bibliographies, on-line­databases,­etc. 
So­far,­the­methodological­framework­of­our­research,­which­is­based­on­the “spatial­turn”­in­the­humanities,­and­the­first­analytical­and­interpretative findings­have­been­partially­presented­in­academic­journals­(Perenic,­ed.­2012; Dovic,­Habjan,­and­Juvan,­eds.­2013;­Dovic­2013;­Perenic­2014;­Fridl,­Juvan, and­Ortar­2014;­Juvan­2015;­Juvan­and­Dokler­2015).­They­are­also­available­on the­project­website­(http://pslk.zrc-sazu.si).­These­contributions­to­the­site­and academic­articles­have­been­revised,­updated,­and­edited­for­this­monograph. 
The­central­part­of­the­monograph­contains­spatial­analysis,­thematic­maps, and­graphs.­It­addresses­the­problem­of­the­mutual­influence­of­geographic 
space­and­literature­in­Slovenian­on­the­Slovenian­ethnic­territory­from­the­late eighteenth­to­mid-twentieth­century.­To­this­end,­the­book­presents­spatial-sta­tistical­analyses­of­the­lives­of­the­most­important­literary­actors,­the­development of­media­and­institutional­infrastructure­of­literature,­places­represented­in historical­novels,­and­the­constellation­of­memorial­objects­and­geographical names­related­to­Slovenian­writers.­Through­spatial­and­numerical­analyses­of data­taken­from­the­encyclopedic­works­and­selected­with­an­eye­to­the­literary canon,­the­research­team­attempted­to­provide­the­first­tentative­answers­to questions­concerning­the­interaction­between­geospaces­and­literature.­These analyses­are­summarized­in­the­conclusion­from­the­point­of­view­of­geography. 
The­final­part­of­the­book­comprises­five­case­studies­on­spaces­inhabited­or represented­by­Slovenian­writers­from­the­seventeenth­to­the­twenty-firstst century.­These­interpretations­portray­the­emergence­(and­the­present-day decline)­of­the­enlightenment-romantic­ideological­conception­of­the­national cultural­space.­Studies­range­from­the­baroque­Catholic­cosmopolitanism­of Janez­L.­Schönleben­(at­the­intersection­of­the­Duchy­Carniola­and­Central europe)­to­the­Slovenian-Illyrian­ambivalence­of­the­romantic­Stanko­Vraz, whose­hesitation­in­imagining­the­“national”­cultural­space­depends­on­the cultural,­socio-geographic,­and­ideological­differences­established­in­the­nineteenth century­between­national­revivalists­from­Carniola­and­Styria.­Interpretations go­on­to­monitor­the­post-WWI­intrusion­of­globalization­in­the­theater­as a space­dedicated­to­national­high­culture­(Ivan­Pregelj’s­satirical­expressionist confrontation­with­the­supranational­“profanity”­of­film)­and­modernist­self-reflective­literature that­represents­Karst­landscapes­through­poetics­of­existential immediacy,­transience,­and­inconclusiveness­(Devin­in­Rainer­M.­Rilke,­Karst in­Srecko­Kosovel).­The­last­interpretation­theorizes­postmodern­feminist spatial­interventions­of­Suzana­Tratnik,­which­create­a special­version­of­edward W.­Soja’s­“thirdspace.” 
Works­Cited 
DOLGAN,­MARJAN,­eT AL.,­2014:­LiterarniatlasLjubljane.Ljubljana:­Založba 
ZRC,­ZRC­SAZU. DOVIc,­MARIJAN,­2013:­Memorials­in­Slovenian­Literary­Culture.­Slovene 
Studies35,­no.­1,­pp.­3–27. 
DOVIc,­MARIJAN,­JeRNeJ HAbJAN AND MARKO JUVAN (eds.),­2013:­Prostorski obratvliterarnivedi/TheSpatialTurninLiteraryStudies=­Primerjalnaknjižev­nost36,­no.­2.­
FRIDL,­JeRNeJA,­MARKO JUVAN AND JAKA ORTAR,­2014:­Prostorske­analize slovenske­literarne­zgodovine.­In:­Rok­Ciglic,­Drago­Perko­and­Matija­Zorn (eds.):­Digitalniprostor.­Ljubljana:­Založba­ZRC,­2014.­(GIS­v Sloveniji­12). pp.­173–183. 
JUVAN,­MARKO AND JOH DOKLeR,­2015:­Towards­a GIS-Analysis­of­Literary Cultures:­The­Making­of­Slovenian­ethnoscape­through­Literature.­International JournalofHumanitiesandArtsComputing9,­no.­2,­pp.­196–218. 
JUVAN,­MARKO,­2015:­From­Spatial­Turn­to­GIS-Mapping­of­Literary­Cultures. Europeanreview23,­no.­1,­pp.­81–96. MOReTTI,­FRANCO,­2000:­Conjectures­on­World­Literature.­NewLeftReview, no.­11/1,­pp.­54–68. PeReNIc,­URŠKA (ed.),­2012:­Prostorvliteraturiinliteraturavprostoru/Spacein LiteratureandLiteratureinSpace=­Slavisticnarevija60,­no.­3. 
PeReNIc,­URŠKA,­2014:­An­overview­of­literary­mapping­projects­on­cities: literary­spaces,­literary­maps­and­sociological­(re)conceptualisations­of­space. Neohelicon41,­no.­1,­pp.­13–25.­
2 
In­his­introductory­essay,­MarkoJuvanholds­that,­despite­its­postmodern­ar­ticulation,­the­spatial­turn­is­productive­for­literary­studies­because,­paradoxically revisiting­Kant’s­modern­attempt­to­ground­the­structure­of­knowledge­in­the presumably­scientific­character­of­geography­and­anthropology,­it­has­improved methods­of­historical­contextualization­of­literature­through­the­dialectics­of ontologically­heterogeneous­spaces.­Juvan­discusses­three­recent­appropriations of­the­spatial­thought­in­literary­studies:­the­modernization­of­traditional­literary geography­in­the­research­in­the­relations­between­geospaces­and­fictional worlds­(Piatti,­Westphal);­the­systematic­analysis­of­genre­development­and­dif­fusion on­the­basis­of­analytical­cartography­(Moretti);­and­the­transnational historiography­of­literary­cultures­(Valdés,­Neubauer,­Domínguez,­etc.).­In­con­clusion,­Juvan­presents­the­methods­and­results­of­the­research­project­“The Space­of­Slovenian­Literary­Culture,”­which­might­represent­a matrix­for­further developments­of­spatially-oriented­literary­scholarship.­Using­GIS­technologies, the­project­maps­and­analyzes­data­on­the­media,­institutions,­and­actors­of Slovenian­literature­from­the­1780s­to­1941­in­order­to­explain­how­the­inter­action­between­“spaces­in­literature”­and­“literature­in­spaces”­has­historically established­a nationalized­and­aesthetically­differentiated­literary­field.­The ethnically­Slovenian­territory­was­multilingual­and­multicultural;­it­belonged to­different­state­entities­with­distant­capitals,­which­was­reflected­in­the­spatial dynamic­of­the­literary­culture.­The­socio-geographical­space­influenced­the development­of­literature­and­its­media,­whereas­literature­itself,­through­its discourse,­practices,­and­institutions,­had­a reciprocal­influence­on­the­appre­hension­and­structuring­of­that­space,­as­well­as­on­its­connection­with­the broader­region.­The­literary­discourse­in­Slovenian­was­able­to­manifest­itself in­public­mainly­through­the­history­of­spatial­factors:­(a)­the­formation, territorial­expansion,­and­concentration­of­the­social­network­of­literary­actors and­media;­(b)­the­persistent­references­of­literary­texts­to­places­that­were­rec­ognized­by­the­addressees­as­Slovenian,­thereby­grounding­a national­ideology. Taking­all­of­this­into­account,­and­based­on­meta-theoretical­reflection,­the project­aims­to­contribute­to­the­development­of­digital­humanities­and­spatial literary­studies. 
Literary­history,­geography,­and­cartography­began­forming­closer­links­at the­end­of­the­twentieth­century­due­to­the­rapid­development­of­computer technology,­which­opened­up­new­opportunities­for­depicting­facts­of­literary history­through­the­introduction­of­GIS-tools.­In­addition­to­mapping­settings of­literary­texts,­which­is­most­common­in­literary­geography,­the­second­intro-ductory­chapter,­written­by­JernejaFridl,JohDokler,MarkoJuvan,and Jaka Ortar,­focuses­on­mapping­writers’­biographies,­media­and­cultural­infrastructure, and­memorials.­In­this­regard,­the­chapter­highlights­the­subjective­nature­of thematic­maps,­especially­at­the­metaphorical­level,­and­it­also­examines­the­ad­vantages­of­GIS-tools­for­statistical­analyses,­seeking­correlations­between­facts of­literary­history­and­the­natural­and­social­elements­of­geographical­space,­and for­the­interactive­visualization­of­data­on­the­internet.­In­their­study­on­literary geodata­and­cartography,­the­authors­discuss­the­history­and­current­state­of thematic­cartography.­On­this­basis,­they­describe­methods­the­project­team has­applied­during­the­process­of­assembling­and­structuring­an­integrated geo-referenced­database,­as­well­as­cartographic­principles­and­technologies­in­volved­in­designing­thematic­and­on-line­interactive­maps­for­a range­of­analytical purposes.­These­maps­are­able­to­display­and­help­analyze­selected­geodata­(on literary­media,­publishers,­reading­societies,­theaters,­life­trajectories­of­writers, locations­depicted­in­historical­novels,­and­memorials­to­Slovenian­writers)­only thanks­to­carefully­elaborated­cartographic­codes­and­computer­applications. 
In­the­following­chapter,­UrškaPerenicanalyzes­places­where­the­323 examined Slovenian­literary­authors­worked.­The­places­of­work­proved­to­be­an­especially interesting­set­of­empirical­information­because­they­are­important­elements­of individual­life­trajectories­that­are­far­more­frequent­in­comparison­to­other­lo­cations.­The­authors­left­different­marks­on­the­places­where­they­were­active, while­the­places­in­turn­influenced­their­life­and­literary­work­to­a certain­extent. Moreover,­the­spatial­analysis­of­working­places­of­writers­shows­which­settlements or­regions­encouraged­and­attracted­literary­energies­throughout­the­history. Considering­the­average­or­longest­stays­in­authors’­working­careers­the­following cities­figure­as­literary­centers­between­1780­and­1940:­Vienna,­Trieste,­Zagreb, and­Gorizia.­Trieste­and­Vienna­attracted­Slovenian­writers­throughout­the discussed­period,­peaking­in­the­period­from­the­mid-nineteenth­century­to WWI.­Gorizia­and­Zagreb­exchanged­their­roles­of­centers:­in­Gorizia­the authors­worked­more­often­before­WWI,­while­Zagreb­continued­to­attract them­up­to­the­mid-twentieth­century.­Maribor,­belgrade,­and­even­Ljubljana (regardless­of­a significant­density­of­writers)­began­to­function­as­true­centers for­Slovenian­writers­only­after­WWI.­Analyses­of­the­places­of­authors’­deaths, as­well­as­of­cities­where­they­were­published­first­or­most­often,­show­the primacy of­Ljubljana­(with­an­almost­50-percent­share).­In­the­majority­of­cases,­Ljubljana is­also­the­place­of­the­author’s­last­published­book,­followed­by­Maribor,­Kla­genfurt,­Gorizia,­Celje,­Trieste,­and­Zagreb.­Perenic­concludes­that,­regarding their­roles­in­writers’­trajectories,­Ljubljana,­Maribor,­Klagenfurt,­Gorizia, Vienna, Trieste,­and­Celje­figure­as­the­most­important­nodal­points­of­Slovenian­literary culture. 
JernejHabjanandAlenkaKoron offer­a statistical­presentation­of­the­pe­riodicals­database,­which­includes­a selection­of­97­periodicals­from­the­period between­1780­and­1940.­They­analyze­the­following­categories:­type­of­periodical, language,­thematic­scope,­place­of­first­publication,­the­year­of­first­publication, the­year­of­last­publication,­the­number­of­years­of­publication,­frequency,­and target­space.­Habjan­and­Koron­argue­that­Slovenian-language­periodicals,­out­numbering­periodicals­in­other­languages,­were­largely­employed­in­the­process of­imagining­the­national­community­and­were­hence­actively­involved­in­shaping the­nation-scape.­For­example,­the­massive­presence­of­thematically­heterogeneous, 
news-oriented­periodicals­as­well­as­literary­periodicals­support­benedict­An­derson’s­theory­of­imagined­communities,­according­to­which­anational­community is­imagined­mostly­via­newspapers­and­literary­works­such­as­novels.­Furthermore, by­far­the­most­frequent­place­of­first­publication­is­Ljubljana;­even­periodicals that­emerged­on­the­periphery­of­the­Slovenian­territory­(Klagenfurt,­Trieste, Gorizia)­or­beyond­it­(Vienna,­Graz,­Prague,­buenos­Aires,­Chicago,­Cleveland, New­York)­were­more­often­published­in­Slovenian­than­bilingually.­As­far­as the­period­of­publication­is­concerned,­periodicals­mostly­emerged­during­the decades­preceding­and­following­1900.­Only­rarely­did­periodicals­come­out­in the­decade­marked­by­World­War­I­or­anytime­before­1870.­The­dates­of­the­last issues­of­periodicals­and­the­periods­of­their­presence­manifest­not­only generational­rhythms­but­also­the­impact­of­major­geopolitical­processes­(World Wars­I­and­II,­the­rise­of­fascism­after­the­former­and­of­socialism­after­the latter)­and­cycles­of­capital­accumulation­(the­Great­Depression).­The­latter govern­the­so-called­print-capitalism,­which­Anderson­connects­to­the­process of­imagining­national­communities.­If­one­looks­at­the­frequency­of­publication, the­low­or,­at­least,­heterogeneous­numbers­show­the­relative­underdevelopment of­the­trade.­This­impression­is­corrected,­however,­by­the­fact­that­the­number of­publications­with­high­frequencies­(e.g.­weekly,­semi-weekly,­or­daily)­is twice­as­high­as­of­those­with­low­frequencies­(e.g.­annually,­semi-,­or­triannually). Finally,­the­dominance­of­the­entire­Slovenian­territory­as­the­target­space­of periodicals­strengthens­the­hypothesis­that­these­periodicals­played­an­active role­in­the­imagining­of­the­national­community. 
In­her­chapter­on­publishers­and­printers,­JolaŠkuljpresents­her­observations about­51­publishing­and­printing­houses,­which­facilitated­the­presence­of­the printed­word­and­the­dissemination­of­written­culture­in­the­Slovenian­territory. They­paved­the­way­for­building­the­infrastructure,­which­helped­establish­the space­of­literary­life.­Due­to­their­political­inclusion­in­the­Habsburg­Monarchy, printing­and­publishing­in­the­Slovenian­ethnic­territory­represented­a multilingual milieu.­Moreover,­because­modern­publishing­and­bookselling­only­gradually evolved­into­an­independent­business­and­because­printers­and­booksellers working­in­Carniola­came­from­other,­not­only­German-speaking­countries, this­activity­refashioned­cultural­life­of­individuals­and­towns­in­a cosmopolitan way.­Since­the­essential­postulate­of­the­written­word,­according­to­Yuri Lotman,­represents­the­possibility­to­choose­and­make­decisions,­publishers played­a crucial­role­in­creating­the­moment­of­choice­and­subsequently­brought about­developments­of­Slovenian­literary­and­national­revival,­and­later­on­also poetic­shifts. 
UrškaPerenic analyzed­58­reading­centers­which­emerged­from­the­1860s on.­The­data­from­the­Austrian­census­of­1869­suggest­three­groups­of­settlements with­reading­centers.­(1)­A good­half­of­the­settlements­with­reading­societies, i.e.­29,­were­villages­and­market­towns­with­the­populace­ranging­between­262 (benedikt)­and­987­(Cerkno).­(2)­22­settlements­with­reading­centers­had between­1,050­(Štandrež)­and­6,623­(Rocol)­residents.­(3)­The­number­of­residents in­larger­settlements­(Ljubljana,­Klagenfurt,­Maribor,­Trieste,­and­Gorizia)­range between­12,828­and­70,274.­With­15­reading­centers­in­the­countryside,­the Slovenian­Littoral­is­the­most­important­region,­followed­by­Styria,­where 8 reading­centers­among­13­were­located­in­villages­or­market­towns,­while­in Carinthia­one­reading­center­was­in­the­city­and­one­in­the­countryside.­The number­of­countryside­reading­centers­was­36,­which­represents­a good­60%­of all­reading­centers.­With­regard­to­the­total­number­of­residents­in­all­the Littoral,­Styrian,­Carniolan,­and­Carinthian­districts,­the­standard­for­establishing a reading­society­was­the­highest­in­the­Slovenian­Littoral,­with­one­reading center­per­22,394­people.­Carniola­had­one­reading­center­per­27,251­people, Styria­one­reading­center­per­31,245­people,­and­Carinthia­one­reading­center per­168,200­people.­The­spatial­distribution­of­the­reading­centers­corresponds strongly­to­the­judicial­and­administrative­organization­of­the­territory.­Among the­58­settlements­with­reading­societies,­31­(53%)­were­seats­of­district­courts and­municipalities.­The­distribution­of­reading­centers­also­depends­on­the network­of­secondary­schools.­In­Styria,­almost­all­counties­with­reading­centers were­also­home­to­educational­institutions­of­various­levels.­In­Carniola,­secondary schools­and­junior­colleges­were­located­in­larger­towns­with­a number­of­in­habitants­above­the­Slovenian­average.­Thus,­a need­for­a reading­center­as­the nation’s­stronghold­was­not­as­critical­as­in­the­border­areas­of­the­ethnic­territory, especially­in­the­Littoral. 
Theater­–­as­a venue,­medium,­institution,­and/or­performing­company­–­is a major­form­of­mediation­and­public­life­of­drama.­MarkoJuvanobserves­that theater­practices­in­the­Slovenian­ethnic­territory­had,­from­the­Middle­Ages­to the­end­of­the­seventeenth­century,­a nomadic­and­imported­character.­Where this­was­not­the­case,­they­belonged­to­folklore­or­were­a sporadic­facet­of­the­re­ligious­life­or­of­the­entertainment­of­the­upper­class.­As­in­other­parts­of­the 
Austrian­empire,­the­first­theater­venues­appeared­in­the­eighteenth­century. The­golden­age­of­theater­building­was,­as­elsewhere­in­europe,­the­age­of­the rise­of­bourgeois­middle-class­culture­(more­than­a half­of­the­26­theater­buildings were­constructed­in­the­long­nineteenth­century,­from­1850­to­1919).­These theater­houses­spatially­anchored­performing­practices,­enabling­their­continuity and­autonomy,­as­well­as­ensuring­an­even­geographical­distribution.­Juvan’s analysis­of­data­on­26­theater­buildings,­8­so-called­national­homes­(Narodni dom),­and­7­dramatic­societies­shows­how­nineteenth-century­theater­production in­Slovenian­gradually­occupied­the­existing­theater­venues­in­urban­settlements while­giving­life­to­new­edifices­intended­to­symbolically­represent­the­idea­of the­nation­and­to­imaginatively­enhance­its­social­cohesion.­Major­towns­in Carinthia,­Styria,­Carniola,­and­the­Littoral­constructed­their­own­public­dramatic and/or­musical­theaters­in­the­eighteenth­and­early­nineteenth­centuries.­Theater culture,­whose­intention­was­the­aesthetic­enjoyment­of­the­middle-class­and educated­audience,­initially­adopted­cultured­languages­of­the­time:­in­Carniola, Carinthia,­and­Styria,­this­was­mainly­German,­while­Italian­was­used­in­the Slovenian­Littoral.­From­1789­on,­the­estates­Theater­in­Ljubljana,­along­with a few­other­theaters,­regularly­opened­its­doors­to­scarce­Slovenian­performances. In­the­aftermath­of­the­Spring­of­Nations,­amateur­performances­constituted­an essential­component­of­reading­societies.­However,­the­extensive­network­of reading­societies­could­not­meet­the­aspirations­for­an­artistically­ambitious­national theater.­In­response,­dramatic­societies­aiming­to­advance­the­idea­of­a more centralized­and­prestigious­theater­institution­(called­narodnogledališce)­emerged in­the­1860s­in­regional­capitals.­With­the­help­of­such­societies,­Slovenian­theater companies­gradually­occupied­the­existing­German-language­city­theaters­towards the­end­of­the­nineteenth­century.­In­addition­to­national­homes,­in­which­theater accompanied­nationalist­sociability­and­amateur­culture­(in­Novo­Mesto,­Celje, Maribor,­Ljubljana,­Kranj,­Trieste),­dramatic­theaters­dubbed­narodnogledališce were­built­in­Ljubljana,­Maribor,­and­Trieste.­Professional­theater­companies­came into­being­after­1919­with­the­creation­of­the­new­state­of­South­Slavs. 
In­his­chapter, MarijanDovicpresents­the­basic­features­of­literary­memorials to­323­selected­individuals­who­played­major­roles­in­the­formation­of­the Slovenian literary­culture­from­1780–1940.­The­constellation­of­memorials­of­the­Slovenian literary­culture­began­forming­in­the­mid-nineteenth­century­and­still­marks the­Slovenian­cultural­landscape­because­of­the­semiotic­appropriation­of­the geospace­through­the­canonization­of­so-called­cultural­saints­as­well­as­numerous men­of­letters­of­lesser­stature.­The­database­comprises­various­types­of­memorials: statues,­busts,­other­figural­and­non-figural­memorials,­memorial­buildings, tombstones,­plaques,­dedicated­locations,­dedicated­institutions,­and­memorial trails.­The­majority­came­into­existence­after­1940.­The­total­number­of­registered memorial­units­that­appeared­from­the­mid-nineteenth­century­to 2012­is­1,676. On­average,­this­represents­about­5.19­units­per­individual.­However,­for­about one-third­of­the­individuals,­no­memorial­units­were­found.­The­first­full-length statue­in­today’s­Slovenian­territory­is­the­1889­Valentin­Vodnik­statue­in Ljubljana,­which­was­followed­in­1905­by­a France­Prešeren­statue.­The­home­to large­public­sculptures­of­Slovenian­literary­authors­remains­the­territory­of present-day­Slovenia.­The­history­of­literary­tombstones­and­plaques­starts­in 1858­with­centennial­ceremonies­for­Vodnik.­Due­to­a close­connection­with­the nation-building rituals,­literary­tombstones­were­important­in­the­second­half of­the­nineteenth­century­(e.g.­the­erection­of­a Prešeren­tombstone­in­Kranj­in 1852).­The­main­period­for­erecting­literary­obelisks­or­pyramids­was­1870–1927 (e.g.­the­Fran­Levstik­1889­pyramid­in­Velike­Lašce,­or­Jože­Plecnik’s­famous 1927­Sigmund­Zois­pyramid­in­Ljubljana).­The­majority­of­the­296­institutions dedicated­to­Slovenian­writers­consists­of­schools,­cultural­or­educational­asso­ciations,­and­libraries­or­other­cultural­institutions.­The­number­of­locations and­landmarks­named­after­Slovenian­writers­is­941,­which­makes­it­by­far­the most­frequent­category­(56.1%­of­all­units).­Among­these­units,­the­most­common type­is­streets,­followed­by­roads,­squares,­and­paths. 
In­the­final­chapter­among­those­devoted­to­geo-statistical­analyses,­Miran Hladnikanalyzes­spaces­represented­in­Slovenian­historical­novels,­an­important nation-building­genre.­The­layer­devoted­to­the­settings­of­historical­novels (Dogajališca­zgodovinskih­romanov)­at­the­web-based­interactive­atlas­Geopedia.si has­initially­borrowed­data­from­the­database­Slovenski­zgodovinski­roman, which­contains­359­Slovenian­historical­novels­published­between­1859­and 2008.­Today­the­layer­consists­of­182­texts­with­1,458­settings­(i.e.­900­different settings).­On­average,­each­location­is­used­in­literature­twice;­each­novel­takes place­at­eight­locations.­The­number­of­settings­was­growing­until­1941,­culmi­nating­in­the­period­of­regionalism­in­literature­when­it­quadrupled.­A similar growth­in­settings­occurred­after­WWII.­More­than­two­thirds­of­locations­have been­used­in­fiction­only­once.­Most­frequently­action­takes­place­in­urban­centers of­Carniola,­Littoral,­and­Styria­(Ljubljana,­Trieste,­Kranj,­Celje,­Gorica,­Kamnik). There­are­51­castles­and­five­monasteries­which­serve­as­literary­settings. 
The­third­part­of­the­volume­offers­several­case­studies­of­places­inhabited­or imagined­by­Slovenian­writers­from­the­baroque­to­the­present.­MonikaDeželak Trojarfollows­geographical,­spiritual,­and­cultural­spaces­of­Janez­Ludvik­(John Louis)­Schönleben­(1618–1681).­His­life­and­work­are­marked­by­the­interweaving of­Central­european­influences­and­the­local­geographical­space­of­Carniola, which­is­inscribed­in­his­personal­contacts­and­correspondence.­However, Schönleben’s­life­and­oeuvre­were­most­profoundly­influenced­by­the­breadth of­Jesuit­spiritual­culture,­from­which­he­received­his­education­and­in­which­he matured­as­an­individual. 
In­his­case­study, Andraž Jež addresses­the­problem­of­space­as­related­to the­modes­of­production,­especially­during­the­transition­from­feudalism­to capitalism.­Following­Henri­Lefebvre’s­(philosophical)­and­David­Harvey’s (geographical)­notions­of­the­production­of­space­as­a side­effect­of­socio-economic development,­Jež­attempts­to­outline­capitalist­spatial­interventions­in­Lower Styria­since­the­mid-eighteenth­century.­Taking­into­account­the­foundations laid­by­the­enlightened­Austrian­absolutists­Maria­Theresa­and­Joseph­II,­as well­as­gradual­social­and­cultural­diversification­between­Carniola­and­Styria in­the­first­half­of­the­nineteenth­century,­Jež­comments­on­various­aspects­of early­capitalist­spatial­shifts­and­their­impact­on­peripheral­literary­practices and­their­imagining­of­the­Slovenian­nation. 
In­her­study­of­the­modernist­poetic­landscapes­of­Duino­(in­Rainer­Maria Rilke)­and­Karst­(in­Srecko­Kosovel),­JolaŠkuljargues­that­modernism­manifestly experienced­transformations­with­regard­to­what­Mikhail­bakhtin­refers­to­as the­position­and­limits­of­so-called­realia.­Focusing­on­the­world­of­facts­ridden with­inconsistencies,­modernists­developed­an­ambivalent­relation­to­so-called reality.­Are­spaces­in­modernist­poems­still­rendering­a perceptual­world? Should­we­find­their­strategies­as­giving­up­the­mimetic­representation­or as an­even­stronger­striving­to­present­the­factual?­Discussing­landscapes­of Duino­and­Karst­through­Husserlian­comments­on­the­crisis­of­consciousness, the­study­closely­scrutinizes­modernist­attitudes,­their­basic­logic­of­inconclu­siveness,­and,­as­a result,­charts­the­geopoetic­realities­in­the­poetry­of­Rilke and­Kosovel. 
MarjanDolgan analyzes­Vest(Conscience)­(original­title­Katastrofa[Cata­strophe],­1917),­the­one-act­play­written­by­Slovenian­expressionist­writer­and playwright­Ivan­Pregelj­(1883–1960).­So­far,­literary­historians­have­interpreted the­play­as­a protest­against­the­cinema­which­during­WWI­had­been­placed­in the­building­of­a bankrupt­Slovenian­theater­in­Ljubljana,­and­as­an­opposition to­the­new­medium­of­film.­Their­explanations­were­partially­based­on­the dramatist’s­minor­remark­to­the­play,­but­they­overlooked­the­structure­of­the play.­The­latter­shows­that­the­one-act,­although­lamenting­the­invasion­of­a glob­alized space­of­mass­culture­into­the­sacred­space­of­the­national­theater,­prolifically took­the­film­principles­to­express­its­ethical­criticism­in­the­spirit­of­expressionism. Therefore,­the­play­is­only­a fictive­protest­against­the­film,­while­it­actually signifies­a positive­contact­of­drama­and­film,­an­old­and­a new­medium. 
In­her­contribution,­AlenkaKoron tackles­conceptual­tools­for­the­analysis of­narrative­space­(i.e.­spatial­frames,­setting,­story­space,­narrative­or­story­world, and­narrative­universe)­as­they­were­systematized­by­Marie-Laure­Ryan­in­her HandbookofNarratologyon­the­basis­of­her­research­on­possible­worlds­and­the existing­research­in­literary­theory­and­narratology.­Koron­applies­these­concepts to­Idinakocka(Ida’sCube),­the­2015­short­story­written­by­Slovenian­feminist and­LGbT­author­Suzana­Tratnik.­Koron’s­analysis­takes­into­account­additional aspects­of­narrative­space,­such­as­narrative­extension,­spatial­form,­the­technique of­narrative­transmission,­metalepsis,­thematization­of­space,­and­the­attribution of­symbolic­meaning­to­space.­Koron­concludes­that­Tratnik’s­short­story­draws on­a typically­postmodern­concept­of­space­and­plays­with­it. 
The­closing­reflection­brings­together­the­findings­of­GIS-analyses­of Slovenian­literary­culture­from­the­perspective­of­contemporary­human­geography. MimiUrbancandJernejaFridlhighlight­the­spatial­aspect­of­the­literary­culture by­presenting­the­latter­as­an­element­of­the­cultural­landscape.­They­emphasize the­interfaces­and­interactions­between­the­literary­culture­and­landscape elements­such­as­relief,­inclination,­elevation,­landscape­types,­urban-rural­rela­tionship,­transport­network,­administrative­divisions,­central­settlements,­and geopolitical­issues­of­the­Slovenian­ethnic­territory.­The­general­findings­convey a close­relationship­between­demographic­characteristics­and­the­literary­culture, and­show­that­economic,­social,­political,­and­general­cultural­phenomena­of a given­space­and­time­are­embedded­in­the­literary­culture. 
Areas­with­inclinations­higher­than­12%,­which­is­the­upper­limit­for­agricultural machinery,­tend­to­have­limited­development­possibilities.­before­the­introduction 
of­mechanization­and­the­beginnings­of­deagrarization,­the­uses­of­territory­de­pending­on­its­inclination­were­less­polarized­than­today.­Nevertheless,­the comparison­of­inclinations­and­places­of­birth­shows­a marked­thickening­of­the latter­in­the­plains­or­in­areas­with­lower­slopes­of­the­surface.­The­birthplaces of­writers­are­fairly­evenly­distributed­with­greater­density­in­the­lowlands, plains,­and­their­immediate­vicinity­(i.e.­the­alpine­plains­and­the­western­and central­part­of­the­Alpine­hills).­Literary­activities­coincide­with­propulsive areas.­Thus,­the­lands­of­Gorizia­and­Carniola,­which­towards­the­end­of­the nineteenth­century­had­the­highest­natural­growth,­saw­also­the­concentration of­writers’­birthplaces.­Again,­the­latter­coincides­with­areas­of­concentrated population­in­the­period­between­1869,­the­year­of­the­first­Austro-Hungarian census,­and­the­Yugoslav­census­of­1948.­The­first­wave­of­emigration­(up­to 250,000­people­moved­mainly­to­the­US­before­WWI)­was­followed­by­a second wave­between­the­two­world­wars­(a further­100,000­people­moved­to­Germany, Argentina,­and­the­US).­These­masses­of­Slovenian­migrants­included­writers (as­much­as­13­emigrant­newspapers­and­dozens­of­literary­works­were­published in­Chicago,­Cleveland,­New­York,­or­buenos­Aires). 
Given­the­fact­that­more­than­two­thirds­of­Slovenian­writers­were­educated and­that­more­than­a third­had­peasant­roots,­it­is­clear­that­their­life­trajectories depended­on­at­least­two­external­factors:­a network­of­schools­and­employment opportunities,­and­a transportation­network.­because­of­the­slow­economic­and cultural­development­of­the­Slovenian­ethnic­territory,­most­of­the­writers­had to­overcome­a considerable­distance­during­their­careers.­The­average­route­for writers­born­in­the­mid-eighteenth­century­amounted­to­241­km,­and­was­pro­longing­after­1800­to­reach­a maximum­of­1,144km­with­writers­born­in­the mid-nineteenth­century.­This­was­followed­by­a gradual­decline,­and­after­WWI the­route­shrunk­to­an­average­length­of­377 km.­Moving­distances­probably­ex­tended­due­to­the­possibilities­of­mobility­offered­by­the­construction­of­railways, while­their­recent­decline­resulted­from­an­improved­network­of­schools,­in­par-ticular­the­establishment­of­universities­and­better­employment­opportunities for­intellectuals. 
Cities­and­towns­represent­the­largest­part­of­the­birthplaces,­but­several­in­dividual­locations­spread­across­the­rural­area­are­consistent­with­the­finding that­40%­of­the­authors­were­of­peasant­origin.­Since­1900,­the­role­of­the­city as­the­birthplace­of­writers­strengthened­at­the­expense­of­rural­settlements. 
Due­to­industrialization,­the­transportation­network,­and­deagrarization,­cities played­a key­role­in­the­educational­and­cultural­infrastructure.­With­some­sim­plification,­the­analyses­can­be­summarized­by­the­following­narrative:­their­life trajectories­led­writers­away­from­their­birthplaces­(in­lowland­rural­settlements or­small­towns­along­rivers,­at­an­altitude­of­500 m)­to­larger­cities­at­the­junction of­traffic­routes­or­to­regional­centers­with­secondary­schools­and­metropolises with­higher­education­centers­(mostly­to­Vienna).­They­found­their­jobs­either near­their­home­places,­nearby­regional­centers,­or­quite­far­away­(mostly­in Vienna).­Upon­publication­of­their­first­books,­published­in­Ljubljana,­the writers­lived­in­regional­centers,­while­upon­the­publication­of­their­last­book, also­in­Ljubljana,­they­lived­in­Ljubljana,­where­their­lives­also­ended. 


Doslej­izšlo: 
2004 
1. 
Drago­Šega:­Literarna­kritika 

2. 
Marijan­Dovic:­empiricne­in­sistemske­obravnave­literature 


2005 
3. Majda­Stanovnik:­Slovenski­literarni­prevod­1550–2000­
4. 
Matija­Ogrin,­ur.:­Znanstvene­izdaje­in­elektronski­medij­(zbornik) 

5. 
Vid­Snoj:­Nova­zaveza­in­slovenska­literatura­


2007 
6. Tone­Smolej:­Slovenska­recepcija­emila­Zolaja­(1880–1945)­
7. 
Peter­Svetina:­Kiticne­oblike­v­starejši­slovenski­posvetni­poeziji­

8. 
Marijan­Dovic:­Slovenski­pisatelj:­razvoj­vloge­literarnega­proizvajalca­v­slovenskem literarnem­sistemu­

9. 
Tomo­Virk:­Primerjalna­književnost­na­prelomu­tisocletja:­kriticni­pregled­


2008 
10. Darko­Dolinar­in­Marko­Juvan,­ur.:­Primerjalna­književnost­v­20.­stoletju­in­Anton Ocvirk­(zbornik) 
11. Vita­žerjal­Pavlin:­Lirski­cikel­v­slovenski­poeziji­19.­in­20.­stoletja­
2009 
12. Jelka­Kernev­Štrajn:­Renesansa­alegorije:­alegorija,­simbol,­fragment­
2010 
13. 
Ivan­Verc:­Razumevanje­jezikov­književnosti­

14. 
Luka­Vidmar:­Zoisova­literarna­republika:­vloga­pisma­v­narodnem­prerodu­Slovencev in­Slovanov 


2011 
15. 
Alenka­Koron­in­Andrej­Leben,­ur.:­Avtobiografski­diskurz:­teorija­in­praksa avtobiografije­v­literarni­vedi,­humanistiki­in­družboslovju­(zbornik) 

16. 
Andreja­Peric­Jezernik:­Minimalizem­in­sodobna­slovenska­kratka­proza­


2012 
17. Gregor­Kocijan:­Slovenska­kratka­proza­1919–1929 
18. Marko­Juvan,­ur.:­Svetovne­književnosti­in­obrobja­(zbornik) 
2014 
19. Alenka­Koron:­Sodobne­teorije­pripovedi 
2016 
20. Marko­Juvan,­ur.:­Prostori­slovenske­književnosti­(zbornik) 
Povezavageografskihinformacijskihsistemovinliterarnevedeodpira vprašanjet.i.digitalnehumanistke.Rabaracunalniškihalgoritmov priobdelavipodatkovjeproblematicnazaradinaravehumanisticnih metod,osredotocenihnakompleksnostsvojegapredmeta,aobenem neizogibna,sajsodigitalneinformacijsketehnologijepreželetako rekocvsesfereclovekoveeksistence.Projekt,predstavljenvzborniku, sevprašanjadigitalnohumanisticnemetodologijelotiprekGIS-hu­manistike.Taodlocitevodpiraševprašanjeinterdisciplinarnosti. Konkretnarešitev,kijopredlagamonografija,jezgostitevinterdisci­plinarnostinadialogmedgeografijoinliterarnovedo.Toomogoca poglobljenosovplivanjedvehraziskovalnihpodrocij,karjemožna rešitevzazapletepripreširokihinterdisciplinarnihpovezavah. Obsežniuvodnidelmonografijeizcrpnopredstavivlogoprostor-skostivliterarnivediinhumanistikiterorišeteoretskozasnovo,ki želizGIS-i»kartiratiinzgodovinskorazclenitinastajanjeinrazvoj literarnegapoljavceloti,«karpomeni,daseneosredotocalenadela aliavtorje.Tudikoncept»slovenskega«jevzgodovinskiperspektivi razumljenvecplastno,fokusirasenaslovenskietnicniprostorvvec­kulturnemkontekstuterupoštevaizseljenstvo.Drugidelknjige komentirazbranepodatkovnezbirkezaobdobjevzpostavljanja slovenskeliterarnekulture(1780–1940):obiografijahknjiževnikov, medijsko-kulturniinfrastrukturi,literarnopredstavljenihprostorih inspominskihobeležjih.Sklepnideljeposveceninterpretaciji konkretnihvprašanjprostorskeliterarnevede. 
Izocenedr.AlešaVaupotica 
Avtoriceinavtorji 
MonikaDeželakTrojar JohDokler MarjanDolgan MarijanDovic JernejaFridl JernejHabjan MiranHladnik AndražJež MarkoJuvan AlenkaKoron JakaOrtar UrškaPerenic JolaŠkulj MimiUrbanc 
ISSN 1855-895-X 
9 789612 548667 
http://zalozba.zrc-sazu.si 28 €